Oar Write U» Today
Advertising
rates are REASONABLE____
GLAS NARODA (5
List slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
po poŠti naravnost na
SVOJ DOM Ostmi praznikov).
ZA $6.- NA LETO NAD 300 EDA
■ :
i I H
W TV
rELtSPHONE: CBelsea 3—1242 No. 104. — Stev. 104.
Entered m Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York, N. L, under Act of Congress of March 3rd. 1879.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 3, 1940 — PETEK, MAJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVII1.
ANGLEŽI POGNANI NA MORJE
Chamberlain prizna polom zavezniške ekspedicije
LONDON, Anglije, 3. maja. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je v poslanski zbornici naznanil, da so se zavezniške čete umaknile iz Andalsnes in da je zavezniško vrhovno poveljstvo opustilo misel polastiti se Trondheima od juga. Po Chamberlainovem zatrdilu se je zavezniško vojaštvo, ki se je izkrcalo v Andalsnesu 17., 1 8. in I 9. aprila, v popolnem redu umaknilo, se zopet vkrcalo na transportne in bojne ladje, ki so nato odplule neznanokam, toda najbrže proti severu.
ZAVEZNIKI BODO SE PREGNALI NEMCE Z NORVEŠKE
Chamberlain pa je rekel, da zavezniki svojih vo-jaših operacij na Norveškem ne bodo popolnoma opustili, temveč se bodo še dalje bojevali in da bodo slednjič Nemce pognali z Norveške.
ZAVEZNIŠKE BOJNE LADJE PRI SUEZU
Obenem pa jo i -hamherlain poslanski zbornici naznanil, da j< kilo unit7enih toliko nemških bojnih ladij, <la je bilo mogoče 7>oslati več angle-	_
tskili in francoskih . bojnih ladij t> Sredozemsko in o rje in zlasti v Alek-■sandrijo v Egiptu.
JUGOSLAVIJA VARNA PRED ITALIJO
T
Grof Ciano obljubil, da Italija ne bo vpadla na Balkan
ITALIJA ŠE NE NAMERAVA VOJNE DESET DNI
Delavske vesti:
. . FORD SE BO MORAL
znanjenega, vendar zatrjujejo SKLONITI
RIM, Italija, 3. maja. Italijanski vnanji minister ' politični krogi, da želi Nemči-grof Galeazzo Ciano je ameri-jja obdržati mir v balkanskih skelim poslaniku Williamu državah in med njimi tudi v [maja. — Delavski ura« 1 (Natio-Phillip-u zagotovil, da je itali- Jugoslaviji, ker iz teli držav '1)al Labor Relations Board) je janska soseda na Jadranu, 'dobiva svoje potrebščine. Zato ] včeraj odredil, naj Ford Mo
WASHINGTON, 1). C., 1.
Ka ii«'.
Jugoslavija, VARNA PRED IT A LJ A NSK LV1 VP A DOM.
Phillipsov razgovor z Mus-solinijem v sredo je zelo zmanj šal napetost v diplomatskih krogih, kajti med njimi je zavladal -velik nemir, ko je bilo naznanjeno, da je Anglija svoje trgovske ladje odvrnila iz i Sredozemskega morja ob za-I A	. , , ,.
padni obali Afrike ter okoli rta Anglija pokLcala ladje
politični krogi tudi upajo, da tor Company sprejme nazaj bo Italija kot zaveznica Nem-;94 delavcev, ki jih je joeni le-" je obdržala -voje stališče, ki I ta 1937 odpustila iz svoje to-
I
Dobre nade na najjužnejšem koncu Afrike in dalje proti Indiji in Avsttraliji.
Phillips je dvakrat obiskal grofa Ciana
iz Genove
GENOVA, Italija, 3. maja. j— Vse angleške ladje, ki so zasidrane v genoveškem pristanišču v Ital+ji, so dobile povelje, da takoj odplujejo na
Nadalje je odredil Delavski urad, da mora družba priznati CIO unijo kot izključno zastopnico K40 elavcev pri kolektivnih pogajanjih in preklicati priznanje okrajne Liberty Legion of America.
Delavski urad dolži družbo, da je uvedla javno in aktivno kampanjo za zrušen je unij«* avtnih delavcev, ker je dala
Južni del Norveške v
nemških rokah
STOCKHOLM, švedska, 3. maja. — Prvi del nemške bliskovite vojne na Norveškem je bil končan včeraj, ko so bili zavezniki ob Dovre železnici jioraženi in so izpraznili Andalsnes in druga izkrcevalna pristanišča, >e vkrcali na ladje in m* odpeljali ter Nemcem prepustili ves južni <lel Norveške. Nemška s vast i ka zastava je za vihrala nad Andalsnesom ob •J. popoldne.
V bližini Dovrcja se še bijejo vroči hoji, to«la samo med Nemci in Norvežani, ki so branili umik zaveznikov proti An-dalnesnesu.
Nemci pa nikakor ne izgubljajo ča-a, «la si poginoma osvo-je južni <lcl Norveške ter so se nemške čete, ki so se izkrcale
v Bcrgcuu, združile z četami, ki so prodirale iz Osla proti scvcrozapa«lu. Pri tem prodiranju Nemci niso mogli vsled strmega |M>l»očja priti okoli nekega hriba, zato pa so si priborili pot skozi tri milje dolg železniški predor.
PRISTANISCE V VARVIKU BLOKIRANO
STOCKHOLM, Švedska, 3. maja. — Kapitani angleških trgovskili pamikov pripovedujejo, da je v plitvi vodi v pri-irtanišču v Narviku |K>topljenih okoli .'{0 bojnih in trgovskih la«lij, vsled česar je pristanišče neporabno. Pravijo tudi, da pristanišče še več let ne bo v|>orabno za nalaganje železne 1 ude, ker bodo Nemci železnico, ki pelje v Narvik, razstrelili, predno se bodo umaknili.
KRALJ HAAKON SE JE PRESELIL NA SEVER
STOCKHOLM, Švedska, 3. maja. — Norveški kralj Haakon se je m svojo družino in ministri iz pristanišča Molde, ki se nahaja samo 28 milj od Andal-nesa, ki so ga včeraj Nemci zasedli, preselil v neko mesto dalje proti severu.
Včerajšnji Phillipsov obisk pri grofu Cianu je bil že drugi j Razdalja od Genova do Sue-v dveh dneh. Ameriški posla- jškega kanala je skoro trikrat nik se je zglasil v vnanjem u- tako velika kot od Genove do radu v sredo, kmalu zatem, ko
Vngleško skozi Sueški kanal, j vsakemu delavcu pamflet glede Fordovih nazorov «rle«le de-
je imel razgovor z ministrskim pre<lsednikoin Mussolini jem, ki mu je tudi zatrdil, da za sedaj ITALIJA SAJ 10 DNI NIMA NIKAKEGA VOJNEGA NAMENA.
Nemčija želi na Balkanu obdržati mir
Četudi o tem v ameriškem poslaništvu ni bilo ničesar o-
Gibraltarja. In vožnja skozi Sueški kanal ter okoli Afrike ho več tisoč milj daljša, kot pa skozi Gibraltarsko mor.-ko ožino.
I
Lahko je tudi, da Anglija, ki ima koncentriranih veliko število vojakov v Egiptu, želi imeti za vsak slučaj pripravljenih dovolj transportnih la-<lij pri Suezu so prevažanje teh čet.
Angleži se boje posledic svojega umika
LONDON, Anglija, 3. maja. — Zavezniški umik iz južne Norveške bo najbrže imel težke politične in vojaške posledice od Severnega ledenega morja do Arabskega morja.
Najprej morajo zavezniki računati na to, da bodo Norvežani mogoče z Nemci sklenili separatni mir.
Ko je enkrat za zaveznike izgubljena cela pokrajina južno o«l Trondheima, ne ostaja kralju Haakonu in zaveznikom nič drugega kot <lolg in ozek pas ledenih skal, kjer j«' prebivalstvo le zelo redko, kjer tečete samo dve ozki železnici in se nahaja zaradi železne rude zelo važno pristanišče Narvik.
Drugi velik problem, pred katerim stoje zavezniki, pa j<» Švedska, ki je jK»poln«>ina odrezana o«l morja ter je na milosi in nemilost prepuščena Nemcem.
Švedske industrije ne morejo obratovati brez nemškega premoga. V zameno pa bi Nemci zahtevali acč železne rude, vsled česar bi morala Švedska izboljšati pristanišče v Luleji; poleg tega pa bi Nemci najbrže tudi zahtevali za svoje vojaštvo prehod skozi Lulejo, da bi šli na pomoč po-adki v Narviku. Tej zahtevi <se Švedska ne hi mogla upirati in hi se morala Nemcem vkloniti.
lavskih odnošajev.
Delavski urad je zavrnil obdolžit ve, da je bilo še nadalj-nih 108 delavcev po krivici od puščenih.
MANJ STAVK LETA 1939
WASHINGTON, D. C., 2. maja.— l'rad za delavsko statistiko je iz«lal včeraj poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo leta 1939 v>led stavk in izpiti j prizadetih 1,170,962 delavcev, ki so izgubili vsega skupaj 17,812,000 delovnih «lni, kar je osem milijonov več izgubljenih »Itii kot pa leto prej.
40 odstotkov stavk je bilo za ■delavce popolnoma uspešnih, j Dobili so vse, kar so zahtevali. Trideset odstotkov stavk se je končalo s kompromisom, to je, da ni zmagala nobena stavka. V vseh drugih slučajih so pa zmagali delodajalci.
Leta 19.19 je bilo v Združe nil) državah 2613 stavk, oziroma 159 manj kot leta 1938.
Veliko izgubo delovnih dri je predvsem povzročil šest t e-<lenski zastoj v industriji mehkega premoga ter stavka v Chrvslerjevih tovarnah.
V New Vorku je bilo 597 stavk, t (»rej več kot v katerikoli desetih drugih mestih skupaj.
Gannett je napadel Wagnerja
HARTFORD, Conn., ± maja. — Včeraj je govoril tukaj znani založnik Frank E. Gannett, ki upa, da bo na republikanski narodni konvenciji imenovan za predsedniškega kandidata. Na piko je vzel new-yorgkega senatorja Wagnerja, očeta delavske postave.
— V zgodovini sedanje »lobe, — je rekel Gannett, — bo označen senator Wagner kot mož, ki je s svojimi predlogami rušil ameriško vlado.
Prista*šem New Deala je oči tal, da uničujejo privatna podjetja in uvajajo 4'narodni so-cijalizem".
Bardenov predlog je bil poražen ,Delavci T^lT
luscenju orehov m kon-serviranju poljskih pridelkov bodo v območju wage-hour posta,ve.
je zavzela ob pričetku voj- j varne v St. Louis, Mo. Plača-
Iti jim mora tudi vso zaostalo j i , 1
Vsled tega so jugoslovanski \^ in zavezniški krogi zelo olaj-\ šani.
WASHINGTON, I). C., 1. maja. — Po dolgotrajni debati je poslanska zbornica včeraj s 156 glasovi proti 66 gla-so\om zavrnila predlog demokratskega poslanca Bardena iz North Caroline glede amen-dirauja wage-hour postave.
Njegovemu predlogu so «lo-dali nasprotniki toliko dodatkov in ga tako spremenili, <la slednjič ni bil več podoben prvotnemu osnutku. Barden sam se je prijel za glavo m vzkliknil: — Tako ste zmrcvarili moj predlog, da sem zdaj tudi jaz proti njemu.
Kot znano, se postava, dolo-čujojoea minimalno plačo in
'maksimalni delovni čas (wage-hour act) ne tiče farmskih dela vcev.
j Barden je zastopal stališče, naj ne spadajo v območje postave tudi delavci, ki 44prede-• bijejo" farmske pridelke, i predvsem tisti, ki jih k on se r-v i rajo, luščijo orehe in celo splavarji hlodov, češ, da je tudi hlod oziroma drevo v gotovem pogledu farmski pridelek.
Ce bi Bardenov predlog obveljal, bi bilo skoro dva milijona delavcev brez vsake zaščite. Delati bi morali dosti več jkot dvainštirideset urna teden ter bi za svoje delo ne zaslužili niti $12.60 na teden.
INOZEMCEM ŠKODLJIVE PREDLOGE
Odlični Amerikanci protestirajo proti predlogam, čijih namen je škodovati tujerodcem. — Predloge bi zgrešile svoj cilj, ker bi škodovale tudi Amerikancem.
Izsiljevalci spoznani krivim
V New Vorku je spoznala porota krivim šest moških, ki so izsili od prodajalcev sadja v kratkem času nad devet tisoč dolarjev. Me«l njimi >o Štiri unijski uralniki. Proces proti njim se je začel 10. aprila,
21. maja bo pa sodnik Wallce poglasil obsodbo. Tekom procesa je vseh šest odločno zatrjevalo svojo nedolžnost.
Ameriški odbor za zaščito tujerodcev (American Committee for Protection of Foreign Born) ki ima svoj sedež v New Vorku, je po>lal kongresu spomenico, ki jo je podpisalo nad dvesto odličnih Amerikancev. Spomenica je naperjena proti tujerodcem sovražnim predlogom, katere v slučaju, da bodo sprejete, ne bodo toliko škodoval«' tujero«Iccm, pač pa v prvi vrsti Amerikaicem.
V kongresa čaka rešitve nad sto takih pre«llog. Vsaka teh pre«llog. če bi bila vzakonjejia, bi ogrožala ustavne pravice vseh Amerikancev, neoziraje
se, če so državljani ali ne, Č3 so tukaj rojeni ali priseljeni, če so bele ali črne polti.
Odbor, v katerem je, kakor rečeno, mnogo najodlicnejših Amerikancev, se zavzema za pravice nedržavljanov in tujerodcev, neoziraje se na kraj njihovega rojstva, na njihovo politično, gospodarsko, soeijnl-no ali versko pripadnost. V času ko vc< svet ogrtža vojna nevarnost, jo treba med seboj -nega razumevanja in ziiomi«>-sti. < *asi, ko je bilo pod Palm -erjevo komando preganjanje tujerodcev na dnevnem redu. se ne smejo več ponoviti.
DEMOKRATOM OClTA KUPOVANJE GLASOV
Težke obdolžit ve republikanskega kongresnika Bartona. — Demokratje baje izvajajo pritisk na WPA delavce.
MII) D LETO WN, N. V., 30. aprila. — Tukaj j«' govoril neki republikanski skupščini republikanski kongresnik Barton ter vse presenetil z izjavo: — New Deal si mrzlično in obupno prizadeva kupiti nndaljno volitev.
— Ko se je odbor za apro-prijacije bavil - predsednikovo zahtevo, naj bo dovoljenih skoro tisoč milijonov dolarjev za relief, se pojavi predsednik s predlogom, naj bo dovoljeno celo milijardo potrošiti v osmih namesto v dvanajstih mesecih. To pomeni povišek relief-
nih izdatkov za 33 in pol odstotka. ima pa še drugi, dostL temnejši pomen. Leta 1938 je bilo vpisanih v WPA seznam več kot | ki I milijona voli Ice v in si«-er v tistih krajih, kjer bi bili njihovi gla-o^i najdražji. Tisti nesramen poskus se leta 1938 ni obnesel. Kdor pozna | značaj ameriškega naroda, ve, da bo letos dan na iste poskuse isti odgovor. Navzlic temu pa kujejo pristaši New Deala letos slične načrte kot so jih kovali pred dvemi leti. Njihov namen je pač, kupiti nadaljuo volit^jr.

"GLJLS NAROD A" —New York
Friday, May 3, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NARODA"
(VOICE OP THE PEOPLE)
nd Published fajr SIovenDe Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lupsha, Sec. — Place of business of the oocporaUon and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK, N. T.
47th Year
*QUi Naroda" iz issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado $6.—; za pol leta $3.—; ca četrt leta $1.50. — Za New York za celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za inozemstvo aa celo leto |7.—; za pol leta $3.50.
-GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
-GLAS NARODA." 216 TOST, *8th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea S—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tenl, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa« Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
GORJE PODJARMLJENIM!
Iz Londona poročajo, da so dospeli na Norveško prvi oddelki deških prostovoljcev in da je bilo večje število čeških prostovoljcev poslanih iz angleških vežbališč v Francijo. Večinoma vsi Čehi, ki se jiin'je posrečilo pobegniti iz podjarm-ljene domovine, služijo zaveznikom, dočim je zadela žalostna usoda tiste, ki so ostali doma.
Nedavno je govoril v Londonu dr. Edward Beneš, zadnji predsednik čehos.lovaške republike. Članom londonskega časnikarskega kluba je povedal, da je v Pragi poslopje, ki ga je spremenila nemška tajna policija (Gestapo) v mučilnico.
—	V pritličju tistega poslopja, — je rekel Beneš, mučijo na najbrutalnejši način češke domoljube, politike, učenjake in častnike.
—	O metodah mučenja, ki so se jih posluževali stari barbarski narodi, so nam znane marsikatere podrobnosti, toda barbarski n&silniki, so bili ponižne o voice v primeri z nemškimi divjaki. Stvari, ki se dogajaja v tistem poslopju izza 15. marca 1939, ni mogoče vpisati.	,
— Vsakega političnega osumljene* zaslišujejo posamič. Pretepajo jih, spravljajo jih v vlažne, nezdrave luknje in jim dajejo neužitno hrano. Če se komu posreči priti iz tistega pekla, je duševno in tel esuo uničen za vse življenje. VeČ sto čeških častnikov je nemška policija do smrti pretepla.
Beneš je svaril in opozoril nevtralne dežele na pošastno usodo Čehov pod nemškim gospodstvom.
—	In tako, kot je na Češkem, — je rekel Beneš, — bo vsepovsod, kjerkoli bo Nemec zagospodoval.
KAJ NAMERAVA ITALJA?
Ko bodo bralci dobili ta članek pred oči, jim bo mogoče že znan odgovor na to vprašanje. Dogodki so se namreč začeli silno naglo razvijati, in nihče ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Zaenkrat se zdi, da je začela Italija segati po slovenskem oziroma jugoslovanskem ozemlju.
Protijugoslcrvenske dijaške demonstracije, ki ko se ne-da" .10 vršile v Firenci, je nedvomno organizirala italijanska viudu.. Demonstrantom so govorili visoki uradniki fašistične strank«, ter odobravali zahteve mladih fašistov.
Demonstracije so dobile primeren odmev v Beogradu, kar je še povečalo nevarnost x>oložaja.
Beograjska vlada je z oziroin na ta italijanska izziva-nja presenetljivo mirna, toda Rim, Berlin in Budimi>cšto je obvestila, da bo z vsemi sredstvi branila nedotakljivost svojih meja.
Ce se Italija vmeša <J» strani Nemčije v evropsko vojno, s« bo to zgodilo na stroške Jugoslavije. Mussolini ve, da bo moral mnogo rizkirati, toda zdi se, da se je odločil.
Zaenkrat je njegov cilj Dalmacija, ki jo bo skušal priključiti Italiji. Boji se, da »bi Nemčija ali Rusija podpirali zahteve Slovencev po Primorski, Notranjski, Istri in Koroški.
Mussolinija precej razburjajo jugoslovansko-ruska trgovinska pogajanja in pa propaganda, ki jo širi Nemčija po Jugoslaviji.
Pred nekaj tedni je bil imenovan za svetovalca nemškega poslaništva v Beogradu Gerhard Gesernaun, profesor jugoslovanske književnosti na univerzi v Lipskem. Nemški konzulati v Jugoslaviji so dobili večje število uradnikov. Nem-ški turistični urad v Beogradu ima šeststo nemških agentov, da s i je jugoslovanski turist v Nemčiji zelo redka prikazen.
Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da se je italijanski diktator sporazumel s kraljem in prestolonaslednikom. Dala sta mu vso oblast tfn mu obljubila vso podporo dvora v vsem, česarkoli se bo lotil.
&AZ8TAVA SLIK HRVATSKE SLIKARICE.
V Wakefield Gallery, 04 Ev&t 5eth St, New York, N.Y. je bila 30. «pri I a otvorjena razstava slik in fisib hrvatske umetnice Mi« Deše Mličinovi-čeve. J&asfctava bo odprta do 11. maja.	^
{Ljubiteljem lepe umetnoeti
priporočamo, da obiščejo to razstavo, ker je zelo redko da bi kak naiš bližnji rojak v New Yorku razstavil svojo umetnost..
tGospici Deši Miličičevi želimo mnogo uspeha.
Vode padajo, vendar pa nevarnost še ni minila.
Tz Beograda poročajo: — Sava in Dunav sta zadnje dni za malenkost upadla, vendar Jpa t.udi h tem .še nikakor ni odstranjena nevarnost nadaljnih popliav. Ob obramfbnem nasir pu Beograd—< Mirenovac je Kava v zadnjih 24 urah padla farno za 1 cm Zato še ni minila nevarnost obnovenega porastov Save pri Beogradu.
IPoložaj v Novem Sadu jo zaradi poplave še vedno zelo težaven. Voda je nekoliko padla, vendar pa smatrajo nevarnost še vedno m zelo veliko. V gornjem toku je Dona v padel, toda Tisa je pri Padeju narasla. Na \isej črti, ki brani Še nepoplavljene dele Novega Sada pred ncidaljno povodnjo, ko bila izvršena vsa potrebna dela. Pod vzet i so bili vsi potrebni ukrepi, da se ta črta zaščiti od nadaljnjega prodiranja vode.
iMinLstnski svet jp na svoji zadnji ^eji odobril podporo v znetsku 4,500.000 din za ljudi, ki so bili prizadeti od poplav. Od te wot o je bil ministrstvu za kmetijstvo že dan na razpolago kredit 2,000,000 din za nabavo koruze, ki se bo brezplačno razdelila potrebnim.
Huda železniška nesreča.
Na kolodvoru v Slavonskem Brodu se je hudo ponesrečila 40 letna Apolouija Palajko iz vasi Poljanea. Čakala je na vlak in ni zapazila, da za njenim nrbtom prihaja lokomotiva, ki je prem ilea ki-. Žena je prišla pod kolesa lokomotive, ki so ji odrezala obe nogi. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico, kjer pa jo zaradi prevelike izgube krvi kmalu umrla.
Velik požar v garaži
* v Karlovcu.
A' garaži in delavnici "Magnet " v Karlovcu jo imel v popravilu osebni avto .šofer Mat-kovič, ki je pregledoval motor. Nenadoma pa jo nastala eksplozija in ves avto je bil namah v plaiuenrh. Ker jo bilo v delavnici šo minogo drugih st vari in bencin, jo bila v kratkem časm vsa zgradba v ognju. Gasilci, ki so hitro prihiteli so imeli veliko truda, da so v nekaj urah pogasili ogenj. Škodo jo okrog 100,000 din, ki pa jo k i t a z zavarovalnino;
Avtomobilska nesreča.
A' VinkoMcili se je zgodila huda nesreča, oije žrtev je postal industrijalec Ivo Baroka. Bačoka *e je peljal z avtomo-
pa
f
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
$ 5.90..........Lir 100
11.50 .......... " 200
17.00 .......... 300
28.00 .......... M 500
55.00 .......... 11 1000
KER SB CENEJ SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENH CB-NB PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
NUJNA NAKAZILA IZVSSU
|*Wemo po cablb lkttbr ZA PRISTOJBINO
S L O V E N I C PUBLISHING C O M P A N Y
- . (TRAVEL BtJRBAJD) , . 18th J3T., NEW YORK
IJ
ti« W
bi loin, ko se je nenadno znašel pred 'avtomobilom bik. Hotel se je umakniti, pa je pri tem za vozil na kup kamenja tako, da se .je avtomobil prevrnil v jarek. Sopotnik iz Vhikove-cev dr. Luka Kralkovič in njegova žena ista- padla iiz avtomobila in sta k sreči le lažje poškodovana Bačoka pa je bil tako hudo poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se je moral podvreči operaciji.
Huda nesreča pri gradbi.
tPri grailbi velike kovnice Jugoslovanskega čelika Ilija-šn- pri Sarajevu, so je zgodila huda nesreča. Sest monterjev -e je povzpelo na visok oder.
Naenkrat pa ->e .je oder podrl, in vseh šest monterjev je padlo 20 metrov globoko. Vsi so hudo ranjeni in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Eden izmed njih so bori s smrtjo.
Z ženitovanja v bolnišnico.
'Milic Marfinovič iz BruNi-vače pri Krstinji se je poročil in nato priredil na svojem domin svatovan je. Med drugimi gosti sta prišla tudi tast in tašča in ženin jo od vo-ol ja, da jo prišel tudi tast, streljal iz pištole. Bilo je že pozno zvečer. Marfinovič jo bil razgret od vina in jo hotel še enkrat ustreliti — ''naj se ve. kdaj *e je Marfinovič oženil." Pištola pa je bila pr.rzna. in Marfinovič jo s pomočjo svo jega svaka nabijal pištolo. Ko jo bila pištola nabita, se je po njegovi nerodnosti sprožila, in strel je Marfinoviču razkosani levo roko. .Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, ker pa je izgubil mnogo krvi. je njegovo stanje zelo obupno. .
Smrtna obsodba v Varaždinu.
Okrožno sodišče v Varaždinu je te dni obsodilo na smrt kmeta Slavka Jamb reka iz vasi Radoboja, ker je umoril bogatega gostilničarja Janka Slfbarja in njegovo ženo Antonijo. Prvotno so obha-sti osumile in zaprlo Slibarjcvega Inata Mija in osem kmetov, ki so pa vse zaradi pomanjkanja dokazov izpustili iz zapora in ustavili proti njim preiskavo.
Visi so mislili, da bo ostal ta umor nepojasnjen, ko so nekega dne zasledili pri Jamb reku uro, last pokojnega Šl j ha rja. Jambrek je umor prizna! in dejal, da stia ga nagovorila Sli-barjov brat in njegova ljubica. Tudi ta dva sta se morala zagovarjati pred sodniki, pa st>a bila oproščena.
Zaradi goljufije odstavljeni župan.
'Nestor Jakovljcvič, župan občino Ada v Vojvodini, se j«' rati pečal z denarnimi posli občine in jo znal k vsakemu računu prišteti še druge izdatke.
Pri nakupu gasilske brizga I ne si je na primer .priračunal skoraj Hi,000 din. Podobno je delal pri nakupu pisarniških po-trdliščin in raznega drugega blaga za rtl>čino. Celo loto je znal skrivati svoje poneverbe, čeprav so ljudje ves čas šušlja-li o nerodnosti na občini. Te dni jo pa prišel občinlsk"1 revizor, ki je spravil vse županove grehe na dan. Župana je višja
T
STRAHOTE
VOJNE
Času primerna
knjiga Spisala Berta Suttner 228 strani
Cena 50 centov
Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
[ADOLF SCHAUER
ZEMLJIŠČA in
ZAVAROVANJE JAVNI NOTAR
66-04 FOREST AVENUE
. RIDGEWOOD
BROOKLYN, N. Y.
Telephone: HEgeman 3-8615 PRESTAVE. POOBLASTILA.
ZEMLJIŠKE TRANSAKCIJE TUKAJ iN V STAREM KRAJU
Najboljia postrežba po rtajniiji ceni. SPOSOBEN ODVETNIK VEDNO NA RAZPOLAGO
J0p000p3000pp000»0OPOOOW
ob J; st seveda takoj otlstavila in se bo moral zagovarjati preti sodiščem. .
Ker ga je pekla vest, je skočil pod vlak.
Brivski po n kočnik Joea Cur-čin je pred dvema letoma u-inoril svojo dekle. Umor je tako spretno prikril, da mu ni nihče prišel na sled. Začela ga: je peči vest, ki mu ni dala miru. Sklenil je že, da se bo sam javil 'sodišču, pa je spet začel omahovati. Končno je sklenil rajši iti v smrt, kakor pa dehti za svoj oreh pokoro v zaporu. Napisal je poslovilno piisiiuo, v katerem je svoj zločin priznal. Pismo je pustil v svojem stanovanju, sam pa je sel na železniško progo, in so je vrgel pod vlak. ki ga je popolnoma razmesaril.
Deček, ki so mu dokazali tatvino, se je ustrelil.
'V AjJKitinn .je vdova Kal mana dobila pokojnino v znesku 1000 din. Te dni je zapazila, da je nekdo vlomil v njeno stanovanje in odnesel ves denar.
Osumila jo inla<lega sina -vo-je poni rožnico, in je takoj obvestila njegovega očeta. Oče je našel pri sinu ključ od vdovi-nega stanovanja. Deček je o-četu priznal tatvino in povedal, da je denar skril na podstrešju. Vdova je ugotovila, da ji manjka tudi samokres, deček pa je tajil, da bi vzel tudi (samokres. Ko je oče s sinom iskal na podstrešju denar in ga tudi našel, je hotel tudi poiskati samokres. Deček pa je izrabil to priliko 111 si pognal kroglo iz samokresa v glavo. Bil je takoj mrtev.
Peter Zgaga
Samuel Harden Church, predsednik Carnegie Institute, je rekel, da je oU moških in žensk, ki pa nočejo biti imenovani, razpisalo milijon dolarjev za aretacijo Adolfa Hitlerja, da ga bo mogoče postaviti pred Ligo narodov.
Kaj nameravajo ž njim, Church ne pove, skorogotovo ga pa ne bodo objemali in božali, če ga dobe v roke.
Milijon dolarjev je že pre eejšen denar v teh časih.
Iz slovenskih naselbin
XAVRT S. & M. PIVOVARN K ODOBREN.
ISprattler & M»»miel Brewing Co. v Paterson, X. J., ki je bila reorganizirana pod vod
Za preprečen je škode, ki jo namerava še napraviti ta divjad, bi se izplačalo žrtvovati >u znatno več kot milijon dolarjev, v splošnem pa možak ni vreden tega denarja.
Nemčija je sedaj osem mesecev v vojni, 111 če bi kdo danes vprašal Nemce, koliko hočejo za Hitlerja, bi mu, izvzemši nekaj nacijskili pod rej mikov, vsi odgovorili; — Kar vzemite ga v božjem imenu, samo če ga hočete. Mi smo ga že do grla siti.
Znanstveniki so dognali, da je na svetu :JtM>4 jezikov.
Rad iveden sem, če je mod nje vštet tudi ta 44jezik": — Jest bom žuiupu v keyder in bom fumes sfiksov, ti pa in mintajm lunčhakso nafilaj, je že k voder čez seven.
Logično misliti, se pravi pravilno misliti in sklepati. Pristaši Bardenoveira aiueud-
v» t ainwii, »jKI pravilno misliti 111 sklepati je bila reorganizirana pod vod Pristaši Bardenovega amend Htvoni >vojega predalnika J. „,enta, ki je bil te dni pora V. Ilastn. J(. od Securities Ek- žen, zaslužijo v logiki neza-h. change Commission v Wa-h- sten red, kajti sklepajo tako litgtonu, D. C. prejela >poro- 1...
KI
za
Že
poro- le
edo da njen načrt za javnol iM Wafte_|lour pu>,ave, prodajo njenih deln.e po,K,l,,o-	naj (|<?|aviM. ZJlsJu/j
1.U1 vstreza zal.tev,m Rules Livainstirideset.irn« del,
ami Regulations m S.-eiintie-. ; ... • 4 , ,
tavi	j vsaj dvanajst dolarjev m «-t
n'-i - •	. .deset centov, so izvzeti farn-
Dnizba je preje a vpra^anra ■■ , , - 4 . .. ..
od mtnogih strank, ki se zaiii->k'- 'le,,IV<M'I ^ ^ k'' majo za soudeležbo pri j^J^J« «l'™vka s larmsk...,, pri-IKMljetju in je pričela nuditi,,lpIkl' f ^nsk^tm delavni
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRA FSKR PLOŠČE. — PiiiUe Kit renlk. J. MARSICH, INC. 463 W. 42 Strwt	New York
sloven-kini skupinam prilož-tuh-f. da moiejo biti /vezani z družbo. Malo pozneje bo izdano povabilo da »e tega udeleži vsa javnost. I)ružJ>a še enkrat p (»vda rja, da nima ni kakih agentov ali zastojmikov za prodajo svojih varnostnih listin in da za njihovo prodajo no dovoljuje nikake komisije.
iCehuli je bilo nameravano i-z<lelke tega podjetja že posta-viFr na trg. vendar so družba strogo dr/i zveznih in državnih predpisov ter je svoje obratovanje odložila. Družba pa naznanja, da jo pivovarna --e-daj že skoro popolnoma pripravljena, da prične z obratom in l>o pivo prave vivte plzon-skoira piva, ter 1k> ]>rodajano pod označbo <JS & M" Amevi-ean Pilsener.
Oni, ki se za to zanimajo, so vabljeni, da pivovarno obiščejo in bodo prejeli vsa po-trobna pojasnila, ki jih žele.
(Pismena vprašanja naj bodo naslovljena 11a: Sprat tier & Men ne!. Co., L'.ujjr.s Marshall St.. Paterson, N. J.
DARILNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo
100	Dinar.---$ 2.30
200	Dinar.---$ 4.40
300	Dinar.---$ 6.50
400	Dinar.---$ 8.50
500	Dinar.---$10.25
1000	Dinar.---$20.—
2000	Dinar.---$39.—

Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: s POTNI d KI ODDELEK :
216 West 18th Street, New York
plača gospodar kolikor lnxV. Nobena unija in nobena puntava jili ne ščiti. Postava se pu tomtnkoiu ne tiče tudi delavca, ki spravlja tomatoso in drug ' farmske pridelke v kane. In ne tiče se tistih, ki luščijo orehe ter spravljajo jagode v bak>c.
Tako so sklepali in šli v ovojih sklepih še dalje: — Ceniu bi morali dobiti splavarji, ki vlačijo hlode (logse) po rekah, dvanajst dolarjev za dvainš-ti-rideseturno delo' Splavarji spadajo vendar v razred polje: delskih delavcev. Kako da ne.' Seveda. Opravek imajo farmskim pridelkom. Hlod je požagano in obeljeno drevesno deblo. Drevje raste {»o gozdovih, ki >o last farmerjev. Drevo je torej farmski pridelek. In kdor ima s farmskim pridelkom kaj posla, ne spada pod wage-hour postavo.
Samo sreča, da je v Washington u precej razsodnih mož, ki so napravili križ čez tako 4 4 logi ko" in porazili Bardcnov p red log.
Ženskam zde vajo vsakovrstna imena, ponavadi iz živalskega sveta.
Imenujejo jih 4'ptičke", "golobice", "ribice", ''mucke", 44ovčiee"\ 44-mice", 44kc-brčke", pa tudi "kače" jim pravijo, in "zmaji".
V zadnjem času so >i zaslužile še nadaljni zdovek. Že vsaj jaz sem tega mnenja. O-pazoval sem namreč njihove najmodernejše čevlje, pri katerih sta peta in stopalo kar v enem.
Ženska s takimi čevlji zasluži po vsej pravici ime <4ko-pitarica".
Včeraj je bil velik praznik— Vn e bo hod. Tudi v Nemčiji so ga praznovali, tenia na poseben način.
Na trgu ni /hilo dovoljeno drugega prodajati kakor špi-načo, v restavracijah ni bilo mogoče za noben denar kupi-ti nič drugega kakor špinačo.
Ce bo šlo tako naprej, sem radoveden, g Čim bo Hitler postregel svojim ljudem o božiču.
Menda z "alelujo", kot pravi naš narod repnim olupkom.
"0 L-X S--N A B G-B A-^—New York
Friday, May 3, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
SBLUA LAG KRI/) F:
K južnem delu naše fare so kraji, kjer je pri roda mnogo lepča, in bogatejša kot v severnem delu Murbtajcke.
On d i se jezero Frvken glo-boko zajeda v zemljo in zalivi se vrstijo drug za drugim in ob slehernem zalivu so obrežne trate z dobro, plodovito zemljo ,z listnatimi gozdovi in večidel s tremi ali štirimi izvrstnimi starokopitnimi kmeč ki mi hišami. Meti zalivi se iztezajo zem^ki jeziki daleč v vodo, h ril »o vi ti in gozdnati so in tako divji in negostoljubni, da nikotnlur niti na mar ne pride. da bi se ondi naselil ali spremenil gozd v plodno prst.
.Nekega poletnega dneva je Liza Maja Wen ne rvi kova od-jezdila v Bo**viken v najjužnejši zaliv .da bi naročila t fete prekrasne hruške, ki so ondi rasle v zatišju gora. Bos>vi-kevč-ani so jo lepo sprejeli,, iti je morala v več koč, ihi je voščila d<4>er dan, in tako j«» postalo že precej kasno, preden M* je odpravila na pot domov.
Toda ona je neu-trašeno jezdila skozi svetlo poletno noč, č**nrav je bila čisto sama. Liza Maja je pustila, da je stopa! konj v dreneu, zakaj noč je bila (prekrasna in >«> je kar ni mogla nagledati. Naneslo je. da je jecfldila visoko po lirMm IM) najbolj divjem gozodu. kjer je bilo tako temino,, da ««i je predstavljala, kako bi bilo, če bi nenadoma planili iz gošče roparii ali divje zveri in jo potegnili s konja. Nato je spet jewlila navzdol in spod a i -kozi .svotle doline z rosnimi travniki, lepimi brezovimi ga-.ii in z belobleste-činiK se vodami. Na nebu je bil videti se barvast odisev sončnega zahoda in rdečica se je zrcalila v jezera. Liza Maja ni bila še nikoli videla kaj bolj ljubkega. kot je bila ta poletna
v *
noe.
Ob nekem zalivu je videla
pratike
Pred nekaj tedni smo pisali a sem onim, ki so naročili pra-tike, in smo jim sporočili, da naročila ne moremo izvesti, vsled česar smo jih profili, da nam sporoče, kaj žele, da naredimo s poslano vsoto. Večinoma smo prejeli odgovore na pisma, toda nekateri nam pa šc niso odgovorili. Prosimo jih te-da to čimprej store in nam sporoče.
koledarji'
Zaloga letošnjih koledarjev nam je že skoraj pošla, le malo jih imamo še. Kdor tedaj lioce imeti naš koledar, naj ga čimprej naroči. Velja 50 centov in v plačilo sprejmemo tudi poštne znamke.
ZEMLJEVIDI
Poleg drugih zemljevidov i-mamo tudi zemljevide nekaterih posameznih ameriških držav. Na teh zemljevidih je o-značeno: avtomobilske ceste, železnice, električne proge, o-kraji, mesta, vasi in poštni u-radi, jezera, reke itd.
Zemljevide imamo naslednjih držav: Alabama, Arizona, Arkansas, Colorado, Illinois, Indiana, Kansas, Kentucky Michigan, New York, Oklahoma, Ohio Tennessee in Wisconsin. — Cena: 15 centov.
KNJIGARNA "GLAS NAfbODA"
POVODNI MOŽ
Liza Maja prekrasnega žreb-ca na obsežnem travniku. To je bil beloc. ki um je bila griva tako dolga, da *e je vlekla po tleh, in tako gosta kakor snop. Ž robec je bil £e z križ širok, svetlih oči, vitkih nog in majhne glave. Kopita so hib bela in so se zasvetila kakor .srebro. kadar jih je vzdignil iz trave. Ni bil podkovan in nikjer na njem ni kazalo, da bi bil kdaj obuzdan in osedlan.
T ji za Maja je počasi jahala po griču navzdol in njen vra-nec je šel korakom proti travniku. kjer se je žrebee pasel. V taki bližini so si že bili, da je bil samo še plot nred njimi. Lizi Maji je bilo le roko troba iztegniti, pa bi bila lahko pobožala lepo žival po hrbtu.
IŽ rebec s? dotlej ni prav nič ziuenil zanjo. Zdaj pa .K1 dvigu rl .i^lavo in je optazoval mladenko.
»Liza Maja i]>a je b U>:\ čudovito lepa. Kadar je le jezdila |m> potih, r>o fantje vrgli sekiro ali koso ali kar koli iz rok in sa tekli k cesti in -e sklanjali čez ograjo, dokler ni že od&la mimo.	i
A glej, ko se je zdaj prekrasni belec ozrl vanjo, se ji je zazdelo, kot bi bil njegov pogled prav tako poln občudovanja kakor pogledi kmečkih fantov ko so ise -klanjali čez plotove.
'Za hip se je žrebee v Lizo Majo zagledal, nato se je sunkoma obrnil in zdrevil skokoma proč. da mhi je griva divje vihrala in je rep stal vodoravno od njega. Divjal je čez vete travnik in se je v grozo nfl'adenkc vrgel v jezero. Breg je bil v zalivu plitev, in ko je planil v vodo. se je vse poškropi lo okrog njega, kakor pene vodopada. Tedajci je izginil.
iT jI za Maja je mi-dila, da se je zgodila nesreča, in da je žre-bee, ki je tako zdivjal v vodo, zašel v tohniun in bo utonil. Počakala je nekoliko,, češ, ali se bo pojavil na površju, toda ni ga bilo več na spregled. Jezerska gladina je bila mirna kakor zrcalo. .
Tedajci .si je Liza Maja koprneče zaželela, da bi pojezdi-la nizdol k jezera in bi — če je mogoče — rešila prekrasno žival jK>gul>e. Kako da bi to storila, seveda ni nič vedeki, toda žrebee je bil najtežji konj kar jih je sploh kdaj videla, in kar ni mogla mirno prestati. da bi jezdila po cesti in ne bi niti i>oskuisila pomagati mu.
Prijela je za povodec svojega konja, obrnila ga je proti ograji in ga je udarila z jahalnim bičem, da bi jo preskočil. Toda njen vranec je bil' konj, ki je imiel več ko človeško pamet, in je namesto, cfc* 1>i preskočil ograjo, čim hitreje ucvrl pro H domu. Mladenka v sedlu ni iuvela niti najmanjše moči nad svojim konjem in jc kmalu o-pazila, da bi bilo brez pomena, če bi ga hotelu prisiliti k pokorščini. Vranec se je zavedal, kar je hotel. Zavedal se je tudi, kakšen konj da je bil to, ki ga je hotela rešiti njegova gospodarica. .
Ko je Liza Mlaja na prihodnjem! grieu pri .jezdila v gozdno teminino, se je tudi ona spomnila, koga da. je videla. Že večkrat je slikala praviti o srelbrnofivem, nepodkovanem žrefocu z dolgo grivo. Nihče drug ni bil ko povodni mož.
[Ko je prišla domov in je povedal® svoj doživljaj, ' so vsi soglašali tem, da je bil to povodni mož, (pa nihče. drag. In dostavili so, da se mora ona
in vsi dragi paziti, zakaj, da bo zdaj kmaLu eden od njiju
utonil.
Toda v Mai4backi ni bilo nobenega jezera in jezerska kot lina zahodno od fare se je bila popolnoma izisulšila in ni bilo niti za spoznanje nikjer ne močvirja ne barja več. Celo reka, ki je bite prej široka in nevarna, se je bila že zmanjšala in je bila poleti le še kakor navaden potok.
V avgustu pa, ko so postale noči že temnejše in so se megle fc pre vaja le nad reko in travni ki. se je zgodilo, da se je neki starec z Manbacke odpravil proti zahodu v svoje domače kraje. Kar -e nifu je pripetilo, ali kar je nemara videl v megli, ni nihče zvedel, toda domov ga to noč ni bilo in drugi dan so ga našli utopljenega v rečici, ki ga je njena voda komaj pokrivala. Bi| je star l>e-te.žen, in žalost za njim ni bila preveč huda. Toda- zdaj so v Maiilccki vedeli, pri čem da so, in da je bila Liza videla povodnega moža in nikogar drugega. (V bi bila takrat zvečer šla aa njim proti jezeru Frvken, pa bi jo foil neusmiljeno |x>tegnil za seboj v sinjo globino.
P02ARNI ALARM ZARADI iSNEŽKE.
Malo minut pred začetkom predstave v nekem budimpe-štanskem gledališču, so se nenadno oglasile sirene gasilcev. Možje m čeladami na glavah so planili z voza in vdrli v gledališče,, kjer se je v trenutku razlegel klic: "Ogenj!" Nastala je panika, ki so jo pa kmalu obvladali.
'Izkazalo se je namreč, da ognja nikjer ni bilo in da je Šlo za alarm z nenavadnim vzrokom. Neka dama. ki <i je v garderobi slačila snežke, se je pritem naslonila namreč bas na vzvod svarilnega aparata aa požar. V trenutku, ko je snežko spravila z noge, so bili gasilci že v poslopju. Ko so damr-povedali, da je bila nehote vzrok nepotrebnega a-lanna, je omedlela — tako d v gasilci nazadnje vendarle niso prišli popolnoma zaman.
Gffici v francoski vojski
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"*
Francoski pi«satelj Andre Demaifion, odlični poznavalec zapadne Afrike, se je o priliki septentfbrske mobilizacije mlu-dil na črni celini, in je v <4Re-vue des d eux mondes" opisal, kako po je izvršila mobilizacija med črnci na Slonokoščeni obali. V prvi svetovni vojni se opasnost, grozeča Franciji, skoroda nič ui tikala črnih prebivalcev ujenin kolonij. Razen dobrovoljcev, ki so bili poklicni vojaki, ni nikogar vznemirjala mobilizacija. Kmetje, lovci in pastirji, obrtniki in trgovci se niso prav nič razbur-ijali nad vojno, ki jo vodijo med .seboj belci. (e so belci sklenili uničiti drug dragega,) ni to črncem nič mar, je bila -plošna sodba. Smatrali so celo, da je vojna božja kazen za vse grehe, ki ji himnjo na vc--ti beli nasilniki. Poudarjali so tudi, da se položaj črncev ne bo spremenil, naj zmaga že ta ali ona bela država. Na
vsem ogromnem prostranstvu francoske Al'rike <so črnci šele tedaj zvedeli za izbruh vojne, ko so videli, kako belci odhajajo. tla se bijejo za svojo domovino.
V teku zadnjih 25 let pa -e je vse to močno spremenilo. Že spomladi leta 1IK5S in poleti 1. 1939 je bližnja vojna silno vznemirjala tudi domače prebivalce v kolonijah. Vsi so smatrali napad na Francijo kot napad na kolonije in na njih ljudstva. Ko so bili zvečer 2. septembra 19*>9 nalepljeni pozivi po vsem ozemlju, se je zbrala v glavnem mestu Slonokoščene obale velikanska množica črnih domačinov, ki so naravnost oblegali županstvo ter kazali svoje vojaške knjižice, češ, da se hočejo takoj odzvati ]K>zivu. To dejstvo je tem važnejše, ker so se v dobi od 1. 1914 do 1918 v teh k Maji h vršili nabori, ki niso bili daleč od sile. To pot pa je
šla mobilizacija tako spontano, kakor v kaki evropski državi, kjer vpoklicani vedo, da gredo braniti svoje neposredne meje in .svoje domove.
V zadnjih 2(i letih se je namreč francoska vladavina v a-friških kolonijah izpremenila iz osnove. Bojevnike iz svetovne vojne je Francija na vso moč odlikovala. Dobili -o razne prednosti v družabnem in političnem pogledu; dobili so razne službe, prj katerih |m»-deljevanju je bila vedno me-rodajna okoliščina aH se je prosilec udeležil svetovne vojne. Bivši Itojevniki so skrbno hranili svoje uniforme in so jih oblačili samo za velike praznike. Ker jih je vla<la tako upoštevala, je ugle.l bivših bojevnikov naištel v vsen vrstah ljudstva, zlasti pri ženskah,. na katerih mnenje da črnec zelo mnogo. V 1 a d a je uvedla tudi neko nezaslišano novost, ko je nakazala pen-zijo invalidom, vdovam in >i-
Nadal je vanje na 4. strani.
"NE VSI NAMAH — LEPO PO VRSTI!"
jV Aflui na Finskem je živel trgovec- ki so njegovo prodajalno ljudje zelo obiskovali. Kliente si jc znal privabiti s šaljivimi opazkam«, s katerimi si je pomagal tudi tedaj, kadar so -e ljudje v lokalu gnetli, da je šlo vse v redu. Nekega dne pa se je prehladil in je bil tako liri pa v. da .skoraj ni mogel govoriti. Tisti dan je š-!o vse narobe.
Da bi se v bodoče kaj taksnega ne zgodilo več, si je kupil papigo, ki jo je naučil stavka: <4Ne visi na mah, gopoda! Le lepo po vrti!" Ptica potent v trgovini ponavljala ta stavek, ljudje so se * meja I i in so jo ubogali. Potem se je zgodilo. da je ušla iz kletke. Vso jo je iskalo. Končno so jo odkrili na neki smreki v gozdu. Okoli nje je bilo polno sovražnih ptic, ki so jo sekale s svojimi kljuni. Papiga pa je sedela dostojanstveno na veji in ponavljala: "Ne vi namah, gospoda, — le lepo po vrsti!"
NEVARNA ELEKTRIKA.
'(Vprav so poškodbe zavoljo električnih udarcev običajno videti nedolžne, je v notranjosti prizadetega organa pogo-stoina zelo hudo. Pogostonia povzročajo tudi šibkejši toki hude poškodbe. Posel >n o v gospodinjstvu utoramo biti s poškodovanimi ži cmuii in kontakti zelo previdni, zlasti pa o-troci ne mejo zraven. Na zunaj je videti rana mnogokdaj nedolžna, ker je tu učinkovala sam*) is k m. Niti dlake v bližini tega kraja večinoma niso ožgane. V notranjosti pa trga iskra mišično tkivo in vročina ulbija stanice. Med tem ko je trol>a zunanjo poškodbo po električnem toku obravnavati običajno kakor pač navadne rane, je treba odmirajoče organe, ki itak niso sposobni za delo. kmalu odstraniti, že za to, da e izognemo dolgemu ležanju na bolniški postelji.
NAROČITE SLOVENSKO » AMEBI-KANSKI KOLEDAR ZA 1MI f 160 STRANI ZANIMIV OSTI. STANE VAS SAMO -M CENTOV. V Združenih driavj* iihln poiljete znamk« po 2 ox. po t cente.

Spisi Josip Jurčiča: |
I. Z VEZI«] K: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen.
—	Dva prijatelja.
n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Kloštcrski žolnir — urad Ro-jinje. — Golida.
JU. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema 3toloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
VII.	ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav:1« r^d bratoma.
Vrti. ZVEZEK: Ivan Erazem Taienbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Še?t parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — cjpomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: RokovnjačL — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade?. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
CENA VSAKE KNJIGE $1.50
10 zvezkov...$10 ^
S" f;	* * } SA
Ivan Pregelj: Izbrani Spisi

Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globuko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev so žariva jo vidno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAlana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritern, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani
$1.20
Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu bo dodana potrebna pojasnila.
Cena $1.50
rir-^j
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 atrani.
V tem ITI, zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delo trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja eama.
Cena $1.50

ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne m&re odtrgati pd nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv.
Dtma

Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. (I
"GL'AS NA BOD A"-New York

Friday, May 3, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
laninski Kralj
Spisal L. GANGHOFER.	#
Za Glas N«aroda priredil X. X.
433
Da bi umrlaf Saj je vendar še tako mlada! In svet je tako lop: gore, doline, gozdovi, polja. Da bi morala umreti? Mar ni ponutslila, da gre za življenje in smrt. Ko je ponoči zbežal« z doma, da reši Jurja, je vedela, v kakšno nevarnost se podaja. Svoj namen je dosegla. Juri bo rešen in bo kmalu pri svojih dragih. Ali bi bila njena smirt strašnejša, kot če bi se Jurju k<«j zgodilo? Zdaj bo rešen in zdaj je njeno življenje brez cene. Toda umreti ne snu1 takoj na mestu. Prej mora še Marjano potolažiti, da ne bo reva zd i hov al a.
•Pričela je teči, da .-o se ji kite raacpletle in da je krilo divje vihralo za njo. Na Hrastovini sta ji pritekla otroka nasproti. Da bi se otresla njunih rok in vprašanj, jima je piustila belo ptico. Vsa obupana jo je pogledala Marjana.
Marjana!" vzklikne Kvica, "nikar več ne joči. Vesela bodi! Pomagalo je. Juri se bo vrnil. I Jutri, mogoče še nocoj!''
■ ( emfu se Marjana ni zasmejala? ' ('emu ji ni veselja padla okrog vratu? Le tarnala je:
"'O. ti ne-rečno dekle, kaj ri napravila? Kaj bo rekel Juri? Zdaj ji* vse za-1 on j! Vse je bilo za prazen nič!"
Ni bilo zastonj," jo je potolažila Kvica. "Obljubil je nekdo. ki bo ]>omugal. Tisti ni še nikdar prelomil ne prisege. ne besede. M »rjana, ti ne moreš vedeti, ti si ne moreš ilič predstavljati, k jo sem bila . .
'"Oh, norica! Kje naj bi bila? Kje drugje kot v gori, v Vražji »soteski, pri Jurjevem bratu Nandetu."
[Kvica mrtvo prebledi in jo pogleda s steklcnclim pogledom. Gospodinja si pa tarnajoč puli lase:
!"Tn vse je bilo zastonj! V«e zastonj! čudežno se j«» rešil, strahu in dolgočasja je umiral v tisti luknji. Juri mu je pa pomagal, vse. kar je mogel. Toda vse zanifcm, vse zastonj. Sveti Bog, kaj bo z Jurjem. Tenia, Kvica, kaj ti je? Za božjo voljo, kaj ti je?"
' Kvica ni odgovorila. Stala je, roki sklenjeni na prsih. Njen zmeden pogled je begal naokrog. Deklica se je nezavestna zgrudila, še predno je mogla Marjana prestreči.
"No," je zanirmrala gospodinja prestrašeno. "To ima Človek od duhov."
14. POGLAVJE. )
'Grajskemu lovcu so prestrelili prsi. Lovska koča je pogorela do tal. Hrastarja so zaprli kot tihotapca. Javil ga je bivši hlapec, katerega je gospodar pognal od hiše.
Te novice so šle kakor ogenj po vasi. Vsa dolina je bila razburjena. Najbolj razburjen je bil pa gospo>ki Toni, kateremu je bil Jakob krivce podaril. Do hripavosti se je bii nakričal. In ko je raztrosil novico, da je zgodaj zjutraj o-pazil nekoga plaziti se po travniku ter da po njegovem mlienju ni bil nihče drugi, kakor Boltež, je bilo doguano in potrjeno, da se mora Boltež skrivati nekje v vasi.
\ ljudi je pozival k varnosti in obranVbi ter s svojim govorjenjem dosegel, da se je gruča kmetov oborožila in sklenilo poiskati požigalca, kateremu bi >lal»a predla, če bi jim padel v pest. Obkolili so hišo njegovega zadnjega go>ix>dar-ja in jo preiskali do zadnjega kotička, toda brez najmanjšega uspeha.
Gosposki Toni je koj drugo pogodil. )
"Tam se ne bo skrival," je dokazoval, "toliko je menda že pameten, da ve, da ga 1>odo tam najprej iskali. Najbrž t>e je skril koder se čuti povsem varnega pred ljudmi. Skril se je pač nekje, kjer je prepričan, da ga ne bodo iskali."
Kje če bi tičal na lfrastovini T Hrastovino je poznal kakor svoj žep. 8 to svojo domnevo i*a ni Toni dobro naletel. Pomilovalno so se mu smejali.
Prvi neuspeh je kmete ohladil. Mogoče bi bil. le prodrl s svojo voljo in predlogi, če bi gruča ljudi na cesti nC vzbudila Fplo^ne pozornosti.
Jakoba sa prinesli > planine. Cenca je stopala ob nosil-nici. Za njo sta korakala Leopold in zdravnik. <
.1 »oljo kakor ranjencu, so ce čudili ljudje grajskemu gospodu, ki je bil ograjen s sivim dežnim plaščem. Na glavi mu je pii tičal star po nošen klolxuk.	1
IZ večer je Leopold odpotoval v mesto. Zdravnik mu je povedal, da je Jakobova rana sicer nevarna, toda ne smrtna. Ker je močan, 1k> prenesel. Samo dobre nege mu je treba.
•Zvečer je prišla Cenca na Hrastovino.
'"Gospodinja," je rekla Marjani, "sami sprevidite, da sem Jakobu bolj pot robna kot i>a Hrastarja na planini. Bom pač morala za kakšnih |>ar tednov dobiti namestnico."
(Naslednjega jutra je prikrewala .stara Jera proti planinski koči. Ko jo je Dorče, stoječ na pragu od daleč ugledal, se je z obema rokama popraska! za ušesi.
'VOjoj! Jera! Nazadnje pa še to! sedaj moram navsezadnje srečati staro baburo! No, zdaj l>o prav za gotovo nesreča!"
"tfndne reči se gode pri nas, — ou<dne reči," je sikulu Jera skozi škrbine.
*"8e mi zdi, da tudi pri pameti niso več. Kajti če bi bili. bi tebe ne poslali gori," ji je odbrusil Dorče in izginil v koči.
Težko sopeč mu je sledila. Opazi vsi njegov zaskrbljen ebra%. ga je vprašala, kaj nfu je.
i "'Kaj bi mi bilo? (Nič!"
"Tako, tako?" je mrmrala. • Vprašala je, kako so kaj krave in ovce ter začela pripovedovati o Hrastovini in o čudni bolecni, ki se je lotila Evice.
"Včeraj navsezgodaj me je začela klicati gospodinja, naj grem pogledat dekle ki leži na tleh. Celo uro je trajalo, pred-no Nno jo spravili k zavesti, i Od takrat je pa povsem drugačna. Cisto spremenjena. Z nikomur ne spregovori be-fcede in vedno ima objokane oči."
J »Molče je stopil Oorče po krošnjo in jo pričel pripravljati.
' ""Kaj počneš?" je hotela vedeti Jera.
*"V dolino bom nesel mlaslo in sir."
(Nadaljevanje prihodnjič.)
FRANCOSKO ODLIKOVANJE ZA ANGLEŽA
KNJIGE v angleščini...
po izvanredni ceni
NE ZAMUDITE TE PRILIKE
visok«
Francoski vojak (v sredini) čestita angleškemu sotniku J. II. Hudsonu, ki jc. dobil
francosko odlikovanje. Na desni pa stoji angleški strelec J. Worsley, ki je bil tudi odli' kovan > francoskim vojnim križcem.
ČERKESI GENERALA WEYGANDA.
Hirata Ta r a ud, ki se liiundi-ta kot vojna poročevalca pri vojski generala Weyganda, o-pisujeta v "Jftaris Soir" kako sta našla v francoski vojski na Bližnjem vzhodu i>olk Oerke-sov. To so potomci onih (Vr-kesov, ki so se leta 1864 izselili iz Kavkaza v Tunčijo, da se izognejo ruski zasedbi. .
Sultan jili je prav prijazno sprejel, ker je našel v njih hrabre bojevnike ter jim od-kazal zemljišča v Siriji in
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih časih je vsakemu ritatelju dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ga še danes!
. ^VVORLD ATLAS
\	AND CA/C T TE ti
HAMMONDS
Velikost 9lz x 14 U inčev
48 velikih strani;
liarvanih zemljevidov tujili držav iti 1» zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik {Hipolimuia o-
snačenih; Zanimivi svetovni dogodki.
Najnovejši remijev id kaže celi svet in tudi:
RAZI »ELITEV POLJSKE MED
NKMruo ix itrsuo ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRI KIJ PLITEV ČEHOSLOVA-
ŠKi: K NEMČIJI NOVA FIXSKO-RUSKA MEJA
Cena 25 centov
Pošljite svoto v znamkah po 3 oz. |k) 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPOX, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite in i>o.šljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemlje* vide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preine-njene po sedanji vojni.
NaroČite Atlas pri:
"GLAS NARODA"
21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. I.
Tmnsjordaniji. .Njihove v a- i se še danes iinočno razlikujejo od vasi sosednjih Arabcev, ker so vse hkše pokrite z oi>eko, česar Aral>ci ne poznajo. Obleka teh Cerkesov je prav taka, kakor jo nosijo njih rojaki,, ki so ostali pod Rusijo. I)oI«?a čerkeska, srebrn liandžar z:i pasom, na pivih pa prišiti majhni tulci, ki so nekoč služili za patrone. Tudi svoj tip so ohranili nepokvarjen. .
Visoki in vitki so. ponosne hoje, smelega pogleda ter finih potez v obrazu. Vsi nosijo dolire viseče brke. kar jim daje nekoliko m,rk, toda zelo junaški videz. Tz Rusije se jih je bilo izselilo kakih 700,000, pa so re on ranil i le v večjih strnjenih naseljih. Kar jih je bilo poseljenih po (ustali Turčiji. se niso ohranili. Znano je, da so manjše naselbine f*er-kesov prišle celo v današnjo južno Srbijo, kjer pa so jih samo etnologi še lahko ugotovili.
Cerke-e je oridobil za sluz bo v franen^kili vrstah že leta 192-2 polkovnik flollet, ki j« sestavil prvi čerkoski e>kad-ron za boj proti Dmzom. Ta junaški esk:i'ilron je prvi pro-drl do prestol ni«!« Dnizov ter se je odlikoval v neštetih bojih. KiikiIu liiito je bilo organiziranih šc» nekoliko dru-•rih e-kadronov, ki služijo sedaj v Wey^andovi vojski, kjer jih njihovi jioveljniki cenijo kot izvrsten vojaški material.
ŽENSKE ZNAJO ČUVATI SKRIVNOSTI.
IPo nalogi načelnika britanskega letalstva je bilo te dni izmierjano vse osebje tako zv. tajne,ira oddelka, ki daje letal-eem skrivna navodila, iresla, spoznaval ne znake itd. Premeščeni so bili iz tei*a oddelka vsi moški,-na njiju mesto pa so prišle ženske.
M«h1 letalci je vccbudil ta ukrep splošno začudenje in dopisnik "Daily Mail" je povprašal ene«ra iznuvl bivših po-
PESMARICA
"Glasbene Matice?
Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slo-"venskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
ČRNCI VFRANCOSKI VOJSKI.
Nadaljevanje 3 3. shrani.
rotam. v vojni padlili domači-nov. < mei so tedaj dali Franciji preko 41 ».i M M) vojakov, od katerih jih je na l>oji.ščih več. tisoč padlo. Kljub tem žrtvami se črnci niso nadejali nikakš-ne hvaležnosti,, zato so kasneje tem bolj vzljubili državo, ki jim je plačevala penzije z iz-rečnini poudarkom hvaležnosti za usluure mied svetovno vojno.
(Danes med črnimi 4<Fr;;neo-zi'T ni treba vt-č prisilnih na-l>orov in agitacije. Sami se odzivajo svoji hrambni dolžnosti, ki jo sj i uit raj o za sa i noun levno. Orni vojaki so da-nr^ zelo različni od onih iz-prinl 26 let. Mno«ri s<> obiskovali franco- k v šole in govore francosko, vsi pa žive v <lalekf> boljših syruotnih prilikah, kakor so živeli pred svetovno vojno. To je v veliki meri pripisati obilici denarja, ki je vsa ta leta pritekel v kolonije v obliki penzij invalidom. Vlada je pole«? šol ustanovila mno-iro bolnic, zurradila dobre ceste, tudi avtomobil in radio za tc črnce nista več ni kakšna čarovnija.
iPisatelj Deinalson ki je leta HKI9 prirejal predavanja po raznih krajih franco-k i h kolonij, končno ugotavlja, da je povsod imel množico črnega j>o-Kluš.ilstva, ki je pa//no sledila njihovim izvajanjem in kazala -ilno zanimanje za pa predmete razprave. Franci ja ima za ra«di svojega človeškega rav-iKinja med črnci prijatelje, ki ne bodo pomišljali postaviti svoje življenje na kocko, kadar i?re za rrfistoj Francije. Tz teh krajev bo država matica lahko črpala silno materialno pomoč za svoje boje. imela pa bo na razpolairo tudi na tisoče lwvjevnikov, kojin vojaške vrline so dovolj znane.
veljnikov letidstve^ kako utemeljuje poveljstvo ta na videz zelo čudni nkrep. Dobil je nasi odnji odgovor:
**Ženske so po svoji naravi zelo zaprte in iz njih se težje izvaibi kaka skrivnost kakor iz moških. Res je, da so klepefca-ve, toda povedo zelo malo, dasi mnoaro srovore. Najbolj klepe-tave ženske znajo najbolj skriti skrivnosti za potokom be-se<l. Zaradi te.sra so na s:lasn. da nimajo nikakršne logike, in da z njinovimi odgovori človek ne ve, kaj početi.
/"Ženski lahko mirne duše zaupaš skrivnost; ponosna bo
NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA
THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY
1 152 Strani — 1000 Fotografij
Ta knjiga ohscga 115? strani in i tun okoli 1000 dovinskili listin in innnpi z*'mljvvi<lt»T. Vsrlmje naj vainrjM! doRodke iz prtih zgodovinskih časov, p> do današnjih dni. — To JE NAJPOI-OLNEJŠA ZGODOVINSKA KNJICA. |Ta knjiga je inwwl.no tudi zanimiva in koristim za u<Vn«-»* v višjih Solati, k<*r jitn v vsakem oziru |M>maga |»ri ujib«>vt-ui uo>--II j ti. >
f'IDILl SK BIISTK hO BOSTK KNJIGO VIDMJ: VEZAVA je v najlepšem imitarijskrm usnju.
Pomislite!
Samo
PRKSKKBITK SI TO KN.JK*) ŠK I > A N KS!
$1.50
Garden
Encyclopedia
1400 STRANI — 750 SLIK
vključno 25U FOTOGRAFIJ
NAPISALI NAJIiOUŠI AMERIŠKI VRTNARSKI VKŠČAKI IN IZDAL
Iv L. I). SEYMOUR, B. S. A.
Ena Nama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrst e vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natančna, bolj razumljiva in bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga.
Ciiflili se boste iu viseli iHiste, ko Imste videli, kako na t a »eno vi* 'THE GARDEN ENCYCLOPEDIA iN.uei o vsjiki najmanjši ihkItoI. n»»sti v olKlelovanju vrta. Knjiga je bila skrl>nn sestavljena, tak.. «i:» lili izjuištiMio |.rav ni<". kar je zanimivo in potrebno za vrt. Kar j-knjigi, ji- bilo v«- skrbim preiskušeno, tako ila je vs«> ]hi(n>1iio, j;i |smo. [irijiriistn. pa nataii<'-no To j«> nova vrtnarska priročna knjiga — lm»|*>lna. praktir-ua, priljudna in lahko razumljivsi. I'reiskiisU»-jo kar uajlMtlj nataneno sami. Preprieali se Itoste. ila noijše vrtnar kske knjige ni kot ie THE GARDEN ENCYCLOPEDIA.
Cena samo
The
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlago \sake besede spadajoče v njegovo stroko.
KNMICA VSEIil'JF. l.'EM STKANI in JE OKI SNO V PLATNO VEZANA — SK< »IC< ► NEVERJETNO JE. I »A JE M<m;o<''K TAKO NAJ popoLN EJsn KNJIGO DOBITI ZA TAKO Z.MERNO CENO.
CENA SAMO
(Poštnina plačana.)
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N.Y.
na to in je ne bo izdala za nobeno ceno. Govorila bo seveda vse mogoče, samo da bi i»e izdala tajnosti. Nji je celo naravnost prijetno, ko vleče za noti človekat ki bi rad izvedel od nje kaj važnoara. Moški so v tem pojrledu manj zanesljivi. R«uli se pobahajo s svojo važnostjo in na temelju tefi^i se da iz njih izvleci marsikaj."
UBOJ.
X zvi»zi '/. ulK)jom, katerega žrtev je postal posestnik France Kamenšek iz Sv. Tomaž;i pri Ormožu, so orožniki zajeli nekatere o>umljence, ki jih zaslišujejo. »
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"