Blagajna Slov. Nar. Doma se bliža tretjemu tisočaku —Zveza slovenskih društev, ki so se podpisala, da postavijo Narodni Dom v največji slovenski ameriški naselbini, pri-j$di dne a. 3- in 4- septembra Sokolskem vrtu velik se- vse menjl Kaditega se prosi ■zastopnike, da oddajo vse prodane opeke in d'dnice in denar gl. tajnika najkasneje do na 15. avgusta, ko se zaključi ra^ čun, ki bo priobčen v knjižici, katero izda direktorij Doma v spomin. Enako so prošena društva, ki so člani Doma, da plačajo nekaj na račun, ker nekaj jih je, ki že od marca niso plačali ničesar, ker pridno vsa imena v knjižico. Plačajo naj obroke najkasneje do 15. avgusta. Pri več društvih je že mnogo članov postalo delničarjev, drugje zopet nikogar ni. Dro-štva slovenska, zanimajte se danes za Dom, ker mogoče pri- sreče, ki se je pripetila 24. julija. Trupla, ki so jih sedaj po-tegiyli iz tunela, so popolnoma črna in gola- Delavci neprestano delujejo, da pridejo do ostalih 7 trupel. —V salonu na E. 40th St. in Hamilton ave. je nastalo v soboto zvečer streljanje in poboj. Peter Slabe, 3429 Wade ave. je bil ustreljen v dolnji del života. Frank Hasek pa v usta. Slabe je v opasnem stanju. Skregali so se pri kartah. Policija je zaprla dva delavca v bližini. V nekem saloonu na Pro-ffiesor ave. je tudi prišlo do streljanja radi žepne tatvine. . —Anton Žagar, 6124 Glass ave. je bil v soboto kmalu po polnoči napaden na St. Clair ave. in E. 49th St. od štirih ban-ditov, ki 'so* vrgli na tla in mu vzeli $24.90. Jurij iMislak, 2279 W. 5th St. je bil z revolverjem' dejo časi, ko se n-e bodemo mo- prisiljen v nedeljo ponoči, da gli. Pri zaključku računov za mesec julij je blagajna Doma narastla v gotovini $2689.17 V petek xi. avgusta se vrši se ja direktorija in objednem so pros en i, da se udeležijo vsi zastopniki, ki so bili na zadnjem sestanku izvoljeni v veselični s, odbor Semnja, ker imamo ja-Hjy«l:vVažne stvari na dnevnem R-edu. Seja se prične ob 8.30 ■^zvečer v čitalniških prostorih. VNa skrajno podel način je Wf bil napaden v katoliškem "Am. Slovencu" eden najbolj spoštovanih mož in katoličanov v Cle-velandu, Mr. Mihael Setnikar Pobalin, ki je napadel Mr. Set-nikarja se ne drzne podpisati, ker ve, da bi bil zaprt kot pes. Krasti pošteno in dobro ime-možu, ki je več storil za cer kev in šolo v Clevelandu je pač lahko brezimenskim lopovom ki se ne drznejo vedrega čela na dan in po temi obrekujejo moža, ki je blagajnik Slovenskega Narodnega Doma, katoeTo čast so mu poverili zastopniki naroda, ki spada k 40 društvom in ki broji do 7009 duš- To je lopovstvo najnižje vrste in vi, delavci, sedaj vidite kam vas gonijo vaši pastirji, ki jih ni sram glodati mrtve kosti delav P ca v grobu, in napadajo, zraven pfco katoliške imože, zaslužne L/narod in vero. Upamo, da se. bqjiejo marsikomu oči od-~~ prle! . l_v torek se vršijo volitve * v Xlevelandu. Kdor je bil registriran lansko leto pri no-vembersikih vplitvah, se mu zdaj ni treba registrirati. Kdor *pa je dobil papir zadnje čase, ali se je preselil ali še nikdar volil ni, ta mora registrirati, če hoče voliti. Koče za registriranje bodejo odprte v tpondeljek od 8. zjutraj do 2. 2. popoldne in od 4. popoldne do 9. zvečer. Volivne koče v . torek so odprte od pol« sedm'e ure zjutraj do pol sedme zvečer. —*-V krojačnico Samuel Ap-,,tpel na 283$ Central ave. je dospel v soboto neki Reese in zahteval svoje hlače, katere ie 1 dal zlikati. Appel je odgovoril, da še niso gotove, nakar je Reese potegnil nož. Nastopil Je policist Hearn, ki je 'Reesa iprijel, toda Reese jie iztrgal policistu palico in ga udaril Na ^pomoč je prišel policist Faul-haber, ki je s Hearnoim aretiral I^eeseja. Medtem se je pa zbrala velika množica ljudi, ki jte Vozila policistoih, da so orale priti policij rite rezerve, so aretirale 42 oseb radLne-mira ha ulici. —V soboto so potegnili dvo-trupej iz podzemeljskega tu-ela ha zadni strani mresta. V elu je še 7 trupel od ne- A . ' izroči ,svoje ipremoženje' lopo vom. Vzeli so mu uro in $11. Aerl Zimmermanu je bilo u-kradenih $12, in Jos. Kajič iz Fulton Rd. je bil oropan za $25. —43 ljudij je policija prijela v soboto in nedeljo, ker so gatablali. Večina teh ljudij je bilo prijetih na vogalu E. 9th St. in Superior ave1. Ker policija ni vedela, kdo je kriv ali ne, je sploh zaprla vse, katere je dobila postopati okoli -dotične-ga vogala. —Štirje imožje so najeli ta-xicab v soboto in se peljali po \y>st Side. Na 38. cesti so pričeli z revolverji streljati v zrak Ostali avtomobilisti so podili taxicab, toda zlikovci so pričeli streljati na avtomobile. Policija sedaj išče nevarne ljudi. —Dr. Danica, St.. 11. SDZ naznanja, da priredi 24. septembra plesni venček v Grdi-novi dvorani. Prosimo cenjena društva, da to upoštevajo. —Sledeči slovenski otrpci so bili rojeni tekom zadnjih dnij: Stariši Geršič na 49. cesti so dobili dečka, stariši Berkopec na 62. cesti deklico, stariši Belič na 70. cesti deklico, stariši Zakrajšek na 64. cesti dečkfi, stariši Bu^ar na St. Clair ave. dečka, starši Krašovec na 143, cesti dečka, stariši »Papež na Trafalgar deklico,'stariši Ster-le na 1157. cesti dečka, stariši Kračman na St. Clair deklico, stariši Lazar na W. 9th St. dečka, stariši Rotter na Keewa-. nee deklico. —'Poročili so se: Peter Vrač-nik in Atonija Likar, Aifton Zabukovec in Mary Kramer. Naše iskrene Častitke. —Slov. Soc. Kluib, št 27. priredi veliko veselico z igro z aslovom "Pod pritiskom kapi-alizma'^due 29. oktobra v Bir-kovir dvorani. Društva se opozarjajo na ta. dan, da ne prirejajo veselic. Rusi so ponovno začeli z ofenzivo. " 1 Ob reki Sereth so dobili 6 vasi in mest in ujeli 5000 Nemcev. Rusi napredujejo proti Lvovu, a napredovanje proti Kovelu je začasno ustavljeno. Veliki uspehi Francozov pri Verdunu. i -i—.—---(—■ Dalje proti Lvovu. jgleži zdatno približali yažni da so bili Rusi drugod odbiti. London, 7. avg. V severni nemški postojanki Bapaume,' Avstrijska armada, ki se zbi- Galiciji so Rusi zopet prizadja-! odkoder vodi glavna cesta (v li težak udarec nemškim in av- Perrone in Arras. Strijskim četam. Dobili so v oblast ozemlje med reko Gabrov-ko in Sereth, južno od Brodya, Poročilo iz Berolina. V Berolinu ne priznajo angleškega napredovanja v Povzeli šest vasi in vse hribe v zučres okolici, in tudi o Tliiau-okolici ter zajeli 140 častnikov,1 montu pred Verdunom trdijo, enega generala in eftega pol- da se boji nadaljujejo za po-kovnika ter 5000 Nemcev.'sest Thiaumonta-Mnogo druzega vojnega -plena j Rusi pred Kovelom. je prišlo Rusom- v roke. Iz Re*-' London, 6. avg. V Volihniji rolina se uradno prizna, da so distriktu so bili Rusi začasno1 ska armada Rusi napredovali ob reki Se-J ustavljeni, potem ko je nemška 350 Rusov, reth in Gabrovka. 1 armada z vellilkimi rezervami Pri Kovelu. j in svetimi petami »neprestano Petrograd, 7. avg. Dočim se napadala- ruske postojanke in boji na celi fronti nadaljujejo, prisilila rusko armado, da je pa je boj, ki se je vršil v okoli- prenehala z napadi. Toda med-ci Kovela, ponehal. Rusi sicer tem so Rusi začeli z ofenzivo v niso znubili inicijative, toda severo-vzhodni Galiciji, ju/žno Nemci so v to okolico poslali od Brodya, kjer so prekoračr-novo organizirano armado in li reko Sereth, zajeli dve vasi, pod osebnim vodstvom Hin- tri topove in 1200 Avstrijcev, denburga se je pričela nova Rusko uradno poročilo pravi, ra v Karpatih je dobila sveže čete. /Prvotni udarci, katere je prizadjal general Brusilov s svojo armado, so zaceljeni. Pftrograd uradno priznava, da se je ruska armada jugo-za-padno od Kuty nekoliko umaknila. Prihodnjih par dnij bo prineslo odločitev tako pred Kovelom Jcot v Karpatih. Iz Dunaja se poroča, da je avstrij-v Karpatih zajela ofenziva proti Rusom. Srbi so zmagali Bulgare. da so Avstrijci, s pompčjo Nemcev zopet napadli Ruse, Nemška kultura. ' iLondon, 6: avg. V Bruseljii sie je vršila utnetniska razstava. Na povelje nemške vlade so morali Belgijci razstaviti tudi kip nemškega kajzerja. Toda množica, ki je prišla ha razstavo, je tako demonstrirala, da so morali kip odstraniti. Zato je nemški poveljnik mesta kaznoval razstavni odbor z $io\ooo globe. Nadalje je 'belgijski župan mesta Bruselj naznanil nemški vladii, da mesto ne bo plačalo 5 milijonov mark globe, ki je bila naložena stu, ker so Belgijci praznovali svoj narodni praznik. Pariz, 7. avg. Srbska armada toda so bili po[Jolnoma odbiti je napadla Bulgare prt Remli, na vsej črti. /blizu macedonske meje in po-! Razpored avstrijskih armad, gnala Bulgare y beg, poterfi ko' Ena avstrijska armada brani so Bulgari zgubili 200 mož. dohode k Lvovu, druga armada London,- 6. avg. Dve silni stoji pri Tarnopolu, tej zkpove-bitki se vršite v severni Fran- duje avstržjski prestolonasled-ciji, ena v Picardy, druga pred nik Kari, tretja armada se pa Verdunom. Skozi celi dan vče- nahaja pod generalovi Pil^n-raj so imeli zavezniki1 prednost. ( zerjem v Karpatih. Rusi hapa-Angleška ofenziva, ki traja dva dajo sedaj med armado, ki sto-(Inij, je hujša od prejšnjih. Se- ji pri Tarnopolu in med Kar-verno in zapadno od Pozieres patsko armado, da bi se zago-so Ahgkži pognali Nemce na-1 zdili med obe armadi1, jih prisi-zaj skoro za dve milji in zase- H k begu, nakar *bi se morala dli skoro vse važnejše točke pri Lvovu sama od sebe umak-druge nemške obrambene črte- niti. Nemci imajo tako utrjen« pozi-j Avstrijci se zbirajo, cije, da jih morejo le z največ-! Iz dunajskih kot iz petro-jimi žrtvami razbiti in pognati gradskih poročil se posnema, Nemce nazaj. Ofenziva pri Verduftu. Nova ofenziva, ki so jo Nem- da se pripravljajo Avstrijci na nove protinapade. Sicer priznajo na Dunaju, da so Rusi ci začeli pred Verdunom, fca-Vekoračili reko Sereth, toda že da so Nemci v tej okolici še objednem trdijo na Dunaju, vedno močni in niso odposlali mnogo čet izpred Verduna. Tri dni so Nemci z vsemi silami' napadali verdunske utrdbe, toda Francozje so po neprimerno junaškem boju odbili vse nemške napade in Izpremembe na bojišču. Tako nevaren je postal položaj na ruskem bojišču za Nemce in Avstrijce, da je bil Him denburg imenovan za vrhov-nega poveljnika in da je zopet poklican v službo general Ma-* ckensen, ki je lansko leto vzel Rusom Varšavo in pognal Ruse nazaj. Tudi bavarski general grof Both mer, ki je bil zaporedoma večkrat tepen od Rusov, je zgubil svojo službo in na njegovo mesto je bil imenovan avstrijski prestolonaslednik Kari. Govori se, da je bil general Bothmer prestavljen na laško bojišče, kjer se je nadvojvoda Kari dosedaj nahajal. Mackensen na površju. O generalu Mackensenu m bilo več slišati, odkar je lan sko leto dobil poveljstvo nad nemško armado, ki je napadla Varšavo, in jo iztrgala Rusom. General Mackensen baje najbolje pozne 'Karpate in rusko armado sploh. Turki pri Suezu. Angleške pozicije pri Romani, blizu Sueza je napadlo 14.-000 Tiirkov. Turki napadajo na fronfci 9 milj. Napad je bil brez pomena za Angleže, ki so vjeli tekom prvih ur boja 500 Turkov. ' * Ustavljen newyorski promet radi štrajka *železničaijev. Viljema bodo obesili po vojni. Pariz, 6. avg. 1P0 izjavi an-pognali gleškega ministerskega pred-Nemce na .mnogih točkah na- sedniika Asquitha, ki je v an: 'zaj. FVanoozje v svojem uradnem poročilu naznanjajo, da so Nemcem iztrgali važne utrdbe pri Thiaumontu in da so zasedli vso vas Fleury, ki je velikega strategičnega pomena. Najbolj hud nemški napad se je zvršil pri Vaux-Chapitre, kjer so Nemci napadali z sedmimi divizijami. Obo nemška napada sta bila odbita tako, da so Nemci v neredu bežali. Strašne zgube na obeh staneh. Kot se poroča iz Pariza, Amsterdama in Berolina so bile zgube v teh bojih okoli Verduna strašne. Na tisoče mrtvih trupel leži že dva dnij v največji ,vročini ne pokopani h, ker streljanje je tako gosta in neprestano, da Rudeai Križ in sanitejci, nikjer ne morejo na e pričela enaka agitacija v Franciji. Geslo t vseh državnikov je: Smrt Hohenzollenr-cem. Clan parlamenta Reinach piše v "Figaro": Vprašanje glede Hohenzolerncev postaja od dneva do dneva bolj važno. Ne imoretno prej govoriti o u-ničenju pruskega militarizma, dokler ne izrujemo in ne uničimo korenine temu militarizmu, in to je pruska cesarska rodbina. Dokazano je, bilo celemu svetu z neovrgljivimi dokazi, da je edino nemški kajzer odgovoren za svetovno klanje. Kdaj je začel gojiti to vojsko menda sam natančno ne ve. Toda 13- nov. 1913 se je Viljem izrazil napram 'belgijskemu kralju, da pride do vojne sikoro in da bo Viljem v tej vojni zmagal. Vojna je »bila zatrdno sklenjena, ko je aprila meseca 19114 potoval nemški kajzer v češki grad Kono(>išt, kjer se je dogovoril s prestolonaslednikom Franc Ferdinandom. Ink ko je Avstrija poslala ultimatum Srbiji, si je nemški kajzer z vsemi silami prizadeval, da Avistrija napove nemudoma vojno, dasa je bila Av- strija pripravljena sprejeti posredovalne predloge od strani Rusije. Nemški kajzer je te mirovne1 predloge preprečil na ta način, da je nemudoma napovedal vojno Rusom. In ko nemška armada ni mogla več naprej, ko je cel svet obsodil Nemce radi napada Belgije, ko je postal nemški narod lačen in si nakopal sovraštvo celega sveta radi kajzerja, se je prestrašil tudi kajzer in dejal: Jaz nisem hotel vojne l Kdo jo je torej želel? (Nemški kajzer je absoluten gospodar Nemčije. On je želel, on je zapovedal vojno. On je imojsterski morilec modernega sveta, in ves svet ve to. Večjega morilca ni bilo pod soln-cem kot je nemški kajzer. Zato dajemo prav angleškemu ministerskemu predsedniku, ki se je izjavil: Angleška vlada bo skrbela, da bodejo kaznovani vsi kriminalni zločinci te vojne. In poglavitni zločinec in morilec milijonov je nemški kajzer. On bo s. svojo glavo na najsramotnejši način plačal strašne grehe proti revnemu ljudstvu. Nobena kazen ne bo dovolj velika, dovolj sramotna, da se uniči to zver v človeškem telesu. Kajzer bo plačal tudi umor 1200 otrok in žensk na Lusitaniji. In 7. njim se ne bo sklepal mir, z njim se bo sklepala smrt. New York, 6. avg. Šest milijonov prebivalcev New Yorka bo moralo hoditi peš po svojih opravkih. Nobena poulična ra ne vozi več v New Yorku, in - konduktorji ter motormani naduličnih in podzemeljskih železnic grozijo s štrajkom iz simpatije do svojih tovarišev pri pouličnih železnicah. Da je pa položaj ^e bolj napet, pa grozijo železničarji, ki vozijo vlake iz predmestij v New York, da "bodejo tudi oni "pustili delo. Poulične kare so nehale operirati v soboto ob 8. zvečer, in New York se je mahoma nahajal v najbolj kritičnem položaju, odkar se je promet tako razširil. V Brooklynu vozijo kare. Brooklyn je edini mestni, del kjer še vozijo kare. Nekaj lojalnih konduktorjev in motorni anov je ostalo pri1 delu tudi v Queens, vendar bodejo najbrž tudi ti opustili delo. Nevarnost, da sploh vsi sprevodniki in motormani odlože svoje delo je čimdalje večja. Unijski organizatorji naznanjajo, da prihaja dnevno večje število uslužbencev, ki se izjavljajo za štrajk. William Fitzgerald, unij' ski organizator, je naznanil, da bode tekom sredine prihodnjega tedna vsak motorman in sprevodnik v New Yorku organiziran. Položaj je kritičen. V sobotah popoldne in zvečer, 'ko je promet na karah, pod zemljo in nad zemljo ogrp-men, je nastala silna zmešnjava v New Yorku. Ker ni bilo po- uličnih kar so ljudje se posluževali podzemeljske železnice, ki je ob sobotah že itak prenapolnjena. Posebni vlaki so morali voziti in nastavljeni so bili posebni stražniki in prodajalci tiketov. Avtomobili so delali *ilne denarje. Mnogo štraj-kujočih konduktorjev se je izjavilo, da so s svojimi prihranki kupili stare avtomobile, in bodejo z njimi sedaj vozili. Ve- . Čina teh avtomobilov ni imela licenčne številke, toda policija ni nikjer posredovala. Policija dobiva orožje. V soboto zvečer so dospeli na glavni policijski stan v New York i ogromni avtomobilski tr^ki, ki so pripeljali orožje in strteljivo. Pred vsako policijsko postajo se je ustavil tru/k in oddajal orožje policistonrf Vsak policist je dobil 40 nabojev. Kakor je videti, se pripravljajo na krvave dogodke v New% Yorku. Policija je močna 15.-000 mož, in inesto je kupilo za dva milijna orožja in streljiva. Zakaj se gre? Newyorski motormani in konduktorji hočejo, da kompa-nija prizna unijo. Kompanija tega neče priznati. Sicer je voljna pbvečati plačo, in je kompanija že letos celo dvakrat povečala plačo uslužbencem, ker je delala ogromne dobičke, toda unije neče priznati. Uslužbenci pa niso zadovoljni z večjo plačo, ampakv zahtevajo na vsak način pr znanje unije, in kot je videti, bodejo tudi dosegli to svojo važno zahtevo- 113 ♦ : .ti Silno bogatstvo Z. Držav. •Washington, 6. avg. V Zje-dinjenih državah se je tekom leta 1914 pridelalo za $24.246.-32^.000 blaga, gldsom poročila, ki ga je pravkar izdal števni urad. Od zadnjega štetja, ki »e je vršilo leta 1909 so se pridelki Zjed. držav povišali za $3.-574.271.000. Od leta 1914 pa do danes se je pridelalo še veliko več, toda številke še niso.gotove. Tekom zadnjih p$tih let so se plače »višale za 37 procentov,. kapital za' 23 procentov. Kapitala je vloženega v ameriška podjetja $22.790.990.060, ali1 za štiri tisoč milijonov več kot leta 1909. Uslužbencev je 8.265.426, med temi 7.036.337 delavcev, 964.217 uradnikov in 264.872 kompanistov. Vsem u-službencev se je plačalo $5.367. 249.00 za njih dela ali za $629. 000.000 več kakor deta 1909. Materija!, ki se rabi za izdelovanje blaga je bil cenjen na $14.366.089 000. Računa se, da izdelki teta 1915 in do konca jutjija 1916 presegajo z ogrom-np svoto gorej omenjene številke,- in kot se da povprečno soditi se je samo leta 1915 izdelavo Zjedinjenih držav za $30.000.000.000.00 blaga. Zjed. države vprašujejo. Washington, 6, avg. Ameriški konzuli v Italiji so dobili povelje od ameriške vlade, da poizvedo, v kakih okoliščinah je bil torpediran in potopljen laški poštni parnik Letimbro od nekega avstrijskega sufoma-rina v Sredozemskem * morju. Brzojavke iz Ix>ndona naznanjajo, da je avstrijski stibma-rin še streljal na parnik, ko je slednji že ustavil, in da je bilo 50 moških, ženskih in otrok ifbitih na krovu. Kakor hitro doženejo krivdo, dobi Avstrija oster protest od Amerike. i V m Washington, 6. avg. Več članov kongresa se je danes izjavilo, da če uslužbenci ameriških železnic, 4oAooo po številu, Odidejo na štrajk, da se bo ameriška vlada polastila železnic. Vse železnice pridejo pod nadzorstvo vlacle Zjed. držav in štrajk bi foil potem nemogoč. Železničarji so po veliki večini zadovoljni, če se železnice po-državijo, toda železnice se tega boje, ker potem pride na dan njih finančno stanje, vodeni kapital in, razne nepostavne imahinacije. Vodeni kapital v železniških podjetjih je najhujši udarec za uslužbence. Kajti železnice morajo od dvakrat do petkrat toliko plačevati na obrestih, kot je kapital vreden, in gotovo je, da železnice radi-tega ne morejo dostojno ' plačevati uslužbencev, ker gre večina zaslužka v žepe delničarjev, ki imajo naloženega več denarja v podjetju, kot je podjetje vredno. • Vi Na laškem bojišču. Iz Rima poročajo o malem naplredku v TrMentinski okoli cd. Pri Tržič ti, blizu' Ti Italijani napadli/./ jim odvzeli 300 uj cer ni nobene sprt bojišču. IZHAJA V PONDEUEK, SREDO IN PETEK. ft: r NAROČNINA! JCa A.m*riKo Zfl E'Oropo . - JZa Cltxfd. po poJttifS.OO Tojamezna JttoOitKfl - 5c Vm piani«, dopisi In denar naj se polili« "Clevelandska Amerika", •119 ST. CLAIR AYR N. B., CLEVELAND, OHIO EDWARD KAUSH. Publisher. LOV IS J. PJRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Slovenians (rin the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American tn spirit Foreign in language only. telephone cuy prfnceton 1 bt>-_ Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, ONo under tke Act of March 3rd, 1879. \ M No. 93. Monday, Aug. 7. 1916 Charles Evans Hughes in Woodrow Wilson. V pondeljek, 31. julija se je zbral v New Yorku v Carnegie Hall cvet ameriškega republi-kaniznia. Ob tej priliki je, bil imenovan uradnim potom in obveščen bivši sodnik Charles Evans Hughes za predsedni- imajo Zjedinjene države z Me-ksiko. To mi vemo vsi, ne da bi nam Hughes moral povedati, in to je vedel že Taft, pod katerega administracijo so se me'ksikanske zmešnjave pričele, toda Taft ni hotel vti'kati škega (kandidata republikanske svojih prstov v vrq£o kašo me- stranke. Colonel Theodore ksikanske politike, ampak je Roofcevelt, še pred nekaj mese- vso stvar prepustil Wilsonu, da hud nasprotnik HugheSa, reši meksikansko zadevo ka- či katerega je imenoval reakcijo- kor najbolje zna. In Taft da-narca in stand patt'erja, je bil nes stoji z Hughesom in z njim navzoč in je ploskal, ko je go- zajedno psuje na VVilsonovo voril Hughes in naznanjal, da administracijo glede Meksike, sprejme kandidaturo. . j toda ko je bil on predsednik, Govor, ki ga je imel Mr. Hu- se niti ganiti ni znal, da bi na-ghes ob tej priliki je bil močan redil mir v Meksiki. samo pg besedah, ko je apeli-| Sodnik Hughes niti /. eno ral na ameriško zavest in čut (besedo ne omenja v svojem pravice, da stojimo trdno z sprejemnem govoru, ikako bi on ameriškimi ideali v sredi nevi- rešil meksikanskf položaj. On fhte sovražnih sil, ki bi rade samo očita, da se stvar sedaj razdejale te ameriške ideale, ni pravilno vodila. Toda to je Toda v pesnici je bil govor Mr.' pa naravnost pesek v oči voliv-Hughesa jako slab — slab v»cem. Ameriški, državljani so že dveh točkah, prvič ker je v teh utrujeni od neprestanih meksi-resnih časih pokazal preveč (kanskih homatij, in ta ali oni strankarskega duha, in drugič si želi spremembe. Kaj lahko (ker nobene obdolžitve v svo- je torej < povedati ljudem, da jem govoru ni podprl z dokazi, nieksikanska politika ni. prava. Mr. Hu'ghes je bil izvoljen in ielijo si spremembe. Toda republikanskim predsedniškim ker Hughets ne pove, kakšna kandidatom že mesefca juniji,1 naj bo ta sprememba, tedaj bo in je torej študiral dva meseca ostalo zopet vse po-starem, če svoj govor, da sprejme kandi-Jbo Hughes zvoljen, kajti sam1 daturo. Ameriško občinstvo je* nima načrtov jn idej, kako naj pričakovalo, da bo govor imel reši meksikanski problem. Hu silovit učinek, da bo govor o- gfiesov govor torej ni dcuzega' gromna državniška modrost, !kot neumestna kritika Wilso-naert silnih idej in priprav za nove administracije. Hughes bodočnost, govor Hughesa bi je podoben zdravniku, ki trdi, imel biti stfašna obsodba j>o-jda je bolnik nevarno bolan, to-* zdravnik nikakor ni zmožen, da bi pripravil spjoh kaka Sodnik Hughes bi imel pove- litike Wilsona i« sedanie am*-,da riške uprave. zdravila za bolnika. In bolnik dati volivcem, zakaj bi morali lahko .medtem umrje. njega izvoliti jeseni za predsednika prej kakor da bi Wilsona ponovno izvolili. Tcxla Cela vrste mešanice in neso-| glasja je Hughesov govor o evJ ropski politiki predsednika ško službo kakor jo imajo v Nemčiji- Verojetno je, kajti za Jlughesoin stojijo oni blfcz-ni ameriški Nemci, katerim je prelivanje krvi in kajzer prva in najsvetejša dolžnost na svetu, amerikanizem in ameriški ideali pa sredstvt>, da blatijo ameriško ustavo in postave Ameriški državljani, če volite Hughesa, ne 'bo nikdar dovolj vojaških priprav, in dobili bo-demo isto rak-rano, kakor jo imamo v Evropi, militarizem. Hiughes seveda ni mogel po zabiti na ženske! To je poli tičen trik, kakoršnjih so va jeni republikanci. Hugihesu je znano, da voli v Zjed. državah 4.000.000 žensk. Da republikanska konvencija ni vzela svojo platformo predloga, da bo republikanska stranka izpo slovala vsem ženskam volivno pravico, pa sedaj dela Hughes kar je stranka pozabila. Seve da na osebne obljube Hughe sa se nt more iti, kajti če bi tudi mogoče sam hotel, mu stranka ne bo pripustila. Wil sonovo stališče glede ženske volivne pravice je drugačno. Wilson zastopa stališče, da kongres ne more podeliti vsem ženskam v Zjed. državah volivne pravice, ampak naj po samezne države najprvo upe Ijejo volivno pravico, nakar bodejo ženske avtomatično imele splošno volivno pravico Da bi se pa sililo eno državo da sprejme žensko volivno pravico od strani kongresa, je proti ustavi. N, pf. država Ohio je pred enim letom zavrgla z 200.000 glasovi večine ženskd volivno pravico. Država Massachusetts t 240.000 glasovi-država Pennsylvania z 350.000 glasovi države New York z 400.000 glasovi, in kako naj se potem tem državam 11 sil i nekaj u sai nimamo absolutno niče- tol na vlada mo- zumno. bi se Mr. Hughes vsega tega ni i>a- 'Wilsona. Na vse zadnje zgle-redil. In jaiko težavno bo vsake-|da takokotbi bil Wilson od|p-mu volivcu odločiti se za Hu- voren, da so Nemci torpedirali ghesa, če ne bo imel volivec Lusitanijo, da je Wilson odgo-ničesar druzega pred seboj kot voren, da so Nemci streljali a-j Hughesov govor. ' meriške državljane. Vidi se v Ce kritiziramo govor Hughe- govoru Hughesa, da ima malb' sa nekoliko podrobneje, dobi-'diplomatične zmožnosti, in mo v nje%i sledeče glavne toč-|Viseh sto milijonov Amerikan-ke: Prvič Hughes zagovarja cevse lahko zahvali previdnosti, amerfkanizem. To ni ničesar ki je'postavila Wilsona na pred druzega kot posnemanje Wilsona, Ki je govoril o mbčnem sednrško mestd, ker če bi sledili Hughesu, bi ameriški s^i- in idealnem amerikanizmu že novi že zdavnej se pretepali v takoj v začetku svojega pred-sednistva. Amerikanizem sodnika Hughesa ni niti za trohico močnejši in upljivnejši kot krvavi vojni z Evropo, ali pa bi Amerika prišla na kan t. In Hughe so v a izjava, da če bi bH republikanec za predsednika v je amerikanizem predsednika teili kritičnih časih namesto de Wilsona. Niti z eno besedo ne mokrata, ni druzega kot navad- dokazuje Hughes, da 'bi on a-merikanizem bolj spolnoval. bolje uredoval kakor pa je to etoril predsednik Wilson. Sprejemni govor Mr. Hughesa ni druzega kot navadna politična oracija, nekoliko daljši kot kak .govor v politični dvorani, nekoliko bolj skrbno zložen kot navadni govori. Iz Hugher.ovega govora ne moremo posneti ničesar druzega 110 demagogstvo. Kajti Wilson je nekaj pokazalr dočim Hughes niti z besedo ne omenja, kako bi on drugače naredil Mbžu se ne more pritrjevati, dokler ni imel prilike, da poka že svojo zmožnost. In ker Hughes dosedaj ni ničesar poka zal ampak le kritiziral, dočim ima Wilson svoje diplomatične aispehe in zmage, bodemo zaenkrat* prej vrjeli Wilsonu, ka- kot strastno željo republikan-j terega dela vidimo pred seboj cev, da bi zopet prišli do moči j kakor pa Hughesu, pri katerem in veljave. V potu svojega ob- ne vidimo druzega kot njegove raza se Hughes trudi r svojem velike brke. govoru, da našel eno samo napako Wilsonove administracije. Od začetka do konca svojega govora Hughes podira, ne gradi. V nobeni točki svojega govora ni Hughes vsaj to- Hughes v nadaljevanju svojega govora t*di, da sedanja administracija ni dovolj naredila za vojaško pripravljenost. Hughes je slep. Ce pomislimo, da je Wilsonova administraci- liko dostojen, da bi pokazal 1 ja samo letos dovolila skOro kaj objektivnega, kaj boljšega $500.000.000 za vojno in mor-kot je naredil Wilson. narico, in pride sedaj Hughes, N. pr. Hughes očita Wilsonu pa'to ni dovolj, tedaj je ameri-zavoženo politiko v Meksiki. j ški narod pač radoveden, kak-Toda ob istem času trdi^ vse šno pripravljenost ima Hughes ono, kar je Wilson trdil, nam-| v načrtih. Mogoče namerava reč kako silno težaven položaj, Hughes u-peljati prisilno voja- česar ne ljiarajo? Ako države same-hočejo, bodejo to storile same, ne da bi jih silil kongres. Hughes torej koketira z ženskimi glasovi, ker misli, biti zvoljen poleg z nemškimi gla--sovi tudi s pomočjo žensk. In Hughes lahko v resnici pritno-ra kongres, da podeli ženskam volivno pravico, toda nikdar ne bo dobil tri četrtine držav, da bi to odobrile, in je torej njegov trud zaman in njegovo prizadevanje, blufanje in metali je, peska v oči. In tako gre vesHughesov govor. Fraze in fraze brez vsakega navodila za nove ideje, (brez inspiracije za višje ideale, strankarstvo, želja po vladi. Treznomisleči Amerikanci so razočarani nad Hughesovim govorom. In Hughes je v trdni zvezi z Rooseveltom*Roosevelt je njegova desna roka. Is kaj pomeni to za ameriški narod, si lahko tolmačimo. Vsakomur je dobro znano, da če bi Roosevelt sedel na 1 predsedniškem stolu današnje dnev$, da 'Amerika ne 'bi bila anirna, ampak bi se nahajala v istem krvavem plesu kot Evropa. Za Amerikance, ki ljubijo mir, in prosperiteto. je slabo znamenje, da je Roosevelt družabnik Hughesa. Ta dva človeka, ki sta bila še nekaj mesecev nazaj velika nasprotnika, sta se združila, ker nekaj nameravata. Z blufanjem se mnogokrat doseže veliko, in ameriški narod mora paziti, da ne pade v zanjke. Rekord Woodrow 'Wilsona v najtežavnejših časih, kar jih je doživela ameriška republika izven revohicijonarne dobe, stoji pred nami čist. Kar j»e bilo v človeških močeh mogoče storiti, je Wilson storil. Nofoen drug mož ne bi mogel storiti več. In kdor ie svoje delo zvr-šil v zadovoljnost in po najboljših močeh, je vreden plačila. Woodrow Wjlson bo še nadaljni predsednik Zjed, držav. Išče se soba «a enega fanta hrano vred pri dobri in mirni družini, se dot>ro plača. JS. 55. do 145. ceste. Vprašajte na 61I16 Št*- Clair ave. Naprodaj je trgovina s tobakom, cigarami in moško opravo. Slovenec ima Jepo priliko. R. Koses, 5405 St. Clair (95) Odda se soba za enega fanta. 1205 E. 60th St. Plačani hlapci avstrijske vlade kot je Zotti v New Yorku s svojim "Sfrupom" za narod imajo vedno polna usta o "Svobodni Sloveniji v okvirju Av-stro-Ogrske monarhije' r Kako je v tem "okvirju" in kako bi bilo, če Slovenija še naprej v njem ostane, si vsakdo lahko tolmači iz besed nekaterih hrvatskih saborskih zastopnikov, katere so spregovorili na zasedanju hrvatskega sabora. Zapisnik tega zasedanja se glasi sledeče: "Proračunski odbor Hrvat-1 skega sabora se je zbral 14. junija pod predsedništvom dr. rVladimirja barona 'Nikoliča, da razpravlja o proračunu. Dr. Aleksander Horvat odbija imuniteto in pravi: "Kadar je tre-bd iti v najhujše bitke, kadar je treba pobiti premočnega sovražnika, navdušujejo hrvatski častniki svoje vojake in jih spominjajo, da bodejo z zmago nad sovražnikom prinesli svobodo svoji domovini, da bo Hrvat v svoji hiši svoj gosopodar doseže vse, kar mu po Bogu in naravi pripada. V tem času glasovati za indemniteto, ki je samo emanacija nagodbenih ocjnošajev, odnosa j ev podrejenosti ih suženjstva napram ma-žarskemu narodu, bi zfiačilo delati proti najsvetejšim idea-om hrvatskih junakov, teh norcev za popolno svobodo in zjedinjenje hrvatskega naroda." In poslanec preide za tem na potovanja bana po deželi in reče: "In dokler on tako agitira za mažarsko politično misel, ne sme nihče drugi agitirati. Nam ni dovoljeno zborovanje, sestanki, niti potom časopisja ne smemo svobodno izjaviti svoje mnenje, in kar je najhujše, tfse to se dela pod zaščito pre-kega soda, ki še vedno visi nad Hrvatsko".. .Danes, ko je največji del našega moštva pod orožjem, ni nobene nevarnosti in ni treba takih strašilnih sredstev, da store podaniki svoje državljanske dožnosti, in da e hrvatski narod požrtvovalen je dal vsaj toliko dokazov kot mažarski, nad katerim pa se ni nikdar proglasilo obsedno stanje kot nad hrvatskim narodom." In poslanec preide na cenzuro ter pravi: "Mi tožimo oolitično cenzuro, ki nemilo, srčno in brez*vsake pravice u-ničujejo naše časopisje. Maiar-slcim politikarjem pa je dovoljeno, in tudi onim, ki vljadi nasprotujejo, da pišejo svoje mnenje v časopisih, prostovoljno prinašajo članke o bodočnosti mažarskega naroda, da celo o Srbiji pišejo. Dovoljeno je Ma-žarom, da razpravljajo vpraša nja domače in zunanje politike, da celo nas Hrvate dnevno izzivajo in psujejo, in kadar se mi dvignemo za obrambp naših hrvatskih pravic, kadar samo govorimo, kar drugi svobodno pišejo, pa je naše časopisje neusTniljeno zaplenjeno. Mi Hrvatje danes v časopisju ne smemo pisati druzega kot kako se sadi grah in lupi krompir, dočim je našemu banu svobodno, da na naše hrvatske stroške agitira za Mažj^re po deželi...... "Narodne Novine'' so nekega dne donesle novice uradnega korešpondenčnega dopisa glede rešitve vprašanja zastave in znakov pri armadi. V tem u-radnem dopisu se pravi, da bode odsedaj naprej imela avstrijska armada dve zastavi: črno-rumeno kot avstrijsko in rudečo, belo, zeleno kot mažarsko. S tem se kratijo ustavne pravice Hrvatom, ki imajo v pogodbi obljubljeno, da se bo tudi njih zastava spoštovala. * Poglejte, rojaki, • te besede so"T>ile govorjene v hrvatskem saboru od poslancev, in sicer meseca junija. Besede so natančno vzete po stenografskem zapisniku, kakor so jih prinesli hrvatski listi v Zagrebu. Iz teh besed odseva velikansko gorje, ki ga mora trpeti hrvatski narod v domovini. Mažari imajo vse pravice, Hrvatje nobene. In kakor je na Hrvatskehr, kako more biti šele na Slovenskem- Hrvatje imajo nekako pogodbo z državoi ki seveda afies na Slovenskem? Ko'bi se to zvedelo po Ameriki, tedaj bi slovenski narod vstal kot en m6ž in prisegel grozno maščevanje 1 Naj si gorenje besede posebno dobro zapomnijo naši zapeljani bratje, kajti iz tega se najbolje vidi, kakšne pravice se dajejo našemu narodu, narodu, ki preliva srčno " kri za vlado. In to nam tudi živo klr-če vspomln, kakšne pravice bi nam Avstro-Mažarska dajala, če bi doživeK največjo nesrečo, da Avstrija zmaga. Naj si to zapomnijo zapeljani bratje in naj o tem neprestano mislijo! sto- Usoda, ki je pognala na tisoče našega delavskega na- in roda iz stare domovine, ker je vih are, pametnih glaV, tam že prdd vojno lakote umi- ki imajo kaj denarja. To so na- ral, usoda, ki je preprečila, da ši ameriški jugoslovanski brat-se naši ameriški rojaki na poziv I je! Če bi n. pr. 50.000 Slovjn- 1 ^ i %ty m0gj0 tedaj, ko se je vojna avstrijskih konzulov niso mogli vračati v domovino, kjer so Dalje na tretji strani. Nervozni ljudje nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da ta bo zdravit čudovito zbotyftaio in iivdavja pokrepnio —1 ako uživajo Kaj hočemo z našo zemljo. Mi nečemo biti preroki, kajti težavna je preroška služba, in posebno še danes v tej veliki vojni,, ki je prinesla že toliko razočaranja, ta vojna ki je tako silno zapletena stvar, da je še težje prerokovati kar se tiče posameznih stvari. Toda če mi pišemo in tfdi mo, da bodejo zavezniki zmagali, to ni- nobeno prerokovanje an^pak največja sigurnost katero vidi celi svet in jo tudi priznava, stvar ki se da z ra čuni dokazafi. In sodeči po sedanjem stanju vojne in po dogodkih, ki se vsak dan pojavljajo na bojnih poljanah, je popolnoma gotovo, da bo na vsak način Srbija in drugi zasedeni kraji od centralnir-držav, še letos očiščeni sovražnika in da bodejo do* novega leta vsi ti kraji v rokah zaveznikov. Torej se bliža čas jugoslovanskega osvobodenja in s tem zajedno čas zjedinjenja, ki je največ v naših rokah. Ustvaritev jugoslovanske zjedinjene države je v naši neposredni bližini. Pametno je torej, da že sedaj nekoliko pomislimo na prilike in okoliščine, katere bodejo dobili Jugoslovani V svoji svobodni hiši. Te prilike ne bodejo niti dobre niti srednje dobre. Podrtije, siromaštvo, glad, izčrpanost in vsakovrstno trpljenje pričakuje Jugoslovane na njih. novi zemlji. V vseh naših zemljah bodemo našli sko-ro dva milijona naših ljudij manj kakor jih je bilo pred vojno. 'Dva milijona zgube za narod, ki šteje vsega skupaj komaj dvanajst milijonov in pol duš, je ogromna zguba za narod, ki še ni zjedinjen. Pri tem štejemo vse one, ki so poginili na avstrijski strani in vse one, ki so padli na srbski strani. Strašno je število onih, ki so umrli za ranami, od kužnih boleznij, od lakote in trpljenja, in koliko je bilo obešenih, postreljenih in zaklanih! K temu pride še veliko število izseljenih, odpeljanih v Nemčijo, Mažarsko, ki so zaenkrat zgubljeni, za katere se ne ve. kdaj se bodejo vrnili domov. V prvih časih, dokler vprašanje o miru ne bo popolnoma določeno, dokler se ne reši vprašanje o vojnih ujetnikih, bo velik del našega naroda prebival v Nemčiji ali pa bodejo naši fantje in možje ostali kot ujetniki v Rusiji in drugje. Doma bodemo torej raz-rroerno našli jako malo naših ljudi, posebno malo mladega moškega naraščaja. Trpljenje in nesreča čaka torej Jugoslbvane ob prvem prihodu v njih domovino. !Pw-ščave, ruševine, delo, ogromno delo, da se ruševine t m» i idBJ—— »MACI^AC« CLEVELAND, BUFFALO, N1 AGARA FALLS » PT.HURON, ALPENAjST.IGNACE. TOLED A REAL VACATION . The Water Way la the Only Way TJ» Omit LakM in the mcora for particular and experienced tn and pleasure trk«. Tue D. 4 C. Una Hiramcm enboriv all the qutl and comfort. The freedom of the clerks, the cool, refreshing lake mixiLoua «ate ropir* and unexcelled cuialne. make 111* aboard umm source of enjoyment, "0. A C. A SERVICE! GUARANTEE" Durln3 Hummer Reason the Two QlooM of tUe Great L&km, Btrt. City of Detroit in and CI -mtl- i mi ,tu ... .... POZOR! A i M U.tanaTljena 13. no«. 1910. . r driavi Ohio V AS3*N.)f Inkorpoc. 13. 1914. t driari Ohio Sedež: CLEVELAND, OHIO ffl I VRHOVNI U RADNIXI! PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, «105 CLAIR AV1QNUH. PODPREDSEDNIK: FMMOt KOGOJ, M04 ST. CLAIR AVE. TAJNIK t FRANK HUDOVBRNIK, 1062 BAST 6Žnd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ K N A U S. 1068 BA8T 6tnd STREET. VRH. ZDRAVNIK: J. M. SBLlilKAR. «127 ST. CLAIR AVE. O D BOH N I K I: Frank M. JAKAIC. 1203 Norwood Rd. Jo«. RUSS, «712 Bonna ave. Frank ZORIC, 6909 Frosser ave. Frank CERNE, 6033 St. Clalr ava. Anion GRDINA, «127 St. Clalr ave. I»n«c SMUK, 1061 Addison Rd. Anton OftTOR, 1168 B. «lat St. Beile vrhovnega odbora se vrftljo vsako četrto nedeljo v mesecu ofa 9.30 dopoldne v pisarni jrrfcovnega urada. Pisarna vrhovnega urada »1062 E. 62nd St drugo nadstropja, sar daj. Cuyahoga Telefon Prtpceton 127« R. ■ Vsi dopisi, druge uradn* stvari In denarne nakasnlcs, naj as poilljajo na iwhovne*a. tajnika. Zvetlno glasilo: "QLEVELANCOKA AMERIKA' da pokaže svojo vr se je vrnila z''nemško strojno puško. Dobili so pohvalo od celega armadnega zbora. Torej tudi mali možje so uporabni v vojni $10.00 nagrade. Pozor! $io nagrade dobi !kdor mi naznani uzmoviča, ki mi je ukradel 4. avgusta v društveni dvorani v Yukon, IFa. godbeni inštrument, vreden $65. Pri gum bih je utis No. 18336, "King Cornet H. N. White, Cleveland Ohio. John' Kosec, Box 209 Yukon, Pa. Hiša naprodaj, 8 sob, plin, vo da, ihlev za 3 krave, kokošnica. Prav poceni. Vprašajte na 902 E. 137th St. Nadaljevanje iz 2. strani. pričela, iti v Avstrijo iz Amerike, bi gotovo vsi bili takoj prijeti in potisnjeni med voja-,ke. In danes bi bili vsi pokla-ni, mrtvi, iztrošeni za narfcd. Toda ta slovenski narod še živi zdrav in vesel v Ameriki in bo igral veliko ulogo, kadar nastane mir. <- Doma čakajo Slovence Vsakovrstna dela in treba bo napeti vse sile, da se domače zadeve spravijo v red, vsak dolar bo imel deseterne vrednosti a*ko se pametno uporabi pri najbolj potrebnih podjetjih. In kar je najbolj' važno: Pred vsem1 bo treba našim ljudem živeža, treba bo torej nemudoma začeti obdelovati zemljo f in te zemlje bo v Jugoslaviji^ I obilo! Ta zemlja ne bo potre hovala samo lastnikov, ampak gospodarjev, novih last Vmkov, in zato so pozvani v pr ^Lvi vrsti naši izseljenci. W Tisoče in tisoče posestev ^ W stari domovini je danes brez lastnika. Tisoče in tisoče kmetov, četudi posedujejo zemljo, pa nimajo roke, da bi zemljo obdelovali. Strašna 'bogastva imajo na Slovenskem nemški baroni in grofje, špekulantje in veleposestniki. Pomnite, ame rišjci Slovenci. xla teh špekulantov, grofov irt baronov jugoslovanska vlada ne bo trpela v svoji sredini, jsgoslovanska država ne bo trpela, da bi o-gromna posestva ležala mrtva v rokah posameznikov, ampak ogromna zemlja in nje bogastvo se 1)0 razdelilo med potrebne. Odkupila se bo ta zemlja od onih, ki so je uropali sloven skemu narodu, za ceno, ki )e r.rimerna in pravična, in razde lila se bo v .svobodni državi svobodniin delavcem in kmetom! In glejte, vsa .ta zemlja ka naš narod, katerega je dobra in' srečna usoda ohranila zdravega in živega tokraj mor ja, da niso bili posekani od av strijskih rabljev na bratomor-' nih bojiščiji. Evlv Tega niso nikdar razumeli in tudi ne razumeti niso hoteli oni pon6reli ljudje, ki se zavzemajo za Avstrijo, tista Avstrija, ki je te ljudi od koče pognala v tujino, tista Avstrija, ki jim je doma vzela vse in jih spravila na 'beraško palico, poklala najboljše naše moči. Tega ne razumejo naši zapeljani slovenski rojaki v Ameriki, kajti Avstrija jim je vzela celo iftbžgane, s katerimi mislijo. In ravno ti ljudje, zapeljani in nevedni, ki niso ameriški državljani, in ki torej ne bodejo ostal H po vojski v Ameriki, ampak Šli domov, bodejo prvi, ki bodejo prosili novo svobodno jugoslovansko državo za zemljo m delo. In mi smo prepričani in vemo iz najboljših virov, da bo nova država strogo pazila, komu bo kaj dala v plačilo. Ali oniih, ki so neprestano psovali lastni svoj narod ih pljuvali na bodočnost slovenskega naro-ali pa onim, ki so celo v eljih in najstrašnejših časih zvesto obdržali svojo vero in branili svoj narod, da ga ijau ni popolnoma poklUa. o pozornost se bo v ljudi, ki so skupaj z Avstrijo delovali ves čas vojne in pomagali pobijati naš narod, da ti iiudje ne bodejo dobili sadov, za katere so se drugi borili. Slovenci v Ameriki, ki so postali. tukaj državljani, se ve-.-eKjo ameriške svobode v A-meriki in ne mislijo več na po-vratek. Toda ogromna masa slovenskega naroda* bo šla po vojni v "Staro domovino. In ta ogromna masa je še danes zapeljana, da ne ve, kje bo zmaga. Ta ogromna masa slovenskega naroda je zapeljana, da pljuje vsak dan na svoje lastne glave na ta način, da hvali in vleče z avstrijskim cesarjem, ki je dal poklati 100.000 najboljših Slovencev, nasprotuje pa ideji, da bi imeli Slovenci, svojo lastno državo. In tej zapeljani masi, če se ne bo ob pravem času tudi spametovala se bo vračalo v isti meri, kakor se je dajalo. Mi ne mislimo nikomur jemati onega, kar je njegovo, kajti tako je samo Avstrija delala, ker je neprestano kradla slovensko ime, pravice in zemljo, ampak gotovo je in pribito, da nihče ne bo dobil onega, česar ni zaslužil. Pravica in spoštovanje postav "bo temelj novega življenja v Jugoslaviji, in ta pravica zahteva, da se podeli vrednim delavskim rokam zemlja, ka tero bodejo te delavske roke v svojo korist obdelovale. ~ Svetost postave zahteva, da se plača dobre in hudobne se kaznuje, in tej kazni ne bo pobegnil nihče, ki danes avedoma in z zlobnim namenom deluje proti našim ciljem, ki vedoma deluje proti svobodi, posebno pa oni ne, ki za krvave groše služijo tiranom in se žive na račun delavske neumnosti v A-meriki, kakor so to naročniki in uredniki "Strupa" v New Yorku pod glavarjem Zottijem. Pomnite, slovenski bratje Ameriki, da izdajalcem ni bilo še nikdar prizanešeno. NAZNANILO, Članicam Mr. Danica, št. 11. •SDZ naznanjam, da za mesec avgust bodem samo na seji pobirala ase&ment in nič doma kot druge mesece, to pa radi-tega, ker morajo biti knjige do 23. avgusta zaiključene in 1. septembra asesrtient na glavnem uradu. Zato prosim sestre da vse pridete na sejo. Objed-nčm ko bodete plačale, bode-te tudi več važnih stvari rešile v korist društva. Prosim, da to naznanilo upoštevate in pridete* na sejo 8. avgusta. Sestrski pozdrav Ivana Jeršan, taj. Pošteni fantje s>e sprejmejo na stanovanje. Kopališče in elektrika. 1210 Norwood Rd. (95) •.LE. SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCUD AVL blizu E. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradna ur«: 9. d. 4. pop. 7. *rmi. do 8. ave£. 10. do 12 dop. oh aodeUah. I zre £ it e ta oglas, da ne pozabit* naslotfa MAJHNI MOŽJE V ANGLEŽ SKI ARMADI. V angleški armadi se nahaja en bataljon ali 2500 mož. kamor imajo pristop samo majhni možje. Noben mož, ki pristopi k temu bataljonu, ne sme biti večji kot 5 čevljev tri palce. Ustvaritev tega bataljona je bila ideja lord Kitchenerja. Mali možje so se kaj ipogosto oglaševali za vojno službo, toda Aiso mogli biti sprejeti, ker so bili premajhni. Konecno se je pa razširil klic po deželi: Zakaj bi mali možjk ne služili pri armadi? In lord Kitchener jih je sprejel. Skazali so se ti pritlikovci" ali "bantams" kot jih imenujejo v angleški armadi za jako porabne vojake- Za poizvedovalno službo so izvrst-ni, tyakor tudi za nočno plazenje proti sovražniku, da režejo žične ovire. Edina njih slabost ie, ker ne morejo nošiti toliko vojne opreme kot drugi vojaki, namreč šestdeset funtov. Zato so njih vojno opr'emo zmanjšali na 45 , funtov. ) NAZNANILO. Dr. Svobodomiselne Slovenke, št. 2. 9DZ poživlja vse sestre, da se uddežujejo mesečnih sej bolj polno£tevilt\o. Sklenilo sieje tudi na zadnji mesečni seji, da katera uradnica drur štva se ne vdeleži treh zaporednih sej4, se izvoli na njeno mesto drugo sestro- Torej sestre, udeležite se vseh mesečnih sej, posebno sedaj, ko je treba dati navodil delegatinji radi konvencije. Za dr. Svobr Slovenke, št. 2. SDZ Alojzija čebular, tajnica. VABILO na veliko vrtno veselico, katero priredi^ dr. Mir, št. 152 SNPJ dne 13. avgusta, 1916. na, Lou is Recharjevih prostorih, za četek točno ob 2. uri popoldne. VZPORED: 1. Pozdrav predsednika. 2 nastop pevskega dr. »Mir. 3. Žrebanje prstana vrednega $35 katerega je dr. Mir dobilo kot prvo darilo povodom kontesta. 5. Licitacija lepo rejenega ko struna, katero bo vodil brik-jardski župan R. K. 6. Godba na 'knofe, katero bodeta preskrbela slavnoznana harmonikarja John Črnko in br. Rud. Kožel. 7. Za vsakovrstno dobro kapljico in fine kranjske klobase bo izvrstno preskrbljeno. Za mnogobrojno udeležbo od strani občinstva in društev v Collinwoodu in okolici vseh _________jt - _________; .» organizacij se že naprej zahvaljuje , - (95) Odbor dr. Mir. Proda se pohištvo za eno družino. V dobrem stanu in poceni. 1157 Norwood Rd. (94) Willis Vickery za sodnika. t Volivci morajo 8. avgusta pri primarnih volitvah izvoliti dva sodnika za najvišjo sodnijo države Ohio. Kandidat, ki jie* vreden največjega ljudskega zaupanja je sodnik Common Pleas sodnije Willis Vickery, ki je eden najbolj spoštovanih in uglednih sodnikov države Ohio, in ki radi svoje zmožnosti, nepristranosti in splošnega znanja pride najprvo vpoštev. Volite za sodnika Vickery za sodnika najvišje sodnije. POZOR! Cenjenim Slovencem v Cle-Velandu in okolici kakor tudi vsem rojakom širne Amerike uljudno naznanjam, da sem prevzel staro znamo gostilno, hotel in prenočišče na 1155 \V. 9th St. tAkoj zraven-glavnega kolodvora v Clevelandu, Uni on DlŠpot. * Prijazni gostilniški prostori so vselej na razpolago rojakom, kadar se miudijo mestu, da nas obiščejo in se pokrepčajo z dobro pijačo, ka kor sveže pivo, dobro vino domače vrste in najboljše žganje, smodke in tobak. Rojaki, ki pridejo v Cleveland na Union Depot, nas lahko takoj najdejo, če pogledajo na n?.?o številko. Priporočal]^ se po'nrkrm ki prihajajo in odhajajo v c'ru-^e kraje, da se ustavijo pri nas; kjer dobijo dobro domačo po-.-irežbo in čedno prenoči*.čt po na;,nižji ceni, ki je mogoča Vrem Slovencem bodem vedno i^aležen za vsako naklonjenost in bom gledal, da jim vedno najloljše po slovensko postrežem. (94) FRANK, PEKOL, 1 1155 W. 9th St. Slovenec dobi takoj dobro in stalno službo v grocervjski trgovini J. Centa, 6030 St. Clalr a ve. (93) Krojaški pomočnik do^i takoj stalno delo. Vpraša ali pride naj k Frank Posavec, 1770 E. 28th St. Lorain,'O. (94) DELAVCU Stalno delo vsak dan v letu. Dobra plača. The Union Salt Co. E. 65th St. & N. Y. Central železnica. St. Clair ave kara -- (k>3) Slovenka dobi dobro delo za hišna dela. Vprašajte pri Aug. Kaušek, 6202 St. Clair. (X90) Išče se slovensko dekle, ki ima veselje do dela v restavrantu. Vpraša se na 6307 St. Clair ave._ (93) CENIK MALIH OČLASOV. ISCE 8E DELAVCE VSE VR8TE, do 25 bssed afl 6 vrat . 1. krat po.......................40c. 3 krat po.....................t.35c. krat po.....................x 30c. vaaka nadaljna vrata po 6c. Lepa hiša z 8 sobami za dve dolžini , je naprodaj. Cena $3 too. Vredno veliVo več. Vprašajte na 1259 E. 61 (<>*) Išče se slovensko dekle, ki zna angleško, za v zlatarsko trgovino. Stalna služba. Hueter Jewelry Co. 5372 St. Clair ave. -•-j-- (x86) Ob priliki ksks vessllee, botrlnje In Nemška Strojna puška je prt vesslsm omizju, spomnite M na .precej triika stvar. Dva možka obračalo na one jo komaj neset* Neke noci je 2K2LT ' * * . v. iLi^ilk'^-^ ..... DKLO i8cejo vse vr8te, do 26 bseed sli S vrst. 1 krat po.......................20c 3 krat 4o več po.................17c- vaaka nadaljna vrsta po 3c. bobt še Ob&AJo 1 Ki na Hra^o se sprejmejo, do 2S besed ali 6 vrat. 1 Jurat po.......................25c. 3 krat in ve$ po.................20c. Vaaka nadaljna vrata po 4o. v NAjfcM tfc otiCA, rillA, rffXKo-VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ H It A, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUQO. TKE SE OSE0E, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, dtf 25 bsssd ali 5 vrst t krat po.......................fiOc. 3 krat po......................,42c. < krat in več po................35c. vaaka nadaljna vrsta ps 7c. IUCJ4 M TRGOVSKI SOCASTNI-ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO ali • 1 krat po.......................«0e. S krat la vsfi po...............11*0 vsaka nadaljna vrsta po 10o. WrWATKA- žAhVAlM iN NAZNANILA. Vsaka vrsta po...................Bc. - Za vatkrat ss Ista cens pomnoil. -bhulTVČNA NAi»IANILA. lkrat po ...................4« vrata Za vsCkrat po......... —Jc vrata -TUoT Hiše naprodaj, hiša za dve družini, 10 sob in klet, hiša za eno družino, 6 sob in klet, hiša za eno družino, 4 sobe in klet. Jako v dobrem stanu. Oglasite se na 19708 Shawnee ave. Stop 125 Shore Line. (95) Proda se dobro idoča grocerij-ska trgovina v sredini slovenske naselbine, ena najboljših za trgovino nned Slpvenci. Po-izve se v urjedništvu. (93) Dr. Richters Pain-Expcller sa ravmatlsem, bolest ln otrpe-lost udor ln ml-ilo. Pravega dobite v zavoju kot vi dlte na tUkl. Zavrnite vse savoje, ki nimajo nais Trade Marke. 26c ln 50c po lekarnah ali na ravnost od daa. RICHTCR CO. 74—so Washington Str. New York, N. Y. OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK la p« pravilih plačamo do 4aeve, ko potegneta ▼en 4% St. Clair and 55th /St. Prospect and Huron , Superior and Addison.' ■■■■■■■■■■■■■ 6108 St Clair Avenue. Qlovenski pohištva, peči] m barv. Kočije in avtomobili za poroke, krste in druge prilike. Se priporoča narodnim Slovencen za naklonjeoott in podporo! Postrežba vedno točna in poltena. Pravi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Čista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Imamo najtinejli tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina . Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. Vinska posoda ob b do 10 gal. velja )1.00, za 25 gsl. posoda $2.00. Pri večjih naročilih je *ed brezplačen. Te cene sa samo za na debelo. Naročilu aaj se priloži denar in natsneni nsslov. The Ohio Brandy Distilling Co. Prva slovenska družba ss prodajo finih pijač. «1 " r-m 6102-04 St. CUir A»e. - - Cleveland, 0. FARE $322 "CITY OF ERIE" - _ CLEVELAND-Dafly, M^y latto Nov. 15th-BUFFALO P u-aJS?^" *' * ' 1 at Buffalo for Nb«m F»ll» «flj Huffalo m «00« lar tMHpcrtatkn ma «v itWMn. ia >«aBl foc HelceK via C. m B. Lin«. i _jj._ na ------1-p.g. platonal ana wawipnT. nooamir^, p ? THE CLEVELAND * BUFFALO TRANSIT CO, Clavalaad. Ohio i ■ mii .................n im mm m i mm n— Dolgo ste si zaželeli fonograf, krasnega izdelka, s stojalom, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj se je želja spolnila — v naši zalogi imamo sedaj perfekten inštrument za vašo ženo in otroke, da se razveselijo. Vsa krasna glazba najboljših umetnikov se lahko igra na tem fonografu, in cena je tako nizka, da vsakdo lahko plača za enega. V , .t Nekaj krasot Carola fonografa. • fPo vseh ameriških državah se je ljudstvo začudilo, ko je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji lepe godbe iz vseh ikrajev so se začeli kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna ima toliko naročil, da komaj sproti izdeluje vse zahtevane fonogra-fe. Kkbinet tega fonografa je mahagonijevo delo, toda tehta samo n funtov, se lahko prenaša po hiši, se vzanie s seboj na avtomobil na izlet. Ta fonograf je si avčdk med vsemi fonografi. Naročite takoj že danes/ Visok je 22 .palcev, močan, trpežen iii krasnega glasu, popolen mehanizem in vsi rekordi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko igra ta fonograf. Zavarovan je proti prahu in ima posebno shrambo za plošče. v ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor pryi pride, prvi bo postrežen. Cena kompletnemu fonografu je samo $15, in v nekaj dnevih }e bilo nad desetti-soč teh fonografov prodanih, tako so se priljubili ljudsvtu. Dobi se samo pri FranK. Čeme, SLOVENSKI URAR IN ZLATAR Zaloga gramofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po pošti na druge kraje. 6053 St. Clair A-Ve., CleDeU i ' ir'-" * ' ' DRŽAVLJAN Navodilo, kako se po sfyne ameriški držav Ijan. Ustava, proglasitev svobode in postave ameriške {repu- Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati državljani. Jo knjuico je odobrila sodnija Zjed. držav. USTAVA IN POSTAVE TISKALA IN ZALOŽILA ■VELANDSKA AMERIKA" •119 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, OHIO Dobi je edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA. 6119 ST.ČLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO ..............................................m........iiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiijii iiwwhiiiiiihuii^^ Roman STORER CLOUSTEN SPISAL Ko je prišla gospa Moly neux iz shrambe, je bila tako razburjena, da kuharice še za pazila ni. Ta je počakala še trenutek, da se je gospa oddaljila, potem je odprla vrata shrambe in je triikyfujoce in hudobno zaklicala: "No, ali so vas vendar napo dili? Saj sem vedela, da pride takof Čestitam Gospa Molyneux je med tem pohitela na vrt '"Za prihodnje se boš mora odopovedati,fini hišni in se za dovoljiti z navadni, Irvin," je zaklicala razdraženo. "Pomisli Eva nikakor neče danes doma ostati. IPtigovarjala sem ji pa metno, jo prosila in jo rotila vsak drug dan sem ji dala na razpolaganje — pa njene trme ni premagati. Ne vem, kaj se je z dekletom zgodilo — seve da sem ji službo odpovedala." Začuden je Molyneux gle dal svojo soprogo; na njegovo posebno željo je žena enkrat poskusili s "fino hišno" wi eksperiment se je uprav sijajne posrečil. "Ti siji odpovedala?" je za klical; "ali, ljuba Harriet, spomni se vendar kake nemogoče ženske sva prej imela in kako so ta dvonogata bitja ravnala z mojim porcelanom!" "Tvojemu porcelanu ne mo rem pomagati/' se je glasil od govor in gospa Molyneux j a zapustila svojega moža, čigar potrtost je z vsakim trenutkom naraščala. III. Tistega popoldne ob štirih je nenavadno lep mlad parček stopil v sloveč čajni salon v ulici New-Bond. Tam je bilo mnogo tihih* električno raz-jenih kotičkov in v enega led teh se je parček vsedel. Mladi mož je -bil jako lep, visok in oblečen z brezhibnq eleganco; njegove manire so bile prikupne ift pregibal se je •strumno. Mlado dekle je imelo priprosto, a tako čedno in o-kusno obleko, da so se pogledi! navzočih gospe in gospodičen s kritičnim dopadanjem nanjo obračali. Gospodje so sanio za ji je prijazno smehljal in to jo je zopet pomirilo. "Seveda mek smatraš za kako pustolovko^ je rekla. 'TustolovlLfil" je ponavljal <3n. '"Pr^gaii ti, ljuba Marija, da kaj takega še v sanjah ne mislim/* "T6 *bi bilo samo naravno," je trdila ona, "saj si se slučajno y. mano seznanil na železnici." Tedaj je pripeljal mimo drug »vto-izvozček in voznik je vprašujoče dvignil roko. Lor da Francisa je spreletela nova misel — prikimal je. "Sledite avto-iizvoščekii, ki vozi pred vami," je velel šoferju, stopivši v voz./ V Oxford ulici je bila taka gneča, da je prišel prav blizu zasledovanemu vozu; tu je voz, v katerem je sedela Marija, ■krepil v ulico vBaker in potem lia severno stran. ''Upam, da ne bo pri malem okencu nazaj pogledala," je lord Francis sam sebi govoril: "kaj 'bi pač o meni mislila?" Stisnil se je v kot in pomaknil klobuk globoko na čelo. -Sicer ji ni nikdar obljubil, da ji ne bo sledil...a zakaj se je "In kako srečen slučaj je bil Potcni »krmi? V sedel se jc to," se je on smehljal. zoPet Pokonci in to je njegovo "V družbi pa si nisva bila vest nekoliko pomirilo. Med predstavljena," je nadaljevala te,n -'c Pri*el v okrai sv- Johna ona "in ti mi lahko vrjameš ali £ozd" Na vo^alu lllirne' ne Pre pa tudi ne, da sem sirota po- ve* razsvetljene ulice se je pr-morskega častnika." vi voz Vstjivil> nilado dekle je "Seveda ti vrjamem — tvo- '/stopilo,.plačalo šoferja in od ja beseda mi popolnoma zado-' v u^ca stuje." Zdaj se je končno tudi ona nasmehnila. "Ti si .res srni je rekla. "Ti vendar tudi; saj sem jaz morda malopridnež." "Ce sem že tako daleč' prišel," si je mfslid lord Francis, "potem..," Plačal je šoferja ešno zaupen,"!in skrivajoč se za njo v ulico Hiacint. Kakor se je lord Francis prepričal, je Marija izginila v hiši ".Ne, Francis," je šepetala jt ^ / zarude, kakor vedno, kadar ga 0bstal ie fa nekaJ trenutkoV je ogovorila s krstnim imenom, ,n se potem si je re "to je nekaj popolnoma druge- kel * P<>P0Iniro prepričanjem, ga. Ti si bogat in dobro znan . "Kai druffe£a ne more *>iti, in spoštovan, jaz pa sem revna n,kakc>r ne'" iz skromne rodovine in -I Pocasi se JePM od^avil pro- ničesar vec dalje ti o sebi ne izdam!" "To bom že še vse dognal," je zaklioal imladi oficir, "saj se ti domu. Zelena vrfna vrata so se bila zaprla in mlado dekle je stalo (Besna koharica je sedaj gledala kaj oče dekle. "Tu »mate zopet svojo lepo Evo! čestitam vam k tejl Kje in kako je dobila vse tiste lepe stvari, ki jih ima, to vedi samo bog..Na pošten način? To naj vrjame, kdor hoče; jaz ne." Zaloputnila je vyata, da se je hiša stresla. Gospodična Ab-bits ni bila najbolje volje in J>i-la je ogotČena, ko jo je nekaj trenutkov pozneje na cesti o-govoril tuj gospod, dasi je pri tem z največjo ljubfeznjivostjo vzel cilinder z glave. "Prosim, oprostite," je rekel Francis vljudno "ali hočete..." "Stran — ali pa pošljem tudi nad vas policijo," je zakričala kuharica. Tujec je umolknil tako preplašen, kakor prej mlado dekle, a kmalu se je zopet ohrafc-rid in je sledil besni ženski. ,fSmem-li vprašati, če prihajate iz hiše št. 47.?" "Da," je odgovorila z dostojanstveno kretnjo. "Gotovo iščete zdaj voz?" je lord Francis nadaljeval ljubeznivo. '*Ali -mi dovolite, da grem jaz ponj ?" vam nesem odgovorila j škatljo, dokler ne dobiva za," je mladi mož vljudno predlagal "Ne*, je ne dam," se je glasil odgovor in kuharica je škatljo krčevito k sebi stisnila. On se je smehljal. "Potem mi vsaj dovolite, da plačam jaz voz," je nadaljeval. "Plačati ga sunete, a jaz bom sama vstopila in se sama peljala — razumete?" je krepostno. "To se samo ob sebi razume," jo je pomiril. "Jaz bi vas le rad prosil malega pojasnila. Kdo so pa ti ljudje, ki stanujejo na številki 47?" "Ti ?" je vprašala in besno z glavo zmajala proti hiši, da so Šumela peresa na njenem klobuku. "Molyneux." "Gospa Molyneux?" je vprašal lord Francis. "Da, tudi gospa Molyneux je pri hiši," je odgovorila kuharica. "A čim tmanj se o tej govori, toliko bolje je zanjo/' "Ali res. Smem-li vprašati zakaj ?" "Zakaj? Kakor je z menoj ravnala, to bi spravilo še an- itijo. stori- la?" "Kaj mi je storila? Zahtevala je, naj bi jaz sama, brez vsake pormoči, kuhala, pekla in cvrla za njenega škofa. A tista, mlada kreatura — o, kar vrat bi ji zavila." "Ves popoldan je ni bilo doma?!' ie dalje vprašal lord Francis. * Do zdaj! Ravno zdaj je prišla nazaj. Ta kreatura..." "Če hočete počakati", jo je hitro prekinil. lord Frahcis, "vam poiščem voz. Pošljem ga sem. Kam se hočete peljati?" "V Holloway," je odgovorila razžaljena kuharica. "Tu, prosim, imate de/iar za vožnjo," je rekel in je odhitel, a še enkrat pozdravil. "Torej Marija Molyneux," je rekel tiho sam sebi, Potrta, skoro trepetaje ie Eva vstopila v hišo. Našla je zakonsko dvojico — morda prvič v življenju — skupnd v kuhinji. Oba sta bila'očividno jako razburjena. (Dalje prihodnjič.) NA ZNANJE POŠILJATELJEM DENARJA V STARO DOMOVINO! t Viled negotovega dostavljenja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejema-. mo denarne poiiijatve do preklica le pod pogojem, da se vtled vojne izplačajo mogoče • zamudo. pazili, da gleda izpod klobuka je ^ preveč povedala. «V ■ 1 . • (• "F?aTlimjt.m ^n nrn '"Vf o.rl vendar ljubiva, kaj ne, Marija v Pred vrtu Iične vi,e' ki se ie moram torej vse izvedeti." mi.rn0 m tiho dviSala Pred Pogledala ga je s prestraše- . _ , nun, a vzlic temu nič manj od- Zda| sem Z0Pet Eva'' ^ za" očnim pogledom. vzdihmlo ■ dekle in hitelo proti "&e ne!" je prosila. "Frtn- zadn^im vratf>m' vodečim v vi-cis, prosim te, še ne." H Motril jo je nekaj trenutkov /rata Pa se od znotrai jazljivo in molčal. odprIa ,n 12 hise ^ stoPi,a "Zakaj še ne, ljuba Marija," "a , ž®nska- držeča škat1^ 7a je rekel pozneje. * rokak "Ke/tako želim." Tako • ** Cicala, "in zaradi "Saj vendar ne more biti ničfmene ^reste hhko na P0,icii0' takega, česar bi se ti ,draga, *osp* MJ™«* ~ a« ™ morala sramovati V' 7l,mete ? 5e t,re n€ ostane™ več "Sramovati?" je ponavljala 7 txakl hlSh Samo voz poiščem, in nekoltkp odlašala z odgovo In ce se mcd tcm drznebe P°" rom; potem je rekla z odloč-l nem glasom: "Ne, Francis! Nisem kriva, da sem...a kmalu| )om svobodna in potem Utihnila je, kakor bi se bala I Denar ne bo v nobenem slučaja izpUjen, aipak nastati zamerejo le zamude Mi jamčimo za vsako denarno poiiljatev toliko časa, da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive amerilke banke, s katerimi smo sedaj v zvezi radi vojno, in radi popolne sigurnosti pri poiiljanju denarja K: IOO - $14.00 K: IOOO - $139.00 llllllllllllllllflll Frank Sakser, 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. obrazek, za kateri so spremljevalca vsi zavidali. Cvetoči obraz, ognjevite oči, krepka brada in šele jlrzni nosek! Tako je mladi parček obračal nase pozornost, katere bi se očivid-no rad ubranil. *Saj to je pa lord Francis!" je polglasno zaklicala mlada dama. < "Kateri lord Francis?" je vprašala njena prijateljica. *Lord. Francis Phillimore, huzarski poročnik, veš, tisti, ki tako dobro polo igra. Videla sem ga dostikrat v Ranela-ghu." "In kdo je dekle?" "To se vprašujem tudi jaz. Se nikdar in nikjer je nisem videla." "Ah !" je menila prijateljica. Mladi parček se je med tem pogovarjal s pritajenim glasom in se.komaj dotaknil peciva, ki je stalo pred njim. "'Marija," je rekel lord Francis, "zakaj si še vedno tako skrivnostna?" t "te.imi ne verjameš..," je odgovorila ona. "Kaj naj ti vrjamem ? Saj mi prav ničesar ne poveš!" " "Mislim, da sem ti vendar marsikaj povedala,'4 je šepetalo dekle. 'JGotovo, draga Marija," je .odgovoril nežno "in naredila si me s tem za najsrečnejšega človeka. Ali zakaj, draga, naj bi zdaj ne govorila med seboj popolnoma odkritosrčno ? Še tega mi nečeš povedati, kje stanuješ in zakaj te smem tako malokdaj videti; samo enkrat na, teden in pa vsako drugo nedeljo j Ravno tako malokdaj, >r imajo služkinje prost a se je zganila in ga je I bo. Prodajamo ig.iU« in likerja tudi » domače p«. tr«be naataklcnica in f alana. Cana mint 1 Dobra lalaca L JOSIP KALAN, 6101 ST. CLAIR AVE. niiiiiiiiiiiiiuiiHmiiiiimiimiiHuiminJ FINO VINO I vedno dobite pri Jocip Koželu. Belo niagara in ^ concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Josip j Kozely, 4734 Hamilton ave A. M. KOLAR, Slovenska gostilna. 3222 LAKESIDE AVL Se priporoča Slovencem t obilen obisk. Točna postrežba. Vedno sveže pijače. National Drug Store) Sloveneka lekarna. vdgal St. Qair ave. in 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise, logi imamo v®e, icar ▼ najboljši