SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Št. 17. Leto XXV CENA 150 DIN 7. decembra 1988 OBČINA ČRNOMELJ VSEBINA 232. Sklep o lestvicah katastrskega dohodka, dohodka za katastrske okraje Črnomelj, Kočevje, Suha krajina 233. Sklep o ukinitvi prispevne stopnje iz dohodka OBČINA NOVO MESTO 234. Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta 20 kV daljnovoda Gotna vas—Cikava OBČINE RIBNICA 235. Odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ribnica za leto 1987 236. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1988 237. Odlok o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe kulture zemljišča v občini Ribnica za območje urejanja zazidalnega načrta R7 / Sil — Hrastje 238. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote R5 — krajevne skupnosti Ribnica OBČINA TREBNJE 239. Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje 240. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede živali in živil živalskega izvora, za izdajo dovoljenja za prodajo mleka, za veterinarsko-sanitame preglede klavnih živali, plačevanje diganostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa v občini MEDOBČINSKE OBJAVE 241. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitame preglede živali in živil živalskega izvora, za izdajo dovoljenja za prodajo mleka, za veterinarsko-sanitame preglede klavnih živali, plačevanje dejavnosti diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa v občini Črnomelj in Metlika Občina Črnomelj 232. Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Ur. 1. SRS, št. 23/76 in 24/88) in 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na sejah zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 11. 1988 sprejela SKLEP O LESTVICAH KATASTRSKEGA DOHODKA ZA KATASTRSKE OKRAJE ČRNOMELJ, KOČEVJE, SUHA KRAJINA 1. člen Potrdijo se predložene lestvice za katastrske okraje Črnomelj, Kočevje in Suha krajina. J 2. člen Lestvice za izračun katastrskega dohodka kot davčne osnove se uporabljajo od 1. 1. 1989 in so sestavni del tega člena. 3. člen Ta sklep velja z dnevom sprejema v občinski skupščini. Številka: 320-188/88 Predsednik Datum: 21. 11 1988 skupščine občine Črnomelj MLADEN RADOJČIC katastrski katastrska katastrski dohodek na 1 hektar v dinarjih okraji kultura katastrski razred zemljišč 1 2 3 4 5 6 7 8 Črnomelj njive 509.100 417.300 299.700 231.600 168.400 100.600 67.900 vrtovi plantažni sadov. 1,050.900 531.000 429.200 eksten. sadov. 351.800 255.600 175.300 144.400 95.400 vinogradi 743.300 627.800 513.900 409.600 334.800 257.000 184.500 104.500 hmeljišča travniki 263.100 230.400 200.300 161.500 113.200 83.800 84.000 44.200 barjanski trav. pašniki 39.200 35.400 30.400 20.300 10.100 4.900 trstičje gozdne plantaže gozdovi 46.200 31.600 19.500 12.800 5.600 Suha krajina njive 441.800 367.100 292.200 217.500 142.700 68.000 — Gorjanci vrtovi plantažni sadov. 870.600 643.900 611.900 478.900 eksten. sadov. 289.200 264.800 215.500 131.900 65.100 vinogradi 558.000 488.800 342.200 250.100 134.000 hmeljišča travniki 270.100 226.300 160.200 117.600 69.100 33.100 barjanski trav. pašniki 62.400 47.700 33.900 18.300 10.400 trstičje gozdne plantaže gozdovi 56.200 33.300 23.200 12.500 5.700 Kočevje njive vrtovi plantažni sadov, eksten. sadov, vinogradi hmeljišča 393.300 1,126.200 288.300 207.900 337.100 639.300 192.200 266.800 407.400 96.100 182.600 48.100 98.300 49.100 travniki 239.800 204.000 170.900 135.600 79.900 46.600 barjanski trav. pašniki 36.100 28.000 23.300 16.100 11.300 4.500 trstičje gozdne plantaže gozdovi 77.200 48.300 36.900 18.000 7.700 233. Odbor za plan in svobodno menjavo dela občinske raziskovalne skupnosti Črnomelj, je na seji dne 25. 11. 1988 sprejel naslednji sklep Organizacije združenega dela in drugi uporabniki v občini Črnomelj, ki plačujejo prispevek iz dohodka občinski raziskovalni skupnosti Črnomelj po prispevni stopnji 0,15, v decembru 1988 ne vplačajo tega prispevka. Predsednik odbtjra: M1RALEM IMSIROVIČ, 1. r. Predsednik skupščine BRANKO POLIMAC, 1. r. Občina Novo mesto 234. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86), 43. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na seji dne 6. 12. 1988 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta 20 KV daljnovoda Gotna vas — Cikava zaključni račun posebne partije proračuna, zaključni račun sredstev za zdravstveno varstvo živali in zaključni račun sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu proračuna za leto 1987 proračun: — prihodki 878,415.493 din — odhodki 851.283.620 din — presežek prihodkov 27,131.873 din rezervni sklad: — prihodki 16,137.885 din — odhodki 0 — presežek prihodkov 16,137.885 din posebna partija proračuna: — prihodki 17,932.499 din — odhodki 15,630.935 din — presežek prihodkov 2,301.564 din sredstva za zdravstveno varstvo živali — prihodki 9,062.538 din — odhodki 8,884.998 din — presežek prihodkov 177.540 din sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč: — prihodki 184,563.879 din — odhodki 178,192.155 din — presežek prihodkov 6,371.724 din 1. člen Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta 20 KV daljnovoda Gotna vas — Cikava, ki gaje izdelal Razvojno raziskovalni center, tozd Urbanistični biro Novo mesto, pod št. LN-5602 v oktobru 1988. 2. člen Osnutek lokacijskega načrta iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjen v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2,1. nadstropje, v krajevni skupnosti Gotna vas v prostorih Novolesa-TPP, v Gotni vasi ter v krajevni skupnosti Mali blatnik v osnovni šoli na Malem Slatniku, 30 dni od objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu. V času javne razgrnitve bosta na sedežih obeh krajevnih skupnosti organizirani tudi javni obravnavi osnutka. Obvestilo o času in kraju javnih obravnav bo objavljeno v Dolenjskem listu. 3. člen Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi in društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto. Številka: 350-05/88 Datum: 6. 12. 1988 Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto: IVO LONGAR, 1. r. Občina Ribnica 235. Na podlagi 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11 /78 in 2/82) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1988 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ribnica za leto 1987 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ribnica za leto 1987. Sestavni del zaključnega računa so tudi zaključni račun rezervnega sklada. 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v višini 27,131.873 din se razporedi: v rezervni sklad proračuna 1,334.155 din, za prenos v 1988. leto 10,869.225 din in vračilo odstopljenega republiškega prometnega davka 14,928.493 din. Presežki prihodkov rezervnega sklada v višini 16,137.885 din, posebne partije proračuna v višini 2,301.564 din, sredstva za zdravstveno varstvo živali v višini 177.540 din in sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč v višini 6,371.724 din se prenesejo kot prihodki navedenih računov za leto 1988. 4. člen Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Ribnica je sestavni del tega odloka. 5. člen Odlok velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-3-88-01 Datum: 25. 10. 1988 Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec. BILANCA PRIHODKOV IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1987 namen vrsta sredstev znesek din 1. PRIHODKI davki iz dohodka in OD 473,557.301 2. prometni davki 329,908.340 3. davek na dohodek od premo- ženja in premoženjskih pravic ter drugi davki 8,098.655 4. takse 18,415.723 5. prihodki po posebnih predpisih. prihodki organov DPS in drugi prihodki 28,615.474 6. prihodki iz proračuna SRS 19,820.000 skupaj prihodki 878,415.493 01 RAZPORED PRIHODKOV: sredstva za delo upravnih organov 506,229.000 02 negospodarske investicije 235.540 04 sredstva za intervencije v gospodarstvu 3,276.000 05 sredstva za skupne upravne organe 185,774.857 06 sredstva za družbene dejavnosti 52,427.661 07 sredstva za druge splošne družbene potrebe 08 stalna proračunska rezerva 09 tekoča proračunska rezerva 92,066.933 7,450.000 3,823.629 skupaj razporeditev prihodkov 851,283.620 presežek prihodkov 27,131.873 REALIZACIJA PRIHODKOV IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1987 namen vrsta sredstev plan 87 realiz. 87 ind * 4:3 1 2 3 4 5 1 davki iz dohodka in OD 448,477.000 473,557.301 106 1—2,1 davki iz OD delavcev 156,051.000 159,668.279 102 1—2,2 davki iz skup. doh. občanov 6,004.000 5,937.265 99 1—3,1 davki iz OD od sam. opr. obrtnih dejavnosti 244,804.000 259,327.414 106 1—3,2 davki iz OD od sam. opr. intelektualnih storitev 28,308.000 34,287.122 121 1—3,3 davki iz OD od avtor. pravic 4,247.000 4,914.792 116 1—4 davki iz OD od kmet. dejavnosti 9,063.000 9,422.429 104 2 prometni davek 315,707.000 329,908.340 104 2—2,1 POD od prometa proiz. 26,980.000 28,086.635 104 2—2,2 odstop, rep. prometni davek 165,054.000 165.052.974 100 2—2,3 POD od prometa alkoh. pijač 102,777.000 112,345.367 109 2—4 POD od plačil za storitve 12,541.000 15,057.089 120 2-5 davek od prometa nepremičnin 8,355.000 9,366.275 112 3 davek na dohodek od prem. in premož. pravic ter drugi davki 12,008.000 8,098.655 67 3—1,1 davek na doh. od premož. in premoženjskih pravic 4,421.000 1,343.391 30 3—1,2 davek na dohodek od stavb 4,000.000 3,534.326 88 3—1,3 davek na posest stavb 1,016.000 1,075.323 106 3—2 davek na dediščine in darila 1,757.000 1,339.204 76 3—4,1 davek na doh. od iger na srečo 814.000 806.411 99 4 takse 17,125.000 18,415.723 108 4—1 upravne takse 3,819.000 4,042.503 106 4—2,1 komunalne takse 395.834 4—2,2 takse na prom. parklj. in kopitarjev 3,000.000 3,108.219 104 4-3 sodne takse 10.306.000 10.869.167 106 5 prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov DPS in drugi prihodki _______ 26.626.000 28,615.474 107 3=^1 odst. del rep. denar. kazni 8,746.000 9,151.647 105 5—2,1 prihodki organov DPS 17,859.000 19,260.788 108 5—2,2 drugi prihodki 21.000 203.039 1015 6 prihodki iz proračuna SRS 19,820.000 19,820.000 100 SKUPAJ PRIHODKI 839,763.000 878,415.493 105 Razporeditev prihodkov 01 sredstva za delo upravnih organov 488,109.000 506.229.000 104 01—1 sred. za dohodek del. skup. 271,520.000 281,840.000 104 01—2 sred. za material. stroške 56,600.000 61,200.000 112 01—3 sred. za delo skupšč. in IS 117,806.000 117,348.000 99 01—4 sred. za delo sod. za prekrške 9,741.000 10,306.000 106 01—5 sred. za OD OŠTO 27,442.000 29.710.000 108 01—6 sred. za amortizacijo 5,000.000 5,825.000 116 02 negospodarske investicije 330.000 235.540 71 02—3 04 odplačilo anuitet sred. za intervencije v gospodar. 330.000 2,000.000 235.540 3,276.000 71 164 04—4 veterinarsko higienska služba 2,000.000 3,276.000 164 05 sredstva za skupne upr. organe 183,299.000 185,774.857 101 05—6,1 zdravstveno varstvo živali 3,000.000 3,108.219 104 05—6,30 temeljno sodišče Ljub. 77,943.000 77,943.000 100 05—6,31 geodetska uprava Koč. — redni program 17,982.00 17,892.000 100 — dodatni program 1,858.000 1,298.415 70 05-6,32 temeljno tožilstvo Ljub. 12,143.000 12.143.000 100 05—6,33 inšpekcijske službe — Kočevje 32,747.000 32,747.000 100 — Ljubljana 2,748.000 2,748.000 100 05—6,34 občinsko javno pravobranilstvo Ljubljana 3,530.000 3,530.000 100 05—6,35 Postaja milice Ribnica 13,552.000 16,552.000 122 05—6,36 družb, pravobran. samoup. Ribnica 10,111.000 10,128.000 100 05—6,37 sodišče združenega dela Ljubljana 5,612.000 5,612.000 100 05—6,38 skup. občin Ljub. regije Ljubljana 370.000 370.000 100 05—6,39 skup. slovenskih občin Ljub. 1,150.000 1,150.000 100 05—6,40 center za obveščanje Ljub. 553.000 553.223 100 06 sredstva za družbene dejavnosti 52,168.000 52,427.661 101 06—5,1 sred. za pomoč druž. kadrovcev 850.000 841.904 99 06—7,1 priznavalnine borcem NOV 49,668.000 49,740.413 100 06—7,2 mrliška ogledna služba 1,650.000 1,845.344 112 07 sredstva za druge splošne družbene potrebe 82,710.000 92,066.933 111 07—1 sredstva za krajevne skupnosti 13,404.000 13,405.200 100 07—2 sredstva za DPO 51,560.000 56,153.000 109 07—3 domicilni odbori 455.000 455.000 100 07—4 komunalna dejavnost 16,271.000 21,033.733 129 07—5 urejanje grobov in spomenikov borcem NOV 1,020.000 1,020.000 100 08 stalna proračunska rezerva 7,454.000 7,450.000 100 09 tekoča proračunska rezerva 23,693.000 3,823.629 16 SKUPAJ ODHODKI 839,763.000 851.283.620 101 PRESEŽEK PRIHODKOV od tega: — za prenos v 1. 1988 — za rezervni sklad — vračilo odst. rep. davka 27,131.873 10,869.255 1,334.155 14,928.493 236. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 2/82) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, 11 /78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. oktobra 1988 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1988 1. člen V odloku o proračunu občine Ribnica za leto 1988 (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/88) se prvi člen spremeni tako, da se glasi: občinski proračun za leto 1988 obsega prihodke v znesku — od tega — razporeditev po posebnem delu proračuna — razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 2. člen 1.648.584.000 1.643.584.000 5,000.000 Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Uporablja se za leto 1988. Številka: 400-1-88-01 Datum: 25. 10. 1988 Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE Bilanca prihodkov in razporeditve prihodkov proračuna občine Ribnica za leto 1988 A. PRIHODKI: namen vrsta prihodkov znesek din 1. davki od dohodka in OD 1.082,993.000 2. prometni davek 424,267.000 3. davki na dohodek od premoženja in premož. pravic ter drugi davki 18,859.000 4. takse 42,396.000 5. prihodki po posebnih predpisih prihodki organov DPS in drugi prihodki 69.200.000 7. prenešeni prihodki iz prejšnjega leta 10,869.000 skupaj prihodki 1.648,584.000 B. RAZPOREDITEV PRIHODKOV namen razporeditev prihodkov znesek din 01 sredstva za delo upravnih organov 1.071,481.000 02 negospodarske investicije 108.000 04 investicije v gospodarstvu 5,766.000 05 sredstva za skupne upravne organe 235,970.000 06 sredstva za družbene dejavnosti 129,049.000 07 sredstva za druge splošne družb, potrebe 184,746.000 08 stalna proračunska rezerva 16.464.000 09 tekoča proračunska rezerva 5,000.000 skupaj razporeditev prihodkov 1.648,584.000 Rebalans prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Ribnica za teto 1988 namen vrsta sredstev plan 1988 rebalans 1988 ind 4:3 1 2 3 4 5 1 PRIHODKI davki iz dohodka in OD 832,109.000 1.082,993.000 130 1—2,1 davki iz OD delavcev 281,000.000 406,386.000 144 1—2,2 davki iz skupnega dohodka občanov 10,000.000 10.000.000 100 1—3,1 davki iz OD od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti 456,415.000 561,000.000 123 1—3,2 davki iz OD od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 61,716.000 75,910.000 123 1—3,3 davki iz OD od avtorskih pravic 8,845.000 15,564.000 176 1—4 davki iz OD od kmetijske dejavnosti 14,133.000 14,133.000 100 2 prometni davki 396,486.000 424,267.000 107 2—2,1 POD od prometa proizvodov 53,376.000 109,622.000 205 2-2,2 odstopljeni republiški prometni davek 299,748.000 271,283.000 91 2—4 POD od plačil za storitve 27,440.000 27,440.000 100 2—5 davek od prometa nepremičnin 15,922.000 15,922.000 100 3 davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic in drugi davki 13,735.000 18,859.000 137 3—1,1 davek na dohodek od premoženja in premo, pravic 2,015.000 2,015.000 100 3—1,2 davek na dohodek od stavb 6,007.000 6,696.000 111 3—1,3 davek na posest stavb 1,827.000 1,827.000 100 3—2 davek na dediščine in darila 2,356.000 4,000.000 169 3—4,1 4 davek na doh. od iger na srečo takse 1,530.000 33,853.000 4,321.000 42,396.000 282 125 4—1 upravne takse 6,824.000 10,824.000 158 4—2,1 komunalne takse 400.000 400.000 100 4—2,2 takse na promet parklj. in kopitaijev 7,500.000 10,198.000 136 4—3 sodne takse 19,129.000 20,974.000 110 5 prihodki po posebnih predpisih, prihodki organov DPS in drugi prihodki 51,405.000 69,200.000 135 5—1,2 odstopljene republiške denarne kazni 16,105.000 16.900.000 105 5—2,1 prihodki organov DPS 35.000.000 52,000.000 148 5—2,2 drugi prihodki 300.000 300.000 100 7 prenešeni prihodki iz prejšnjega leta 10,869.000 10,869.000 100 SKUPAJ PRIHODKI 1.338.457.000 1.648,584.000 123 RAZPOREDITEV PRIHODKOV 01 sredstva za delo upravnih organov 875,775.000 1.071,481.000 122 01—1 sredstva za dohodek delovne skupnosti 487,583.000 612,000.000 125 01—2 materialni stroški 105,876.000 120,000.000 113 01—3 sredstva za delo skupščine in IS 203,012.000 245,000.000 121 01—4 sredstva za delo sodnika za prekrške 17,829.000 21,000.000 118 01—5 sredstva za OD OŠTO 51,398.000 63,210.000 123 01—6 amortizacija 10,077.000 10,271.000 102 02 negospodarske investicije 67.000 108.000 161 02—3 odplačilo anuitet 67.000 108.000 161 04 sredstva za intervencije v gospodarstvu 5,766.000 5,766.000 100 04—4 veterinarska higienska služba 5,766.000 5,766.000 100 05 sredstva za skupne upravne organe 188,789.000 235,970.000 125 05—6,1 zdravstveno varstvo živali 7,500.000 10,198.000 136 05—6,30geodetska uprava Kočevje 50,564.000 62,000.000 123 05—6,31 inšpekcijske službe Kočevje 65,632.000 80,700.000 123 05—6,32inšpekcijske službe Ljubljana 9,241.000 12,520.000 135 05—6,33občinsko javno pravobranilstvo Ljubljana 6,106.000 8,477.000 139 05—6,34postaja milice Ribnica 28,634.000 33,000.000 115 05—6,5 družbeni pravobranilec samoupr. Ribnica 17,525.000 21,500.000 123 05—6,36skup. občin Ljub. regije Ljubljana 641.000 800.000 125 05—6,37skup. slovenskih občin Ljubljana 1,989.000 2,440.000 123 05—6.38center za obveščanje Ljubljana 957.000 4,335.000 453 06 sredstva za družbene dejavnosti 90,590.000 129,049.000 142 06—5,1 sredstva za pomoč družinam kadrovcev 1,300.000 1,560.000 120 06—7,1 priznavalnine borcem NOV 86,043.000 124,025.000 144 06—7,2 mrliška ogledna služ. 3,247.000 3,464.000 100 07 sredstva za druge splošne družbene potrebe 159,912.000 184,746.000 116 07—1 sredstva za krajevne skupnosti 23,190.000 28,000.000 221 07—2 sredstva za DPO 97,144.000 117,000.000 121 07—3 domicilni odbori 800.000 968.000 121 07—4 sredstva za splošno komunalno rabo 37,018.000 37,018.000 100 07—5 urejanje grobov in spomenikov NOV 1,760.000 1,760.000 100 08 stalna proračunska rezerva 12,558.000 16,464.000 131 09 tekoča proračunska rezerva 5,000.000 5,000.000 100 skupaj odhodki 1.338,427.000 1,648,584.000 123 237. Na podlagi 49. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86) ter 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 10. 1988 sprejela ODLOK o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe kulture zemljišča v občini Ribnica za območje urejanja zazidalnega načrta R7/S11 — Hrastje ^ 1. člen V skladu z družbenim planom občine Ribnica za srednjeročno obdobje 1986— 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/87) se zaradi nemotene izdelave prostorskega izvedbenega načrta, s katerim bo zagotovljena smotrna in urejena gradnja, razglasi splošna prepoved delitve obstoječih parcel, prepoved graditve in prepoved spremembe kulture zemljišč na ureditvenem območju R7/S11. 2. člen Na območju urejanja R7/S11, ki se nahaja v k. o. Gorenja vas, velja prepoved iz prvega člena za naslednje parcele: 1588, 1555, 1560/1, 1533, 1534, 1551, 1535, 1536, 1537/1, 1537/2, 682/11,683,682/13,682/8,682/14,1538/1,1542/1,1544,1545,682/7, 682/6,681/9,681/10,681/11,1538/2,681/12,681/13,681/39,681/43, 682/4, 681/14, 686/1, 691/2, 691/1, 681/16, 679, 681/15, 677, 681/22, 675, 673, 672, 681/23, 681/21, 671/2, 681/20, 681/24, 671/1, 681/25, 658/1, 681/26, 681/27, 656/1, 655, 681/28, 681/29, 681/30, 2226/18, 2226/19, 2226/20, 2226/21, 2226/22, 2226/23, 2226/24, 2226/25, 2226/61, 653/2, 646/1, 2226/36, 644, 636/2, 480/5, 636/6, 636/7, 472, 496/1, 475/1, 479/2, 480/1, 482/1, 480/4, 480/3, 2226/27, 2226/28, 2218, 2226/29, 2226/30, 2222, 2221, 2226/33, 2127/50, 2226/1, 2225, 2226/48, 2226/49, 2226/50, 2226/51, 2226/52, 2226/53, 2226/55, 2226/3,2271,2240/4,2262,2267,2266,2240/6,2240/5,2240/2,2240/4, 2242/8, 2242/7, 2242/6, 2242/2, 2242/1, 2242/4, 2242/5, 2242/3, 2242/10, 2242/9, 2240/1, 2239, 2238, 2234, 2235, 2226/89, 2226/87, 2226/90, 2226/61, 680/5, 681/44, 681,40, 681/18, 681/41, 681/41, 681/41, 681/42, 681/43, 681/44, 681/45, 681/46, 682/13, 682/14, 682/10; in v k. o. Ribnica za naslednje parcele: 361,358, 360/1. 3. člen Splošna prepoved velja do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta, najdlje pa do 31. 12. 1990. 4. člen Splošna prepoved ne velja za zemljišča in objekte, ža katere je že bilo do uveljavitve tega odloka izdano pravnomočno lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje. 5. člen Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se v času prepovedi lahko opravljajo geodetske izmere in delitev parcel za obodno parcelacijo in druga pripravljalna dela, potrebna za izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, za pripravo razlastitve oziroma prenos pravice uporabe na zemljiščih ali za omejitev drugih pravic na njih, ki so splošnega interesa, ter za vzdrževalna dela na gradbenih objektih in napravah. 6. člen Na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se lahko na podlagi dovoljenja upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora v občini Ribnica, tudi adaptirajo, dozidavajo in nadzidavajo objekti tako, da se spreminjajo njihova namembnost ali zmogljivost, če to ni v nasprotju z določbami srednjeročnega družbenega plana ali če ne ovira njegovega izvajanja. Za te posege se določijo natančnejši pogoji z lokacijsko dokumentacijo. 7. člen Meja območja je razvidna iz grafičnega prikaza na kopijah katastrskega načrta 1:5000 srednjeročnega družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986— 1990, ki predstavlja sestavni del tega odloka in je na vpogled občanom in družbeno pravnim osebam pri komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-4-88-01 Datum: 24. 11. 1988 Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 238. Na podlagi 25., 26., 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 10. 1988 sprejela ODLOK o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote R5 — krajevne skupnosti Ribnica 1. UVODNE DOLOČBE 1. člen Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji za območje planske celote R5 — KS Ribnica (razen območja urbanistične zasnove — R 7), ki jih je izdelal Geodetski zavod SRS pod številko projekta 0-94-56/87 v oktobru 1987. 2. člen V planski celoti R 5 urejajo ti prostorski ureditveni pogoji naslednja ureditvena območja: oznaka ureditvenega naziv površina območja območja v ha namembnost S 1 Žlebič 12,38 stanovanjska S 2 Slatnik 4,25 stanovanjska S 3 Sušje 4,94 stanovanjska S 4 Jurjeviča 5,12 stanovanjska S 5 Breže 3,94 stanovanjska I 1 Jurjeviča — »Sukno« 1,63 industrijska S 6 Kot 2,94 stanovanjska S 7 Sajevec 2,56 stanovanjska S 8 Dane 4,50 stanovanjska S 9 Bukovica 3,75 stanovanjska S 10 Otavice 4,94 stanovanjska S 11 Goriča vas 2,56 stanovanjska S 12 Nemška vas 14,50 stanovanjska S 13 Hrovača stanovanjska K 3 Prigorica 111,00 kmetijska KG odprt prostor KS kmetijska Ribnica gozdarska Meja območja planske celote R5 je identična meji KS Ribnica, ki zajema naslednje katastrske občine: k. o. Velike Poljane — del, k. o. Gorenja vas, k. o. Vinice — del, k. o. Sušje, k. o. Jurjeviča, k. o. Ribnica (brez območja R7 — urbanistična zasnova Ribnica), k. o. Dane — del, k. o. Goriča vas — del, k. o. Prigorica — del. Meja območja planske celote je prikazana v grafičnem gradivu, ki je sestavni del tega odloka. Meje ureditvenih območij naselij, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, potekajo po naslednjih parcelnih mejah (označene parcele so znotraj ureditvenega območja naselja); — R5/S1 Žlebič: 1677/4, 610/10, 187, 1677/5, 610/8, 160, 610/20, 610/21, 610/23, 610/24, 610/25, 610/18, 610/2, 610/27, 610/30, 611/207, del, 608, 611 del, K. o. Velike Poljane: 1258/73 del, 1258/38, 1257/2, 1257/1, 1255, 1254,1253,1252,1251,1250,1249,1248,1247,1267/2,2493/1,1258/82, 1253/90, 1258/81, 1258/80, K. o. Sušje; 604/18, 604/47, 604/16, 604/2, 604/3, 604/4, 604/5, 604/6, 604/7, 604/8, 604/9, 604/10, 604/11, 610/26, 59/3, 156, 590/2 del, 1677, 583/1 del, 610/31 del, K. o. Velike Poljane — R5/S2 Slatnik: 1491, 1490, 1443 del, 1459 del, 1451 del, 1462/1 del, 1462/2, 1462/3, 1464 del, 1465 del, 2472 (lok. cesta), 1471, 1470/1, 1470/2, 1480, 78, 1478/81,2470 (pot), 82,87,88,92,94,97,99,2284 del, 2282/1 del, 2279/2, 105, 106, 1986 del, 1984 del, 1983 del, 1982/3 del, 1982/1 del, 1981 del, 1980 del, 1979, 1534/1, 1534/2, 1531, 2468, 1530 del, 66, 65, 1526 del, 1525,1523,1522/2,1521 del, 1520 del, 1519 del, 1515 del, 1487,1489; K. o. Sušje — R5/S3 Sušje: 629 del, 628 del, 627 del, 626/2 del, 625 del, 624 del, 623/2 del, 623/1 del, 622 del, 621 del, 620 del, 619 del, 618 del, 617 del, 616 del, 614 del, 613 del, 612 del, 611 del, 610 del, 609 del, 608 del, 607 del, 606 del, 605 del, 604 del, 603 del, 602 del, 601 del, 599 del, 595 del, 2482/2 (pot), 594 del, 592 del, 40, 43, 588 del, 587, 47, 48, 52, 53, 54, 567/2, 57, 575, 574, 573, 572, 571/3, 2500,156/2,156/3,2479/7 (cesta), 48,43,37 del, 40/1,38/2,7, 8, 32 del, 12, 24,27,2182 del, 26/2,16,17,21,22,15,26,14 del, 11 del, 10 del, 2202 del, 2204 del, 7, 2479/2 (cesta), 2207 del, 181, 159, 2465/2 del, 2464 del, 2463 del, 2462/2 del, 2461 del, 2460/2, 2459/2; K. o. Sušje — R5/S4 Jurjeviča: 90, 89 del, 2299, 2194/91 del, 2194/114, 2194/111, 198, 2194/99, 2194/103,2194/102,2194/101,61,60,1978/1,1979/1 del, 1980/2,1981, 197. 224, 1921/3 del, 1921/2 del, 700 del, 676/3 del, 676/2 del, 676/1, 678/1 del, 675,677 del, 674/3,2932/4 (pot), 673 del, 2932/3 (pot), 670/5 del, 670/4 del, 670/3 del; K. o. Juijevica 49,48,47,1917 del, 1916 del, 1915 del, 1914 del, 1913 del, 1910 del, 2937 (pot),225,1800,37,1809,1810,1797 del, 1798 del, 1799 del, 2942/1 (cesta), 12, 805/1 del, 804 del, 802,1796/1, 2940/2 (pot), 794 del, 702/2 del, 793 del, 702/1 del, 694 del, 695 del, 697/2 del, 698 del, 699 del; K. o. Jurjeviča — R5/S5 Breže: 2840,2843/1, 2844/2,2845/1, 2846/2,157/1,157/2,157/3,152,150, 149, 2890 del, 2892 del, 2894 del, 2896 del, 2898/1 del, 2898/2 del, 186, 2915/1,187,2919 del, 2920 del, 2921 del, 2922 del, 2923 del, 2924 del, 2925 del, 121, 2404 del, 2403 del, 2402 del, 2401 del, 2400 del, 113, 111, 2930 (cesta), 201/1 del, 202 del, 203 del, 204 del, 205 del, 206 del, 167,164,163, 160, 217/1, 220, 193, 214/2, 159/1; K. o. Juijevica — R5/I1 Sukno: 839, 233 — obstoječe 787/1,787/2,788,788/1,791/1,791/2,792/1,2940/12,831,830,829, 828 — predviden PIN po letu 1990 — vse K. o. Juijevica — R5/S6 Kot: 1236 del, 710, 1232/1, 1232/2, 1231 del, 1228 del, 1227 del, 1226 del, 1225/1 del, 1224 del, 1204/2 del, 1201 del, 1205, 1208, 1209/2, 1209/1, 1212 del, 1198/38 del, 1198/66, 1198/37 del, 1198/36 del, 1198/35 del, 1200 del, 1191 del, 1192 del, 81,1193/1 del, 1196 del, 1197/2 del, 1197/3 del, 1066/2 del, 60; K. o. Juijevica — R5/S7 Sajevec: 1926, 1924 del, 109/1, 2060/2, 2060/1 del, 2057/1 del, 2055/1 del, 2053/1 del, 2050/1 del, 2048/1 del, 2045/1 del, 2207/3 (pot), 2041 /2,128, 2037/2, 2036, 2038/1, 2038/2, 1583/2 del, 1583/5, 1984 del, 1983 del. 1982 del, 1981 del, 1980 del, 1979 del, 1978 del, 1977 del, 1976del, 1967 del, 1965 del, 1963 del, 1961 del, 2207/2 (pot), 1959 del, 1957 del, 1955 del, 2209/2 (pot), 1953 del, 150, 1930, 1929, 1928, 1927; K. o. Dane — R5/S8 Dane: 29 del, 6,11,21 del, 13,16/1,16/2,15,18/8 del, 185,2221 (cesta), 2,30, 9; 916,918,917/4,917/7,917/8,2279/2 (pot), 911,912,904/1,43,931 /4 del, 932,930/14 del, 930/17 del, 201,930/85 del, 930/79,930/22,876/1, 55,879 del, 52/2,41,7 del, 6/2 del, 9 del, 8 del, 888 del, 2225/3 del, 894 del, 45/2 del, 37 del, 21,13/1 del, 14 del, 18 del; K. o. Dane — R5/S9 Bukovica: 1216 del, 1214 del, 1211 del. 1208/2 del, 1208/1 del, 1207 del, 1205/1 del, 1204,1191 del, 1195 del, 1194 del. 205,100.1048,1049/2 del, 1046/2 del, 103, 1046/1 del, 1047 del, 1042, 1041, 90/2, 1039, 2216 (pot), 1317/76, 1304 del, 1305 del, 1285, 1270 del, 58/2, 1293; K. o. Dane — R5/S10 Otavice: 255, 3546, 254, 3209/2, 3269/1 del, 5299/1 (pot), 3112 del, 244, 243, 3109 del, 3108 del, 3102 del, 386,3100 del, 3098 del, 3095/1,230/1, 3094, 228,3093,3092,5299/3 (cesta), 3302/2 del, 3502,220,5299/4 (pot), 3382, 5298/6 (pot), 3407 del, 3412 del, 3409/2,3409/1,3410 del, 3411 del, 219/2, 5298/5 (pot), 3300, 3297 del, 3296 del, 3293 del, 3290 del, 3287 del, 3286 del, 3284 del, 3280 del, 3278 del, 3276 del, 3273 del, 6209,194,193,5302/1 (pot), 378: K. o. Gorite vas — R5/S11 Goriča vas: 1054 del, 1053 del, 1041/2 del, 1040/2 del, 1039/2,1037/1 del, 1036/2 del, 1035/1 del, 1034/1 del, 1033/2 del, 1026 del, 1016/2 del, 1015/2 del, 1014 del, 1012 del, 1011 del, 1010/2 del, 1006/2 del, 388, 993 del, 397, 941 /1 del, 346,938 del, 937 del, 936/1 del, 935,931 /2,378,915/3,916,394, 914/1 del, 913/1 del, 912/1 del, 910/3,907/1 del, 904/1 del, 900 del, 899/1, 898/2, 897/1, 896, 110/2, 892, 878, 877, 876/1, 109, 889, 352, 878/1, 851/3,421,849/1,848,888,30,847 del, 846 del, 845 del, 844,843 del, 842 del, 423, 836, 834 del, 833/2 del, 832/1 del, 384, 819 del, 818 del, 817 del, 816 del, 675,677 del, 46,47,48 del, 41,45,43,416,19,5304/5 (cesta), 133, 159,162,163,79,5298 (cesta), 63,4546,305,4550 del, 4536/2 del, 4538 del, 4527 del, 68,4553 del, 4540 del, 5296/1,351,5290,434,7,9,5241,5227/1, 5228,5229/1, 5229/2, 5226, 5221, 5220, 5242/3, 5242/2, 5248, 5178/3, 5179, 5180/1, 5180/2, 31/2, 5190, 5191/2, 308, 5192, 51932, 5189, 5185/1, 5185/2, 186/1 del, 5187 del, 5189/1, 5193/1, 5197/3, 408, 5196 del, 4939,5200 del, 5201 del, 5202 del, 5203 del, 4940/16,4940/12,4940/8 del, 4940/15,4949/7 del, 4940/6 del, 4940/11 del, 390,4940/5 del, 5313/1, 117,5126/2 del, 5126/4 del, 5126/1 del, 5126/3 del, 5127 del, 5134,5133, 5132, 125/1, 5105, 5104; K. o. Gorite vas — R5/S12 Nemška vas: 2560/2, 2562/2, 298, 2564 del, 2565 del, 2566 del, 2567 del, 2568 del, 2569 del, 2570 del, 2577,185,182,2579,179,2584 del, 2585 del, 2586 del, 3426/4 (pot), 2591 del, 2592 del, 332, 333, 2600/1 del, 2597, 2622/1 del, 2619 del, 176,2616/2 del, 2624/2 del, 2628 del, 2630 del, 2631 del, 2636 del, 2637 del, 2640 del, 2650,2648,2647, 2743,2744 del, 2745 del, 3087,3439, 3064/3, 3055/2,30522 del, 3052/1 del, 315,3113,3115, 3117, 3003,203, 3002, 3001, 2294 del, 2991, 2990 del, 194, 3242/15, 3242/22, 3242/24, 3242/26, 3242/28, 3242/30, 3242/32, 3242/34, 2342/36, 3242/38, 3242/40, 3242/42, 3242/44, 3242/46, 3242/11, 3237, 3235, 3183, 3184, 3180, 3429 del, 3229/3, 3228/1, 3221/3, 3221/1, 3227/1, 3586; K. o. Prigorica — R5/S13 Hrovača: 1209, 5300 (cesta), 2300 del, 1201 del, 1454 del, 1465/1, 1465/2, 1461, 1464 del, 1463 del, 131/1,1471 del, 1472 del, 1473 del, 1474 del, 1470/1 del, 1480/1 del, 1481 del, 309, 152, 985 del, 983 del, 982/2 del, 981/1 del, 1019/2,1013,1015/3,1015/1,1016/1,1021,1022,1023,1025 del, 1031, 1032, 1033, 1034/2 del, 1035/3, 1036/1 del, 1037/2 del, 1038/1 del, 1040/1 del, 1041/1 del, 1052 del, 1043/2 del, 1051 del, 1050 del, 1049 del, 1048 del, 1047,1057/1 del, 5306/1 (cesta), 1058/1 del, 1061,1062,187/3, 1119/2 del, 1111/2, 1111/8 del, 373, 1122/1; vse k. o. Goriča vas II. SPLOŠNE DOLOČBE 4. člen S tem odlokom se dovoli obnova in gradnja novih objektov, in sicer: — stanovanjskih hiš, — javnih objektov lokalnega značaja, — manjših trgovskih in gostinskih prostorov za lokalne potrebe, — komunalnih objektov in naprav lokalnega značaja, — obrtnih delavnic, — kmečko-gospodarskih poslopij in — pomožnih objektov, — industrijskih objektov. 5. člen Dovoljeni so posegi v prostor v taki obliki in obsegu, ki ga določa ta odlok, z namenom: — izboljšati pogoje za bivanje in delo, — dopolniti obstoječe in manjkajoče dejavnosti, — zmanjšati onesnaževanje okolja, — ohraniti krajinske značilnosti, naravno in kulturno dediščino ter ostale dobrine splošnega družbenega pomena, — zmanjšati ogroženost na območju zaradi naravnih in drugih nesreč ter vojne. 6. člen S tem odlokom se določijo merila in pogoji glede: — vrste posegov v prostor, — oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor, — urejanje prometnega zemljišča, — komunalnega opremljanja zemljišč, — določitve funkcionalnih zemljišč, — varovanja okolja. 7. člen Splošne določbe za posege v prostor veljajo za vsa območja, navedena v 2. členu tega odloka. III. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR 8. člen Na območjih, ki so navedeni v 2. členu tega odloka, so možni naslednji posegi v prostor: — gradnja novih prosto stoječih objektov na tistih zemljiščih, znotraj ureditvenih območij naselij, kjer to omogoča oblikovanost terena in velikost ra-zoložljive parcele v skladu z urbanistično-arhitektonskimi značilnostmi obstoječe pozidave; novi objekti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo dostopa do sosednjih zemljišč ali stavb, ne preprečujejo osončenja ali kakorkoli drugače moteče vplivajo na okoliške objekte; — dozidave in nadzidave so možne le v takem obsegu, da ne porušijo obstoječih urbanistično-arhitektonskih značilnosti, ali da kakorkoli moteče ne vplivajo na okolico; — gradnja novih objektov na mestu, kjer stoji ali je stal objekt, je dovoljena samo na mestu, kjer je objekt že stal. Za rušitev objektov si je investitor dolžan pridobiti lokacijsko dovoljenje. Izjemoma je možno graditi tudi na funkcionalnem delu*starega objekta, če: 1. gradnja zaradi geoloških razmer na stari lokaciji ni možna, 2. se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti, 3. stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi. Dovoljenje za gradnjo novega objekta na mestu, kjer stoji stari ali je stal stari objekt, se izda pod pogojem: 1. da stari objekt ne ustreza gradbenim ali sanitarno-tehničnim pogojem, 2. da je novi objekt iste namembnosti kot stari objekt. Če investitor po odstranitvi obstoječega objekta ne namerava na tem zemljišču postaviti novega objekta, se v lokacijskem dovoljenju za odstranitev objekta ali naprave določijo pogoji za ureditev prostora po njegovi odstranitvi: gradnja objektov, ki so namenjeni kmetijski proizvodnji, kot so kmečke stanovanjske hiše, hlevi, skednji, silosi in podobno; — gradnja objektov za potrebe proizvodnih dejavnosti; — gradnja komunalnih objektov in naprav, cestne infrastrukture, električne- ga in telefonskega omrežja, njihove adaptacije, dograjevanje, nadzidave in večja vzdrževalna dela; — gradnja objektov, namenjenih za opravljanje obrtne dejavnosti; — gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda, ter gradnja objektov za vzdrževanje naravnih vodotokov vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi; — gradnja objektov za potrebe oboroženih sil, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite; — postavljanje spominskih obeležij in sakralnih objektov; — postavljanje ograj in izgradnja podpornih zidov; — gradnja pomožnih objektov v skladu z določili odloka o določitvi objektov za Dotrebe občanov in njihovih družin (Skupščinski Dolenjski list št. 9/86). 9. člen Na zemljiščih, ki so z dolgoročnim planom občine razvrščena v 2. območje, je dovoljena gradnja stanovanjskih in pomožnih objektov ter komunalnih naprav, če je to v skladu s planskimi akti občine Ribnica ter pod pogojem, da v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja kmetijska zemljiška skupnost občine Ribnica izda predhodno soglasje. Pri tem kmetijska zemljišča skupnost upošteva potrebe po naseljenosti krajine ter lahko poda zahtevo o načinu rabe kmetijskega zemljišča in o drugih pogojih, ki zadevajo uporabo zemljišča. Sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča iz prejšnjega odstavka tega člena je dopustna prvenstveno na zemljiščih, ki so v kartnem delu prostorsko-ureditvenih pogojev posebej označena. Pri obstoječih objektih izven ureditvenih območij naselij so dovoljene rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča brez predhodnega soglasja kmetijske zemljiške skupnosti. Ce gre za objekte, katerih gradnja je v skladu s predpisi o urejanju naselij možna na podlagi potrdila o priglasitvi del, soglasje kmetijske zemljiške skupnosti prav tako ni potrebno. Pri gradnji se glede lege, položaja in oblikovanja objektov smiselno uporabljajo določbe 21., 22., 23. in 25. člena tega odloka. 10. člen Ni dovoljeno razvijati obrtnih dejavnosti, ki bistveno spreminjajo dosedanjo izrabo zemljišča ali poslabšujejo pogoje za bivanje in delo. Gradnja obrtnih delavnic in drugih spremljajočih objektov za potrebe obrti je dovoljena pod enakimi pogoji, kot to velja za gradnjo stanovanjskih objektov. 11. člen Na površinah, ki so s srednjeročnim družbenim planom namenjene za proizvodne dejavnosti, se pred izvedbo posega v prostor ugotove in odpravijo negativni vplivi, ki bi jih investitor s svojo dejavnostjo povzročal, ali pa jih že povzroča z obstoječo dejavnostjo. Uvajanje novih proizvodnih dejavnosti poleg že obstoječih je dovoljeno le kot dopolnitev osnovne proizvodne dejavnosti, pri čemer nova dejavnost ne sme negativno vplivati na obstoječo izrabo prostora ali pa poslabševati pogoje za bivanje in delo. Dopustni so posegi v prostor in funkcionalne spremembe obstoječih objektov, ki temelje na uvajanju nove sodobnejše (čistejše) tehnologije. Poleg navedenega so dovoljeni naslednji posegi: — tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; — adaptacije, ki bistveno ne spreminjajo zunanjosti, zmogljivosti, velikosti in namembnosti objektov; — postavitev tistih objektov, ki so nujni za razvoj osnovne proizvodne dejavnosti in ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti le-teh; — postavitev takih objektov, ki zaradi enostavne konstrukcije in velikosti ne potrebujejo posebnega statičnega preverjanja. 12. člen Na območju oskrbno-storitvenih dejavnosti in šole je dovoljeno: — izvajanje rednih vzdrževalnih del na obstoječih objektih; izvajanje adaptacij, ki bistveno ne spreminjajo zunanjosti, velikosti in namena obstoječih objektov; — izgradnja pomožnega objekta za potrebe šole oziroma za potrebe varstva otrok, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe tega odloka; - urediti športna igrišča in druge objekte za potrebe športa in rekreacije na območju funkcionalnega zemljišča šole; — postaviti kioske za potrebe storitvene ali oskrbne dejavnosti. 13. člen Novogradnje prosto stoječih stanovanjskih objektov, prizidkov, nadzidav, rekonstrukcij in adaptacij so dopustne pod naslednjimi pogoji: — da posegi v prostor trajno ne spreminjajo bivalnih in delovnih pogojev, ekološkega ravnovesja v naravi ali krajinskih značilnosti v prostoru; dostop do novih stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z obstoječimi predpisi; — vsi posegi v prostoru morajo biti usklajeni z varnostnimi in sanitarno tehničnimi predpisi; — intenzivnost rabe zemljišča se s posameznimi posegi v prostor ne sme bistveno spremeniti; — dozidave, nadzidave in adaptacije so možne le za objekte, zgrajene z gradbenim dovoljenjem, morajo pa biti izvedene tako, da ne porušijo obstoječih urbanistično-arhitektonskih značilnosti, kot so funkcionalno zaporedje objektov, razmeije med objekti, gradbena linija in podobno. 14. člen Pomožni objekti se dovolijo načeloma, če v okviru obstoječih objektov ni mogoče rešiti manjkajočih funkcionalnih prostorskih potreb, pod naslednjimi pogoji: — da gradnja objekta ne poruši funkcionalnega zaporedja objektov na parceli, razmerja med objekti, gradbene linije in merila obstoječih objektov; — da novo izgrajeni pomožni objekt ne vpliva moteče na obstoječe okoliške objekte; — na območjih, za katera veljajo pogoji za zavarovanje naravne in kulturne dediščine, se dovoli postavitev pomožnih objektov, skladnih s splošnimi merili ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 15. člen Lokacije za spominska obeležja in sakralne objekte na posameznih območjih ali na objektih morajo biti izbrane tako: — da niso ovirani prometni tokovi in prometna preglednost; — da se ne poslabšujejo bivalni pogoji in varnost objektov, če je spominsko obeležje na objektu; — da se vklaplja v okolje in ga dopolnjuje. Spominska obeležja na območju ali na posameznih objektih, za katere veljajo pogoji za zavarovanje naravne in kulturne dediščine, se smejo postavljati le s soglasjem ljubljanskega regionalnega zavoda za-varstvo naravne in kulturne dediščine. 16. člen Za začasne objekte in naprave, ki so prvenstveno namenjene sezonski turistični ponudbi, prireditvam, proslavam in podobno, veljajo naslednja merila in pogoji: — da se z njihovo razmestitvijo bistveno ne ovira odvijanje drugih dejavnosti v prostoru; — da se z gradbeno izvedbo in možnim komunalnim opremljanjem ne spreminja namenska raba zemljišča; — da se po njihovi odstranitvi vzpostavi na zemljišču prvotno stanje takoj po prenehanju dovoljenega termina za postavitev. 17. člen Ograje in podporne zidove je dovoljeno postavljati v naseljih tako, da nista ovirana promet in preglednost cest, in v skladu z veljavnimi predpisi. Ograje morajo biti estetsko oblikovane in praviloma transparentne ter jih ni dovoljeno graditi iz odpadnega lesa in podobnih materialov. Za gradnjo ograj, ki ne ležijo ob javnih cestah in površinah, ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč samo priglasitev s predložitvijo situacije 1:500 in detajlom ograje. Žive meje se obravnavajo kot ograje. 18. člen Na območjih, za katera je predvidena priprava prostorskih izvedbenih načrtov po letu 1990, ni dovoljena gradnja stanovanjskih, industrijskih, kmetijskih in drugih objektov, razen pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, ki pa morajo biti odstranjeni do sprejetja odloka o prenehanju lastninske pravice. V primeru, ko se pojavi večje število interesentov za gradnjo, na območjih, kjer se predvideva priprava prostorskih izvedbenih načrtov, se lokacijsko dovoljenje lahko izda na podlagi skupinske lokacijske dokumentacije., Dovoljena je gradnja komunalnih naprav, s katerimi se bo izboljšalo stanje na področju komunalne opremljenosti na širšem območju planske celote, katerih trase so že opredeljene s srednjeročnim družbenim planom občine Ribnica. Vsi posegi oz. spremembe dosedanje izrabe teh zemljišč so možni le s soglasjem kmetijske zemljiške skupnosti občine Ribnica. Za območja, za katera je predvidena priprava prostorskih izvedbenih načrtov po letu 1990, se z odlokom občinske skupščine razglasi splošna prepoved delitve obstoječih parcel in prepoved spremembe kulture zemljišča. Ta prepoved velja do leta 1990. 19. člen Na območju odprtega prostora izven ureditvenih območij naselij (R5 — KG) je dovoljena gradnja za potrebe gozdarstva, rekreacije in lovstva (gradnja gozdnih cest, ureditev smučarskih prog, počivališča, razlagališča, sprehajalne in trim steze, lovske koče in strelišča), če ti posegi v prostor po obsegu in zahtevnosti ne zahtevajo izdelave prostorsko izvedbenega načrta. Za območja hidromelioracij je predvidena izdelava ureditvenega načrta. Od izdelave do projekta hidromelioracije se na teh območjih ohranja sedanja raba zemljišč. Izven teh območij hidromelioracije, regulacije in komasacije niso dovoljend. 20. člen Za posege v prostor, ki so navedeni v 8. in 19. členu tega odloka, je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo, razen za tiste posege, ki so opredeljeni v 51. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. IV. MERILA IN POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA NOVOGRADENJ IN OSTALIH POSEGOV V PROSTOR 1. Lega (lokacija) objektov 21. člen Objekti morajo biti locirani tako, da se čimbolj vklopijo v okolje in se mu prilagajajo. Na celotnem območju je potrebno pri vseh gradbenih posegih dosledno spoštovati odnos do naravne in kulturne dediščine. Objekti ne smejo biti vidno izpostavljeni, temveč morajo biti skladni s silhueto naselja. Novi objekti morajo biti usklajeni z obstoječo ali predvideno gradbeno linijo. Os slemena mora biti usklajena z obstoječo zasnovo okoliških objektov, zaselka ali kakšne druge ambientalne ureditve. 2. Odmiki od sosednjih objektov 22. člen Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, daje možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani vsi varstveni pogoji. Objekt mora biti praviloma oddaljen najmanj 4 m od posestne meje, s soglasjem mejaša pa tudi bliže. V strnjenih naseljih je lahko objekt lociran tudi na manjši razdalji, če to omogočajo sanitamo-tehnične in požarno-varnostne razmere. Odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti pri novih objektih v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav. Odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s soglasjem upravljalca vodotoka. 3. Gabariti 23. člen Horizontalni gabariti morajo biti prilagojeni obstoječim gradbenim linijam oziroma značilnim prostorskim potezam v urbanistični zasnovi naselja. Globina stavbe oz. tlorisno razmerje dolžine in širine mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno namensko rabo. Novogradnje, nadzidave in prizidave so dovoljene le do višinskih gabaritov obstoječih objektov. Če ima območje urejanja heterogeno zazidavo v smislu višinskih gabaritov, je potrebno upoštevati višino tistih stavb, ki so glede na namensko rabo podobne in imajo podobno lego. Za industrijske in druge proizvodne objekte velja, da se mora horizontalni in vertikalni gabarit prilagajati tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi značilnostmi lokacije. 4. Oblikovanje objektov 24. člen Tipologija arhitekture novih objektov mora biti prilagojena obstoječemu tipu zazidave. Če ta ni izrazit oziroma ne omogoča realizacije potrebnega programa, naj se upoštevajo obstoječe prostorske zakonitosti. Postavitev novih objektov na parcelo mora biti usklajena z obstoječo tipologijo parcelacije in značilnostmi položaja objekta na parceli, kot so lega, velikost in dostopnost. 25. člen Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je treba upoštevati naslednje pogoje: — Tloris: biti mora praviloma podolgovat, s stranicami v razmerju 1:1,2 do 1:2. To velja predvsem za objekte na strmejših legah, ko je daljša stranica postavljena vzporedno s terenskimi plastnicami. — Streha: praviloma naj bo simetrična dvokapnica, z naklonom strešin 30 do 40 oz. prilagojena sedanjim obstoječim objektom, v kolikor so oblikovani kvalitetno in ustrezno prostoru, v katerem so. Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim arhitektonskim elementom in klimatskim razmeram. Biti mora iz naravnega materiala in temne barve. Najbolj priporočljiva kritina je opečni strešnik, bobrovec, cementni strešnik in eternit. Kritine iz valovitega salonita niso dovoljene. — Fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad morata izhajati iz funkcije objekta in se prilagajati sosednjim (avtohtonim) objektom. Horizontalna členitev fasad z okenskimi in vratnimi odprtinami mora spoštovati vertikalno podolgovato zasnovo oblike odprtin. Barva fasad ne sme biti temna ali vsiljiva. Obdelava lesenih elementov na stavbnem pohištvu naj bo v temni barvi. — Etažnost: etaže naj bodo klet (kjer to dopuščajo terenski pogoji), pritličje, izkoriščeno podstrešje in le izjemoma nadstropje, kjer to omogoča nagib terena. Praviloma je etažnost objekta, kije namenjen izključno opravljanju obrtnih storitev, le pritličje in streha. Priporočljivo je, da so prostori za obrtno dejavnost v sklopu stanovanjskih objektov. V tem primeru veljajo za etažnost enaki pogoji kot za druge objekte. 5. Urejanje okolice objektov 26. člen Pri urejanju okolice objektov mora biti višina zemljišča na parcelni meji prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali. Za urejanje okolice objekta (ozelenitve, športna igrišča itd.) je potrebno uporabljati avtohtone drevesne in grmovne vrste ter naravne materiale. Za ravnanje s plodno zemljo veljajo določila odloka o urejanju in varstvu okolja v občini Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/87, IV. poglavje: Ravnanje s plodno zemljo). 27. člen Kmetijski in ostali pomožni objekti s kmetijsko namembnostjo so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom. Višinski gabariti morajo biti usklajeni z gabariti obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Kritina mora biti enaka in streha v arhitektonsko podobnem naklonu s stanovanjskim objektom. Dostop in dovoz do pomožnih kmetijskih objektov morata biti urejena za kmetijske stroje. Za hranjenje kmetijskih strojev je dopustna postavitev nadstreškov, ki morajo biti kakovostno podobni obstoječim streham. 28. člen Za industrijsko-proizvodne objekte velja, da se morata horizontalni in vertikalni gabarit prilagoditi tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi značilnostmi lokacije. Fasade predvidenih objektov naj bodo čimbolj homogene, tako po konstrukcijskem sistemu gradnje kot po barvi in ostalih elementih oblikovanja. Priporočljive so večje ploskve, svetlih barv, z ravnimi horizontalnimi in vertikalnimi zaključki, brez izraznih detajlov. Predvidene ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne. Masivne naj bodo le v primeru, če naj skrijejo vizualno emisijo ali če je ograja tudi protihrupna zaščita. 29. člen Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje, bodisi da se gradijo kot prizidki k stanovanjskim objektom, gospodarskim objektom, k šoli, ali kot samostojni objekti. Biti morajo oblikovno funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti. V primeru, ko se pomožni objekt dograjuje k obstoječemu objektu, mora biti nagib strehe podoben naklonu kot pri osnovnem objektu, pri čemer morata biti material in barva kritine enaka osnovnemu objektu. Za dograditev pomožnih objektov znotraj vaškega jedra je potrebno v smislu očuvanja morfološke homogenosti območja upoštevati še lokacijo, položaj in velikost objekta, glede na razmere obstoječe zazidave, ter gradbeno linijo in merila obstoječe zazidave v območju. 30. člen Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih veljajo v načelu enaki pogoji glede oblikovanja objektov, kot so opisani v 22. in 23. členu tega odloka. Pri vzdrževanju je treba ohranjevati prvotne elemente členitve fasad ter likovne elemente. Pri obnovi oz. zamenjavi kritine na objektih mora biti nova kritina v zahtevanih barvah, kot velja za druge objekte. 31. člen Ograjevanje parcel (zemljišč) izven ureditvenih območij naselij ni dovoljeno, razen kadar je to potrebno za zavarovanje zemljišča pred divjadjo (sadovnjaki) in za urejanje skupinskih pašnikov. V. MERILA IN POGOJI GLEDE UREJANJA PROMETNEGA OMREŽJA 32. člen Urejanje prometnic v ureditvenih območjih naselij ter izven njih se mora podrejati obstoječi prometni ureditvi. Prometnice z dokončanim potekom in tehničnimi značilnostmi imajo varovalni pas, kije namenjen odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev. Posegi v tem pasu ne smejo biti v nasprotju z varnostjo v cestnem prometu, zato mora za vsak tak poseg izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest. 33. člen Prometnice, ki se bodo na podlagi lokacijskega načrta rekonstruirale, imajo rezervat. Znotraj tega so do pričetka del na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem. Po izvršeni rekonstrukciji prometnic je obvezna sanacija novonastalih brežin in vsekov z ustreznimi krajinsko-tehničnimi ukrepi. 34. člen Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira ali ogroža promet in da se ne poškodujejo cesta in cestni objekti. Vsi novozgrajeni objekti morajo imeti zagotovljeno omrežje, bodisi neposredno ali pa s skupnim priključkom. Urejanje zasebnih dovozov do objektov mora biti usklajeno z interesi prizadetih tako, daje izbrana trasa dovoza čim krajša. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno prek sosednjih dvorišč. 35. člen Na pomembnejših križanjih magistralne in regionalne ceste z lokalnimi je nujna ustrezna cestno-prometna signalizacija. V naseljih, kjer prostor to omogoča, morajo biti posebej označene ter ustrezno zavarovane poti oz. hodniki za pešce. VI. MERILA IN POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ 36. člen Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. 37. člen Na območju rezervatov primarnih vodov ni dovoljena gradnja objektov, razen pod posebnimi pogoji, kijih določi upravljalec tangiranega komunalnega voda. Širino koridorjev primarnih komunalnih naprav določijo upravljalci komunalnih naprav, kjer to ni že posebej predpisano. Pri vseh predlaganih rezervatih predvidenih primarnih komunalnih vodovje možna delna sprememba v širini in dolžini rezervata. Dokončno bodo predvidene trase komunalnih vodov opredeljene z lokacijsko dokumentacijo. 38. člen Na področju oskrbe z vodo je v sklopu obstoječega vodovodnega omrežja potrebna rekonstrukcija cevovodov pod pogoji, kijih predpiše pooblaščena delovna organizacija (Hydrovod Kočevje). Za območja, predvidena za novogradnje, mora biti zagotovljena priključitev na vodovodno omrežje. Za pridobitev soglasja za novogradnje je potrebno pri pooblaščeni delovni organizaciji pridobiti mnenje o možnosti oskrbe z vodo. V soglasju so našteti vsi ostali pogoji, ki jih je potrebno izpolniti pred pričetkom gradnje. V zaselkih (naseljih), kjer ni (in ni predvideno) javnega vodovodnega omrežja, mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (kapnico ali vodnjak, ali lastni vodni vir) po predhodni kemični in bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji. V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne namenske požarne bazene, oz. zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo, po pogojih, ki jih določi medobčinska požarno-inšpekcijska služba. Lokacije objektov, kjer je predvidena večja poraba vode, so pogojene s predhodno ureditvijo ustrezne vodooskrbe (kmetijski objekti, objekti za obrtno dejavnost). 39. člen Odvod odpadnih sanitarnih voda se ureja, razen v naseljih, kjer se načrtuje izgradnja kanalizacijskega omrežja, s centralno čistilno napravo (Hrovača, Goriča vas), z individualnimi ali skupinskimi greznicami. Greznice morajo biti neprepustne, oz. v skladu z določili odloka o urejanju in varstvu okolja. Odvod padavinske vode se v naseljih rešuje z javno kanalizacijo, ki se ureja sočasno s cestno-prometno ureditvijo. Pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno urediti gnojišča in gnojnične jame tako, da ne bodo ogroženi vodotoki, oz. po pogojih, kot jih predpiše sanitarna inšpekcija. 40. člen Vrsta komunalnih odpadkov, zbiranje, odvoz in odlaganje ter urejanje javnih odlagališč za odpadke v občini je določeno z odlokom o obveznem odstranjevanju smeti in drugih odpadkov na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/82 in 10/86). Neurejena (črna) odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezno odlagališče, zemljišče pa uredi v prvotno stanje in namembnost. V naseljih se komunalni odpadki zbirajo na posebej predvidenih odvzemnih mestih, od koder jih komunalno podjetje odvaža na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Odvzemno mesto za posamezno gospodinjstvo ali organizacijo je v neposredni bližini objekta, skupni prostori za več gospodinjstev pa se določijo s soglasjem sanitarnega inšpektorja in z lokacijsko odločbo. 41. člen Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje. Upravljalec elektroenergetskih objektov mora zagotavljati ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti, bodisi obstoječih ali predvidenih, na osnovi izpolnitve pogojev, kijih predpiše v elektroenergetskem soglasju pred izdajo gradbenega dovoljenja. VIL MERILA IN POGOJI ZA DOLOČITEV FUNKCIONALNEGA ZEMLJIŠČA 42. člen Funkcionalno zemljišče je del gradbene parcele, na kateri stoji oz. je predviden objekt ali naprava, in kije potrebno za njeno normalno rabo. Funkcionalno zemljišče mora imeti obliko in velikost prilagojeno potrebam objekta in njegove dejavnosti, z upoštevanjem naravnih možnosti. Funkcionalno zemljišče za obstoječe objekte in naprave določi za urejanje prostora pristojni upravni organ na zahtevo lastnika oz. uporabnika na podlagi lokacijske dokumentacije. Za stanovanjske objekte naj velikost posamičnega funkcionalnega zemljišča ne odstopa od velikosti okoliških funkcionalnih zemljišč. Za prosto stoječe stanovanjske objekte naj ta površina ne preega 800 m2. Za kmetijske objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi ob upoštevanju lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja kmetijske proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Za objekte, ki so namenjeni izključno opravljanju obrtnih dejavnosti, se velikost funkcionalnega zemljišča določa na osnovi dejavnosti v objektu ter ob smiselnem upoštevanju tistih meril, ki veljajo tudi za določitev funkcionalnega zemljišča za kmetijski objekt. Za vse objekte velja, da, v kolikor je dejansko funkcionalno zemljišče manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi zgoraj navedenih meril, se upošteva dejanska površina parcele. VIII. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA 43. člen Splošni pogoji za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja so: — zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem, — organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, — sanacija neurejenih odlagališč odpadkov in sprotna sanacija osrednje deponije v kmetijska zemljišča, — saniranje območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa v bližini stanovanj in delovnih mest. 44. člen Za varstvo zraka veljajo naslednji pogoji: — vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje; — organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah, na način, kot to predpišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejmejo v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo; — pri že zgrajenih objektih, ki onesnažujejo zrak iznad dovoljene mere, morajo biti zgrajene čistilne naprave v roku, ki ga predpiše občinska skupščina. 45. člen Za varstvo voda in obvodnih površin veljajo naslednji pogoji: — na bregovih in strugah potokov, kanalov in ribnikov je prepovedano zasa-jati drevje, postavljati ograje ali kakšne druge objekte, če ovirajo normalen pretok vode; — preprečiti se morajo negativni vplivi na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinotvorno funkcijo vodotokov, kot so onesnaženja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanji, neustreznimi regulacijami ipd.; vsaka sprememba reliefa lahko povzroči spremembo vodnega režima in je zato podvržena lokacijskemu postopku, v katerem sodelujeta kmetijska zemljiška skupnost in območna vodna skupnost; — pri slehernem posegu v vodnat svet je potrebno očuvati značilno krajinsko-ekološko vredno vegetacijo ter posebno redke rastlinske in živalske primerke, obvezna je ohranitev obvodnih in vodnih biotopov, s čemer se bosta ohranjala ekološka pestrost in rekreacijski potencial; — na poselitvenih območjih, kjer ni kanalizacije, je obvezujoča gradnja greznic. 46. člen Vsa bivalna območja oz. območja, ki so namenjena počitku in rekreaciji, morajo biti zaščitena pred hrupom oz. se morajo predvideti protihrupne bariere. Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost znotraj ureditvenih območij naselij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti strokovno mnenje v skladu s 7. členom zakona o varstvu pred hrupom. Projekt za izdajo gradbenega dovoljenja mora vsebovati načrt protihrupne zaščite za vsak objekt, ki povzroča hrup. Gradnja objektov, ki povzročajo prekomerni hrup, ni dovoljena, če se ga ne more omejiti na predpisano dopustno mero. 47. člen Kmetijska zemljišča so zavarovana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Dovoljeni so posegi, ki so opisani v tem odloku, ter izvajanje agroopera-cijskih in vodnogospodarskih posegov, za katere je predvidena priprava ureditvenih načrtov (R5/K1, K2, K4) v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Ribnica. 48. člen Na območju gozdnih zemljišč nad izvirom Ribnice (oddelki 73a, b, 74, 75, 78 in 119 gozdne enote Velika gora) je v smislu varovanja vodnega vira potrebno upoštevati naslednje: — posek le 50 do 70% prirastka lesa, — prepoved uporabe kemičnih pripravkov za zaščito in varstvo rastlin, — prepoved gradnje vlak po padnicah, — uporaba razstreliva pri gradnjah mora biti v kar se da majhnih količinah. IX. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJENJE IN RAZVIJANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE 49. člen Vse posege v varovanih območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno urejati s pogoji in smernicami ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v posameznih lokacijskih postopkih oz. na podlagi določil varstvenih režimov, opredeljenih z odloki. X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA SPLOŠNO LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 50. člen Pri urejanju prostora za SLO in družbeno samozaščito se upoštevajo veljavni predpisi s tega področja. XI. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Strokovna obdelava lokacijske dokumentacije, s katero se določajo usmeritve za posamičen poseg v prostor, mora biti po obsegu obdelave prilagojena vplivnemu območju nameravanega posega, stopnji podrobnosti in kompleksnosti obdelave ter naravi problemov, ki jih nameravani poseg zadeva. 52. člen Dokumentacijo o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote R5 (KS Ribnica — brez naselja Ribnica) je na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim pri upravnem organu skupščine občine Ribnica, pri KS Ribnica in pri Geodetskem zavodu SRS. 53. člen Poleg določil tega odloka se pri vseh posegih v prostor smiselno uporabljajo tudi določila: — odloka o urejanju in varstvu okolja v občini Ribnica (SDL, št. 15/87), — odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda (SDL, št. 19/84), — odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih in zimski službi na območju občine Ribnica (SDL, št. 19/81 in 20/85), — odloka o upravljanju, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Ribnica (SDL, št. 20/77 in 6/87), — odloka o odstranjevanju smeti in drugih odpadkov na območju občine Ribnica (SDL, št. 12/72, 25/73, 29/74), — odloka o zakloniščih (SDL, 7/77), — odloka o vodovodih na območju občine Ribnica (SDL, št. 4/71), — odlok o določitvi objektov za potrebe občanov in njihovih družin (SDL, št. 9/86). 54. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe skupščine občine Ribnica. 55. člen Z dnem veljavnosti tega odloka prenehata veljati za območje KS Ribnica odlok o urbanističnem redu za območje občine Ribnica na Dolenjskem (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/76) in odlok o urbanističnem programu občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/68). 56. člen Ta odlok prične veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-7-88-01 Datum: 25. 10. 1988 Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec. 239. Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 2. člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na svoji seji dne 1. 12. 1988 sprejel ODREDBO o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje 1.točka Cene naslednjih proizvodov in storitev iz 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85): — osnovne komunalne storitve, — stanarine, ki sojih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje. 2. točka Na glede na 1. točko te odredbe smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela cene svojih proizvodov in storitev, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na tržišču na dan uveljavitve te odredbe, določiti kot najvišje, in sicer: a) stanarine: povprečna cena za m2 znaša 1.569 din; b) osnovne komunalne storitve: 1. proizvodnja in distribucija vode: gospodinjstva 770 din/m3 gospodarstvo in ostali 1.810 din/m3 2. čistilna naprava: gospodinjstva 560 din/m3 gospodarstvo in ostali 1.490 din/m3 lastniki greznic 495 din/m3 3. kanalščina: gospodinjstva 130 din/m3 gospodarstvo in ostali 275 din/m3 4. odnašanje in odlaganje odpadkov: gospodinjstva 67 din/m3 gospodarstvo 210 din/m3 negospodarstvo 135 din/m3 3. točka Z dnem, ko začne veljati ta odredba, nehata veljati odredba o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/88) in odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/88). 4. točka Ta odredba začne veljati 30. 11. 1988, cene pase uporabljajo od 1.12. 1988 dalje. v Predsednik Številka. 38-03/85-10 izvršnega sveta' Datum: 1. 12. 1988 MAKS KURENT 240. Na podlagi 29. in 30. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list št. 37/85), odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 43/85) in 245. člena stactuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80, 1/82 in 3/85) je izvršni svet skupščine občine Trebnje na seji dne 1.12. 1988 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora, za izdajo dovoljenja za prodajo mleka, za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali, plačevanje dela stroškov veterinarsko-sanitarnih pregledov in plačevanje diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa v občini 1. člen S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede, višina pristojbin za izdajo dovoljenja za promet z mlekom, način in višina zbiranja sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri neškodljivem odstranjevanju trupel in ostankov živalskega izvora, in višina pristojbin za opravljanje diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa iz 29., 30., 48., 55., 57., 59. in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS št. 37/85). 2. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju in prekladanju, ki se odpravljajo ali gonijo prek državne meje ali z območja občine, se plača naslednje pristojbine: a) za pregled vagonske ali kamionske pošiljke: do 10 ton — za izvoz — za notranji promet pregled vsake nadaljnje tone — v izvozu — notranjem prometu b) za kosovne pošiljke: kopitarjev, odraslih govedi in jelenjad od glave — telet, prašičev, srednjo divjad in drobnic od glave — odojkov, psov od glave 35.000 din 30.000 din 3.500 din 3.000 din 3.700 din 2.500 din 1.300 din za vsako čebeljo družino za vsak kos perutnine c) za meso kopitarjev in parkljarjev od kg: — za vsak kg mesa drobovine ali mesnega izdelka — od jajc po kosu — od svežih ali zmrznjenih rib za kg — za vsak kg sirov 500 din 55 din 15 din 10 din 10 din 10 din Preglede iz točke a, b in c te odredbe je potrebno prijaviti veterinarski inšpekciji oz. pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem in razkladanjem. Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja, razkladanja, mora tisti, kije pregled naročil, plačati zamudnino v višini 30.000 din za vsako začeto uro čakanja. Lastnik, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem roku. ... . Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50 /< Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbine in se obračunavajo posebej. Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc zasebnega in družbenega sektorja, ki se prodajajo strankam v gospodinjstvih ali na tržnici, se plača pristojbina 10 din po kosu. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa živali, zaklanih za gostinsko porabo, in pregled divjadi za javno potrošnjo se plača pristojbina po kosu: — za tele 13.200 din — za prašiče in medvede s trihinoskopskim pregledom 19.000 din — za srednje veliko divjad 13.300 din — za odojke in jagnjeta v gostiščih 7.200 din — za meso v sili zaklane živali z odvzemom vzorca za bakteriološki pregled brez stroškov b.p. 30.000 din — za perutnino po režijski uri 30.000 din 5. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki v javni potrošnji oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec mleka oz. prodajalec mleka pristojbine v višini 8.000 din za vsako kravo molznico. V tej vsoti je zajet tudi del pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel v višini 2.000 din. Pristojbino obračunava in pobira organizator odkupa mleka ob plačilu mleka. Posestnik, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg te pristojbine še stroške odvzema in preiskave vzorca mleka ter stroške obveznega pregleda molznic na tuberkulozo in brucelozo. Za veterinarske sanitarne preglede v zbiralnici mleka se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero se pregledi opravljajo. 6. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled mesa klavnih živali v klavnici se plača pristojbina 30.000 din na vsako uro, ki jo prebije pri nadzoru pooblaščeni veterinar. V tej vsoti niso zajeti stroški zakonsko obveznih kontrolnih pregledov vzorcev, kakor tudi ne materialni stroški prevozov. Sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda klavnih živali so tudi pregled pri razkladanju živali, surovin, odprema živil in odpadkov konfiskatov. Zaradi tega se v klavnih obratih ne plača pristojbina iz 2. člena te odredbe. 7. člen Za stalen nadzor na dogonih živine na sejmih se plača pristojbina 30.000 din na uro, ki jo pobere pri nadzoru pristojni veterinar. Če se pri nadzoru zaračunajo pristojbine za preglede kosovnih ali kamionskih pošiljk, se zaračuna urna postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino. 8. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga na podlagi pogodbe sporazumno določita in medsebojno obračunata pooblaščena veterinarska organizacija in organizacija, za katero se pregledi opravijo. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini 1/12. 9. člen Del stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali, pristojbino za vsako žival: — za goveda in konje — za žrebeta in teleta — za prašiče nad 50 kg — za prašiče do 50 kg — za odstreljeno in prodano parkljasto divjad — za pse Pri spremembah kategorije živali znaša tarifa: — za goveda in konje —- za prašiče 2.000 din 1.000 din 800 din 400 din 3.000 din 3.000 din 800 din 600 din 10. člen Del stroškov za zagotavljanje nepretrgane veterinarske diagnostike izven rednega delovnega časa plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki s pristojbino v višini 1.400 din, kije vračunana v režijsko uro po tej odredbi. Sredstva, zbrana za ta namen, se zbirajo na računu pooblaščene veterinarske organizacije, ki mora voditi evidenco namenske porabe teh sredstev in o temu obveščati izvršni svet občine vsaj dvakrat letno. 11. člen Posesniki živali poravnavajo svoje obveznosti po tej odredbi: — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali; — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini oziroma ob registraciji, — lovske družine pri prodaji divjadi, — pri izdaji dovoljenja za promet z mlekom. Pristojbine obračunavajo: 1. občinski ali od njega pooblaščen organ za izdajo zdravstvenih spričeval za žival, goveda, konje, žrebeta; 2. zavod oz. organizacija, kije na območju občine pooblaščena za izvajanje obveznega cepljenja psov proti steklini in registraciji psov; 3. lovske družine na območju občine za uplenjeno in prodano divjad; 4. organizator odkupa mleka. 12. člen Sredstva po tej odredbi se zberejo v proračunu občine Trebnje na račun za zdravstveno varstvo živali občine Trebnje 52120-840-056-31871 in se v okviru sprejetega finančnega plana nakazujejo na pooblaščeni zavod oziroma organizacijo, ki opravlja veterinarsko-higiensko službo na območju občine. Pri nakazilu pristojbin na žiro račun iz 9. člena se pri namenu označi za službo VHS. Pooblaščeni zavod oz. organizacija, ki opravlja veterinarsko-higiensko službo, je dolžna vsako leto ob zaključnem računu pripraviti poročilo o realizaciji svojega programa dela, predvsem o tistem delu, ki se financira s sredstvi, zbranimi po tej odredbi, in ga predložiti v obravnavo izvršnemu svetu skupščine občine. Do 30. novembra pa mora predložiti izvršnemu svetu skupščine občine Trebnje tudi svoj program dela in finančni načrt službe za naslednje leto. 13. člen Višina pristojbin se med letom poveča skladno z rastjo vrednosti režijske ure diplomiranega veterinarja, s predhodnim soglasjem izvršnega sveta skupščine občine. 14. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah, objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 11 /88. 15. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem *'StU' Predsednik Številka: 320-01/81-1 Datum: 1. 12. 1988 izvršnega sveta: MAKS KURENT Medobčinske objave 241. Na podlagi 29. in 30. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85), odloka o pristojbinah za zdravstveno spričevalo in potrdila ter o kriterijah in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 43/85) in 207. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79,16/80,1 /82 in 3/85) ter 282. člena statuta občine Metlika sta izvršna sveta na svojih sejah 25.11.1988 v Črnomlju in 25. 10. 1988 v Metliki sprejela ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora, za izdajo dovoljenja za prodajo mleka, za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali, plačevanje dela stroškov veterinarsko-sanitamih pregledov in plačevanje dejavnosti diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa v občini 1. člen S to odredbo se določa višina pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede, višina pristojbin za izdajo dovoljenja za promet z mlekom, način in višina zbiranja sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri neškodljivem odstranjevanju trupel in ostankov živalskega izvora, in višina pristojbin za opravljanje diagnostike kužnih bolezni izven rednega delovnega časa iz 29., 30., 48., 55., 57., in 60. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85). 2. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju in prekladanju, ki se odpravljajo ali gonijo prek državne meje ali iz območja občine, se plača naslednje pristojbine: a) za pregled vagonske ali kamionske pošiljke do 10 ton: — za izvoz — za notranji promet pregled vsake nadaljnje tone — v izvozu din 35.000 30.000 3.500 3.000 — notranjem prometu b) za kosovne pošiljke: — kopitarjev, odraslih govedi in jelenjad od glave 3.700 — telet, prašičev, srednjo divjad in drobnic od glave 2.500 — odojkov, psov od glave 1.300 — za vsako čebeljo družino 500 — za vsak kos perutnine 55 c) za meso kopitarjev in parkljarjev od kg: — za vsak kg mesa drobovine ali mesnega izdelka 15 — odjajcpokosu 10 — od svežih ali zmrznjenih rib za kg 10 — za vsak kg sirov 10 Preglede iz točke a, b in c te odredbe je potrebno prijaviti veterinarski inšpekciji oz. pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem in razkladanjem. Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja, razkladanja, mora tisti, kije pregled naročil, plačati zamudnino v višini 30.000 din za vsako začeto uro čakanja. Lastnik, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem roku. Za preglede izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50%. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnic, niso všteti v pristojbine in se obračunavajo posebej. 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc zasebnega in družbenega sektorja, ki se prodajajo strankam v gospodinjstvih ali na tržnici, se plača pristojbina 10 din po kosu. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede mesa živali, zaklanih za gostinsko porabo, in pregled divjadi za javno potrošnjo se plača pristojbina po kosu: din — za tele 13.200 — za prašiče in medvede s trihinoskopskim pregledom 19.000 — za srednjo veliko divjad 13.300 — za odojke in jagnjeta v gostiščih 7.200 — za meso v sili zaklane živali z odzemom vzorca za bakteriološki pregled brez stroškov b.p. 30.000 — za perutnino po režijski uri 30.000 5. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki v javni potrošnji oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec mleka oz. prodajalec mleka pristojbino v višini 8.000 din za vsako kravo molznico. V tej vsoti je zajet tudi del pristojbine za neškodljivo odstranjevanje živalskih trupel v višini 2.000 din. Pristojbino obračunava in pobira organizator odkupa mleka ob plačilu mleka. Posestnik, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, plača poleg te pristojbine še stroške odvzema in preiskave vzorca mleka ter stroške obveznega pregleda molznic za tuberkolozo in brucelozo. Za veterinarske sanitarne preglede v zbiralnici mleka se plača pristojbina mesečno po pogodbi med pooblaščeno veterinarsko organizacijo in organizacijo, za katero se pregledi opravljajo. 6. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled mesa klavnih živali v klavnici se plača pristojbina 30.000 din na vsako uro, ki jo prebije pri nadzoru pooblaščeni veterinar. V tej vsoti niso zajeti stroški zakonsko obveznih kontrolnih pregledov vzorcev kakor tudi ne materialni stroški prevozov. Sestavni del veterinarsko-sanitarnega pregleda klavnih živali je tudi pregled pri razkladanju živali, surovin in odprema živil, odpadkov konfiskatov. Zaradi tega se v klavnih obratih ne plača pristojbina iz 2. člena te odredbe. 7. člen Za stalen nadzor na dogonih živine na sejmih se plača prostojbina 30.000 din na uro, ki jo pobere pri nadzoru pristojni veterinar. Če se pri nadzoru zaračunajo pristojbine za preglede kosovnih in kamionskih pošiljk, se zaračuna urna postavka za znesek, ki je zmanjšan za pobrano pristojbino. 8. člen Pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga na podlagi pogodbe sporazumno določita in medsebojno obračunata pooblaščena veterinarska organizacija in organizacija, za katero se pregledi opravijo. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini 1/12. 9. člen Del stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov živalskega izvora plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali, pristojbino za vsako žival: din — za govedo in konje 2.000 — za žrebeta in teleta 1.000 — za prašiče nad 50 kg 800 — za prašiče do 50 kg 400 — za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 3.000 — za pse 3.000 Pri spremembah kategorije živali znaša tarifa: — za goveda in konje 800 — za prašiče 600 10. člen Del stroškov za zagotavljanje nepretrgane veterinarske diagnostike izven rednega delovnega časa plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki s pristojbino v višini 1.250 din, kije vračunana v režijsko uro po tej odredbi. Sredstva, zbrana za ta namen, se zbirajo na računu pooblaščene veterinarske organizacije, ki mora voditi evidenco namenske porabe teh sredstev in o tem obveščati izvršni svet občine vsaj dvakrat letno. 11. člen Posestniki živali poravnajo svoje obveznosti po tej odredbi: — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, — pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini oziroma ob registraciji, — lovske družine pri prodaji divjadi, — pri izdaji dovoljenja za promet z mlekom. 1. Pristojbine obračunavajo: 1. občinski ali od njega pooblaščen organ za izdajo zdravstvenih spričeval za žival, goveda, konje, žrebeta; 2. zavod oz. organizacija, kije na območju občine pooblaščena za izvajanje obveznega cepljenja psov proti steklini in registraciji psov; 3. lovske družine na območju občine za vplenjeno in prodano divjad; 4. organizator odkupa mleka. 12. člen Sredstva po tej odredbi se zberejo v proračunu občine Črnomelj in Metlika na račun za zdravstveno varstvo živali občine Črnomelj in Metlika (štev. 52110-840-005-31892 za občino Črnomelj in 52130-630-240050 za občino Metlika) in se v okviru sprejetega finančnega plana nakazujejo na pooblaščeni zavod oziroma organizacijo, ki opravlja veterinarsko-higiensko službo na območju občine. Pri nakazilu pristojbin na žiro račun iz 9. člena se pri namenu označi »za slitžbo VHS«. Pooblaščeni zavod oz. organizacija, ki opravlja veterinarsko-higiensko službo, je dolžna vsako leto ob zaključnem računu pripraviti poročilo o realizaciji svojega programa dela, predvsem o tistem delu, ki se financira s sredstvi, zbranimi po tej odredbi, in ga predložiti v obravnavo izvršnemu svetu skupščine občine. Do 30. novembra pa mora predložiti izvršnemu svetu skupščine občine tudi svoj program dela in finančni načrt službe za naslednje leto. 13. člen Višina pristojbin se med letom poveča skladno z rastjo vrednosti režijske ure diplomiranega veterinarja s predhodnim soglasjem izvršnega sveta skupščine občine. 14. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah, objavljena v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 11/88. 15. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-1/87 Predsednik IS Datum. 25. 11. 1988 ^ skupščina občine Črnomelj: JOŽE MRZLJAK, dipl. oec., 1. r. Datum: 25. 10. 1988 Predsednik IS skupščine občine Metlika: LADIKA NIKOLA, dipl. oec., l.r. Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika. Novo mesto. Ribnica in Trebnje. Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan. Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 5.000 din, izvod v prosti prodaji stane 150 din. Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p. p 130. telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št 421-1/72od 15. 11 1984) seza Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.