MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednlitvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. II / Tolafon uradnUtvn 9440, upravo 94M Uhaja razan nadaljo In prašnikov vaak dan ab 10. url / Velja msssSno projaman o upravi M po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po oanlku I Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani $ Pottnl Sokovnl ra Sun SL 11.406
99
JUTRA
Ne delamo si prav nobenih skrbi!
ODGOVOR ODGOVORU »VOLKSSTIMME«.
Naš apel na delavstvo Maribora in obmejnega ozemlja je, kakor smo vnaprel Pričakovali, vzbudil negodovanje gospodov okoli »V o I k s s t i m m e«, ki- bi nam v svojem članku »Macht euch nur keine Sorgen!« v številki od 13. t. m. radi dokazali, da med našim delavstvom ni ljudi, ki bi simpatizirali s Hitlerjem, kakor *udi, da je bil naš apel napisan z neiskrenimi, zahrbtnimi nameni.. Oboje seveda ni točno. Ne vemo, ali so gg. okoli ‘Volksstimme« edini tujci v Mariboru in res še ne vejo, da jim nekateri dosedanji »marksisti« uhajajo k Hitlerju, ali pa bi to dejstvo radi prikrili, ker iini je neprijetno? Dejstvo je, da so bile naše navedbe točne in da srno prejeli Prve informacije o tem prav Iz vrst odličnih mariborskih marksistov. In to uhajanje je celo večje kakor se zdi, dasi dobro vemo, da med Hitlerjevimi simpatizerji niso morda voditelji, so pa dosedanji vsaj formalno k socialni demokraciji se prištevajoči delavci in njihovi otroci! Celo po zadnji proslavi obletnice M a r x o v e smrti je neki opiti delavec v nekem javnem lokalu klical »Heil Hitler!«
Vsega tega si torej mi nismo izmislili, kakor tudi nismo napisali našega članka 'z nobenih neiskrenih ali zahrbtnih Uatnenov. To je razvidno že iz tona članska, ki se nikjer ne postavlja proti našemu marksizmu. Nasprotno, molčali smo doslej in se nismb dotikali niti raznih nezdravih pojavov, ki bi bili zaslužili iavno grajo. Sploh,naj se naši marksisti ^hvalijo-tolerantnosti naiše javnosti jn oblasti, da so deležni privilegijev, 'J jih nima nobena od bivših razpuščeni strank. Hoteli smo opozoriti le na dolžnosti, ki jih imajo tudi marksisti do našega naroda in d r ž a v e, če ho-Čemo, da jih bomo k našemu narodu šte-
To pa je bolj v njihovem kakor v na-Interesu. Pčpolnoma napačno je tudi podtikanje, da hočemo isto. kar je sto-r'l Hitler v Nemčiji: zatretje delavnega tiska. Ne. nasprotno, mi celo že-'bio, da se ta tisk razvija, toda biti mo-ta pisan v našem jeziku, ker je namenjen ^Šemii delavstvu.
Prav dobro tudi vemo, da izhaja v Mariboru pol eg »Volksstimme« še ‘Pel a v s k a Politika«, ne moremo Da razumeti, komu In za koga se izdaja ^mški delavski Ust? Ker imata »Delavca Politika« in »Volksstimme« isti ob-SeS in izhajata oba dvakrat na teden, bi
v***
iz tega sledilo, da je v Mariboru in na bivšem Spodnjem Štajerskem vsaj toliko nemških delavcev, kakor je slovenskih.
Le radi bi vedeli, kje so ti nemški delavci, radi bi vedeli kdo so in koliko jih je, ki ne razumejo slovenskega jezika? V spiskih ljudskih štetij in drugih prijav jih ne najdemo prav nikjer. Ostajajo torej le n e m č u r j i, ki razumejo slovensko, pa jim je nemščina ljubša. Ce pa je dejstvo tako, potem podpirajo naši marksisti z izdajanjem nemškega lista namerno nemškutarijo med našim delavstvom, in to kljub temu, da imajo s tem nepotrebne dvojne stroške, stroške za slovensko in nemško glasilo. Poslednje bi se lahko vse lepše razvilo, Če ji nemško ne bi delalo nepotrebne konkurence.
Naši marksisti izdajajo torej »Volksstimme« za peščico Nemcev in nekaj desetin nemčurjev med r.aširn delavstvom, celovški nemški sodrugi pa ne izdajajo za koroško slovensko marksistično delavstvo na Koroškem nobenega sfovenskega glasila, dasl jih je na tisoče! Mar tako glasilo na Koroškem ne bi bilo potrebno? Mar koroški slovenski delavci ne zaslužjio, da bi slišali nauk svoje stranke v svojem maternem jeziku? Pa tudi v Gradcu ir. na avstrijskem Štajerskem !e došti več slovenskih delavcev, kakor je nemških v Sloveniji. Kljub temu tudi tam ni zanje nobenega slovenskega glasila!
Nikar j>a naj se gg. okoli »Volk s-s t i m m e« ne motijo, da smo le proti nepotrebnemu nemškemu listu za delavce, temveč smatramo, da nekaj stotin naših Nemcev sploh ne rabi nobenega drugega lista razen glasila svoje manjšine. Na Češkoslovaškem se smatra narodna manjšina Šele tedaj za manjšino, če šteje vsaj 20% prebivalstva. Pri nas teh 20% ni; da. pravih Nemcev ni niti v Mariboru 10%, kaj Šele na deželi, kjer jih lahko na prste seštejemo. Vse ostalo je n e m š k u t a r i j a, zbegana še izza časov Avstrije. Taka neznatna manjšina torej res ne rabi posebnih-glasil. Sicer pa, gospodje, 'mi sl ne delamo prav no benili skrbi, ker se zavedamo, da živimo v svoji slovsnski državi in vemo, da so časom, ko je bilo vzdrževani nemškutarije pri nas mogoče* dnevi le šteti! Zato vemo, da tudi s »V o 1 k s s t i m m e« polemika ne bo več dolgo potrebna. Časi so sc temeljito spremenili in za nami so močnejše sile.
RIM, 14. aprila. Polagoma se razjasnjuje ozadje, ki je privedlo do sestankov med nemškimi, avstrijskimi n italijanskimi državniki v Rimu. V poučenih krogih se potrjuje že prej večkrat omenjena domneva, da se cilji italijanskega fašizma in nemškega narodnega socializma ne krijejo popolnoma, temveč obstojajo med njima celo velika nesoglasja. Največje neso glasje je vsekakor vprašanje Avstrije. Namen Hitlerja in njegovih posnemovalcev v Avstriji, tamkajšnjih narodnih socialistov, je bil izvesti po revoluciji v Nemčiji popolno priklju čitev Avstrije. Dasi fašistična Italija podpira Hitlerja in njegova stremljenja, priključitve vendar ne more dovoliti in je zato pozvala sedaj v Rim nemške državnike in avstrijskega kancelarja dr. Dollfussa. Dollfussova naloga je bila v prvi vrsti podkrepiti italijanska stremljenja proti priključitvi Avstrije. Dollfuss. ki je kot eksponent krščanskih socialcev in Heim-wehra glavni pobornik za ohranitev avstrijske samostojnosti, je postal ta-
Ogromna večina za francoski proračun
|UAJNA MANIFESTACIJA SOLIDARNOSTI IN ZRELOSTI FRANCOVEGA NARODA. GLASOVALI &0 ZA PRORAČUN TUDI SOCIALIStl
.PARIZ. 14. aprila. Francoski držav-Proračun za tekoče leto Je bil po e'Onočni seji davi ob 6. url s 514 pro-
-67 glasovom v prvem čitanju na-sprejet. Takoj nato je bilo za-. nanje zbornice odgodeno do 16. ma-Francoski proračun izkazuje 'i^.025.000 frankov izdatkov In t: ./4.900.000 frankov dohodkov. De-Veiitnaša torel 4.177.125.000 frankov. Sn večino za sprejem proračuna Iti; Olnogočili socialisti, ki niso odre-sv "^rotno svoil dosedanji praksi, storit, Dom°čJ vladi. Sličen primer so drž« s°clallsti tudi pri sprejemanju *nei tea i>roražuna leta 1425., a po-viČ h ve^ 03 *e se(,aj tu<*i Pr
bred« s°clallstlčno PaHam©ntarno
ni a^tavništvo glede svojega koraka ha st,r7a,° strankinega vodstva in je Dalart?'° roko glasovalo za proračun Hje oierjevega kabineta. Razpolože-a to je pripravil sam ministrski
predsednik Daladier. kL je v svojem včerajšnjem gov.pru o nujnosti odobri tve vojnega proračuna prepričal vse socialistične poslance o napetosti med narodnega položaja.
PAPENOVE FRAZE.
RIM. 14. aprila. Agencija »Stefani« poroča: Nemški državni podkancelar von Papen je sprejel včeraj zastopnike itali janskega tiska in jim sporoči), da ima njegov obisk v Italiji popolndma »zase ben« značaj. Samo ob sebi razumljivo so bila obravnavana, v njegovih razgovorih z Mussolinijem tildi ona vprašanja, k interesirajo obe velesili. Papen je izjavil da Nemčija iskreno pozdravlja Mussolinijev načrt o ustvaritvi direktorija štirih velesil in bo podpirala to idejo, ki more edina ohraniti svetovni mir, do njenega končnega uresničenja ■ vsemi svojim Ukani
OTI
PRAVO OZADJE RIMSKIH SESTANKOV. — MUSSOLINI JE IZRABIL DOLLFUSSA KOT OROŽJE PROTI ANSCHLUSSU. TUDI REVIZIJA MEJA V EVROPI JE SPLAVALA PO VODI. PREORIENT ACIJ A LAŠKE
POLITIKE.
ko orožje Mussolinija proti Hitlerjev) Nemčiji.
Vse kaže, da se je Mussoliniju po-
srečilo prepričati Nemčijo, da je v interesu položaja, da sc vsaka misel na priključitev Avstrije opusti. To sledi tudi že iz Musolinijevega govora na banketu, ki je bil prirejen rimskim gostom, na katerem je nazdravil bodočnosti Avstrije. S tem se je nenadoma razblinil Hitlerjev sen o ustanovitvi Velike Nemčije, ki bi segala od Baltika do Brennerja in Karavank. Vse pa kaže, da ie splavala po vodi tudi še zadnja nada na kakršnokoli revizijo sedanjih meja v Evropi. Pred log o ustanovitvi direktorija štirih velesil je doživel take spremembe, da je Iz njega nastalo nekaj popolnoma drugega, kakor si je Mussolini želel. Italijanska diplomacija je s tem doživela nov poraz in se njeno umikanje že jasno opaža. Preorientacija je nujno potrebna, in zdi se, da je tudi ta zadeva predmet sedanjih rimskih posredovani.
Zmaga male antante in Poljske v Washingtonu
NA SESTANEK JE POVABLJENIH 44 DRŽAV. ZANIMIVI KOMENTARJI RO
MUNSKEGA TISKA.
WASHINGTON, 14. aprila. Državni departman je povabil vse države, ki imajo diplomatske zastopnike v Wa-
shingtonu, da sodelujeio pri razgovorih in pogajanjih o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu svetovne gospodarske kon ference, kakor tudi o problemu razorožitve. To povabilo zadeva 44 držav, hi sicer po intervenciji male antante in Poljske, ki sta zamerili, da nista bili povabljeni ila vvasiringtonsko konferenco. Kanada in Brazilija sta že sporočili, da bo sta poslali svoje predstavnike v Wa-shington. Isto je izjavila že tudi Mehika. Senator Borah, ki se že več let bori za oficielno priznanje Rusije po Združenih državah, je podal r izjavo, v kateri zahteva, da se mora povabiti v VVashing-ton tudi Sovjetska Unija. Borah pravi, da ni mogoče Izdelati brez sodelovanja Rusije nobenega svetovnega gospodarskega programa in ni mogoče brez te države, ki zavzema polovico površine kulturnega sveta, vzpostaviti nobenega trajnega miru. Vabilo h konferenci je
prejela tudi jugoslovanska vlada, ki je določila za svojega delegata na washing-tonski svetovni gospodarski konferenci svojega washingtonskcga poslanika dr. Leonida Pitamica.
BUKAREŠTA, 14. aprila. Romunski tisk komentira vvashingtonsko poročilo agencije »Havas«, da je bila povabljena k preliminarnim razgovorom o svetovni gospodarski konferenci s strani ameriške vlade tudi mala antanta, na najpovoljnel-ši način. »Lupta« podčrtava mimo drugega tudi svetovnopolitično važnost tega povabila. »Adeveru!« piše odkrito, da nudi povabilo ameriške vlado jasen dokaz, da je smatrati Mussolinijev načrt o ustvaritvi direktorija štirih velesil kot pokopanega. Za svoje omalovaževanje male antante je prejel Mussolini Iz Wa-shingtoua edini pravi odgovor: povabilo od njega tako zaničevane male antante k sodelovanju pri pripravljalnih razgovorih za bodočo svetovno gospodarsko konfe-'renco.
Slahlhelm za Hitlerja
BERLIN, 14. aprila Podzemeljska borba med Hitlerjem in Stahlhelmom se nadaljuje in bo, po sedanjih znakih sodeč, Hitler tudi polagoma, toda gotovo zmagal. Kakor poroča »Lokal Anzeiger«, je vodstvo Stahlhclma pristalo na to, da sprejme hitlerjevski kljukasti križ kot svoj zunanji simbol, toda Ie pod pogojem, da ga bodo nosili stahlhelmovcl na črno-belo-rdeči vrvici in da ne bo namestnik-prvega voditelja Stahlhelma narodni socialist. Nasprotno pa stoje vse organizacije Stahlhelma v srednji Nemčiji tesno na Hitlerjevi strani. Voditelj Stahlhelma v Halle, stotnik JUtn. Je na glavnem letnem zborovanju svoje organizacije izjavil, da je nemogoča skupna borba Tire* skupnega vodstva, faradi tega
pa priznava ves srednjenemškl Stahl-helm brez vsake omejitve Hitlerjevo vodstvo.
ROMUNI PROTI MUSSOLINIJU.
BUKAREŠTA, 14. aprila. »Lupta« piše v svojem uvodniku o Mussolinijevem načrtu o ustanovitvi direktorija štirih velesi!, pri čemur naglaša, da mora uresničenje te ideje italijanskega ministrskega predsednika neizogibno izzvati izbruhe nove vojne. Pristaši in borci za ta Mussolinijev načrt so na najboljši poti, da izzovejo napram sebi sovraštvo vsega človeštva, ki si še želi miru.
ZLATO SE VRAČA V AMERIKO.
NEWYORK, 12. aprila. Federal Re-servc Bank sporoča, da se ie vrnilo iz tujine v Združene države za 7,997.300 dolarjev zlata.
Dnevne vesti
Proračun mariborske mestne občine
Proračun po potrditvi. Razlika od lanskega in spremembe sestave.
Te dni je prejelo mariborsko mestno načelstvo iz Beograda odlok finančnega ministrstva, s katerim se potrjuje- mariborski mestni proračun za leto 1933. Z ozirom na to dejstvo je povabil mariborski mestni župan g. dr. Lipold včeraj popoldne k sebi mariborske novinarje in jim podal izčrpno -poročilo o izdelavi in potrditvi občinskega proračuna.
Letošnji mariborski občinski proračun jo izdeloval najprej na šestih sejah ožji finančni odbor, v katerem so bili gg. podžupan Golouh, finančni referent Saboty, inž. Dračer in Peric, na kar ga je na štirih sejah proučil in izpopolnil finančni odsek, končno pa je bil proračun sprejet na proračunski seji mariborskega občinskega sveta dne 21. januarja t. 1. z 29 glasovi, proti ni glasoval nihče, 4 občinski svetniki pa so se vzdržali glasovanja. Proračun je bil fed-aj odobren v višini 23,286.653 Din, lanski proračun pa je znašal 17,428.719 Din. Ta presežek napram lanskemu letu pa je le knjižnega značaja, ker je letošnji proračun sestavljen- i-z drugačnih vidikov, kakor lanski. 2e lani je bilo sklenjeno, da se iz rednega proračuna izločijo vse one občinske ustanove, ki imajo gospodarski značaj. To se je tudi zgodilo in so bile vse one ustanove združene v enotni organizaciji pod imenom »Mestna podjetja«. V rednem proračunu je ostalo le vse ono, kar u-pravlja neposredno mestno načelstvo in ki ne potrebuje izrazite birokra-tične u-prave, temveč se vodi po zdravih načelih dobrega zasebnega podjetja. V proračunu so bila izkazana' oziroma prevedena tudi vsa -posojila ir. njihove anuitete. Mestna podjetja so bila za te zneske obremenjena, na drugi strani pa- se zopet stekajo vsi dohodki teh podjetij. V tem je tudi razločitev prej omenjenega proračunskega presežka 6 milijonov Din napram lanskemu proračunu. Dočim od-pad-a- na anuitete 4 milijone 500.000 Din, gre ostanek 1,500.000 Dir. nadaljne razlike na račun mestnega vodovoda. Faktičnega zvišanja izdatkov v letošnjem proračunu torej ni.
Davčna obremenitev mariborskega prebivalstva je bila- letos izdatno znižana. Opuščen je bil odiozni kuluk, ki jev prejšnjih proračunih obremenjeval zlasti male ljudi z zneskom 500.000 Dir.. V pro-
računu pa so -bile znižane tudi razne dru-ige postavke. Med nove izdatke je bil vnešen znesek 300.000 Din, ki ga mora mestna občina prispevati kot polovico vzdrževalnih stroškov po določilih zakona o cestah za vzdrževanje državnega mostu čez Dravo. Mimo tega je predvidenih 230.000 Din za i regulacijo Pobrežlke ceste, ki bo izvedena še letos. Proračun je bil -predložen preko banske uprave v Ljubljani finančnemu ministrstvu v Beogradu s -predlogom, da bi se naj pobirale nezvišane občinske doklade ,vi izmeri 45 odstotkov na državne neposredne davke. Po navodilih finančnega ministrstva je -mestna občina osvojila v svojem gospodarstvu sistem skrajnega štedenja, ki pa seveda- ne gre tako daleč, da bi -bilo v škodo občinskih in splošnih interesov mariborskega prebivalstva. Proračun je finančno ministrstvo odobrilo z odlokom dne 25. marca t. 1. v celoti, izvzemši postavko fonda za nepredvidene izdatke, ki je bila znižana od 200 tisoč na 150 tisoč Din. Občinski proračun izkazuje torej sedaj 23,286.653 Din. Formalno je bil iz predloga črtan izredni proračun okrog 25 milijonov Din, ki gre na račun kaldr-m-inskega fonda-. Iz tegai proračuna, katerega program je že odobrilo finančno ministrstvo, je bila zgrajena carinska pošta, ki je že pod streho in v- kateri se zadnja dela nadaljujejo, izvedeno pa -bo tudi tlakovanje raznih cest in uilic. V drugi del programa spada zgradba carinarnice in carinskih skladišč, na kar pa bo še treba nekoliko počakati. V interesu mestne občine je bila ta zadeva odložena, to pa zato, -ker še ve-dmo ni rešeno vprašanje zamenjave mestnih vojašnic. Kljub temu pa bo mestna občina skušala doseči za realizacijo vsaj dela tega programa še letos vsaj delno likvidacijo potrebnih kreditov iz kaldrmmskega fonda.
Kakor že rečeno, je mestna občina prejela definitivno odobritev svojega letošnjega proračuna. Bila- pa je pozvana od finančnega ministrstva, da predloži glede pobiranja različnih občinskih taks zadevne sklepe občinskega svetai izpred nekaj let in pa odgovarjajoče potrdilne odloke finančnega ministrstva. Ta predložitev pa je zgolj formalnega, nebistvenega značaja.
Mlad ubijalec pred sodniki
Kazenska razprava proti Pavlu Legatu, ki je v nekem framskem vinotoču zaklal tovariša.
Koliko žalostnih primerov fantovske podivjanosti in posirovelosti je že obravnavalo mariborsko okrožno sodišče in koliko strogih kazni je že izreklo? Toda vse to naših podeželskih fantov, ne iz-trezni. Ne mine skoro dan, da ne bi beležili krvavega dogodka, ki se navadno konča- s smrtnim izidom. Tako je tudi danes dopoldne obravnaval mariborski -mali kazenski senat krvavo zgodbo, ki se je odigrala letos v marcu v nekem framskem vinotoču, kjer je 28-Ietni viničar Pavel Legat z nožem zaklal svojega tovariša Antona Matjašiča, ki je na mestu izdihnil.
Kakor navaja obtožnica, je kritičnega dne popivalo v vinotoču posestnika če-r-neja v Framu več fantov, med katerimi sta bila tudi današnji obtoženec Pavel Legat in pokojni Anton Matjašič. Legat in Matjašič se nista sovražila in je le alkohol kriv, da je postal Legat ubijalec in, da je Matjašič legel tako rano v grob. Ko so sedeli v vinotoču pri vinu, se je obdolženec sprl najprej z nekim Bregarjem. Ker pa Bregar ni ostal Legatu ničesar d-olžar., je nastal med njima hud prepir, v katerega so posegli tudi drugi fantje. Neki Štefan se je celo dejansko lotil Legata in ga je vrgel na tla. Ko se je Legat pobiral, se mu je približal pokojni Matjašič in se pričel ž njim prepirati. Ker je bil že nekoliko vinjen, si je poiskal kol in šel ž njim proti Legaltu. To je spravilo pokonou vso fante, ki so obkolili Matjašiča in mu kol odvzeli. Lastnik vinotoča pa je spodil obdolženca iz vinotoča, ker se je bal, da ne bi nastal pre-
tep. Matjašiču pa žilica ni dala- miru. Odšel je za c. ajajočim Legaiom in s potjo pobral neko lopato, s katero je hotel u-dariti Legata, kar pa sta preprečila neka Ivan in Jože, ki sta mu iztrgala lopato iz rok. Kaj kmalu so se fantje zopet spo-prijaznili in so se vsi štirje vrnili v vinotoč, da bi taim na račun prijateljstva izpili še liter vina. Ko pa so prišli do vrat, je Matjašič ponovno hotel z nekim kolom udariti obdolženca, ki pa se mu je pošteno postavil po robu, mu iztrgal kol iz rok ter ga vrgel na- tla. Na tleh ležečega je nato zabodel z nožem in mu prerezal veliko žilo dovodnico. Matjašič je začel hudo krvaveti, in ker ni bilo nikogar, ki bi mu vedel pomagati, je Matjašič izkrvavel in umrl.
Ko so se drugo jutro po krvavem dogodku oglasili pri Legatu orožniki, jim je priznal, da je zabodel svojega tovariša Matjašiča, zagovarjal pa se je, da je to storil v silobranu, ker ga je hotel udariti s kolom po glavi. Zatrjeval je, da ni imel namena ubiti tovariša in, da je po nožu segel le radi tega, ker ni imel pri roki nobenega drugega predmeta sposobnega za obrambo.
Senat je obsodil Pavla Legata zaradi prekoračenega silobrana -na 6 mesecev strogega zapora.
Zadnja pot brivskega mojstra Čeha.
Pred dnevi je nenadoma preminil v starosti 44 let znani mariborski brivski mojster g. Leon Čeh, ki so ga včeraj popoldne ob lepi udeležbi občinstva pokopali na magdalenskem pokopališču. Ob odprtem grobu se K poslovil od pokojnika brivski mojster g. Ulčar, v imenu mariborskih brivskih mojstrov, katerim je bil vedno najboljši tovariš. Ganljivo je bilo zadnje slovo zapuščenih otrok in žene, ki je radi žalosti omedlela ob odprtem grobu svojega nepozabnega moža.
Iz učiteljske službe. Za- upravitelja o-snovne šole v Murski Soboti je bil ponovno imenovan Franjo Gabrijelčič, ki je bil pred meseci upokojen.
Državni tehnični izpit elektrotehnične stroke sita napravila pri ministrstvu za zgradbe V Beogradu inž. Miroslav Sax, nameščen pri mestnem elektriškem podjetju v Mariboru, in inž. Šolar iz Maribora. Čestitamo!
Poroke. V zadnjem času so stopili v Mariboru pred oltar: Dr. Lon marquis pl. Cozani, odvetnik in Emilija Mužikova, zasebnica: Boštjan Vaupotič, zastopnik Vzajemne zavarovalnice in Josipina Dre-venškova, posestnikova hči; Kurt Podlesnik, zasebni uradnik in Marija Valentin-cikova, zdravnikova hčerka ter Matija Trebižan, trgovski sluga in Josipina Kroj-sova, tkalka. Bilo srečno!
Letošnji apostoli lavantinske škofije.
Na včerajšnji veliki četrtek je mariborski pomožni škof po vsakoletnem običaju o-pravil obred umivanja nog dvanajstim najstarejšim vernikom svoje škofije. Letošnji apostoli lavantinske škofije so bili: Jakob Mahajnc, star 88 let; Jakob Škofič, 83 let; Janez Karmel 81 let; Jurij Gorjup, 80 let; France Gselman 76 let; Štefan Fajgel, 72 let; Janez Drevenšek, 72 let; Anton Kocbek, 73 let; Karl Lika-vec, 76 let; Peter Srebre, 73 let; Alojzij Dojčer 69 let in Jurij Klabus, 68 let. Skupna starost vseh starčkov znaša 911 let.
Slovenski Pasion. Drevi ob 18.30 uri bo pel v tukajšnji stolnici slovenski Pasion zbor mariborskih bogoslovcev.
Starokatoliška slovenska služba božja bo na Velikonočni ponedeljek, dne 17. t. m. ob 9. uri v mali dvorani (II. madstr.) Narodnega doma. Vsakdo je vabljen!
Mariborski teden bo letos v času od 5. do 15. avgusta ir. bo obsegal zelo pester spored.
Stavblšče za novo Magdalensko šolo.
Mestna občina je postala lastnica prostora med Frankopanovo in Magdalensko u-lico, ki ga je izbrala vsa javnost kot najprimernejšega za novo šolo v petem o-kraju. Z ozirom na slabe denašnje denarne razmere pa je realizacija tega velikega načrta zaenkrat preložena na boljše čase. ,
Pogajanja za vodo. Predvčerajšnjim so se sestali v mestni posvetovalnici zastopniki mariborske in krčevinske občine, da bi našli končno rešitev vprašanja vode v Krčevini. Kakor izgleda, je upravičeno upanje, da se bo zadeva, ki se vleče že toliko časa, sporazumno uredila in rešila.
Povečanje mestnih vodovodnih naprav.
Še pred nastopom letošnjega' poletja bo mestna občina povečala in zboljšala vodovodne naprave, da se izogne pomanjkanju vode, radi katerega je trpelo lar.i vse mesto in bližnja okolica. Ker je pričakovati, da bo letošnje poletje zelo suho, bo mestna občina napela vse moči, da dobi potrebno posojilo v znesku pol milijona, ki ga bo porabila za povečanje vodovodnih naprav. Od tega zneska bo porabila 300.000 Din za stalni vodnjak na škofijskem posestvu v Betnavi, kjer bo montirala potrebne črpalke, ki bodo zvezane z mestnim vodovodom, ostanek pa' za montiranje velikih črpalk, ki bodo črpale vodo iz Drave za škropljenje mestnih ulic in cest.
Hitlerjevske rjave srajce v Mariboru. Iz Ptuja so nam poročali včeraj, da so bili tam aretirani razgrajači, ki so si dajali duška s klici »Heil Hitler!«. V Mariboru smo pa opazili, da nosijo nekateri že rjave srajce istega kroja, kakor jih hnajo hitlerjevci v Nemčiji in Avstriji. Opazili smo na ulici celo nekega junaka, ki je bil odet čisto v hitlerjevski kroj, seveda brez pasov in emblemov. Zaenkrat to samo ugotavljamo!
Iz zveze mladih intelektualcev. Pisarna Zveze mladih intelektualcev, kakor tudi Borza za inteligenčne poklice bo zaprta do nedelje 23. t. m. Vse interesente prosimo, naj se obračajo pismeno na organizacijo. Pošto sprejema tudi hišnik Delavske zbornice v IV. nadstropju.
Izlet na Poljsko. Jugoslovansko-poljska liga priredi v času od 2. do 15. maja izlet na Poljsko. Ob tej priliki bodo izletniki obiskali velesejem v Poznanju, obiskali pa bodo tudi Varšavo, Krakovo, na povratku pa Dunaj in Budimpešto. Prijave za 4000 Din sprejem* uredništvo »Ve-čeinika«.
Narodno gledališče
REPERTOAR:
Do nedelje 16. aprila: Zaprto.
Nedelja, 16. aprila ob 15. uri: »Orfej v podzemlju«. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri: »Grofica Marica«. Gostovanje ge. Marice Lubejeve iz Zagreba ter gdč. Ksenije Maje in g. Bojana Pečka iz Ljubljane. Zadnjič Ponedeljek, 17. aprila ob 15. uri: »Se H razumemo?« Znižane cene. — Ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Znižane cene. Zadnjič.
Na velikonočno nedeljo ponove kot popoldansko predstavo zabavno in melo-dijozno Offenbachovo opereto »Orfej v podzemlju«. To bo poslednja uprizoritev te operete. — Pri večerni predstavi Kal-manove »Grofice Marice« nastopijo v 'glavnih ulogali trije gostje. Grofico Marico igra priljubljena pevka ga. Marica L u b e j e v a, konteso Lizo igra gdč. Ksenija Maja, nadarjena članica ljubljanskega gledališča, barona Kolomana Zaupana pa g. Boj a n Peček, ki je ljubljenec ljubljanske operetne publike ter obenem odličen dramski igralec. Opozarjamo na to predstavo, ki je p o s 1 e d n j a uprizoritev! »Grofice Marice«. — Velikonočni ponedeljek. Popoldanska predstava bo duhovita in zabavna komedija »Se li razumemo?« ki je ena najboljših letošnjih dramskih predstav ter je prav posebno dobro uspela. — Zvečer bodo ponovili poslednjič v sezoni velezabavno revijsko opereto »Piri belem konjičku«, naj-privlačnejšo letošnjo glasbeno uprizoritev. Razen pri »Grofici Marici« veljajo pri vseh predstavah znižane cene.
Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah' v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice, prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popbbio ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz .Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica sc dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Cenjeno občinstvo opozarjamo na današnji oglas tvrdke J. Benko, Aleksandrova cesta 13, glede nakupa velikonočnih šunk.
Za velikonočna voščila kupujte Ciril* Metodove razglednice! Podpirajte CirM-Metodovo družbo,, ki zasluži', in je potrebna vsestranske podpore!
Današnji ribji trg je bil precej dobro založen z morskimi ribami in z ribami i t domačih vod. Prodajali so sardelice po 16, orade po 28, brancine p.o 42, borbone in mole po 28, jegulje po 32, sipe po 33, morske rake po 28, morske lotose po 22,; danske filete po 28 in žive krape po 10 Din kilogram.
Vremensko poročilo mariborske meteo rološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 9.2 stopinj nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 9 stopinj nad ničlo; barometer je kazal pri 13.1 stopinjah 744, reduciran na ničlo pa 742.4; relativna vlaga 88; vreme je oblačno in tiho; od včeraj da danes je padlo 1 mm padavine. Vremenska napoved pravi, da bodo noči hladne, nekaj časa bo še obločno, potem pa se bo vreme spremenilo.
Grajski kino. Za velikonočne praznike veliko veselo iznenadeuje: »Carjev valček«, krasen zabaven film prominentnih filmskih starov: Martlia Eggert, Willy Eichberger, Paul Horbiger, Hansi Niese, Szoke Szakall. Glasba za to veselo sijajno opereto je od Johanna Straussa. Ta najnovejši film je izredno dobro uspel to se lahko vsakomur prav posebno priporoča. Pripravlja se druga velika, opereta »V žaru puste«, krasen film v žanru »madžarske rapsodije«.
Kino Union. Od sobote dalje prvovrstni velefilm »Grofica Monte Christo« z Brigito Helmovo, Rudolfom Forsterjem, Oskarjem Simo in Lucijo Er.glischevo. Velezanimiva, napeta in zabavna vsebina,divni posnetki Semmeringa, krasna o-prema in godba. V tem filmu BrigitaHehfl naravnost briiira s svojo igro, polno šarma in elegance. Film je imel povsod o-gromen uspeh, ki ga po svoji kvaliteti z®” služi. — Pozor, pride največji umotvor 20 stoletja, čudež filmske tehnike! »F. P’
1.	se ne javlja«.
Sličice iz življenja brezposelnih
na deželi
PISMO IZ MEŽIŠKE DOLINE.
Brezposelnost po tukajšnjih krajih je odstotno zelo majhna v primeri z drugimi industrijskimi kraji. Zato pa obišče Mežiško dolino mnogo brezposelnih od drugod, in zlasti ob sredah in sobotah Pritiskajo na kljuke proseč podpor in darov ter jestvin. Brezposelni se dele v dve vrsti ter jih z lahkoto ločimo že na Prvi hip. Prvi so družinski očetje, nevajeni prosjačenja, reduciranci, ki jih je gospodarska kriza spravila ne po lastni krivdi v obupen položaj. Ti iščejo dela in zaslužka. Obračajo se sramežljivo do usmiljenih src ter se za najmanjši dar lepo zahvalijo.
Druga vrsta je tem popolnoma nasprotna-: mladi, krepki in zdravi mladeniči, v oguljenih, scefranih oblekah so vedno po dva hodeč po svetu, zelo predrznega vedenja. To so razni delamrzneži in nevarni kriminalni tipi. Ti odklanjajo jestvine in zahtevajo le denar in ponošene dele oblek, ki jih pa potem takoj prodalo v sosedni vasi za bagatelne vsote. Navedem naj v svarilo nekaj drastičnih Primerov iz kronike teh postopačev, ki lasno slikajo njih način življenja.
V neko gostilno je prišel na večer F. in si privoščil toplo večerjo z vinom. Gostom je pripovedoval svoj križev pot. Radi preveč zaužite pijače je postal zelo zgovoren; izzval je celo prepir in pre lep. Varnostni organi so našli pri njem tisočak, pa še nekaj drobiža. — Pri kmetu v vasi Tr. je bila doma sama. gospodinja, mož je vozil iz gozda hlode, do-Čim so bili otroci v šoli. Primahala sta lo mimo dva> taka klateža. Zahtevala sta °d gospodinje klobas, mošta, in še 10 Din, kar jima je izročila, samo da se ju le rešila. — Neki kmet je ponudil tičkoma, naj sekata drva. Dopoldne jima je Slo delo dobro izpod rok, po južni se je Pa eden usekal v roko, nalašč ali po nesreči, dejstvo je, da je zahteval 500 Din odškodnine za bolečine z grožnjo, da kmeta drugače naznani, ker ga ni prijavil bolniški blagajni.
Naključje je naneslo, da je bruno mi^ Uioidočemn, ki je priskočil nat pomoč vozniku, zmečkalo nogo. Gospodar je Uidral kljub rekurzom plačati bolnišnico, Pa še enkratno rento s stroški več tisočakov, dasi ni sam najel ponesrečenca 'U se je ta le sam ponudil v pomoč. Ni Če dolgo tega, ko je orožništvo v trgu G. ponoči zasačilo pri patruliranju dva lomilca, ki sta vdrla, v opuščeno gostil-***>• Kar v vrečo sta lopova zbasala tam
Šport
najdene obleke, staknila sta v omari tudi steklenico likerja, ki je pa za. njiju postal usoden. Še braniti se nista mogla pri aretaciji radi popolne pijanosti.
Dobro poznani gostilničar in posestnik se je usmilil brezposelnega, ker je tako milo prosil in ga sprejel v službo za ilapca. Izginjali so od hiše na nepojasnjen način razni predmeti. Uganka je bi-a rešena, ko se je ujel na limanice osumljeni hlapec. Kradel je na veliko in vse ukradene reči nosil svoji ljubici.
Na klopici ob prisojni strani sta. se ogrevala dva frkolina. Njun pogovor je bii sledeč: »Čemu bi delala, ko pa z beračenjem na tako lahek način zasluživa povprečno 30—40 Din na dan. Boljše zaslužim kot takrat, ko sem hodil na delo. Hrane dobiva dovolj, zraven je še pa tako življenje »hecno« pa še dosti kra-,ev vidiva.« Mimogrede bodi tudi omenjeno, da sta odložila več kosov črnega kruha.
V župnišče so jako radi hodili taki vandrovci (g. župnik je prava dobričina!). Dobili so dovolj hrane, pa še prenočišče na škedr.ju. In kako so vrnili izkazano dobroto? Potepuhi so pomočili in ponesnažili seno, da ni bilo več za nobeno rabo. Sežgal se je voz sena. Zelo predrzen je ta-le primer: V bližini šole je hiša. ki jo oblegajo. Gospod je dal prišle, cu 25 pat, kakor da običajno. Brezposel niku se je zdela kronca od tega gospoda premajhen dar, zato jo je vrnil m še zatulil: »Če ste pa vi tako ubogi, vam dam jaz pol dinarja.«
Ni še dolgo, ko je hodil tod bratec z Balkana. Govoril je: »Turški sam pop, pa sam propao, pa te molim za pomoč!« Med pogovorom je večkrat zašel v protislovja, zato se je zahtevalo, da se legitimira. Pa se je odrezal: »Ti ne umeš da čitaš turski!« Brez komentarja!
Kako se spoštujejo brezposelni med sabo, pa sledečo dogodbico. V Dravogradu je na nekem kozolcu zbirališče dobrih in zlobnih popotnikov, dobro tudi kot prenočišče. Na noč se pridružita že tam počivajočemu še dva. Sklenili so tako, prijateljstvo. Naslednje ' jutro pa, ko se je prebudil A., je na veliko začudenje opazil, da sta izginila na večer dospela sotrpina, z r.jima pa tudi njegov nahrbtnik in čevlji. Ubogi berač se je napoti' v snegu bos v trg in zadevo javil. Ubož ca se je usmilil nek tamošnji gospod in mu podaril svoje stare čevlje.
SK CeljetSK Rapid. Na velikonočno nedeljo dopoldne bo po dolgem času zopet v Mariboru gostovala enajstorica SK Celja, in sicer bo odigrala proti SK Ra-pidu prijateljsko tekmo. Tekma se bo odigrala na igrišču SK Rapida s pričetkom ob 10. uri.
Svoboda mladina in ob 10. prijateljska tekma SK Celje:SK Rapid. Službujoči odbornik g. Amon. Tajnik.
Sokolstvo
Grazer Sportklub v Mariboru. Za Veli-konoč bo na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu zanimiv nogometni turnir. SSK Maribor in SK Železničar sta povabila odlično moštvo Grazer Sportklu-ba na dvodnevno gostovanje, in sicer bo v nedeljo popoldne Grazer Sportklub pomeril svoje moči s ISSK Mariborom, v ponedeljek pa s SK Železničarjem. Grazer Sportklub je trenutno v odlični formi, tar dokazujejo lepi rezultati, ki jih je moštvo doseglo v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. Sportklub je preteklo nedeljo porazil SK Sudbahn s 5:0, proti graškemu SK Hakoah je dosegel rezultat 6:0, proti SK Sturm 4:1 in proti GAK 2:1 Gosti so najresnejši kandidati za naslov prvaka v tekmovanju za prvenstvo Štajerske. V Maribor prihaja Grazer Sport-dub s svojo kompletno prvo enajsterico.
Konstituiranje odbora ISSK Maribora. Sinoči je imel novo izvoljeni odbor ISSK Maribora svojo prvo sejo, na kateri se je odbor konstituiral takole: predsednik g. dr. Stamol I., podpredsednik g. višji državni pravnik g. dr. Jančič, II. podpredsednik g. nadsvetnik Rodošek, generalni tajnik g. kapetan Gnus, blagajnik g. Loos,
II.	tajnik g. Stok, pravni referent g. dr. Rosina, tehnični referent g. inž. Černe; odborniki: * Inž. Jelenc, dr. Vauhnik, major Gerovac in Gilly. Načelniki sekcij: propagandni g. Voglar, damski ga. Zora Ravnikova, tenis g. Šepec, nogomet g. Filipančič, lahkoatletski g. prof. Cestnik, vodnosportmi g. Košak, zimskošportni g. Golubovič in ping-pong g. prof. Sevnik. Ta odbor, v katerem so dolgoletni, priznani in zaslužni športni delavci, jamči za nadaljni uspeh in procvit slovenskega športa v obmejnem Mariboru.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Tekme ob velikonočnih praznikih sodijo: SK Rapid mladina: SK Svoboda mladina g. Jenko, SK Celje: SK Rapid g. Bergant, ISSK Mribor rez.: SK Železničar rez. g. Vesnaver, Grazer Sportklub:ISSK Maribor gosp. Mohorko, I‘SSK Maribor mladina:SK Železničar •mladina g. Bizjak in Grazer Sportklub: SK Železničar g. dr. Planinšek.
Medklubski odbor LNP, službeno. V nedeljo 16. t. m. dopoldne se odigrajo na igrišču SK Rapida tele tekme: ob 8.30 prijateljska tekma SK Rapid mladina :SK
Turnir v odbojki.
Preteklo nedeljo dopoldne je bil na letnem telovadišču Sokolskega društva Ma>-ribor matice turnir v odbojki, ki pa se je končaj šele v sredo popoldne. Turnirja so se udeležila naslednja društva: člani in naraščaj Maribora matice, člani Sokola Maribor I., člani Sokola Maribor II., člani Sokola Maribor III. in člani Sokolskega društva Tezno. Najzanimivejše igre so bile med postavami Maribora I., II. in III., ki so skoro enako močne. Višek pa je dosegel turnir v tekmi med člani in naraščajem Sokola matice. Obe postavi sta državna prvaka, vendar pa na turnirju nista nastopili kompletno. V tretjem polčasu je z veliko težavo zmagal naraščaj, ki ima nekatere izredne talente. Grgič je na primer pravi fenomen v udarcih. Pri članih pa se je odlikoval zlasti Urbanek. Zanimivemu turnirju je prisostvovalo v nedeljo mnogo občinstva, kar priča, da rase zanimanje im razumevanje za' odbojko. Končni rezultat turnirja je naslednji: prvo mesto si je priboril z 10 točkami naraščaj Sokola Maribor matice, drugo mesto z 9 točkami člani Maribora matice, tretje člani Maribora II (6 točk), četrto člani Maribora III, (5 točk), peto člani Maribora I (4 točke) in šesto mesto člani Sokolskega društva Tezno, ki niso dosegli nobene točke. Na prvo, drugo in tretje mesto plasirane postave so prejele lične diplome.
Mežiška dolina
Na čuden način se je obesil: V Pre-
valju se je obesil priden in pobožen poročen mizar v službi pri železnici. Tu je že nekaj dni misijon. Kakor ljudje pripovedujejo, so ga prevzele besede misijonarjev: »Drevo, ki ne rodi sadu, naj se poseka in izruje, ker ne prinaša koristi. Isto se bo zgodilo z ljudmi!« To ga je spravilo iz ravnovesja, zlasti še, ker je bil zakon brez otrok. Ko se je žena vrnila iz cerkve, ga je po dolgem iskanju našla v stiskalnici popolnoma golega obešenega na vrvi za bruno na nenavaden način, kar daje slutiti, da bi mogel biti vzrok samomora besede misijonarja.
Nov park. Pred nekaj meseci ustanovljeno »Olepševalno društvo v Guštanju« je pokazalo pod spretnim vodstvom agilnost in smisel za prevzeto nalogo. Le z olepšavo in prijazno urejenimi nasadi v trgu samem bo mogoče privabiti tudi v
Kulturne vesti
Zgodovina telesne vzgoje in Sokolova, je naslov novi knjigi, ki ima sle-*kčo vsebino:
Stari vek: Telesne vaje v najsta-teiših časih. Telesne vaje pri azijskih Prodih. Vzhodni narodi. Grki. 1. Zgo-Sdnski pregled. 2. Grški nazor o življu. 3. Telesna vzgoja pri Grkih. Vzgo-^ v šparti. Vzgoja v Atenah. Osebje v fttuiazijah. Glavne telesne vaje Grkov.
■iudske slavnosti ali svete igre. Nazadovanje jn propad grške gimnastike. Rimini. Telesne v.aje pri Rimljanih. Rimske
žre. Krščanstvo.
Srednji vek:	Telesna	vzgoja	v
pednjem veku. Humanizem-renesansa. ^.lltnanizem v Italiji. Humanizem v Špa Humanizem v Franciji. Humanizem . Angliji. Humanizem na Češkem. Hu aihzem v Nemčiji. Reformacija. Racio-
krajine pod avstrijsko politično upravo, b) Jugoslovansko ozemlje pod ogrsko politično upravo, c) Jugoslovansko ozemlje pod avstro-ogrsko vojaško upravo, d) Kraljevina Srbija, e) Kraljevina, črna gora. Kraljevina Jugoslavija. Šport v Jugoslaviji. Strelski šport. Turistika. Kotu-raški savez kraljevine Jugoslavije. Jugoslovanski Lako-Atletski Savez. Jugoslovanski mačevalački Savez. Jugoslovanski Nogometni Savez. Jugoslovanski pli-vački Savez. Jugoslovanski teško atletski i šakački Savez. Jugoslovanski lawr.-tennis Savez. Jugoslovanski veslački Savez. Jugoslovanski zimsko-sportni Savez. Savez moto-klubova kraljevine Jugoslavije. Savez športnih saveza kraljevine Jugoslavije. Bolgari. Čehoslovaška. Poljska. Rusija. Amerika.
tiah
zem. Jean Jacques Rousseau. Pre-telesne vzgoje v srednjem veku.
N o v j vek: Filantropinisti. Postanek laškega telovadnega sestava. Friedrich , ‘jdvig jajm> Razvoj turnerstva in doba K^vadne prepovedi. Jahnove zasluge telovadne prepovedi (1819—1842) Spiess in r.jegov sistem telovadbe, fjl^lev, telovadne prepovedi. Pehr Hen-
V0j ‘-‘Hg in njegov sistem telovadbe. Raz' Šolske telovadbe v Nemčiji do kon
ljani. Odobrena je od prosvetnega odbora »Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije«. Knjiga ima 257 strani in stane 48 Din. Založila jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani ter se dobi v vseh knjigarnah. To delo je neobhodno potrebno vsakomur, ki se bavi s telesno vzgojo. Ker je v. knjigi govora tudi o turistiki, »Kotu-raškom Savezu«, »Hazena Savezu«, »La-ko-Atletskom Savezu«, »Mačevalačkom Savezu«, »Nogometnom Savezu«, »-Pliva čkom Savezu«, »Lawn-tennis Savezu«, »Veslačkom Savezu«, »Zimsko-sportnom Savezu«, »Motokhiibskom Savezu«, je tudi za vse člane In društva teh »Save-zov« knjiga važna in potrebna.
(v ,	Tc.iuv«'uuc	v	neruviji	uu iu_m-
19j*9- stoletja. Telesna vzgoja od 1880.— Razvoj telesnih mladinskih iger. vQi^a vzgoja v Nemčiji po svetovni
v0iV	V	in	cmviji	pu	^vciuviu
C-.Telesna vzgoja v drugih državah. a*3- Francija. Švica. Italija. Špani-
a • 1 r-ameua.	luiuja.	opam-
Anglija> Švedska. Norveška. Danska. k:.k
^ j Nizozemska. Belgija. Grška. Tur-Romunija. Madžarska, Slovanske *e. Jugoslavija, a) Jugoslovanske po-
li. del. Zgodovina Sokolstva. Ustanovitev Sokolstva. Dr. Miroslav Tyrš. Tyrš in njegov pomen. Soustanovitelji Sokolstva. Jindrich Fiigner. Dr.. Tomaž Černy. Razvoj češkega Sokolstva. Dr. Josip Scheiner. Razvoj češkega Sokolstva od leta 1882. do svetovne vojr.e. Po svetovni vojni. Razvoj Sokolstva izven češkoslovaške. Jugoslovansko Sokolstvo. a) Slovensko Sokolstvo. Doba od leta 1868. do 1893. Preporod slovenskega Sokolstva. Doba od leta 1904. do 1918. b) Hrvatsko Sokolstvo, c) Srbsko Sokolstvo. Ustanovitev jugoslovanskega Sokolstva. Sokol kraljevine Jugoslavije Zakon o osnovanju Sokola kraljevine Jugoslavije. Ustanovitev Sokola kraljevine Jugoslavije. Dr. Viktor Murnik. Poljsko Sokolstvo. Rusko Sokolstvo. Lužiško-srbsko Sokolstvo. Sokolstvo v Ameriki. Literatura.
Knjigo je spisal Vinko Zaletel, telovadni učitelj drž. učiteljišču v, Ljub-
Ivan Mohorič: Kritika državnega proračuna za leto 1933/34 s stališča narodnega gospodarstva. Po stenografskem zapisniku o proračunski seji naTodr.e skupščine z dne 19. marca 1933. Izdala in založila Zbornica za TOI v Ljubljani. Natisnila tiskarna »Merkur«. Strani 64. — Narodni poslanec in trgovinski minister Ivan Mohorič je izdal te dni v knjigi svoj govor, ki ga. je govoril na proračunski seji narodne skupščine letos 19 marca. Ta govor ni nikakršna demago-ška kritika, ampak argumentirana razprava o vseh naših gospodarskih, finančnih in socialnih problemih v Jugoslaviji, kakršnje skupščina v Beogradu ves čas obstoja Jugoslavije še ni slišala. Kdor se hoče zato seznaniti z vsemi temi pre-važnimi problemi, mora prečitaiti in proučiti to knjižico. Zlasti jo pa priporočamo vsem našim gospodarstvenikom' brez razlike strok.
Filip Uratnlk: Pogledi na družabno lu gospodarsko strukturo Slovenile. Slo-I venske poti VII. zvezek. 1933. — Strani >96. y založbi Tiskovne zadruge je izšla
te dni pod gornjim naslovom knjiga, ki jo bodo čitali s pridom vsi, ki se zanimajo za naše javno življenje in njegove Drobleme. Prvi del knjige opisuje naše družabne in socialne razmere z vidikov, ki so važni za razglabljanje o aktualnih problemih, s katerimi se bavi pisatelj v drugem delu svoje knjige.
Tu podaje pisatelj kratek pregled o naravnem in selitvenem gibanju prebivalstva na našem ozemlju, o njegovi starostni, poklicni in družabni sestavi, ocenjuje gospodarski pomen poedinih postavk, ki tvorijo naše narodno premoženje in višino donosa nagega gospodarstva, ki odpada v .posameznih stanovskih skupinah r.a poedinega prebivalca. Zaključek tega dela tvori analiza naših javnih dajatev.
Naslovi poglavij iz drugega dela knjige so: Populacijski problemi, problemi racionalizacije, pota za ekonomsko jača-nje našega podeželja, naša izseljenska politika, starostno zavarovanje našega delavstva, o brezposelnosti v svetu in Sloveniji. — Knjiga skuša ponazoriti po-edir.e opise s preglednimi grafičnimi tabelami.
četudi je pisan večji del knjige v solidno dokumentiranem stilu gospodarske geografije, prihaja na več ko enem mestu pisateljevo gledanje na stvari in probleme ostro do izraza in izziva k opredeljevanju, zavzemanju stališča in diskusiji.
Uratnikovo knjigo toplo priporočamo vsem, ki se bavijo s socialnimi, gospodarskimi in političnimi vprašanji in se udejstvujejo v našem javnem življenju.
Knjiga velja s poštnino Din 33 ter se naroča pri. Tiskovni zadrugi .v. Ljubljani.
Rt«iyard K4ptin&:
Milijonar in njegov sin
(4z angleščine pcevedel Josip Poljanec.)
» A-uuu u - h uuuu-Lttapt!*« se je gtasHa sirena. »Bingelj-tingetj-tink-tmk!« je dro-
bil zvonec. »Graaa-auč!« je donel rog, dočim je bilo morje in nebo spenjeno v belkasto meglo. Tedajci je Harvey začutil, da je bil v bližini nekega gibajočega se telesa in je gledal navzgor po mokrem robu kleči podobnega ladijskega rilca, ki je takorekoč poskakoval tik nad ribiško ladjo. Pred njim se je zvijalo živahno majhno peresce vode in ko se je dvignil, se je prikazala dolga lestvica rimskih številk — XV, XVI, XVII, XVIII in tako dalje — ob blesteči strani. Gibal se je naprej in nizdol, da je voda sikala; lestvica je izginila; puh pare je butnil Harveyu v brezpomoči dvignjene roke; in curek vroče vode je bobnel ob ograji male ribiške ladje, ki se je opotekal in stresal v drvenju po ladijskem vijaku raz ruvane vode, ko je zadnji del velikega parnika izginil v megli. Malo je manjkalo, da Harvey ni omedlel, ali mu ni postalo slabo ali oboje skupaj, ko je slišal trekk, kakor če vržejo kovček po obcestnem hodniku, in je nek oddaljen glas zavpil: »Okrenite! Potopili ste nas!«
»Ali nas?« je zasopel.
»Ne! Ladjo tam naprej. Zvoni! Gremo pogledat!« je dejal Dan in spuščal čoln v vodo.
V pol manute so bili razen Harveyja, Pena in kuharja vsi v čolnih in odve-slali. Kmalu za tem je mimo rilca priplavala sprednja jambora nekega skunerja, prelomljena na dvoje. Potem je priplaval prazen zelen čoln, ki je butal ob stranice ladje »Tukaj smo«, kakor da bi želel, da bi ga vzeli na ladjo. Za njim je prišlo nekaj z glavo navzdol obrnjenega v modrem jopiču, ampak —• človek ni bil cel. Pen je prebledel in sapa mu je zastala. Harvey je obupno razbijal zvonec, ker se je bal, da se ne bi vsak hip potopil, in je slučajno poskočil ob Danovem klicu, ko so se mornarji vrnili.
»,Jennie Cushman’ je,« je dejal Dan razburjeno, »na gladko presekana na dvoje — in povožena po vrhu! Niti četrt milje od tod. Tatej je našel starega. Sicer pa nismo dobili nikogar drugega, dasi je bil tudi njegov sin na ladji. Oj, Harvey, Harvey, ne morem prenašati tega! Videl sem —.« Povesil je glavo na roke in ihtel, ostali pa so vlekli nekega sivolasega moža na krov.
»Zakaj ste me izvlekli iz Y°de?« je ječal neznanec, »Disko, zakaj ste me izvlekli?«
Disko mu je položil težko roko na ramo; oči divjega možaka so bile divje in ustnice so mu utripale, ko je strmel v
molčeče mornarje. Tedaj pa je vstal Pen Pratt, ki mu je bilo tudi ime Haskins ali 'Rich, kadar je stric Salters pozabil; in njegov obraz je bil ves izpremenjen; ni, bil obraz bedaka, ampak obličje starega, modrega možaka, in je izpregovoril s krepkim glasom: »Gospod'je dal, Gospod je vzel, češčeno bodi ime Gospodovo! Bil sem — sem glasnik evangelija. Prepustite ga meni.«
»Oj, to si, res?« se je oglasil starec. »Potem mi izmoli sina nazaj! Moli, da dobin devet tisočakov vredno ladjo in tisa č kvintalov rib. Da bi me bili pustili pri miru, bi moja vdova šla in bi delala, da hi se preživela, a ne bi izvedela — ne bi izvedela tega. Sedaj pa ji bom moral vse povedati!«
»Ni besede za to,« je dejal Disko. »Bolje je, da malo ležeš, Jason 011ey.«
Kadar človek izgubi edinega sina, delo svojega poletja in sredstvo svojega zaslužka v kratkih tridesetih sekundah, je težko dajati tolažbo.
»Sami Gloncesterčani so bili, jeli da?« je dejal Tora Platt m se igral z vrvjo čolna.
»To je brez pomena,« je dejal Jason in si izvijal vlago iz brade. »Jeseni bom prevažal s čolnom letoviščnike okolji East Gloncesterja.« Ves potrt se je opotekal do ograje in pel:
»Srečne ptice, ki pojo in letajo Ob altarjih tvojih, Ti, Najvišji!«
»Pojdi z menoj! Pojdi v ladjo!« je velel Pen, kakor da bi bil imel pravico da-
jati povelja. Njune oči so se srečale in se- borile nekoliko trenutkov.
»Sicer ne vem, kdo si,' vendar grem,« je odgovoril Jason poslušno. »Alorebiti dobim nazaj nekoliko — nekoliko — od devet tisoč dolarjev.« Pen ga je peljal v kabino in zaprl vrata za seboj.
»To ni Pen!« je vzkliknil stric Salters. »Jakob Boller je in spomnil se je na John-stown! Še nikdar nisem videl takih oči v glavi živega človeka! Kaj je treba sedaj ukreniti? Kaj naj jaz storim?«
Nekaj časa so slišali glasove Pena in Jasona, ki sta govorila oba hkratu. Nato je govoril. Pen sam in Salters je snet klobuk z glave, kajti Pen je molil. Zdajci je mali možak prišel po stopnicah nav* zgor; ogromrie kaplje znoja so bile na njegovem obrazu in ozrl se je po mor* narjih. Dan je še vedno ihtel pri krmil* nem kolesu.
»Ne pozna nas,« je stokal Salters. »Vse bom moral zopet iznova pričeti, šahirati in vse — in kaj poreče meni?«
Tedaj je izpregovoril Pen, in govoril ie, kakor bi bil govoril neznancem. »Mo* lil sem,« je dejal. »Naše ljudstvo veruje v molitev. Molil sem za življenje sina tega moža. Moji so mi potonili tik pred očmi, ona, najstarejši in — ostali. Naj-H bo človek modrejši kot njegov stvarnik? Za njihovo življenje nisem molil nikoli, sedaj sem molil za sina tega moža in gotovo mu bo vrnjen.«
(Se bo nadaljevalo.)]
poletni dobi s primerno tujsko-prometno piopagando čim več tujcev # v lepo Mežiško dolino, v kraljestvo k*ralja Matjaža, sive Pece in pobratime Uršule. — Neurejena gmajna pri gasilskem1 domu se je spremenila v park. Zasajenih je več lepotičinih dreves, uredil pa se bo cvetlični rondo, postavljene bodo tudi klo-pice. Začetek je storjen in v tem prave u naprej!
VSE ŽIVLJENJE ISKAL LASTNO SMRT.
Znani mednarodni glumač Martin Brado, znan pod imenom Leinert in rojen Nemec, se je smrtno ponesrečil. Usodna ura ga je doletela v Manili na Filipinih, kjer se je Leinert produciral v letošnjem predpustu. Leinert* je zlezel, kakor že sto in stokrat poprej, v cev velikega topa, iz katerega se je dal doslej še vedno brez vsake nezgode izstreliti kakor živa človeška granata. Pri zadnji produkciji pa se je zgodila nesreča. Velika množina smodnika je vrgla Leinerta visoko v
zrak in po produkciji je tožil Leinert, da ga neznosno boli hrbtenica. Bil je prepeljan v bolnišnico, kjer je čez, dva dni umrl. Pri raztelesenju so zdravniki ugotovili. da je pri zadnji izstrelitvi zadobil nevarne notranje poškodbe. Brado je bil star šele 48 let in je bil doma iz Draž-dan.
OSEMLETNI MORILEC.
V bližini Strittmatta v Avstriji se je Zgodil strašen zločin. Komaj 81etni šolar Erich Frommherz je odšel s svojo 71etno tovarišico Gertrudo Kaiserjevo nabirat cvetice v bližnjo okolico. Zvečer se je deček sam vrnil domov. Starši deklice so odšli v bližnji gozd, kjer so našli svojo hčerko ubito. Deček je priznal, da je umoril svojo malo prijateljico, noče pa navesti motiva za nenavadni umor.
DOBER TEK JE MORAL IMETI.
V mesecu avgustu preteklega leta je ležal v praški infekcijski bolnišnici 3 tedne za tifusom oboleli 321etni delavec Skubal. Ko je bil po ozdravljenju odpil-
ščen, je takoj sklenil, da mora na vsak način zopet oboleti in se vrniti v bolnišnico. Da bi dosegel ta svoj namen, je Skubal pričel jesti od časa do časa najrazličnejše kovinske in steklene predmete. Vrniti se je seveda moral v bolnišnico, kjer je bil rontgeniziran. Zdravniki so na svoje veliko presenečenje ugotovili v delavčevem želodcu nič manj kakor 172 raznih predmetov, med njimi večje število železnih vijakov, žebljev, opeke, stekla itd. Ker se mu je tako dokazalo, da si je namenoma napolnil želodec z neprebavljivim materialom, ne bo imel nespametni delavec niti pravice na bolniško podporo.
ČEŠKI FAŠISTI PRED SODIŠČEM.
Javnosti je gotovo še v živem spominu nočni napad čeških fašistov na žideni-ško vojašnico v letošnjem januarju. Oboroženi »prevrat« je bil brez uspeha in je bil v nekaj urah likvidiran. Preiskovalne oblasti so imele precej dela, da so zbrale: ves materija! in omogočile sestavo obtožnice. Glavna organizatorja »puča« sta
Lila bivši poročnik Kobzinek in zoboteh* nik GajdL ki sta pobegnila v Jugoslavi* jo, odkoder pa sta bila izgnana in pri povratku na Češkoslovaško aretirana. Proces proti 58 obtoženim Češkim fašistom se bo pričel aprila. Zaenkrat še ni določeno, v kateri dvorani bo prav za prav sodna razprava, ker so z ozirom na veliko število obtožencev vse sodne dvo* rane premajhne. V poštev priha jata edino bivša sejna dvorana deželnega zbora v Brnu in pa sedanja dvorana deželnega predstavništva. Za proces je v vseh kro* gih veliko zanimanje.
OGROMNE ŽRTVE HRIPE V ANGLIJI.
»British Medical Journal« poroča i* Londona, da je zahtevala epidemija influence v pretekli zimi na Angleškein nad 20.000 smrtnih žrtev. Omenjeni medicinski časopis navaja dalje, da epide* miji hripe v letih 1928. ir. 1929. nista zavzeli niti približno tako širokega obsega, kakor v pretekli zimi. Letošnji epidemiji je bila podobna po številu žrtev le še epi demija v letih 1922. in 1927.
Mali o
Razno
V VINOTOČ tam ni treba iti, ker dobite >ri meni la. ljutomersko vino )d 5 litrov naprci po 6 Din iter. Adalbert Gusel. Maribor, Aleksandrova cesta 39. Koroška cesta 18.	1293
PRISTNO VINO
3, 4. in 5 Din liter, od 10 litrov naprej. Zrinjskega trg 6.
1274
PRAZNO SOBICO
takoj oddani. Tržaška cesta št. 3.	 _
VINOTOČ SCHMIDINGER,
Krčevina U, nad Racerdvo-rom, zopet otvorjen. 1312
PREVODE DOKUMENTOV
z nemškega in italijanskega v slovenski jezik in obratno, zvršuje in overovija zaprise-:eni sodni tolmač F. Bratoš, Aaribor, Meljska cesta št. 40.
1230
TRAJNE KODRE
za Din 100,— izdelujem z novo došlim preparatom. Sive. kakor tudi blondirane lase. Marica Požar, gledališka frizerka. Vetrinjska ul. 11.
1318
JOS. T1CHV IN DRUG.
Konces. elektrotehnnlčno podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56. proizvaja elektroinstalaclje stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni.	519
VINOTOČ
»pod vejo« otvorjen. Šugman. Tezho 22.	1186
Prodam
POSTELJO
novo, prodam takoj ceneno. Naslov pove uprava lista.
3000
PERILO ZA GOSPODE Kratke nogavice Športne nogavice KRAVATE
v vseh cenah pti
Za
klobuke
portice iz slame, igle za okras, cve ilice za klobuke, rips in modne trake, pajčolane, pribor za irodistinje nudi
C. BUDEFELDT
Gosposka ul.4-6
Vinotoč
Pri slabem vremenu pokriti prostori!
El ITE** specialna modna trgovina za gospode
»ELI 1 C Gosposka ulica It. 34 (v '»Ogcteijevi hiši) |
Kupujte svoje potrebščine pri neilh tnserentlh 1
otvorjen
V slučaju slabega vremena lepi primerni prostori, isoi
Spomnite se CMD
Klobuke
kupite na/bpl/Se In naj cenejše v
klobuiarni AUEMaribor
Vetrinjska ulica 14
Velika izbira vseh vrst moških in dej^ih klobukov, lastnež* izdelka. Posebni oddelek za damske klobuke najnovejše m°' de. Popravila točno in solidno. Gene brezkonkurenčne.! 12$
Najboljše velikonoine
šunke
v vseh velikostih od 2 kg do 6 kg po Din 22B-*za kilogram dobite pri tvrdki
Benko,	M
Aleksandrova
- UUBpuBnn   ' o- *	____ ___ ———■———a———swmm—— i .  
Moško perilo dobro in ceneno Tekstilana
Izdaja konzorcij »Jutra« « Ljubljani; predstavnik Izdajatelja 'n urednik: RA L) IV OJ RFHaR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik '‘	&TAN&0	BgJB&A	v	Mariboru