Savinjski vestnik

SOCIAWSTICÄE ZT£ZE »EI^OTÄEGA I^JUDiiiTTA €Е1.Ј№ЕОА IN I^OI^TAIlíJSHEOA OKRAJA
I Celje, petek 3. septemlra 1954 |
leto vii. — st. S5 — cena 10 din
Ureja ureûuiêki odbor. Od^OTvr&i urednik
Тове Masio Lredniátvo: Celje, TitOT tre 1.
Pešt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-230
pri NB i-LH J > Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 125. polletna 290, cele-
fetee WO din. Izhaja vsak petek. PoStnin«
plačana ▼ (jotorini.
Kjer so psgoji že dozoreli, bo
treba ustanavljanje коггшп
pospešiti
v sredo so se sestali v Celju vidnej*
politični delav<:i, med njimi tudi ne-
kateri zvezni in republiški ljudski po-
slanci. Obravnavali so problematiiko ▼
zvezi z ustanavljanjem bodočih komun
na področju, ki gravitira k Celju. Se-
stanek sta vodila sekretar Okrajnega
komiteja ZKS v Celju tovariš Fran«
Simonič in predsednik Okraja Celje to-
variš Riiko Jermaai.
Tovariš Frame Simonič je v uvodu
omeinil razloge, ki silijo k čim hitrej-
šemu formiranju котгш, nato pa je т
daljšem razlaganju pojasnil bistvo in
vsebino komun, organizacijo družbenega
življenja ter upravljanje v komunah,
njene odnose do volivcev in do okrajne
skupnosti komun; na kraju pa je na
podlagi dosedanjih razpravljanj na te-
renu omenil v grobih obrisih tudi za-
misel, kako bi komune izgledale na
področju Celja in širše celjske okolice.
Doslej so že v mnogih krajih raz-
pravljali o komunah ter se je povsod
pokazalo, da volivci ta razvoj pozdrav-
ljajo. Vendar je potrebno, da se o tem
seznani sleherni naš volivec, ker edino
na ta način bodo zrasle dobre komune.
Volivci sami bodo najbolje odločili,
kdaj bodo ustanovili komuno, kakšen
bc njen obseg ter kje bo njen sedež.
Zato bi se naj v vseh občinah, v vseh
sindikalnih podružnicah in v množi&iih
organizacijah čimprej pogovorili o tem.
V razpravi bodo volivci iznašali kon-
kretne predloge in priipcmbe, ob koncu
tega meseca pa bi se lahko na zborih
volivcev že dokončno pogovorili o teri-
torialni razmejitvi med komunami, o
s-tatutu komun, ki bo preciiziral odnose
(pravice in dolžnosti) котгт napram
volivcem Ln obratno ter napram slrupH
nosti komim.
V komunah se bo oblast približala
ljudem, komune bodo gospodarsko moč-
nejše, sposobnejše za nadaljnji razvoj
in samostojno upravljanje. Funkcije, ki
jih sedaj opravlja okraj, bodo večji del
prešle na komune. Okraj oziroma okraj-
na slcuipnost komun pa ne bo izgubila
svoje vloge, ker bo sprejela precejšen
del funkcij od republiških organov
oblasti. V začetku bo okrajna skupnost
komun izdelovala za komune gospodar-
sJce načrte, kasneje pa bodo te načrte
sestavljale komune na podlagi gospo-
darskih [pokazateljev s svojega pod-
ročja. Okrajna skupnost komun bo ob-
držala tudi močno kontrolno in inšpdc-
cijsko službo, da bo pomagala komunam
pri organizaciji gospodarstva, industri-
je, kmetijstva, komunalne dejavnosti,
prosvete itd.
Da bi prišla volja volivcev čim bolj
do izraza ter da bo stik volivcev s ko-
muno čim večji, bedo v večjih vaseh
krajevni odbori. Naloga le-teh bo, da
bodo sidicevali zbore volivcev, skrbeli
' za določene naloge v vasi ter zastopan
interese volivcev svoje vasi v odboru
komune. Za nujnejše administrativne
posle, kot so na primer vodenje ma-
tičnih knjig, izdajanje raznih potrdil
itd., pa bodo po potrebi v večih vaseh
skrbele .izpostave komun, ki bodo za
svoje delo odgovarjale komuni.
Prilike, v katerih se nahajamo, nas
silijo k čim hitrejšemu ustanavljanju
komun. Občine, take kot so sedaj, so
se že prešvele ter marsikje že zavirajo
naš gospodarski razvoj in dušijo prin-
cipe samoupravljanja. To se je poka-
zalo zlasti v gospodarsko razvitejših
krajih, kot v Celju. Savinjski dolini, na
ixídrec^'u Slovensk'h Konjic in Laš'kega.
Tu so r>ogoji za ustanavljanje komun
že dovolj dozoreli, ' kar so tamkajšnji
ljudje na nedavnih sestankih tudi ugo-
tovili.
Še drug, nič manj važen razlog je,
ki nas šili k čim hrtrejšemu ustanav-
ljanju komun na področju, ki gravitira
k Celju. Ob združitvi mesta Celja z
okrajem ni bilo volitev v okrajni zbor
ČTi zbor proizvajalcev, temveč začasno
sestavljajo ta dva foruma dosedanji od-
borniki mesta in okraja. Tako stanje pa
ne more trajati v nedogled in bi'morali
že letos 'zvoliti nov okrajni odbor. Z
ustanovitvijo komun bo nastala tudi no'-
va teritorialna razdelitev. Zato bi mo-
rali izvoliti odbore komun in odbor
skupnosti komun. Da bi se izognili
dvojnemu delu, bi bilo potrebno naj-
prej ustvariti kom.une tam, kjer so že
zreli pogoji za to. ter šele potem pri-
stopiti k vol'tvam.
Dosedanje razprave o komunah so že
v grobih obrisih začrtale novo teritori-
alno razdelitev na območju širše celjske
okolice. V začetku bi bilo na tem pod-
ročju okrog 10 do 12 komun. Pozneje,
ko bodo pogoji še boli dozoreli, bi se
nekatere združile ter bi bilo v celjski
skupnosti komun le 6 do 9 komun. V
šoštanjskem okraju bi bile dve komuni
s sedežem v Velenju in Mozirju, ki bi
zajemale področje Zgornje Savinjske
doline. V Žalcu bi bil sedež velike in
gospodarsko najmočnejše komune, ki bi
zajemala 11 občinskih odborov v Sa-
vinjski dolini. Nekateri' menijo, da bi
bila ta komuna preobsežna, zato se za-
vzemajo, da bi kraji v okolici Vranske-
ga ustanovili svojo komuno s sedežem
• na Vranskem. Vendar prevladuje mne-
nje za ustanovitev samo ene močne
komune v Savinjski dolini, saj to težnjo
komuna zasleduje, poleg tega pa imajo
pretežno vsi kraji v Savinjski dolini
iste pogoje razvoja. Povsod je soraz-
Шегпо dobro razvita industrija in hmelj
je osnovna kultura kmečk'h proizvajal-
cev. V Laškem bi naj bil sedež laške
komune, ki bi obsegala občine Laško,
Rečica, Rimske Toplice, Breze in Jur-
klošter. Sedež konjiške komune, ki bi
naj obsegala občine Konj ce. Zreče,
Loie in Oolotnico, naj bi bil v Slov.
(Nadaljevanje na strani 2.)
Patrulje štajerskih partizanskih enot
bodo obiskale vsa vazneßa prizorišča
osvobodilne epopeje na Štajerskem
Veličastno zborovanje štajerskih par-
tizanov in vsega patriotičnega ljudstva
na Ostrožnem bo pravzaprav zaključek
in višek v okviru letošnjih manifestacij
in prireditev >Štajerska v borbi«, ki so
ae začele že spomladi letošnjega leta.
Leto 1944 je za .razvoj osvoibodilnega
gibanja na Štajerskem posebno važnega
pomena, kajti s pwhodom XIV. udarne
divizije se je od.por proti okupatorju
raaplamtel čez vso našo severno domo-
vino. Večina naših občin v okrajti slavi
svoje občinske praznike v znamenju
najvažnejših dogodkov med NOB, lep
del pa prav v zvezi s pohodom štiri-
najste divizije.
Od pomladi se na Štajerskem vrstijo
proslave ožjega in širšega značaja —
skratka, letošnje leto je oživelo parti-
zanske tradicije medvojnih let, bilo je
odkritih nešteto spomenikov in spomin-
skih plošč, pnirejetnih veliko število poro-
slav, prireditev itd. Toda med vsemi
temi slavnostnimi trenutki naši ljudje
najbolj cenijo srečanja s starimi znanci
iz partizanskih let.
V okviru proslave »Stajersika v bcirtii«
bodo vse štajerske okraje prehodile šte-
vibie partizanske patrulje in obiskale
vse važnejše kraje, ki so zapisani v
srcih in s krvjo naših borcev. Te pa-
trulje bodo štele od 20 do 30 borcev,
vsaka patrulja bo imela na čelu za-
služne partizanske voditelje, poleg tega
radijsko postajo, na raznih krajih, pa
se bodo z njimi združile kulturne ekipe
in v partizanskih krajih priredile mi-
tinge s partizansikimi sporedi.
Patrulja XIV. divizije bo začela svojo
pot v Ljubljani ob grobnici herojev. Tu
bo ob odhodu dne 8. septembra sodelo-
val Invalidslci pevski zbor. To patruljo
bo vodil narodni heroj Vidmar in ko-
misar Dolinšek Ivan-Janošek. Patrulja
bo obšla večinoma vse kraje, ki jih je
XIV. divizija v iiobruarskem pohodu
prehodila. Pomikala se bo čez Belo
krajino, Pisarovino, prekoračila Savo
pod Siskom, obiskala Varaždin in pri.
Sedlarjevem prekoračila Sotlo. Tu jo bo
dočakala kulturna ekipa Štirinajste, ki
bo nadaljevala pot z njo do Rimskih
Toplic in dajala prireditve tudi v
Kozjem, na Planini, v Jurkioštru in v
Rimskih Toplicah. Ta patrulja se bo na
Štajerskem razdelila. Korakala bo po
partizanskih krajih in to večinoma tam,
kjer se je pred desetimi leti pomikala
XIV. divizija.
Patrulja II. grupe odredov bo dne
9. septembra odšla iz Lipoglava pri
Ljubljani. Vodil jo bo kot komandir
aktivni podpolkovnik Franta skupaj s
komisarjem Mekindom.
Ostale patrulje bodo šle na pot med
10. in 14. septembrom, in sicer:
Patrulja I. štajerskega bataljona dne
14. septembra iz Litije. Vodil jo bo tov.
Hohkraut Dclfe in komisar Gričar Jože.
Patrulja I. kamniškega bataljona bo
šla iz Kamnika na pot 14. septembra
pod vodstvom komandirja Poljanska.
Patrulja Lackovega odreda bo odšla
15. septembra iz Pernic nad Muto. Vo-
dila jo bosta komcJidir Hole Franjo in
komisar Tuh Jože.
Patrulja Pohorskega odreda bo sku-
paj s patruljo brigade Miloša Zidanška
šla na pohod iz Ribnice na Pohorju dne
14. septembra. Skupino Pohorskega od-
reda bosta vodila komandir Vincenc
Janko-Arko in komisar Vindiš Alojz.
Skupina borcev Kokrškega odreda bo
16. septemhra odšla iz Tržiča pod po-
veljstvom Prezlja Staneta in Bratko-
viča Petra,
Borci Xamn''šk-.'2a5av.tk£3a odreda
bodo šli na pot iz Litije 14. septembra.
Vodstvo patri-ilje je zaupano koman-
dirju Pele Ivanu in komisarju Karo
Stanislavu.
Koroški iborci bodo šli na pot liz Cme
15. septembra pod poveljstvom narod-
nega heroja Nestla.
Kozjanski borci bodo pohod začeli v
Sroraljah dne 11. septembra. Na pohodu
po Kozjanslcem jih bo vodil Janežič
Janez skupaj s komisarjem Sloveüc«»
Janezom.
Slandrovci bodo 14. septembra odšM
■izVrhpolja pri Moravčah pod vodstvom
narodnega heroja Jermana in komisar-
ja Kopri vnika.
Patrulja VDV brigade bo odkorakala
14. septembra iz Trbovelj pod vodstvom
Jožeta Stoha - Korotana in komisarja
Povšeta Dušana.
Najmočnejša bo vsekakor patriilja
XIV. divizije, kjer bodo zbrani boreri
vseh treh brigad. Tomšičevce bo vodil
Lepin Jcže-Rls, Sercerjevce Dušenovič
Mico, Bračičevce pa Bunc Rudi.
Patrulje bodo korakale pod svojimi
zastavami, bodisi tistimi iz NOB, kjer
pa teh ni. bodo dmeli podarjene zastave
s strani delovnih kolektivov. Stabi pa-
trulj bodo vodili enotne raportne knji-
ge, kamor bodo zapisovali vse svoje
ugotovitve s poti. Zastave in knjige pa
bodo pozneje shranjene v muzeju NOB
v Ljubljani.
Te patrulje bodo vršile lepo poslan-
stvo obnavljanja partizanskih tradicij.
Poleg te politične in patriotične naloge
bodo prevzele tudi darila za partizanske
otroke in za najpotrebnejše partizanske
družine. Najzaslužnejšim partizanskim
hišam, kjer so partizani med vojno
našli največ pomoči in gostoljubja, pa
bodo udeleženci pohoda podarili slike
maršala Tita s podpisi vseh udeležen-
cev.
Na koncu svojih dolgih pohodov bodo
vse te patrulje prispele 18. septembra
v Celje, kjer bodo komandirji in ko-
mandanti predali raport komandantu
IV. oprativne cone narodnemu heroju
Dušanu K vedra.
Ker bodo vse te enote potovale po
Štajerski, večji del pa po našem okraju,
je naša dolžnost, da borce povsod do-
stojno dočakamo. To naj ne bo zgolj
dolžnost občinskih odborov ZB, temveč
prvenstvena naloga organizacij SZDL
in vseh društev na našem terenu. Po-
sebno aktivna bi morala biti pri teh
sprejemih mladinska organizacija. Mno-
žične organizacije na terenih, kjer bodo
patmlje hodile, morajo ta dogodek iz-
koristiti za čim šii-šo agitacijo udeležbe
na Ostrožnem. Ta dogodek ne sme biti
formalnost. Naloga organizacij je, da
prebivadstvo pravočasno opozorijo na
prihod borcev, kajti prepričani smo
lahko, da ljudje iz partizanskih krajev
ne bodo hvaležni svojim funkcionarjem,
če bodo po njihovi krivdi zamudili sre-
čanje s starimi borci.
Turški predsednik
Dželal Baiar
]8 prispel V zavezniško Jugoslavijo
V sredo je v jugoslovanske teritori-
alne vode priplula jahta »Savarone«,
ki na svoji palubi nosi visokega gosta
zavezniške Turčije. Predsednik turške
republike Dželal Bajar je na îK)vabilo
maršala Tita prišel na obisk zavezni-
škim jugoslovanskim narodom. Obisk
tega visokega gosta ne gre pripisovati
zgolj prijateljskim odnosom. Ta obisk
bo brez dvema močno poglobil prija-
teljstvo in tesno sodelovanje na vseh
podiočjih med državami balkanske
zveze. Tisk balkanskih držav, kakor
tudi ves svetovni tisk je na ta dogodek
zelo pozoren in mu pripisuje veliko
važnost za nadaljnjo okrepitev nedavno
podipsane blejske pogodbe, za nadaljnji
razvoj gospodarskega, obrambnega, po-
litičnega in kulturnega sodelovanja.
Ko je jahta »Savarone« priplula v
jugoslovanske vode, sta jo ix>zdravila
dva rušilca Jugoslovanske vojne mor-
narice in se priključila kot častno
spremstvo. Turški predsednik Bajar se
bo izkrcal na Reki, kjer je že vse pri-
pravljeno za sprejern visokega gosta.
Ulice in hiše oto cestah, po katerih se
bo vozu visoki gost, so slavnostno okra-
šene s tuTŠkimi in jugoslovans'kimi za-
stavami. Na Reko je v sredo prispel
tudi tovariš Rodoljub Colakovič, pod-
predsednik Zveznega izvršnega sveta,
z večjim številom visokih funkcionar-
jev, ki bodo sprejeli visokega gosta ob
priJhcdu.
Na prihod turékega predsednika je
pripravljena vsa naša država, da se
oddolži Z3. veličasten sprejem in biva-
nje našega predsednka Tita v zavezni-
ški Turčiji. Beograjska univerza bo
predsedniku Bajar ju izročila diplomo
čaatn'ega doktorja pravnih ved na sve-
čani promociji na beograjski imiverzi.
O visokem gositu je treba povedati,
da je bil najožji sodelavec velikega
turškega revolucionarja Kemala Ata-
türka, ki je Tiu-čijo povedel iz zaosta-
lost.; k napredku, tako da je danes
dobila mesto m.ed moderno urejenimi
državami na svetu. Zasluge Dželala
Bajarja so za razvoj Turčije velike,
zlasti pa ima predsednik turške repub-
like veliko zaslug za sklenitev balkan-
ske zveze lin je poleg tega še osebno
prijateljslîo naklonjen jugoslovanskim
narodom.
Jugoslovanski narodi so vzradoščeni
nad njegovim obiskom in si kot vsi
ostali narodi v okv'ru balkauiske zveze
obetajo veliko pridobitev v korist na-
rodov Turčije, Jugoslavije in Grčije.
Priprave na Okrožnem
se približujejo н kraju
Prostor, kjer bo veličastni zaključek
proslav »Štajerska v borbi« na Ostrož-
nem, dobiva zaključni izgled. Izlcušnje,
ki jih je pripravljalni odbor dobil pri
dosedanjih velikih proslavah v Dolenj-
skih Toplicah in na Okroglici, so v
mnogočem pripomogle, da bo tehnična
stran proslave na Ostrožnem izpopol-
njena. Razporeditev slavnostnega pro-
stora in zabavišč je močno ugodna. —
Ogromen prostor nad tribuno bo lahko
sprejel vse udeležence ne glede na nji-
hovo število. Po obrobnih gozdovih stoji
nad.250 paviljonov, ki so porazdeljeni
v posamezne skupine. Tako bo mogoče
na enem samem prostoru najti vse, kar
bo udeležencu potrebno, od živu, pijače,
do knjig in informacij.
Zelo posrečena je razdelitev gozdnih
poti in zaokroženih prostorov v ulice in
trge. Vsaka taka pot bo nosil.a svoje
ime (po partizanskih enotah in prvo-
borcih), prav tako bo tudi vsak trg imel
svoje ime. Vsa ta imena in poti bodo
zarisana v situacijske načrte, ki bodo
vsakemu udeležencu na razpolago po
izredno nizki ceni. Na ta način bodo
veliki množici omogočili lahko orienta-
cijo, znanci se bodo laže našli. Ves
prostor bo osvetljen, poskrbljeno je za
zadostno število stranišč, poti so na
novo posute — skratka, tehnični del
prednjači pred dosedanjimi velikimi
zborovanji.
Da je bilo mogoče vse to normalno
• razvijati, so v mnogočem pripomogli
prostovoljci, ki so z udarniškim delom
izvršili razna nestrokovna dela. bodisi
pri nasipu poti, kopanju jarkov, jam,
prenašanju materiala itd. Pogled nudi
naravnost presenetljivo sliko. Od Celja
do Ostrožnega vodi na novo asfaltirana
cesta, poti in ceste okoli slavnostnega
prostora so posute z belim peskom,
prav tako so urejene poti v notranjosti
obrobnih gozdov, v katerih je nastalo
pravo mesto lesenih in ličnih paviljo-
nov. Na Ostrožnem je delalo mnogo
prostovoljcev iz raznih podjetij, ki so
prispevali številne ure prostovoljnega
dela.
Tehnični del priprav na slavnostnem
prostoru bi lahko bil gotov tudi do
prvega roka, toda podaljšanje je prišlo
prav, saj bo mogoče vsa dela temeljito
in lepše izvršiti.
Tudi tribuna z velikim pevskim odrom bo kmalu dograjena. Sprejela
bo številne pevske zbore, katerih borbena pesem bo mogočno donela
po tratah in gozdičkih okrog slavnostnega prostora
Slavnostni prostor na O.strožnem bo v nekaj dneh pripravljen za spre-
jem bivših štajerskih borcev in stotisočglave množice udeležencev
BORCI IV. OPERATIVNE CONE,
KI SE Se niste PRIJAVILI!
Vojaška komisija pri Glavnem pri-
pravljalnem štabu v Celju »požarja, da
še nadalje siprejema prijave bivših bor-
cev enot IV. operativne oone ali vseh
Štajercev, ki so sodelovali v NOB v
katerih drugih predelih države. Prijave
oziroma podatke in čas ter enoto bi-
vanja v NOV Г.Л.Ј pošljejo na Vojaško
komisijo pri Glavnem štabu za Ostrožno,
Celje, Gregorčičeva ulica, v zgradbi
Ljudakesa odbora mestne občine Celje,
Bivše intemirance koncentracijskih
taborišč vabimo na
ZBOROVANJE
ki ga prireja Mestni odbor Zveze borcev
dne 8, septembra ob 20, uri v dvorani
Okrajnega sindikalnega sveta. Pridite
polnostevuno, da se pogovorimo o pri-
pravah za Ostrožno.
Mestni odbor Zveze borcev
Celje
BOÉCI NOV — POZOR!
Prosêmo v&s bcrce, da dajo v začasno
uporabo vse retkvisite, ki jih posedujejo
is časa NOV.
Mestiïi otîlbor
Zveze borcerv NOV
Celje
PRED CELJSKO ŽELEZNIŠKO
POSTAJO BOSTE LAHKO ZASLEDO-
VALI NAPREDOVANJE PETNAJSTIH
PARTIZANSKIH PATRULJ
. V Celju. Ljubljani in Mariboru bodo
na javnih prostorih postavili zemlje-
vide z začrtanimi maršrutami petnajstih
partizanskih patrulj IV. operativne cone.
Tu bodo vsak dan s posebnimi znaki
označevali premike teh patrulj, tako da
bodo meščani lahko videli, kako se pa-
trulje približujejo Celju.
Tak prikaz bodo v Celju postavili na
Titovem trgu pred železniško postajo.
AKADEMSKI KIPAR CIPvIL CESAR
BO ZA PROSLAVO NA OSTROŽNEM
POSTAVIL DVE PLASTIia V CELJU
Te dni j e akademski kipar Ciril Cesar
končal novo plastiko stoječega talca v
nadnaravni velikosti. Cim bo spomenik
odlit v mavec, ga bodo postavili na Trg
svcibode, medtem Ico bo ležeči talec, ka-
terega bronaöti odlitek je v Mozirju,
postavljen v park pred Mestnim gleda-
liščem.
Novo umetniško delo Cirila Cesarja
bo 'pozneje odlito v bron in postavljeno
kot spomenik padlim žrtvam v Nazarju.^
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 3. septembra 1954
Stev. 35
EOS je kakor Sisifova skala, ki j«
sleherno leto Sisiiovi-diplomati privale
nekam pod vrh, tedaj pa se zvali spet
v podnožje visoke gore, nedoseženega
in morda nedosežnega skupnega smotra
ogromne večine človeštva: mirnega,
složnega življenja. V Bruslju je Fran-
cija terjala nekak veto za dobo nasled-
njih 8 let pač iz strahu pred nemškim
militarizmom, ni hotela pristati na kon-
tingentiranje francoske vojske na svo-
jem teritoriju in verjetno v kolonijah,
hotela pa si je ohraniti proste roke. za
izstop iz EOS, če bi Anglija in ZDA
umaknili svoje čete iz Evrope ali spre-
menili svojo politiko do EOS.
Z drugo besedo: evropski diplomati —
pravzaprav zastopniki 6 držav so se
popolnoma sporazumeli v eni edini
točki: da se ne morejo sporazumeti.
Jules Moch je v soboto, 28. avgusta,
povedal, zakaj tudi Mendès-France ni-
ma večje sreče kot antični Sisif v Hadu.
Nasprotnike EOS skrbi prihodnost
Francije, kajti v EOS ni britanskih po-
roštev, EOS pomeni remilitarizacijo
Nemčije, kar je proti vsem pogodbam
v Moskvi, Potsdamu in Jalti in kasnej-
šiin londonskim sklepom 1. 1947-48; v
EOS vidijo ukinitev nacionalnih vojska
in s tem precejšnjo omejitev državne
suverenosti, Nemčija pa bi z ustanovit-
vijo svoje vojske takoj dobila premoč
in kdo bi ji potem mogel braniti, če bi
imela nekoč ozemeljske terjatve, EOS
bi torej praktično pomenila ustanovitev
neodvisne nemške vojske. Da je to res,
se vidi tudi iz nemške trme pri Posaar-
ju, vidi se iz stanovitne gospodarske
rasti (v juliju je bila Nemčija v Evrop-
ski plačilni uniji spet prva med plač-
niki, daleč pred Anglijo). Francoski
nasprotniki EOS se dobro zavedajo, da
Amerika v Evropi brez Francije nič ne
more, da se torej ni bati ameriške
grožnje z »generalno revizijo njene ev-
ropske politike«. Položaj v Franciji, v
katero je ta čas obrnjen ves svet, kajti
v njenem parlamentu bodo govorili
jasno in odkrito o problemu, ki je z
vsemi nitmi povezan z vprašanjem sve-
tovnega miru, je tak, da bo prišlo spet
do odložitve. Zadnja novica govori o
tem, da je EOS v vseh skupščinskih
odborih odklonjena.
Da brez Francije res ne gre, se že
prav jasno kaže v zatrjevanju, da se bo
»harmonično sodelovanje« Zahoda na-
daljevalo. V vili Chartwell na obodu
Londona je Churchill z Edenom in
Mendès-Francom napovedal »novo ma-
nifestacijo vzajemnosti« treh velikih.
Bonn in črna internacionala ima se-
veda ob tem razvoju še bolj mračen
obraz kakor razni pridigarji nove Ev-
rope. Italijanski monarhisti so pri tem
pokazali še umazan mešetarski obraz,
češ, počakajmo, kaj bo, pri tem pa iz-
koriščajmo EOS za Trst in »italijan-
sko« Afriko. V Evropsko skupnost za
premog in jeklo pa bodo na mesto pred-
sednika De Gasperija kandidirali —
Pello.
»Generalna revizija« ameriške poli-
tike bi bila potrebna v Aziji, kjer se
pripravlja konferenca v Manili na Fi-
lipinih. Filipini in Siam ter jata pogodbo,
po kateri bi avtomatično začeli delovati
vojni stroji, če bi kje v jugovzhodni
Aziji spet počilo. Angleži so se pri tem
izkazali kot realisti, kajti terjajo tudi
gospodarsko sodelovanje in predvsem
gospodarsko pomoč tem državam, kar bi
bila »boljša obramba proti komunizmu«.
Vprašanje Formoze pa je preveč koč-
ljivo in ga iz obzirnosti do ZDA ne
kanijo načeti. Formoza bo ostala ladje-
delnica za izkrcevalne ladje, baza za,
diverzantske akcije Cangkajškovih tolp
in oporišče ameriške VII. flote. Tudi
Anglija ne bo dregnila v ta osir, če-
prav nevtralizacija Formoze nima več
smisla po korejskem premirju. Zaradi
Formoze rožljajo s hladnim orožjem v
obeh glavnih stanih: ZDA z izjavo, da
bi vsaka osvoboditev Formoze, o kateri
je govoril Cu En laj, pomenila vojno
med LR Kitajsko in ZDA. Bullit, nek-
danji poslanik v Moskvi, je javno ter-
jal, da je treba napasti Kitajsko, dokler
je čas. Otok Kemoja, ki so ga Kitajci
zavzeli, pa ni rodil hujših posledic. ZDA
so celo Siriji hotele preprečiti sode-
lovanje LR Kitajske na velesejmu, na
kar je padla beseda, da sirijska nota ni
vredna odgovora. Sirija je podobno od-
govorila na Cangkajškovo noto.
Stališče Indije k manilski konfe-
renci je povedal Nehru: Indija je od-
ločno zoper SEATO, ki da nasprotuje
določilom OZN.
In še nekaj drobirja: Turčiji ni po-
godu grška akcija za Ciper, češ da bi
moral pripasti Turčiji, če bi ga spustila
Anglija iz rok. — Laburiste je sprejel
Maotsetung in jim za popotnico dal
»program miru«. Kot nameček za Cu
En Lajeve ideje o koeksistenci narodov
in držav. — Krišna Menon potuje v
Južno Ameriko, da bi spodbil portu-
galsko propagando glede Goe. — Izrael
se pritožuje, da Anglija in ZDA samo na
papirju jamčita za meje Izraela proti
Arabcem. Posebno se boje Gaze, ki da
je samo arabsko oporišče za napad na
Izrael. — V Braziliji se je zgodilo nekaj,
kar spominja na romansko renesančne
državniške drame iz dobe Medicejcev,
pripravna snov za dramatike visokega
in velikega stila: »Dal sem vam svoje
življenje, zdaj vam nudim svojo smrt«,
je zapisal Vargas pred svojo smrtjo
brazilskemu ljudstvu. Njegov naslednik
Cafe (!) Filho se bo težko ubranil od-
meva Vargasove oporoke. — Mau-Mau
» Keniji še ni mrtev, čeprav so Angle-
ži izvršili očiščevalno akcijo »Metla«.
Sprli se bodo baje z Južno Afriko za-
radi Simonstowna, mesta, ki ga imajo
Angleži že 65 let. — Med Japonsko in
Južno Korejo je prišlo do krvavega in-
cidenta zaradi otoka Takestume. Skrat-
ka: diplomatska jesen nam bo natresla
mnogo grenkih in trpkih plodov, pred
marsikaterim pa bo svet še vedno stal
kakor žaba pred orehom. T. O.
V nedeljo bo v Štorah
veliko gasilsko slavje
Posnemanja vredna požrtvavalnost
Ko so se kovinarji v Storah vrgli z
vsemii silami na obnovo razdejaoLh 0'b-
jektov in si iz leta v leto širili in ^mo-
demizirali tovarniške objekte, niso po-
zabili na smotrno varstvo Oibjektov 'in
vsega imetja. Zav-edali so se, da je
treba med drugim organizirati tudi
dobro gasilsko službo. Našli so se s^icer
ljudje, ki so zavirali delo prostovoljne
Industrijske gasilske čete z osebnimi
spori. Toda zavedna gasilci so hitro ob-
računali s staro miselnostjo in uvedli
red in disciplino v vrste gasucev. Od-
slej se je delo razvijalo z vedno večjimi
uspehi. Gasilci Železarne Štore so zma-
govali na tekmovanjih, nabrali so si
lepih diplom, nabavili moderno orodje
in opremo, pritegnili v svoje vrste še
žene in pionirje, ki so tudi zmagovali
na tekmovanjih. Vse to je prispevalo
k učvrstitvi volje in discipline in k
učvrstitvi ugleda vzgledne čete.
Ko so delavci prevzeli tovarno v
upravljanje, so kmalu pokazali pravo
razumevanje za razvoj in podpiranje
koristne dejavnosti. Lani je delavski
svet Železarne sklenil poskrbeti za sred-
stva, da se požrtvovalnim gasilcem
omogoči graditev novega doma. To so
gasilci pozdravili z velikim navduše-
njem in že lani pričeli z zemeljskimi
deli na prostoru, kjer naj bi stal nov
gasilski dom. Zima je dela prekinila,
zato je gradbišče SE>omladi zopet oživelo
in dela so napredovala z naglico, ki je
vse začudila.
Danes je dom gotov, urejen je prostor
okoli doma an kanalizacija do glavnega
jarka ob železniški progi. Gasilci so
tekmovali med seboj, kdo bo prisipeval
več s prostovoljnim delom. Rezultati so
prekosüd vsa pričakovanja. Vemo, da
kovinarji nimajo lahkega dela v to-
varni. Vendar so nekateri žrtvovali pri
gradnji gasuskega doma po 400, 500,
600, da celo 700 prostovoljnih ur. Vred-
nost opravljenega prostovoljnega dela
gre torej v lepe tisoče. Sedaj stoji med
stavbami v koloniji ob cesti Celje—•
Rogaška Slatina enonadstropna stavba
dolžine 32 m, širine 13 m, z 20 m visokim
stolpom, z garažo, delavnico, garderobo,
skladiščem, z enim družinskim s.tano-
vanjem in dvema sobama za samce,
vse opremljeno s centralno kurjavo, ko-
palnico in prhami. V domu so tudi pri-
pravili lep prostor za učilnico, za ka-
tero so nabavili sodobno opremo.
Prostovoljno industrijsko gasilsko
društvo Železarne Štore šteje danes 50
članov, 10 članic in 12 pionirjev. Vsi so
izredno marljivi in imajo najboljšo
voljo, da se strokovno čim bolj dvig-
nejo, vsi se zavedajo velike važnosti
reševanja in čuvanja ljudske imovine,
ki zahteva tudi strokovno izvežbane
ljudi. Danes ima društvo samo enega
častnika, kar je premalo, zato bodo že
letos poslali 2 ali 3 podčastnike v šolo
za gasilske častnike v Medvode. Ostali
pa bodo pridno študirali in si bogatili
znanje in spretnost doma, v novem
domu jim bo to najbolje omogočeno.
V nedeljo, 5. septembra bodo Štore
doživele enega svojih najlepših prazni-
kov, otvoritev novega gasilskega doma
in razvitje prapwra. Pokroviteljstvo nad
proslavo je prevzel narodni heroj tov.
Leskošek Franc-Luka. V goste pridejo
gasilci iz industrijskih središč LR Bosne
in Hercegovine ter Hrvatske, da ne
govorimo o udeležbi gasilcev iz bližnje
in daljne okolice. Ssjno iz Celja bo
prišlo kakih 20O delegatov. Požrtvoval-
nim gasilcem iz Štor iskreno čestitamo.
Služijo naj za vzgled še os+alim gasil-
skim četam. U. R.
PREBIVALSTVU MESTA CELJA, HIŠNIM
LASTNIKOM IN UPRAVITELJEM!
Slavnostni dnevi velike proslave »Štajerska v borbi« so nepo-
sredno pred nami. Prepričani smo, da bo Celje pozdravilo več
stotisoČglavo množico, lepo, čisto in tako okrašeno, kakor do sedaj
še ni bilo nikoli.
Pozivamo in vabimo vse prebivalce mesta Celja, da okna in
zgradbe ob slavnostnih dneh kar najlepše okrase s cvetjem, ze-
lenjem in zastavami.
Hišne upravitelje in lastnike pozivamo, da popravijo zgradbe
in plotove, očistijo in urede dvorišča ter pota in nasade pred hišami.
Prav tako naj poskrbe, da bodo v slavnostnih dneh na vseh zgrad-
bah izobešene zastave, katere si naj pravočasno oskrbe, v kolikor
jih še nimajo ali pa so slare zastave že obledele.
Naj bodo v slavnostnih dneh vse hiše kar najlepše okrašene.
Dokažimo, da znamo ceniti velik pomen proslave »Štajerska v
borbi«. Prepričani smo, da bodo Celjani to dokazali!
F*redsednik Olepševalnega
in turističnega društva:
Jenko Rado, 1. r.
Predsednik Ljudskega odbori
mestne občine:
Gradišnik Fedor, 1. r
V. seja Ljudskega odbora mestne občine Ceîje
Inšpekcijsko in finančno kontrolo Je treba
še bolj okrepiti
Ljudski odborniki mestne občine
Celje so v četrtek na redni seji MO
razpravljali o važnih gospodarskih
vprašanjih.
Tovariš Uranjek je prečital in tolma-
ÖI1 odloke v zvezi z izvršitvijo pred-
pisov Uredbe o upravljanju stanovanj-^
skih hiš. Prvotna uredba o upravljanju
stanovanjskih hiš je .pokazala mnoge
pomanjkljivosti, zato je izšla nova
uredba, po kateri bo mesto Celje raz-
deljeno v tri cone. Uredba je glede
točkovanja prikladnejša za naše mesto.
Najemnina za prvi, ožji mestni okoliš,
bo znašala 0,34 din (cona A), za širši
okoliš (cona B) 0,30 din, za tretjo, novo
cono, pa 0,25 din za kvadratni meter.
Z malenkostnimi korekturami bo torej
nova stanovanjska uprava lahko začela
takoj poslovati, upoštevajoč nove tanife
v različnih conah. (Medtem pa smo liz-
vadeli, da bo znašala najemnina v Celju
vendar le 0,30, 0,25 in 0,20 din.)
Iz delovnega območja Sveta za go-
spodarstvo in komunalne zadeve je
tov. Uranjek informiral ljudske odbor-
nike o poteku dela likvidacijske komi-
sije za podjetji Sad in Celeia. Poslo-
vanje pri podjetju Sad ni bilo takšno,
kot bi moralo biti. Desetmilijonski pri-
man jWjaj ter nezavarovan pisarniški in
laiboratorijski material dovolj jasno
priča o malomarnem ix)slovanju vod-
stva tovarne. Zato so mestni odborniki
soglasno sklenili, da se z likvidacijo
čimprej konča, krivce pa pokliče na
odgovornost.
Stanje podjetja Celeia je boljše. V
sedanjem obsegu in trenutni aituacijii
pa Celeia ne bi mogla poslovati, zato
sta se ti dve sorodni podjetji združili
v eno pod imenom »Celeia-Sad«. Di-
rektor, ki skuša z najboljšo voljo po-
staviti novo podjetje na trdne temelje,
je predložu Mestni,občini načrt z no-
vimi izpopolnitvami. Potrebno je pred-
vsem, da se podjetje ¿zpopolni z novo
opremo (poplava je uničila malodane
ves pisarniški in laboratorijski mate-
rial). Ce bi pa hoteli v Celju izdelovati
večje števiilo sadnih sokov in to izvozne
kvalitete, bd. bila nujna tudi nova hla-
dilnica. Ljudski odborniki se niso v
celoti strinjali s širokopoteznim na-
črtom zastopnika podjetja Celeia-Sad,
ker imamo pri nas za enkrat le še pre-
močnega nasprotnika sadnim sokovom
— alkohol! — Iznesen je bil umestni
predlog, da naj se novo podjetje Celeia-
Sa4 postopoma širi, da dokaže svoj
ekonomski obstoj. Prvo pa je, da to-^
vama izdela kompletni idejni, ekonom-
ski in tehnični elaborat — so bUi mne-
nja ljudski odborniki.
Reorganizacija gostinstva je dvigni'la
v Celju morda več prahu med prebi-
valstvom — to se pravi, med prijatelji
vinske kapljice — kot pa med gostinci
samimi. Da se poveča število sociali-
stičnih obratov, so zasebni gostinski
obrati prenehali poslovati. Pritožbo je
vložil edino en gostilničar, ostali za-
sebni gostilničarji pa so bili pova'bljeni
na razgovor in so se nekateri (Meštrov-
Na-Na, Zerdoner-Savinja) že izjavili za
socialistično organizacijsko obliko, dru-
gi pa se kar niso mogli odločiti...
Iz poročila o poslovanju fiinančne in
tržne inšpekcije je sledil sklep, da se
nujno poveča število inšpektorjev, ker
samo dva človeka pač ne zmore ta težke
in odgovorne službe. Nujno je tudi, da
se bo povečal kader revizorjev, ker bi
marsikatero podjetje ne zabredlo tako
daleč, če bi bila naša revizijska služ'ba
številnejša in sposobnejša. V splošnem
je opaziti, da naši računovodje zelo
slabo opravljajo svoje delo. Predlog, da
bi v najbližji bodočnosti pripravili v
Celju nekak seminar za računovodje,
je bü umesten in nujen.
Sprejeli so še odlok o ustanovitvi
uprave zelenega pasu mesta Celja. S
tem odlokom bodo gozdovi onkraj Sa-
vinje spet pripadli v last in upravljanje
celjske občine in bo končno regulirano
dejstvo, da bo zeleni pas mesta Celja
primerno zaščiten.
Pod točko »personalna vprašanja« je^
tovariš Pelko prečital predloge o ime-
novanju in nastavitvi poslovodij .in di-
rektorjev nekaterih celjskih podjetij.
Ker so bili novi vodje po zmogljivosti
in zaslugah med NOB dobro izbrani,
so jih odborniki soglasno potrdili. Prav
tako so odborniki ixDtrdili tudi garan-
cijske izjave za 'investicijski kredit za
podjetja Plinarna - Vodovod, Planina,
Mesnina. Strojna finomehanika. Mleko,
Na-Na, Zerdoner-Savinja, Celjska ti-
skarna. Mlinsko podjetje in Fotolik.
Končno je še tovariš Janez Trofenik
podal poročUo o stanju Doma onemoglih
na Grmovju in 4d Prešniku v Rožni do-
lini. Da se poveča kapaciteta oskrbo-
\^ancev, bodo Dom onemoglih na
Grmovju razširili tako, da bo prostora
vsaj za 120 oskrbovancev, na »Prešni-
ku« pa bodo izvršili vsaj najnujnejša
popravila v notranjosti stavbe. Skupna
adaiptacija za Grmovje bi stala okrog
18 müijonov, za »Prešnik« pa 7 mili-
jonov dinarjev. S tem bi dobUi pri-
merno zavetišče tudi upokojenci brez
svojcev.
Ljudski odborniki so na svoji V. seji
potrdili še ustanovitev oziroma osamo-
svojitev nekaterih podjetij, kot »Kme-
tijska apoteka«. Astra in Vino-Koper.
Kmetijsko apoteko, ki jo upravljajo di-
plomiirani agronomi v režiji »Zorke« iz
Sabca, bodo naši okoliški kmetovalci
gotovo z veseljem pM>zdravili. saj ima
poleg bogate zaloge umetnih gnojil tudi
najraznovrstnejša zaščitna sredstva za
uničevanje sadnih čn rastlinskih škod-
ljivcev. Vs.
Maršal Tito otvorii svetovni Kongres za
varstvo otroi( v Zagrebu in podpisal
deidaracijo o pravicaii otrok
v Zagrebu se je 30. avgusta pričel
Svetovni kongres za varstvo otrok, ki
mu poleg gostov prisostvuje nad 350
delegatov iz 30 držav sveta. Prvi dan
so delegati navdušeno izbrali maršala
Tita za častnega predsednika kongresa,
medtem ko je bila za delovnega pred-
sednika izvoljena predsednica Sveta
društev za varstvo otrok v Jugoslaviji
tovarišica Milka Minié. Organizacijo
združenih narodov zastopa na kongresu
direktor socialnega urada za Evropo
gospod Maurice Milhaud, UNESCO in
UNICEF pa gospod W. A. V/all. Poleg
teh dveh je prispelo še mnogo drugih
predstavnikov humanističnih organiza-
cij sveta.
Prvi dan je Kongres za varstvo otrok
obiskal maršal Tito v spremstvu vi-
sokih funkcionarjev NR Hrvatske. Pri-
sotni so ga navdušeno pozdravljali.
Maršal Tito je imel pozdravni govor,
v katerem je p>odčrtal veliko pridobitev
ljudstev sveta v OZN, kjer nekaj ura-
dov neprestano skrbi in izboljšuje raz-
voj mladine pri najrazličnejšili narodih
sveta. Te organizacije so ob sodelova-
nju dobrodelnih organizacij v posamez-
nih deželah storile mnogo dobrega za
zdravje, varnost in razvoj otrok. Maršal
Tito je v kratkem navedel tudi uspehe,
ki jih dosegajo naše organizacije na
tem polju, na kraju pa je kongresu
želel uspešno delo in navzočim izroču
svoje prisrčne pozdrave ter dobro-
došlico.
Kongres bo trajal do sobote, dne
4. septembra. Podrobna poročila o delu
Kongresa prinašajo vsi naši dnevni
časopisi.
Davčne utaje nekatefih celjskih obrtnikov presegajo
za leto Í953 večmilijonske zneske
NAJVEČ UTAJ DOHODNINE JE PRI OBRTNIKIH, KI ZAPOSLUJEJO
VECJE ŠTEVILO DELOVNE SILE
Odmera dohodnine in prometnega
davka za leto 1953 je na področju Celja
v glavnem končana. Davčna zavest za-
vezancev je boljša samo pri majhnih
obrtnikih, medtem ko so dokazane utaje
davka v visokih zneskih skoraj pri vseh
tistih obrtnikih, ki so zaposlevali tujo
delovno silo in 'dosegali prav z zap>o-
slitvijo le-te večmilijonske zneske pro-
meta. Da bi prikrili dejanski dohodek,
so v svojih knjigah in temeljnicah iz-
vrševali razna »storna in pomote ad-
ministrativnega značaja« in tako »ne-
hote« hoteli prikazati v davčnih pri-
javah nižji dohodek, kot so ga dejansko
imeli. Da bi ne bili prizadeti tudi po-
šteni delovni obrtniki, bomo navedli
imena nekaterih, ki so hoteli očitno iz-
igrati organa uprave z dajanjem ne-
resničnih podatkov.
Tako je Golob Ludvik, mizar iz Celja,
prijavil za leto 1953 manj čistega do-
hodka v znesku za 2,536.336 din. To
opravičuje s »pomoto«, da ni zapazil
vseh izstavljenih računov in seveda ni
mogel vnesti v davčno prijavo resničnih
podatkov. Tudi za leto 1952 je enako
utaju čisti dohodek v znesku 141.113 din
za obdobje šestmesečnega poslovanja.
Optik Kager Cecilija je že v letu 1952
dala neresnično davčno prijavo, imela
pa je prometa samo z Zavodom za so-
cialno zavarovanje za preko 2,100.000
dinarjev. Prijavila je le 96.000 din let-
nega čistega dohodka, od katerega naj
bi se »preživljala« še z enim družinskim
članom. To pomeni, da naj bi 1 oseba
živela od mesečnega dohodka 3800 din.
Prav tako je prikrüa v davčni prijavi
za leto 1953 zalogo materiala in pol-
izdelkov, ki so jih organi uprave za
dohodke ob popisu ugotovili v vrednosti
nad 400.000 din. Pri mizarju Štukleku
Karlu so oh pregledu knjig ugotovili,
da je prikril preko 1,000.000 din do-
hodka. Enako kot drugi je tudi ta »po-
zabil« vpisati nekatere račune. Pri te-
sarskem mojstru Hrastniku iz Trnovelj
znaša razlika med prijavljenim in po
reviziji ugotovljenim dohodkom preko
700.000 din. Prav tako bi poudarui, da
razen enega primera ni bilo niti pri
ostalih obrtnikih ugotovljeno nič boljše
stanje, samo da so bili zneski dohodka
takoj ugotovljivi in vpisani. K tem so
se pridružili nekateri avtoprevozniki.
Jager Anton z Ostrožnega je prikril za
preko 400.000 din dohodka že drugo leto
po vrsti. Fazarinc Antoai ima za 300.000
dinarjev več računov, kot jih je v pri-
javi napovedal. Avtoprevoznik Sodim
Franjo iz Zgornje Hudinje je v letu
1952 napovedal samo 23.000 din letnega
čistega dohodka, s katerim naj bi pre-
življal štiričlansko družino, kar znaša
mesečno povprečno 1800 din. Za leto
1953 tudi ni napovedal realnega do-
hodka in prometa.
Zato je nujno potrebno, da se uveljavi
uredba o obrtništvu glede zmanjšanja
zaposlitve tuje delovne sile pri privat-
nem obrtniku. Vsi opisani primeri nam
kažejo, da je največ špekulacij prav pri
teh obrtnikih in kakor je znano, je to
v drugih republikah že urejeno. V ne-
katerih strokah pa zajxjslovanje tuje
delovne sue sploh niso dovolili (živu-
ske, kemične itd.).
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Kjer so pogoii že dozoreli,
bo treba ustanavljanje
komun pospešiti
Konjicah. Ni še jasno povsem, če se
bodo Oplotničani priključili k tej ko-
muni, saj se nekateri' zavzemajo za
priključitev k mariborski skupnosti
komun. Nejasno je tudi, kam se bo
priključila občina Vitanje, najbolj ver-
jetno pa izgleda, da se bodo volivci te
občine odločili za konjiško komuno.
Na področju Šmarja in Rogaške Sla-
tine bi naj bila šmarsko-rogaška ko-
muna. Kje bo sedež komune, se volivci
še niso dokončno odločili. Eni so mne-
nja, da bi naj bil v Šmarju, drugi se
pa ogrevajo za Rogaško Slatino, kar bo
verjetno najboljša rešitev, ker je Ro-
gaška Slatina gospodarsko bolj razvita
kot Šmarje. V to komuno bi spadale
občine Rogatec, Rogaška Slatina, Šmar-
je, Pristava, Podčetrtek in Polje ob
Sotli, če se bodo volivci za to odločili.
Za celjsko komxmo, ki bo imela svoj
sedež v Celju, sta se doslej izkristali-
zirali dve varianti. Po eni naj bi ta
komuna obsegala poleg Celja še Štore,
Šentjur pri Celju, Škofjo vas, Šmartno
v Rožni dolini. Vojnik, Frankolovo, Vi-
tanje, Dobrno, Slivnico, Ponikvo in
Dramlje. Zagovorniki te variante ute-
meljujejo takšno razmejitev s tem, ker
prihaja v celjske tovarne veliko število
delavcev iz teh občin. Pristaši druge
variante pa menijo, da je takšno ob-
močje preobsežno, ter so mnenja, da bet
naj celjska komuna obsegala le 8 ob-
čin in sicer: Celje, Store, Škof j a vas,
Šmartno v R. d.. Vojnik, Frankolovo,
Slivnico in Dobrno. Vojnik je gospodar-
sko prešibak center, da bi imel pogoje
za razvoj samostojne komune. Pač pa'
bi naj bü po tej drugi varianti sedež
komune tudi v Šentjurju pri Celju, ki
bi združevala občine Šentjur, Ponikvo,
Dramlje, Slivnico in morda tudi 2u-
sem, če se bodo volivci za to opredelUi.
Za pasivni kozjanski predel sta možni
dve rešitvi. Ali ustanoviti komuno s
sedežem v Kozjem, ali pa ustanoviti
gospodarsko močno občino. Verjetno se
bodo volivci v začetku raje odločili za
močno občino, vsaj do takrat, dokler
se ne bodo ti predeli gospodarsko raz-
vili in osamosvojili. Volivce občine Pla-
nine, razen Prevorja, so se pa že odlo-
čili za priključitev k sevniški komu-
ni, kamor občina tudi gravitira.
V komunah bomo dosegli večji go-
spodarski razvoj, v njih bo družbeno
upravljanje in iniciativa volivcev prišla
najbolj do izraza. Ker so pogoji za
za ustvarjanje komun marsikje že do-
zoreli, je dolžnost organizac'j ZK, SZ
in sindikalnih podružnic, da okrepijo
politično delo s tem v zvezi. Z naj-
širšim sodelovanjem volivcev bo teri-
torialna razdelitev najbolj pravilno iz-
vršena in statuti komun bodo odraz
demokratičnih teženj in zahtev naših
delovnih ljudi. -ma-

»Savinjski vestnik«, dne 3. septembra 1954
Stran 3
ŠTEV. 35
Razvoj^kurirskih zvez
na Štajerskem
(Nadaljevanje)
Pohorska (II.) linija
Posadke v stanicah Pohorske Unije
niso imele večjih vojaških akcij, na-
padale so le posamezne Nemce ali
jjianjše patrole. Veliko pomoč so jim
nudile domačije pri Grmeku, Višču,
^avku, Jarcu in Koširju, ki so jih oskr-
bovale s hrano in podatki.
. Od oktobra 1944 dalje je imela sta-
nica 11 zelo težaven položaj, ker so
iJem-ci pričeli ofenzivo proti našim edi-
nicam na Pohorju. Prehod čez Dravo
je bil popolnoma onemogočen, vendar
so kurirji poskušali vzpostaviti zvezo
s stanico lia, ki je bila na levem bre-
gu. Toda edina zveza je ostala s stani-
co 17 pri Vurbergu, ki je bila še naj-
bolj zanesljiva.
Ivan. Mogu-Marko, inštruktor lil. re-
lejnega sektorja za Štajersko, pripove-
duje, da je sovražnik pritisnil pred-
vsem na Prekmursko in Pohorsko li-
nijo, da bi zveze obdržali, so hoteli sta-
nice povezati. S Plankarjem-Čičkom
sta se odpravila preko Pohorja, da
obiščeta Prekmurje. S seboj sta vzela
nekaj najboljših kurirjev, ki bi postali
komandanti novoustanovljenih stanic.
Dvanajstorica je v nočnem maršu pri-
šla s Pohorja do Rač, kjer so predanili
na skednju nekega našega somišljenika.
Verjetno je kdo skupino izdal, kajti
kmalu sta pripeljala dva nemška ka-
vtiona in vojaki so pričeli preiskovati
sosedovo hišo in skedenj. Morali so
biti slabo informirani in Jure, Slav, Lev
ter Marko so se zaman pripravili na
obrambo, ker so se Nemci čez dve uri
odpeljali proti Mariboru.
Naslednjo noč so nadaljevali pot čez
Ptujsko polje proti St. Vidu ob Dra-
vinji, kjer so mimogrede sežgali avto
morilca Standla, ki je imel srečo, da
sam ni bil v avtomobilu. Brez večjih
borb so pnšli čez Dravo. V vasi Mu-
škanci se je poslovil Marko, ki je ostal
tu, da vzpostavi zveze z Mariborom.
Najprej je skušal dobiti zvezo z Ni-
kom, ki je bil takrat v bližini Lenarta.
V vasi Biže mu ljudje niso dosti ver-
jeli, ker so mislili, da je nemški špi-
jon. Po dolgem prigovarjanju je do-
segel, da je šlo neko dekle k Niku s
sporočilom, naj se javi na določenem
mestu, ker ga čaka Marko. Niko spo-
ročilu ni verjel in je poslal dekle na
policijo v St. Lenartu. Zato je namesto
Nika ргта na dogovorjeno mesto
policija. Ko-mandant policije je mislil
prvi pobiti partizane, zato je planil
skozi varata, Markova brzostrelka ga
je skoraj razpolovila. Slave je pri
drugih vratih tudi prisilil Nemce k
umiku, nato sta oba še hitro zmetala
ročne bombe in pretekla prazen pro-
stor, medtem ko so bili policisti po-
polnoma zmedeni. Slave je seveda ko-
mandirju, ki ga je ubil Marko, še po-
prej odvzel brzostrelko. Padla pa sta
dva Slqvenca-dezerterja nemške voj-
ske, ki sta se, јгттш pred dnevi pridru-
žila, a se pri rmpadu nista znašla. Mar-
ko in Slave sta nekaj dni slepo tavala
po neznanem terenu in sta bila bolj
na srečo kot z zvezami našla Potrčevo
domačijo pri Sv. Urbanu in dalje на
partizansko javko.
Komanda III. relejnega sektorja
Leta 1944 po osvoboditvi Mozirja je
bil štab v Bočni. V njem je bilo dvaj-
set ljudi. Komandant je bil Edi Golc-
Svigelj, njegov namestnik Franc Plan-
kar-Cičko, kcmiisar Henrik Ribič-Muk
in zaščito so sestavljali Miha-Branko,
Aci Junger, Boris Košenina, Vinko Pra-
protnik, Adolf Praprotnik, Edi Ribič,
Adolf Jesih-Cerčil in še drugi.
Kei je štab predvideval večjo nem-
ško ofenzivo, je najprej okrepil Mo-
ravski in gornji Savinjski sektor, kjer
so bile stanice najštevilnejše. Na enem
samem mestu niso mogli ostali dalj
časa, zato je prišel štab iz Bočne v Št.
Janž pri Rečici, nato v Melise in Ljub-
no. Komandant Edi Gole je bil zelo
iznajdljiv in je v Gornji Savinjski do-
lini priskrbel radioaparat, ki so ga no-
sili s seboj in poslušali skupaj z va-
ščani v vaseh, kjer je bila elektrika.
Sredi oktobra je štab z zaščito na-
padel Vransko in opustošil poHo. To
dejanje je Nemce tako prestrašilo, da
so dobili iz Celja znatno pomoč vojaštva
in celo štirje tanki so stali na cesti
Tfied Vranskim in Brodom. Stab se je
Po uspeli akciji umaknil preko ceste
T'rojane—Vransko in čez Motnik nazaj
^ Gornjo Savinjsko dolino, Nemci, pa
*o гагтшп iskali dva dni po hribih okoli
"^mnskega. '
Ko so pričeli decembra 1944 Nemci
splošno o/enziuo, se je štab um.aknil
^eko slapov v Motnik od tu pa v Spi-
^^^ič na stanico 22, od koder je šel
^Ije v Sv. Lenart na stanico 26 in nato
stanico 24 v bližini Liboj. Tu jih je
^'iskal tudi tov. Sergej Kraigher, ta-
^'"otni sekretar oblastnega komiteja za
^^jersko. Sredi januarja se je štab zo-
približal Vranskemu in dvakrat na-
padel. Pri tem so dvema nenaklonjeni-
ma kmetoma pobrali nekaj živine, če-
prav je bilo v trgu polno Cerkezov. Ko
so šli februarja komandant Gole in ku-
rirja Aci ter Miha na ogled v Prekopo,
so jih Nemci napadli in kurir Miha je
padel.
V začetku marca je dobil štab povelje
od oblastnega komiteja za Štajersko,
naj se premakne v bližino postojanke
Bojan pod Uršljo goro, od koder je na-
meraval preko Dobrovelj oditi na Ko-
roško. Pot jim je preprečila nemška
kolorM, ki je že šla iz Slovenije proti
oroški. Sele po nekaj dnevih jim je
uspelo, da so prekoračili cesto in že-
leznico v Šaleški dolini in preko Gra-
ške gore prišli v St. Vid nad Crno na
stanico 34,
Od tu se je zopet premestil na po-
velje oblastnega komiteja na Pohorje,
ker je bila"'^ bližini ruska vojna dele-
gacija. Na stanici deset se je skušal v
njihove-'Vrste vtihotapiti nemški špijon
— mlad Ukrajinec, ki se je izdajal kot
kurir Tolbuhinovega štaba in zahteval,
da ga peljejo k ruski vojni delegaciji.
Toda med člani zaščitne čete je bil tudi
nek Ukrajinec, ki je pričel namišlje-
nega kurirja spraševati prodrobnosti, o
katerih on ni mogel govoriti. Po dalj-
šem zasliševanju je priznal, da ga je
poslal gestapo z nalogo, naj se vrine
v rusko vojno delegacijo in jo skuša
uničiti.
Poleg vsega se je delo štaba III. re-
lejnega sektorja za Štajersko najlepše
pokazalo v tem, da so zveze, ki jih je
okupator s svojim terorjem prekinil,
nenehno znova obnavljali in da so bile
takoj vzpostavljene.
(Dalje prihodnjič.)
Stanica 8 S ob Dravi leta 1944J
Marica Frecé:
29- oktober — dan prve množične arefacifej
sodelavcev Osvobodilne ironie v Celju
(Nadaljevanje)
NA GESTAPU
Oibrnjeni v zid smo se z očmi skušali
razgledati okoli sebe, da bi videli, kdo
vse se tu nahaja, kajti trenutek ob
prho du je bil mnogo prekratek, da bi
lahko na pogled videl in spoznal vse.
Ob pogledu na miizarja Štibelna iz Ga-
berja, tapetnika Dolerja in trgovca Bo-
žiča je vsakogar od groze spreletelo,
tem ibolj, ker so pred njihovimi nogami
biii nahrbtnliki in jerbasd materiala, ki
so ga pri aretaciji našli. Pri vseh treh
so bile znane javke, razen tega so pri
Božiču lizdelovali letake, pri ostalih
dveh pa so jih razpečavali. Nedaleč od
nas so že zasliševali ilegalko-kurtirko
Nado Francetovo (por. Primožič), ki so
jo prtijeli pri Dolerju, ko je prišla po
materiial.
Ker so gestapovci opazili, kako nam
bliskajo oči, so se postavili v skrajno
bližino vsakogar, kot bi hoteli ujeti še
dih posameznika. Vrata pa so se med
tem še neprestano odpirala in zapirala.
Zdaj se je zaslišalo klicanje imen in
ropot pisalnih strojev je naznanil ža-
losten začetek. Začeli so nas razdelje-
vati po sobah, od koder je glasno vpitje
že udušilo tipkanje strojev. Nihče se ni
mogel vživeti v to groibo resnico vse
do časa, ko je zas.lišal svoje ime in je
stal pred mrzlim obrazom odurnega
gestapovca^zasliševalca. Zdaj se je ne-
nadoma porod'ilo drugo vprašanje: kaj
vedo, s čtm bodo začeli? Ker so vedeli
le za sodelovanje in pri mnogih ne za
določeno delo, so najprej pričeli z vpra-
šanji o poznanstvu s tem ali onim
imenom naših vod'lnih aktivistov. Med
drugim so postavüii tudi vprašanje o
sodelovanju z Omanovo. Na zanikanje
SO' se obimili k vratom in veleJli stra-
žarju, naj privede Omanovo, ki pa je
v čakalnem prostoru ni bilo opaziti.
Vstopila je z dvignjeno glavo, nekoliko
bledim obrazom, skrbno urejeno pri-
česko, novim plaščem in čevlji. Kako
daleč je bila od običajne Darje, ki je
nosila vedno v gladko počesanlih lasehi
moder trak in je bila oblečena v po-
darjeno dežno pelerinico. Zdaj je stala
tu z rahlim ciničnim nasmehom. Po-
zorno so spremljali gestapovcu srečanje
pogledov in ponovili vprašanje o po-
znanstvu z njo. Na jasen odgovor >ne«,
ki je veljal tudi njej, so se obmüi k
njej in vprašali: »Und was sagen Sie?«
Tedaj se je porosto nasmejala in izziva-
joče odgovorila: »Ja!« Ob tem odgovoru
so se tla zamajala pod nogami, iz oči
pa je vpil glasen očitek: >Ne zaslužiš
drugega kot pljunek v obraz — izda-
jalka!« Zdaj je postalo vse jasno. Toda
le kako obvestiti vse o tem, kajti njo
je čakalo še delo. Ničesar ni bulo več
čutiti v notranjosti, samo zaničevanje
do nje vse do časa, dokler ni prišlo
oboroženo spremstvo, ki nas je odvedlo
v zapor. Med potjo smo srečavali znane
obraze, ki so se od nas nemo poslav-
Ijah..'.
PRVA NOC V ZAPORU
Mrko zidovje Starega piskra, :katere-
ga stene iin tla so še bile oškropljene
s krvjo zavednih Slovencev, odpeljanih
na jug, in naših sodelavcev, ki so že
trpeli v koncentracijskem taborišču
Mauthausen ali so padli pod streli —
je sprejemalo nove žrtve. Težka železna
vrata so se v tem poipoldnevu nepre-
stano odpirala in zapirala. Ker so nas
vodili pos.amezno iz gestapa, smo se ▼
tej hiâi razgub-ii, ne da bi vedeli, če
bomo še kdaj v življenju srečali drug
drugega. Na koncu pustega hodnika v
prvem nadstropju je še stal nekdo. BU
je Prežel j ev Franček, ki je ob naši
aretaciji še hodil po cesti, pozdravil
znanko, ki je šla v spremstvu gestapa
in že je bil sam v nemških krempljih.
Nepopisni so bil občutki ob zavesti,
da si za močnimi zapahi in izročen mi-
losti: in nemilosti krvoločnega, podivja-
nega gestapa. Nekako olajšanje se je
začutilo šele, ko so stražniki z nabitimi
puškami odšli in si prešel v roke
službujočega pazniJka. Mnogi od teh so
bili naših misli, vendar jih okupator ni
mogel takoj pustiti s iéh. mest, ker ni
bilo nadomestila, saj so bili zapori po
vseh Icrajih, kjer se je pojavil gestapo,
polni. Ko si zaslišal po odhodu straž
človeško slovensko besedo paznika in
našel v celici znane obraze sotrpinov,
si se za trenutek oddahnil. Toda pogled
na gosto zamrežena okna in temo, ▼
■kateri si se znašel, ko je kmalu ugasni-
la luč, je obudila sto nejasnih vprašanj
o nerešenih nalogah, oživela najlepše
življenjske spomine [n te zanesla ▼
toplo naročje doma. Preveč je bilo ta
dan hudega, da bi m.oglo srce utihniti
od bolečine in se pogrezniti v spanje ...
Iz tega razmišljanja in zaskrbljenosti
je vse zbudila sredi noči trda hoja ipo
hodnik,h in butanje na. vrata. Začela
so se nova zasliševanja, prižigale so se
luči po celicah in kričanje besnih ter
pijanih gestapovcev je napolnilo ves
zapor. Pričeli so padati prvi udarci .in
sliáati je bilo stokanje mučenega tova-
rCša. To se je dogajalo večkrat v tisti
noči vse do ranega jutra, ko se je začel
nov dan in z njiim novo trpljenje...
(Konec prihodnjič.)     J
19. SEPTEMBRA VSi NA OSTROŽNO!
Patrulja Kozjanskega odreda bo obiskala vse važne kraje iz NOB
Borci Kozjanskega odreda, ki bodo
sodelovali v patrulji, bodo na svoji poti
po Kozjanskem obiskali vse najvažnejše
kraje iz časov partizanstva, razne po-
stojanke, grobišča, partizanske vasi in
družine itd. Patruljo bo vodil tovariš
Janežič Janez, ki je bil drugi koman-
dant Kozjanskega odreda.
Patrulja se bo zbrala 11. septembra
ob deveti uri dopoldne v Sromljah pri
Brežicah. Tukaj se bodo zadržali eno
uro, nato pa bodo krenili v Pišece,
kamor bodo prispeli predvidoma eno
uro pred poldnevom. Ob pol dveh po-
poldne bodo odšli v smeri Podsrede čez
Osredek in Pusti vrh. Iz Podsrede bodo
odšli čez Krajnčev vrh in Plevnik ter
preko Pokojnika v Pilštanj. Pohod do
Pi'lštanja bo trajal en dan, dvanajstega
pa bodo iz Pilštanja odkorakali čez Za-
gorje v Planino. Tu se bodo srečali s
patruljo XIV. divizije in prisostvovali
mitingu ob sodelovanju kulturne ек1р>е
»Štirinajste«.
Naslednji dan, dne 13. septembra, bo
patrulja odšla proti Dob ju, kamor bo.
pris,pela že ob sedmi uri zjutraj, v Sliv-
nico pa ob desetih, medtem ko bo v
Šentjur prispela ob 13. uri. Eno uro
pozneje bodo prispeli v Grobelno. —
Morda se komu zdi to 'potovanje malce
naglo, toda ob pol štirih bodo že v
Šmarju, kjer bo prebivalstvo priredilo
miting. Borci se v Šmarju ne bodo
mogli dolgo zadržati', ker bodo ob osmih
zvečer že v Kostrivnici na drugem par-
tizanskem mitingu.
Naslednji dan se bo patrulja razdelila
na dva dela. Prvi bo šel v Negonje,
drugi pa na Sladko goro. V Kostrivnici
se spet združijo in nadaljujejo pot v
Podčetrtek, kjer bo ob treh -popoldne
sprejem. Od tu bodo odhiteli v Šempeter,
kjer jih bodo pričakovali ob peti urL
V Podsredi bodo že ob šestih zvečer,
pot pa bodo nadaljevali čez Kostrivnico
in Veliki kamen v Senovo. V Senovem
jim bodo pripravili sprejem in miting.
V Senovem bo patrulja prenočila in
naslednje jutro nadaljevala pohod pre-
ko Pustih ložic in Mrzle planine v Za-
bukovje, kjer se bodo opoldne ix)klonilî
spominu padlega politkomisarja odreda
ob njegovem grobu. V Zabukovju se
bodo zadržali ves popoldan. To bo prvi
večji počitek, združen z mitingom.
Iz Zabukovja bodo 16. septembra od-
šli čez Presko, preko Malega Podgorja,
Rudnika in Poljan v Marof, kamor na-
meravajo priti že ob eni uri popoldne.
Po enournem postanku 'bodo šli v Jur-
klošter. Tu se bodo razdelili in obiskali
partizanske družine na Volušu, zvečer
pa se bodo udeležili mitinga in prire-
ditve v Jurkioštru.
Drugi dan — 17. septembra — bo
patrulja odkorakala naprej čez Henino,
Poljane in Sv. Lenart, kjer jo bodo do-
čakali nekako ob pol treh popoldne. Ob
osmih zvečer jih pričakujejo že na mi"-
tingu v Brezah, kjer bodo tudi pre-
nočili.
Devetnajstega septembra pa bo šla
patrulja čez Glažuto na Svetino, kjer
bo položila venec na skupni grob padlih
borcev II. bataljona Kozjanskega od-
reda. Po mitingu na Svetim bodo šli v
dolino in čez Pečovnik na Breg, kamor
bodo prispeli ob treh 'popoldne. Z Brega
bodo odšli naprej v Celje, kjer bo ob
poetih po'poldne pred magistratom spre-
jem vseh patrulj.
Kot je iz programa razvidno, bodo
borci Kozjanskega odreda obiskali ve-
liko vasi in krajev, ki so znani iz težkih
časov narodnoosvobodilnega boja. Na
poti bodo srečali stare znance, stare
aktiviste in bojišča iz medvojnih let.
Člani okrožnega komiteja SKOJ na Bohorju leta 1944
V partizanskih {(rajih bodo sodelovale
ŠTEVILNE KULTURNE EKIPE
Isti čas, ko bo petnajst partizanskih '
patrulj dbiskovalo partizanske kraje,!
bodo na raznih proslavah ш mitingih j
sodelovale tudi kulturne ekipe in pev-.j
ski zbori i
Tako bo vsej Štajerski znana kul-^
turna ekipa XIV. divizije nastopala j
najprej na Kozjanskem. Prvi njen na-:
stop bo v Sedlarjevem, kjer je predi
desetimi leti Štirinajsta prekoračila*
Sotlo. V Sedlarjevem bodo nastopili-
11. septembra ob treh popoldne. Sku-i
pina bo nato šla з patrolo Štirinajste^
v Kozje, kjer 'bo nastopila ob osmih
zvečer. Naslednji dan bodo nastopili na
Planini. Od tu bodo na poti v Rimske
Toplice obiskali še Jurklošter. Iz Ko-
zjanskega (bo ekipa šla v Zgornjo Sa-
vinjsko dolino, ki je s prihodom Štiri-
najste .postala osvobojeno ozemlje. V
Gornjem gradu bodo priredili miting
14. septembra, v Šoštanju 15. septembra,
na Ljubnem in v Rečici ob Savinji pa
16. septembra. Dne 17. septembra bo
zbor vseh enot Štirinajste v Mozirju,
kjer bo eki,pa izvedla velik program, od
tu pa bo odšla naravnost na Ostrožno.
Invalidski pevski z'bor bo prvič na-
stopil pri grobnici herojev v Ljubljani
dne 8. septembra. Dne 11. septembra bo
zapel v Mežici, od tu pa bo vsak na-
slednji dan nastopal drugje, in sicer:
v Ravnah, Slovenj Gradcu, Moravčah,
Velenju, Topolšici, Mislinju, na Vran-
sikem in končno na Ostrožnem.
Kulturna ekipa IX. korpusa bo da-
jala prireditve v Kamniku, na Izlakah,
v Vitanju, Zrečah in na Ostrožnem,
Pevski zbor »Prešeren« iz Kranja bo
nastopal po raznih krajih Gorenjske,
medtem ko bo celjski Komorni zbor
nastopal na prireditvah in mitingih po
celjskem okraju. Poleg teh ekip bodo
tudi Tržačani nastopili enkrat v Rim-
sldh Topdicah in enkrat v Laškem.
rac
rac
ESPERANTSKI
TEDEN
*
LITERATURE MEDNARODNEGA
JEZIKA 1И NJEGOVE PRAKTIÖNE
UPORABE
ODI. DO 7. SEPTEMBRA 1954
Ï CELJU, TITOV m 6
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 3. septembra 1954
Stev 35

ŽRTEV PLANIN
V soboto sta odšla na Okrešelj 18-letni
abiturient girmiazije Pavle Blaznik in
24-letni Vili Svet iz Celja. V nedeljo
sta plezala na Tursko goro nad Okreš-
Ijem. Med plezanjem se je Blaziiiku
odlomil masiv skale Ln je padel okrog
32 metrov globoko v grapo. Najprej ga
je njegov tovariš spravil na varnejše
mesto, v prvih popoldanskih urah je pa
do njega splezal neki graničar. Grani-
čar in Svet sta Blaznika na varnem
mestu dobro zavarovala pred ponovnim
padcem. V noči na ponedeljek so po-
nesrečenca celjski gorski reševalci in
člani AO rešili iz stene in spravili v
Turski žleb. Prepeljali so ga" v celjsko
bolnišnico, kjer so ugotovili težke po-
škodbe. Imel je prebito lobanjo, levo
roko dvakrat zlomljeno in utrpel je
pretres možgan. Vse dni je bil v ne-
zavesti, v četrtek zjutraj pa je podlegel
poškodbam.
za izračunavanje najemnme, m sicer
v coni A 0,30 din, v coni B 0,25 din in
v coni C 0,20'din.
Tudi te tarifne postavke verjetno še
niso dokončne, ker se bo po vsej Slo-
veniji izvršil pregled in primerjava no-
vih najemnin in na podlagi tega do-
končna določitev tarifnih postavk, ven-
dar so za enkrat veljavne za sklepanje
stanovanjskih pogodb omenjene tarifne
postavke.
Ker so postavke za stanovanjske na-
jemnine zopet spremenjene, je podalj-
šan rok za sklepanje stanovanjskih
pogodb do 20. septembra 1954, seveda
z veljavnostjo od 1. avgusta dalje.
čini in na betonu, sta prišla z mojstrom
navzkriž. Mojster se ga hoče iznebiti in
ob vsaki priliki govori, da je pomočnik
zanič. (Čudno, saj je že taiko dolgo pri
njem!)
Odkar sta sprta, mojster pomočniku
ne dovoli delati nadur. Ce je kakšen
dan delj časa v pekarni, mora ostati
naslednji dan toliKo ur doma. Medtem
pa drugii ipomočmki smejo delati po
urah. Toda kako so plačani, je tudi
poglavje zase. Njüiove nadure vpisuje
in plačuje ločeno Bilo b: dobro pogle-
dati, Kolifco je Zavod z o socialno zava-
rovanje s tem prikrajšan.
Gibanje prebivalcev v GeljH
v času od 23. do 31. avgusta 1954 je bilo ro-
jenih 34 dečkov in 28 deklic.
Poročili so se:
Marcee Josip, mizarski pomočnik iz Celja in
Osetič Jožefa, natakarica iz Žalca; Bremec Lado-
slav-Mihael, računovodja in Vajdetič Ana-Ma-
rija, pripr. pisarniški referent, oba iz Celja;
Miklenič Stjepan, krojaški pomočnik iz Zagreba
in Goričan Marija, krojaška pomočnica iz Celja;
Malgaj Milan, gradbeni tehnik in Kotušek Ile-
lena, kemijski tehnik, oba iz Celja; Bobinac
Franjo, finomehanik in Schmerz Zlata, črtalka
z zlatom, oba iz Celja; Gluvič Cedomir, vodnik
JLA in Sluga Terezija, gospodinja, oba iz Celja.
Umrli so:
Golež Jože, upokojeni železničar iz PlatinoT-
ea, star 88 let; Moro Marija, gospodinja iz
Račice, stara 56 let; Crep Miklavž, upokojeni
delavec iz Strmca, star 47 let; Bučar Rudolf,
delavec iz Hrastnika, star 51 let; Razboršek
Jože, upokojeni delavec iz Prebolda, star 66 let;
Domšek Antonija, upokojenka iz Hrastnika,
stara 66 let; Jelen Janko, otrok iz St. lija pri
Velenju, star 7 dni; Poiane Marija, posestnica
iz Lahovega grabna, stara 58 let.
NEDELJSKI PROMENADNI KONCERT
V CELJSKEM PARKU
V nedeljo dopoldne je v celjskem
parku igrala godba na pihala iz Žele-
zarne Store, ki se je kar dobro izkazala.
Pred godbeniim paviljonom, ki ga je
pred kratkim postavilo Olepševalno in
turistično društvo v Celju, se je zbralo
lepo število poslušalcev. Med spreha-
jalci v parku je bilo opaziti tudi člana
Zveznega izvršnega sveta tov. Franca
Leskoška s soprogo.
KAJ JE V PEKARNI MLAKAR
NAROBE
Pek Mlakar zaposluje 4 ip^močnike,
eden od teh pa že 11 let meša testo.
Ko ta pomočnik ni bil več pripravljen,
da bi delal 12 do 16 ur na dan v vro-
Odpadni SVINEC kupimo vsako
količino po najvišji ceni.
Odpadpromet Laško
Šolske knjige
zvezke in vse ostale šolske
potrebščine nabavite pravo-
časno pri
MLADINSKI KNJIGI
Celje ^ Stanetova ulica
STANOVANJSKE NAJEMNINE
SE NE BODO ZVIŠALE
V številki 33 na zadnjii strani našega
lista smo objavüi, da je republiški Iz-
vršni svet povišal tarifne postavke za
izračunavanje najemniine v Celju, in
sicer v coni A 0,34 din, v coni B 0,30 din
in v coni C 0,25 din.
Na predlog Mestnega ljudskega od^
bora v Celju pa je repuibliški Izvršni
svet potrdil prvotne tarifne postavke
Nepošten in nevesten
poslovodja
28-letni Ljubo Benetek je bü poslo-
vodja v trgovini z mešanim blagom v
Mozirju v poslovalnici »Prodaja«. V
času od 5. 9. 1952 do 17. 10. 1953 si je
iz blagajne postopoma prilastu najmanj
65.970 din gotovine in jih uporabil za
svoje osebne izdatke. Prilastu si je tudi
za 13.780 din manufaktumega in galan-
terijskega blaga.
Benetek je tudi nevestno dn malo-
marno posloval. Naročeval je za poslo-
valnico tako blago in take količine, da
ga ni bilo mogoče razprodati. V skla-
dišču se je takega blaga pokvarilo za
135.040 din. Vodil ni evidence o porabi
bencina, dalje ni vodil evidence o od-
jemalcih,, ki jim je izdajal blago proti
odplačevanju na obroke, niti ni kontro-
liral in podpisoval dnevnih blagajniških
zaključkov. Vztrajal tudi ni na tem,
da bi on sam in ostali uslužbenci iz-
polnjevali paragonske bloke, tako da se
je v ločno blagajno, ki je bila dostopna
vsakomur od uslužbencev, stekalo na
dan tudi do 20.000 din. Bila je dana
možnost, da so si uslužbenci prisvajali
denar, o katerem niso vodili nikakega
računa. Tako malomarno poslovanje je
imelo za F>osledáco, da je v poslovalnici
nastala izguba v znesku 913.042 din.
Benetek se je zaradi malomarnega
poslovanja zagovarjal pri okrožnem so-
dišču. Priznal je ugotovljeni primanjk-
ljaj in vse ugotovljene nevestnosti, ki
so do primanjkljaja privedle. Skušal pa
je odgovornost za primanjkljaj deloma
prevaliti še na ostale uslužbence. Ob-
sojen je bil na 6 mesecev zapora.
OSTRA KAZEN ZA NAPAD NA
MILIČNIKA
24-letni kmečki delavec Berdnik Ro-
man in 24-letm naizar Pungeršek Franc,
oba iz Loč pri Poljčanah, sta 19. aprila
1954 zvečer na cesti v Slov. Konjicah,
ki pelje proti Poljčanam, napadla or-
gana LM Artica Ivana pri opravljanju
službe in ga hudo telesno poškodovala.
S pestjo sta ga zbila na tla, ga tolkla
z rokami in brcala ipo glavi, da je Artič
dobil več poškodb po glavi in zlom lo-
banjskega dna. Berdnik je Artica tudi
žalil ter mu vrgel službeno kolo v ob-
cestni jarek. Na kolesu je nastala škoda
1365 dinarjev. Oba obtoženca in še ne-
kateri drugi so tistega dne gledali v
Konjicah neko igro in so se zvečer ho-
teli odpeljati s traktorjem domov v
Loče. Artič je šefa strojnega parka KZ
Loče, Podkubovška Vladimira, oipozorU,
da s traktorjem ni dovoljeno prevažati
ljudi. Oba obtoženca sta izvedla napad
na Artica iz jeze, ker je preprečil vrni-
tev družbe v Loče s traktorjem.
Berdnik in Pungeršek sta se zago-
varjala pred okrožnim sodiščem v Celju
in bila obsojena: prvi na 4 leta, drugi
pa na 3 leta strogega zapora.
Ali Je mogoče nekatere rastlinslc^
škodljivce zatreti?
Tako se danes sprašuje premnogi,
proizvajalec kmetijskih pridelkov, zla-
sti pa še sadjar.
Predvsem se to vprašanje nanaša na
kaiparja in koloradskega hrošča, eden
kot drugi nam povzroča občutno škodo;
prvi na sadnem drevju, drugi pa na
krompirju.
Kapar je pri nas ipovzroču sadjar-
stvu ogromno škodo in ga lahko mirno
imenujemo v sadjarstvu sovražnik štev,
1, saj nam je pokončal veliko lepih sa-
dovnjakov popolnoma, druge pa že re-
sno ogroža. Ce bomo hoteli ohraniti na-
še sadno drevje, ki nam zlasti v neka-
terih krajih Štajerske predstavlja glav-
ni vir dohodkov, mu bomo morali na-
povedati najostrejši boj do kraja. No,
ali ga je sploh mogoče zatreti? Seveda
je, če ga pričnemo načrtno zatirati. Z
zatiranjem pričnemo že jeseni, in sicer
tako, da odstranimo iz sadovnjaka vse
zanikrno, napol suho, močno rakovo in
smolikavo drevje, katero nam povzro-
ča v sadovnjakih vir vseh okužb, kajti
na takšnem drevju se škodljivci naj-
raje zadržujejo. Seveda pa moramo raz-
redčiti tudi pregoste vrhove in veje, ki
se med seboj zasenčujejo lin ovirajo
pravilno rast. Mah, lišaj in staro skor-
jo na drevju pa očistimo z strguljo. Le
v tako iztrebljenem in prečiščenem sa-
dovnjaku lahko imamo uspeh z zim-
skim škropljenjem.
Zimsko škropljenje proti kaparju iiz-
vedemo z rumesanom in kreosanom v
2%-ni koncentraciji. Pokazalo se je, da
sta ta dva preparata za sadno drevje
boljša kot drevesni karbolLnej. Uporab-
ljamo jih lahko vse do brstenja. Učin-
kovitost teh dveh preparatov je silno
dobra, seveda, če škropivo pravilno pri-
pravimo. Pri delu s temi preparati
(DNOC-dinitroortokresol) moramo biti
previdni, da ne pride do zastrupi j en j.
Nujno je, da si oblečemo zaščitno ob-
leko, ki nas tudi varuje pred močno
rumeno barvo. Na nos in usta pa si
natakneiho respirator. Med delom se
moramo vzdržati jedi in pijače, po delu
pa se dobro umijmo z muom in vodo.
S tem škropljenjem ne uničimo samo
kapar j a, ampak tudi nebro jne zajedal-
ce, ki prezimujejo na sadnem drevju,
kakor n. pr. jajčeca listnih in krvnih
ušic, jablanove in hruševe bolhice, zim.-
skega pedica, jajčeca raznih prstančer-
jev in listnih stenic. Zlasti se je to
sredstvo izkazalo proti jabolčnemu cve-
tožerju. če smo škropili nekoliko pred
brstenjem. Rumesan in kreosan delu-
jeta tudi proti nekaterim gljivičnim bo-
leznim, posebno pa še proti mahu in
Hšajem. Vidimo, kako vsestransko de-,
luje zimsko škropljenje, zato ga ne gre
podcenjevati. V celjskem okraju nam
je letošnja zimska akcija sijajno uspe-
la, kar se zlasti pozna na letošnja
pridelku sadja. ^
Poleg zimske akcije imamo tudii 1«
no, ki so zlasti z novimi preparati j
metodami silno uspešne.   Kot prio^^
nam naj služi linž. Petričkova metodg^^
bendažiranjem. to je: na deblu ožji
skorje ostrgamo, na kar na to nav^
žemo z vrečo hidrofilno tkanino ali
podobnega, v to pa nakapamo pestov'
ali systoks, čez to pa ponovno prevez^
mo ipolivinil, katerega močno privež^^
mo na spodnji lin zgornji strani.
delu s temi preparati   moramo   biS
skrajno previdni in se držati navodiij
ravnanju z močno strujp>enimi zaščit^j^
mi sredstvi. Po 10 dneh ni na drevesi!
nobenega živega kapar j a več, ker ^
sredstvo prodre v samo rastlinsko sta,
ničje in celični sok, zaradi česar kapgj
kakor tudi drugi insekti, ki se hranijo
z rastlinskim sokom kmalu ;p)oginejo, §
temi sredstvi in metodami 100% uiy,
cimo kapar j a. Seveda pa se tega
smemo posluževati takrat, ko so
drevesu plodovi, ker s tem tudi njiü,
zastrupimo. Te metode so sedaj še ^
raziskovanju in so dale do sedaj že
bre rezultate. Kaj več o tem kasnej«
ko bomo imeli še več podatkov.        '
Dobro je, da izvršimo zimsko kakot
tudi letno škropljenje. Letos bomo ^
celjskem okraju izvršili široko zimsko
akcijo proti kaparju, pri čemer nam bo
zinatno pomagal okrajni ljudski odbot
in OZZ, ker hočemo dokazati, da se i
vestnim, in vztrajnim delom ter s sode.
lovanjem vseh sadjarjev kapar j a lahko
zatre.
Tudi krompir ima hudega sovražnika,
koloradskega hrošča. Koloradski hrošč
se je v nekaterih krajih pri nas že ta-
ko razmnožu (zlasti v Primorju), da
resno ogroža nadaljnjo gojiitev krom-
pirja. Ker je krompir za nas Slovenec
osnovna hrana, moramo storiti vse, da
ga ohraru'mo.
Zatiranje hrošča ni težavno, če gj
zatiramo pravočasno in vztrajno, V ko-
likor imamo manjše površine, vrtič-
karji ga lahko zatremo z obiranjem,
medtem ko moramo na večjiih površi-
nah pristopiti h kemičnemu zatiranju,
t. j. k škropljenju z arzenati (1%-iii
svinčeni arzenat ali apnenii) z dodat-
kom bakrenega apna (1%), s čemer
istočasno škropimo proti krompirjevi
pjlesni, ki nam je zlasti letos prizadek
mnogo škode. Še bolje pa je, če popra-
š.imo z bakrenim lindanom, ki tudi isto-
časno deluje zelo dobro proti hrošču ir.
plesni, ima pa to prednost, da ni stru-
pen. Z večkratnim škropljenjem odno-
sno prašen j em okuženih površin lahke
hrošča zatremo. Seveda zatirati pa gs
moramo vsi, ker bi drugače okužbe pri-
hajale iz sosednih površin.
Inž. Pajenk Frančel

Kjer se prepirata dva . . .!
V Komyoláh, -prijazni vasici nad Sto-
rami, se je nedavno tega mudila po
službeni »dolžnosti« roparica — zvito-
repka. Sicer ni to nič posebnega, saj
obiskujejo podobne živalce tudi druge
okoliške vasi. Toda lisica, ki je obiskala
Kompolčane, je gotovo visoko kvali-
ficirana, kajti ni prelisičila svoje žrtve
— Strnadove perjadi, ampak celo Str-
nada Jakoba samega. Ta je bil namreč
v nedolžnost lisičjega zaroda tako pre-
pričan, da je za oropano kokoš in nekaj
izginulih piščancev kruto obdolžil so-
sedovega psa — dobrega hišnega ču-
vaja. Takoj se je napotil k sosedi Gaj-
šek Neži, da izterja svojo pravico. Pre-
strašena soseda bi kmalu podlegla Str-
nadovi prepričevalnosti, da ni slučajno
zvedela da je bil njen čuvaj v času po-
vzročenega zločina na podu pri doma-
čih delavcih, ki so mlatili žito. Ta »ali-
bi« pa trdovratnega Strnada ni prepri-
čal. Ni se dal omajati in je uporno ter-
jal svojo kokoš še dalje.
Gajškovi je končno prišlo na misel,
kako bi Strnadu dokazala nedolžnost
svojega psičkai Poklicala je bližnjega
lovca Jagra Antona, ta pa je za »borih«
200 din pognal psu dva strela v glavo.
Dalj časa zvesti čuvaj se je moral za
dokaz svoje nedolžnosti posloviti s tega
sveta. Lovec je našel v pasjem želodcu
le malico in kosilo, katero je isti dan
žrtev zavžila na podu skupno z mla-
tiči, dočim o oropani kokoši ni bilo ne
duha ne sluha.
Kratek epilog k temu! Kjer se pre-
pirata dva, tretji dobiček ima! Zvito-
repka — lisica — s svojimi pogostimi
obiski še danes izkazuje globoko hva-
ležnost Strnadu, Gajškovim in še po-
sebno lovcu Jagru Antonu za pomoč
pri likvidaciji njenega smrtnega sovraž-
nika — dobrega hišnega čuvaja, ne-
dolžnega psička...
F. K.
IZPOD BOHORJA
Zadnja poplava je vzdolž Bistrice po-
brala vse tiste brvi in mostove, ki niso
bili nikoli 'kaj prida. Med temi je zlasti
most pod Pilštanjem, ki veže naselje
Log s svojim upravnim in kulturnim
središčem. 2e maja 1939 je most od-
nesla po voden j, a tudi drugič zgraje-
nemu je narasla Bistrica kmalu od-
trgala ograjo. Zato je pred leti v zimi
in temi padla v vodo s torbo in paketi
uslužbenka, ki je nesla pošto k avto-
busu. Sama se je rešila, inventar pa so
polovili ix>dnevi. Toda ta opomin ni
pomagal mostu do nove ograje. Letos
je povodenj rešila most nadaljnjega hi-
ranja in ga zbrisala s površja. OLO
Celje je namenil občini za zgradbo no-
vih mostov in brvi denarna sredstva.
Ljudem je na tem, da se zgradi trden
most za povečani promet z apnenico,
ki se nahaja 30 m od mostu. Potreben
je pa še iposebej za prebivalstvo in
mladino Loga, ki obiskuje šolo na Pil-
štanju, prav tako p>a tudi za planince,
ki bodo tod mimo hodili prek Oslice
na Javornik (1023 m) k edini skorajšnji
planinski postojanki na Bohorju.
Nekako 100 let je bil pri mostu stu-
denček, ki je popotnike okrep>čaval z
odlično vodo. Okupator je s popravilom
ceste pokvaril izvir, da sili na levem
robu ceste na plan in povzroča mlakužo,
na desnem se p>a pogreza izvir v strugo.
Cestna uprava je tu okoli ob strugi
potoka zgradUa oporne zidove in dva
odtočna kanala. Želeli bi, da bi po-
pravila tudi izvir, za kar je občina že
pred leti prosila.___..........
IZ Stor
Značilno je, da v Storah domače pri*-
reditve, bodiisi dramatske skupine, pev-
skega zbora ali pa godbe na pihala,
nimajo obiskovalcev. Medtem pa so go-
stovanja Sentjurčanov vedno napx>lnila
dvorano, saj so »Miklovo Zalo« igrali
kar trikrat. Brez dvoma bo treba po-
svetiti več pozornosti lin študija izbi-
ranju ustreznih dramatskih del, poleg
tega pa predstave temeljito pripraviti,
da bodo na zadostni' višini.
Zadnjič je s telovadnimi točkami go-
stoval iz Zagreba varieté »Bohemia«.
Obisk je bil presenetljiv in zadovolj-
nost prebivalstva velika. Brez dvoma t>i
tudi domači telovadci, če bi na9top)ali
pod zastavo »Partizana«, imeli dosti
uspehov in občudovalcev. Seveda pa je
treba telovadno društvo v Storah naj-
prej poživeti in mu dati na razpolago
primerne prostore. Občinski ljudski od-
bor je v letošnjem proračunu predvidel
lOO.OOO din za TD »Partizan«.
2e leto dni upajo Storjani, da bo
kanal vzdolž železniške proge očiščen.
Po vsakem deževju grozi nevarnost, da
bo voda zalila kleti, ker je lega glav-
nega kanala višja od vodostaja капаД-
zaoije. Vrh tega že sami h'gienski pred-
pisi narekujejo čim hitrejšo ureditev
glavnega jarka. R-ič
IZ KOZJEGA
Občinski ljudski odbor Kozje praznuje
letos dne 9. septembra že drugič svoj
občinski praznik, ki spominja na osvo-
boditev-Kozjega in njegovega področja
izpod nemškega osvajalca. Na ta dan so
leta 1944 partizani končno likvidirali
iadnjo nemško postojanko.
V okviru občinskega praznika bo ta
dan tudi razstava plemenske živine za
kozjansko področje. Na razstavi bodo
sodelovali zadružniki iz Kozjega, Polja
ob Sotli, Imena, Lesičnega in Drenskega
rebra. Vse potrebno je pwipravljeno, da
bo razstava čim bolje urejena in da
bodo kmetovalci razstavi j aldi zadovoljni.
Najiboljša živina ibo nagrajena iz sklada,
ki so ga dale na razpolago kmetijske
zadruge, ter iz sredstev okrajnega ljud-
skega odbora in Okrajne zadružne zveze
v Celju.
V okviru proslav »Štajerska v borbi«
bo Kozje dne 11. t. m. ob 17 obiskala
patrulja 30 borcev bivše XIV. divizije.
Ob tej priliki bo na trgu v Koz jenu
miting s kulturnim programom, ki ga
bodo priredili člani bivšega kulturnega
odseka te* divizije.
Proslave na Ostrožnem se bodo ude-
ležili Kozjani v čim večjem številu. Za
udeležbo se najbolj zavzema KZ Kozje,
ki bo za svoje člane organizirala kolek-
tivni prevoz iz Kozjega. C.
LESICNO NA 0STR02NEM
Pri. nas orna jo ljudje navado, da radi
odlašajo na zadnje tedne, češ, kdo bi le
tako hitel, saj je še dosti časa. Zato je
treba ljudem dopovedati, da pxDcasnost
zaviira priprave, v katere vlagajo naši
ljudje vse svoje napx>re, da bi to vse-
Ijudsiko manifestacijo dvignui na naj-
višjo stopunjo. Prikazati je treba ljudem
pomen pohoda na Ostrožno, ki vklju-
čuje vso zgodovino in veüöino narodno-.
osvobodilne ^borbe od prvih začetkov
do zmagoslavnega zaključka.
Ko je tovariš Jože Sturbe j iz Gubne-
ga zvedel, da se na področju Drenskega
rebra še niso zganili, je takoj zahteval
30 značk, da jih proda v svojem majh-
nem naselju. S tem je pokazal, kaj
lahko stori posameznik, če je na mestu.
V nekaterih krajih naše občine imamo
agilne ljudi in če se ¡bodo tudi drugod
našU tovariši Stur*bejevega kova, se
nam ni treba bati, da bi bili na Ostrož-
nem med zadnjima.
6'ta]8 prebivalcev v celjski okolici
v časn od 23. do 31. avgusta 1954 je bilo ro-
jenih 16 dečkov in 13 deklic.
Poročili so se:
Medved Edvard, kovinostrugar iz Hnde jame
in Pader Silva, tovarniška delavka iz Griž;
Virant Anton, tovarniški delavec iz Tnrnega in
Marčen Martina, učiteljica iz Slivnice pri Celju;
Lipovše Jožef, kmečki sin iz Dobrine in Vrhov-
šek Štefanija, kmečka hči iz Dobrine; Beve
Franc, kmečki sin iz Babne brde in Lipovšek
Justina, kmečka hči iz Hrastja; Pipan Anton,
uslužbenec iz 2alca in Šušterič Tatjana, na-
meščenka iz Žalca; Crešnar Alojz, poljedelec iz
Resnika in Brglez Marija, poljedelka iz Radane
vasi; Rajšter Karel, tovarniški delavec iz Celja
in Kramaršek Frančiška, tkalka iz Škofje vasi;
Ducman Adolf, trgovski poslovodja iz Makol in
Lapuh Neža, učiteljica iz Makol.
Umrli so:
Ušen Jera, gospodinja iz Šempetra v Savinjski
dolini, stara 56 let; Lipnik Elizabeta, prevžitka-
rica iz Preloç pri Šmarju, stara 78 let; Kramer
Alojz, upokojenec iz Založ, star 63 let; Menih
Frančiška, upokojenka iz Polzele, stara 57 let;
Šnajder Ema, gospodinja iz Cače vasi, stara
72 let; Kroflič Marija, gospodinja iz Malih dol,
stara 52 let.
Prometne nesreče
Dne 27. avgusta 1954 ob 7,30 je vozil
voznik tovornega avtomobila S 4953 iz
Sevnice proti Planini. Nenadoma je na
ovinku pripeljal nasproti kolesar Stanko
Leskovšek, star 18 let. Vozil je v silni
naglici in se je zaradi prehitre vožnje
in izgube prisotnosti duha zaletel v
zadnji del tovornega avtomobila. Dobil
je težje poškodbe, in sicer zlom ključ-
nice in pretres možganov. Krivda je na
strani kolesarja, ki je vozu prehitro,
čeprav je imel dovolj prostora, da bi se
lahko avtomobilu umaknil.
Zaradi neprevidnosti kolesarja je sedaj
ogroženo njegovo zdravstveno stanje.
*
Dne 28. avgusta 1954 ob 17. uri je
vozil v smeri iz Vranskega proti Celju
voznik osebnega avtomobila, reg. štev.
Z 59154-A, Avstrijec, ki se nahaja na
dopustu. Ko je pri vozil v smeri proti
hiši št. 44 v Šempetru, je opažu pred
seboj niajhnega kolesarja, 10 let sta-
rega otroka, ki je balansiral s kolesom
po cesti. Ko je voznik hotel otroka pre-
hiteti in je pravilno zavozil proti ievij
strani, je tedaj otrok zavozil pred avto-
mobil, ki ga je pa k sreči samo odbil
v travo. Otrok je dobil lažje poškodbe,
materialna škoda na avtomobilu znaša
7000 din.
Starši in odrasli ljudje, ne dovolite
otrokom, da se samovoljno vozijo in
dirkajo F>o glavnih cestah!
Dne 24. avgusta 1954 ob 20,10 je vozil
iz Ljubljane proti Celju voznik motor-
nega kolesa S-830'1 in se je v vasi
Pondor, občina Tabor, zaletel v vprežni
voz, ki je nepravilno po-ečkal glavno
cesto. Voznik vprežnega voza je bil star
77 let, nekoliko gluh in še brez luči-
Voznik motornega kolesa je dobil težke
poškodbe na glavi in se bo moral deli
časa zdraviti v celjski bolnišnici.
Iz sodne dvorane
Forštner Jože v Skomem prti Soštanjii
je vedel, da ima njegova teta več de-
narja. Ko je lani novembra obiskal
svojo mater, je šel tudi v sobo svoje
tete in ji vzel 15.000 dinarjev, letos
januarja pa še 29.000 dinarjev. Za prvo
tatvino ga teta ne bi niti ovadua, druga
tatvina pa jo je le ojunačila, da je to
prijavila. Teta ima že 70 let in si težko
služi denar z dniinami. Letos poleti
Forštner odšel brez dovoljenja v Av-
strijo. Pri sodišču se je izgovarjal, da
so ga drugi prepoučevali, da se taiu
lahko zasluži veliko denarja in da W
lahko svojim ljudem pošiljal pakete^
Okrožno sodišče je Forštner ja obsodilo
na 1 leto strogega za^pora. Pri odmeri
kazni je sodišče upoštevalo, da Forštner
že tudi v preteklosti ni spx)štoval tujega
denarja.
,*
Ponoči na 27. 6. 1954 je bilo ukradeno
Vino liz 'kleti Ivanke Kodela v Virštanji'-
Kodelova sicer stanuje v Petrovca^'
vendar pazi na njeno klet njena sestra
iz Dobležič. Ta je šla ta večer po gali^"
v sobo nad kletjo in ker je bilo
pozno, je kar tam legla k počitku. OknO
je imela odprto. Ponoči je čula, da ^
prišli vlomilci, ki so ob lini razdrli ^i^'
si tako napravili pot v klet in nato oj:
znotraj odprli vrata. Tatovi so odnes^^
v treh velikih zelenkah 35 litrov vin^-
Na gospodarskem poslopju pri. Amai^
vih ima sobo domači sin Vinko. Stekla'
nice z vinom so bile najdene v sei^
nad stroix>m sobe. Pri vlomu je sodel^'
vala tudi Vinkova sestra Slava. Vink
Aman je ibil obsojen na 6 mesecev sti^
gega zapora. Slava Aman pa na 3 i^'
sece zapora.
Večje število gradbenih delovodij,
zidarjev, priučenihi zidarjev,
tesarjev in delavcev sprejmemo.
Delo je stalno in pod streho.
GRADBENO PODJETJE MOSTE
Ljubljana, Smartinska 64b.

»Sarimjski ▼estetik«, dne 3. eeptemibra 1954
Stran 5
If 5em#i авШ
se je asácelo ...
Prvo srećanfe s komandantom Sianetom
in ustanovitev I. štajerskega bataljona
Zupana Ltxívüb-I-vo:
Nekega jutra se je znašel med nami
prav posebno zanimiv človek. Nihče ga
ni poznal, razen komandirjev. Bil je
fílale postave, drobnih, malih, zelo pri-
jaznih oči. Na sebi je imel kožnat po-
'oršnik, pumparice spuščene do čevljev,
a na glavi klobuk. Takoj mi je padlo
v oči, da zelo rad kadi — komaj mu
je dogorela ena cigareta, že je imel
drugo v ustih. Stalno je prenašal ci-
gareto z jezikom iz kota v kot — na-
zadnje pa še ogorek — tudi med go-
vorenjem je ni dal iz ust (pozneje je
bil vsem partizanom znan »Stanetov
Čik«).
Kdo je le to? Toliko je vedel po-
vedati o partizanih, joravil nam je do-
življaje iz španskih bojev itd.
To je bil tov. Stane — Franc Rozman.
Kmalu smo poznali vsi njegovo živ-
ljenje in vzljubili smo ga kot očeta.
Poslali so ga na Štajersko, da vidi delo
naših čet in da pomaga, saj je bil zelo
preizkušen borec. Prevzel je komando
nad vsemi štajerskimi partizani.
Mislim, da mi je dolžnost, da omenim
še en dogodek, ki se je dogodil v me-
secu avgustu. Padla je skoraj vsa Celj-
ska četa, katero je vodil Vinko Slan-
der. Naši četi sta se pridružila le dva,
in sicer tov. Skala — Stante Peter ter
tov. Modras — Skvarča. Tov. Skala je
Staneta poznal že prej ter nam je o
njem tudi največ povedal. Bil je od-
ličen tovariš ter nas vedno vzgajal v
prave borce in komuniste.
Tov. Stane je izdal nekega večera
povelje za pohod. Bilo je to v noči od
4. na 5. oktober. Krenili smo iz dq-
brave in nekje pri Letušu prešli pretto
Savinje. Cez Slatine smo krenili dalje
preko Sv. Antona in proti jutru smo
hm že na Grmadi nad Šoštanjem. To
noč, ko smo se bližali Šoštanju je ne-
kajkrat prav glasno zaskovikala sova
pri nas, kmalu pa se je oglasila neko-
liko dalje druga. Ni minulo mnogo ča-
sa, ko smo to »sovo« našli. Čakal nas
je terenec Božo Mravljak iz Šoštanja
in ta nas je odvedel na Grmado. Bila
je trda tema, ko smo prispeli v smre-
kov gozd in nihče se ni dosti ogledoval
okrog sebe, pač pa smo takoj polegli
pod smreke.
Zjutraj, ko smo se drug za drugim
prebujali, sem kar zazijal od začudenja.
Pred mano je bilo nekaj šotorov in kar
cela četica novih partizanov. Pričeli so
si stiskati roke — sestali smo se z ju-
naško Pohorsko četo in tako smo bili
6. oktobra skupaj vsi Štajerski par-
tizani.
Spoznal sem hrabrega španskega bor-
ca Toledo — Pintar Rudota, tov. Grajja
Martina, Bora-Cižmeka, nato Krušnika,
Bliska, Dona, Izaka, Kristla in še ne-
katere, katerih imen se že ne spomi-
njam več. Komandir te čete je bil tov.
Toledo. Borci so bili dobro oblečeni,
še bolje pa oboroženi. Imeli so kar tri
mitraljeze »zbrojevke«, naši d?;e četi pa
niti ene, še tisto, katero je imela naša
četa, je zapravil mitraljezec pri izne-
nadnem napadu. Da, to so bili »Po-
horci«, katerih imena še danes žive in
nikdar ne bodo pozabljena.
»Zbrojevke« smo razdelili nato med
čete. Vsaka je imela eno —/ lepo je
bilo videti zbor vseh prvoborcev Šta-
jerske, lep je bil pogled na prvi ba-
taljon Štajerske, katerega je ta dan
ustanovil Stane in mu postal tudi prvi
komandant. Tov. Kmet je btl njegov
namestnik, Silas, Toledo in Lado pa so
postali komandirji čet. Mnogo trdih dni
je preživel v bližnji prihodnosti I. šta-
jerski bataljon, ki je dobil spomladi
l(iî2. leta ime »Slandrov bataljon«.
Ves ta dan se je v štabu nekaj pri-
pravljalo in še pozno v noč so tiščali
komandirji glave skupaj. Večkrat po-
noči so skovikale »sove« na različnih
koncih, ko pa je skovikanje prenehalo,
smo vedeli, da so se našle. Te »sove«
je prav imenitno izumil tov. Miha. Iz-
rezal je iz leščevja ali iz drugega lesa
piščal, s katero, če si znal dobro pi-
skati, je bilo mogoče točno oponašati
glas sove. Naša savinjska četa je bila
vsa oborožena s temi »sovami« ¡n znali
s'iao mojstrsko piskati. Tudi prave sove
so se nam približale in oglašale. Teh
;>sou« smo se tudi v okolici Šoštanja
posluževali za spoznavanje, naučili smo
vse terenske aktiviste na p^'skonje, se-
veda smo se pa dogovorili vedno za
znake, namreč — kolikokrat jc treba
zaskovikati, kadar iščeš in kolikokrat
— kadar da;eš odgovor, da ve je ve-
delo, če je vse v redu. Nemci teh naših
znakov niso nikdar odkrili...
Ali ze veste ...
1. Za pomen besede monarh in
nomar h?
2. Zakaj bi bil pesnik Dante
Aligheri še danes zanimiv, če bi
še živel?
3. Kaj pomeni vidgaren?
1. Beseda monarh pomeni sa-
movladar, cesar, kralj in je gr-
škega izvora (mon-ar-chia ~- sa-
movladarstvo); nomarh pa se je,
v starem Egiptu imenoval pogla- ^
var noma t. j. zajednice, okrožja
nastalega z združitvijo več ro-
dov. Takih nomov je bilo vEgiptu
okrog 40. Nomi so bila nekaka ^
kraljevstva in nomarhi njih mo- ;
narhi. '
2. Ce bi pesnik Dante Aligheri
še danes živel bi bil zanimiv zato,
ker bi bil človek star 689 let.
3. Vulgaren pomeni vsakdanji,
prostaški po latinski besedi vul-
garis, ki pomeni vsakdanji, nava-
den preprost. Večkrat beremo o
vulgarni ekonomiji t. j. v naspro-
tju s klasično prostaška meščan-
ska ekonomija; po zaostritvi soci-
alnih nasprotij po letu 1830 so
nastopili neznanstveni meščanski
ekonomi, zagovorniki kapitala,
njegovega dobička in policije, ki
so se bore malo menili, ali je ta
ali oni nauk, ki so ga učili tudi
resničen (Marx).
Ob preselitvi k sinu inž. Zdenkn т Ljubljano,
Pržanj 18, prisrčno pozdravljam vse prijatelje
in znance v Celju, zlasti bivše učence in učenke
ter stanovske tovariše. — Marinček Fran, bivši
direktor državne dvorazredne trgovske šole т
Celju.
PREVZAMEM IN IZVRŠUJEM
ELEKTRO-INSTALACIJE ZA
RAZSVETLJAVO IN POGON:
Industrijskih  objektov,   stanovanjskih
zgradb, gospK>darskih poslopij in po-
slovnih prostorov.
Popravila dotrajanih in defektnih in-
stalacij, motorjev, kuhalnikov, likalni-
kov in drugo.
Izvedba strokovna, solidna in po zmerni
ceni.
PEER  KAREL
ELEKTROINSTALATER — CELJE
Breg št. 6 (zraven bivše gostilne na
»Skarpi«), telefon številka 23-43.
Žlindra, cenen gradbeni material za gradnjo
sianovaniskih hišic
Veliko pomanjkanje stanovanj v Ce-
lju, je podjetje Apnenik Pečovnik pri-
vedlo do razmišljanja, da bi žlindro kot
odpadni material praktično uporabili
v gradbene svrhe in s tem nudui gra-
diteljem stanovanjskih hišic cenen, tr-
pežen in soliden gradbeni material. Pod-
jetje se je povezalo z Zavodom za raz-
iskovanje materiala in konstrukcij LRS
v Ljubljani. Raziskave so pokazale, da
je možno žlindro kot odpadni material
v gradbeništvu uporabiti v različnih
kombinacijah: zmleta žlindra kot do-
datek Portland cementu da enakovredno
zmes; nesortirana žlindra v komadih
različnih dimenzij, mešana s cementom,
služi za uporabo lahkih betonov, pre-
sejana žlindra za uporabo zunanjih in
notranjih ometov itd.
Žlindra, s katero razpolaga Apnenik
Pečovnik, lima izrazite hidravlične last-
nosti in spada med hidravlične vezilce.
Različni ugaski imajo enake vezilne
sposobnosti ter je iz njih pripravljena
malta pokazala po sedmih dneh vodne-
ga ležanja popolno stabilnost in trdnost
na pritisk 15 kg/cm-. Zaradi teh last-
nosti lahko žlindro uporabimo v dveh
smereh: ali kot primes k apnu (hidrav-
lično apno, ki služi kot prvovrstno ve-
zivo za zidavo), ali pa kot omet, zlasti
za zunanjo površino stavb. Tak omet je
dosti odpornejši od navadnega apnene-
ga ometa. Žlindra kot primes cementu
v količini do 30% je polnovredna pri-
mes, v kolikor je žlindra enako fino
drobljena  kot cement  sam.  Dodatek
žlindre k cementu ne zmanjšuje nje-
gove trdnosti, temveč napravi material
še bolj odporen proti izluževanju.
Gradbena ipodjetja bi lahko žlindro
uporabljala za lahke betone, za malto,
ki se rabi pri zidanju z opečnimi izdel-
ki in za grobe notranje in zunanje
omete. Takšna uporaba hi gradnje zelo
pocenila. Ce bi žlindro uporabljali za
opazni način zidanja, hi gradnja takih
stanovanjskih hiš bua za polovico ce-
nejša v primerjavi z gradnjo z opečnimi
izdelki. Gradnja stanov, hiš na opazni
sistem z nabijanjem mešanice žlindre
v kombinaciji z živim apnom ali ce-
mentom je praktično mogoča in izredno
cenena. Manjši objekti, grajeni na tak
način, so izredno trdni in elastični, ix>-
kažejo pa tudi prav dobre izolacijske
sposobnosti. Cena temu materialu je iz-
redno nizka in vsakomur dostopna.
Podjetje Pečovnik bo rade volje ix>-
magalo z nasveti vsakomur, kdor se
hoče odločiti za uporabo žlindre pri
gradnji stanov an jsikih objektov.
Iz žlindre zgrajena hiša
Celjski pajki pod Snpkom
(Op. ured.: Vsled pomanjkanja pro-
- štora objavljamo ta članek s precejš-
njo zamudo.)
Predstavimo se: Taborniiki iz družine
pajkov smo, naše delovišče pa je to-
varna »Metka«.
Že od marca meseca letošnjega leta
pridno prepredamo niti o taborniškem
znanju, hodimo na izlete in spoznava-
mo lepote naše domovine. Rodova upra-
va nam je odobrila taborjenje, kraj pa
smo si sami izbrali — Zgornjo Soško
dolino.
Pred odhodom smo bui precej v skr-
beh. Pot je dolga, naši nahrbtniki pa
preobloženi. Teh skrbi nas je rešU. di-
rektor tov. Ferian in nam dal avto za
prevoz. Veseli on razpoloženi smo na-
ložili naše »hiše« in 31. julija odrinili v
deževnem jutru na pot.
Nad Cerknem nas je pozdravilo io-i
pio primorsko sonce, ko smo se spuščali
po ostnih ovinkih v dolino.
Ob Idrijci nas je sonce že toplo grelo,
ob takem razpoloženju je zadonela pe-
sem. Se nekaj kilometrov, pa smo ob
zelenomodri Soči. Avto brzi jxroti cilju
mimo Kobarida, Zage in že smo na ci-
lju, v Bovcu. Bovčani nas radovedno
ogledujejo, toda naše oči se pasejo na
veličastnih planinah, ki nas obdajajo.
Vodja tabora pa že išče urade, sprašuje
za primeren prostor, kjer bi postavili
naše šotore. Vodič nas odpelje v ozko
dolino Ko ritnice, a kraj nam ne ugaja,
obrnemo se v vas Cezsočo. Tam nas pa
že od daleč vabi zelena jasa pod smre-
kovim gozdom. Kraj nam ugaja. Z last-
nikom se dogovorimo še za ceno, pa smo
posestniki zelenega travnika za 10 dni.
Med nami ni nobene utrujenosti več,
tov. Danica že išče mleko, jajca, zele-
njavo, Rafko vodi skupino, ki ix>stav-
Ija šotore, vsak opravlja svoje delo.
Sele pri î>opoldanski malici si malo
bolj ogledamo novo — prelepo okolico.
Od zapada nas pozdravlja veličasten
Rombon (2208 m), dalje Cuklja, Gori-
čica in Prestreljenik, od juga Polovnik,
a severnih vetrov nas brani naš naj-
bližji sosed Svinjak, med temi velikani
pa šumi bistra Soča.
Sonce se poslavlja in ožarja vrhove,
Angelca nas vabi k večerji, taborniki
pa stojimo ob jamboru in spuščamo za-
stavo — minil je prvi taborni dan.
Vse lepši dnevi so se vrstili. Minil pa
ni niti eden brez doživetja. Izleti v Log
pod Mangartom, dalje na Predel, k
slapu Boka, v Trento k izviru Soče in
na Km so nam nudili obilo lepote alp-
skega sveta.
Ob tabornem ognju, ki ni ugasnil
vseh 12 dni, pa se je razpletal razgovor
o našem dnevnem delu, o izletih, vrstile
60 se šale, odmevala je partizanska pe-
sem ob zvokih harmonike.
* Le prehitro nam je -minil skopo od-
merjen dopust. Ko smo se poálavljali
od Soče, Trente, Vršiča, smo sklenili,
da se vrnemo drugo leto zopet.
A. M.
Jurček Krašovec:
S potovanja na Bližnji vziiod
Mimogrede moram povedati, da smo i)otniki na tovorni ladji drugo-
razredno »blago«. Na prvem mestu je trgovina — torej tovor, zato je
bilo naše bivanje v različnih pristaniščih odvisno od množine blaga in
časa, ki je pKitreben za raztovor. Tako nam je bilo usojeno, da smo
Turčijo »obiskali« le z očmi. Ladja je stala daleč od pristanišča na var-
nem kraju, kajti na jamboru se je vila rdeča zastava nevarnosti. V
Mersinu gradijo Holandci luko, naš »Titograd« pa je pripeljal eksploziv
in vžigalne kapice.
Stali smo torej na poveljniškem mostu in si skušali čim bolj vtisniti
v spomin del vzhodne turške obale, naenkrat pa so se nam naježili
Lasje... Ko smo v Dubrovniku videli previdnost delavcev pri vkrcavanju
te sila nevarne snovi, smo videli, da se s tistimi zaboji ni šaliti. Tu pa
so kljub velikim napisom »Previdno premikati« z nedopovedljivo vroče-
krvnostjo metali zaboje po čolnih, ki so vozili blago na obrežje. Enkrat
se je celo primerüo, da so se zaboji že v zraku izmuznili iz vrvi in
zaropotali v nekaj metrov niže ležeči čoln. Mi smo zamižali, toda oni?
kje neki; kot pravoverni muslimani verujejo v kismet (po naše od boga
določena usoda). Kakor vidite Alah še ni želel svojih otrok poklicati k
sebi, ker bi drugače tudi tegale ne uspel več napisatii.
Turški častnik pristaniške kapetanije iz Mersina, ki je znal še dokaj
dobro hrvaško, nam je povedal, da ima ta luka lepo bodočnost. Leži sko-
raj ob sirijski meji, šteje 50.000 prebivalcev in od tod so dobre prometne
zveze z vzhodnim delom Turčije. Holandci so luko že začeli graditi,
gotova pa bo v osmih letih. Obala je precej zelena in rodovitna, zlasti
nižavje proti sirijski meji. V ozadju smo na Kurdistanskih gorah videli
sneg. Velik kontrast, kajti vročina nas je hudo zdelovala.
V nekaj urah je bil nevarni tovor na varnem vsaj za nas in odpeljali
smo se naravnost na jug v kraj, o katerem gre med mornarji glas, da
je najbolj zanikrn na vsem svetu...
KONČNO ORIENT V VSEJ SVOJI REVŠČINI IN SIJAJU
Mrak se je že spuščal, ko smo pripluli pred Latakijo. Zasidrali smo
se daleč od obale, kajti pred nami je prišlo sedemnajst ladij različnih
narodnosti, ki so zavzele prostor bliže mesta. Ta večer ni büo na ladjo
nobenega iz pristanišča, zato smo tudi mi ostali na ladji in ugibali,
kakšno neki je to mesto, ki nam je z brezštevilnimi lučkami mežikalo
s celine.
LATAKIJA MESTO BODOČNOSTI...
Latakija je danes šele šesto mesto po velikosti v republiki Siriji
Dokler je bila ta država pod francoskim nadzorstvom se je pomorski
promet za notranjost razvijal preko Beiruta, današnje prestolnice Liba-
nona. Danes sta to dve državi v arabskem svetu m vsaka zase težijo k
napredku. Z odcepitvijo Libanona je bUa Sirija brez dobre Ivike na Sre-
dozemskem morju. Luka v Latakiji je na plitvi obali, ki je skoraj dve
tretjini leta izpostavljena viharnemu morju, tako da je izkrcavanje
in vkrcavanje z velikih ladij" v »maune« skoraj nemogoče. Ko je sirijska
vlada razpisala konkurz za gradnjo velike moderne luke, se je le-tega
udeležila tudi Jugoslavija, ki je dobüa licenco za gradnjo iuke. Grad-
nja se je pričela že pred dvemi leti, prometu bo luka predana leta
1956, popolnoma dograjena pa bo leto dni pozneje. Sirijska vlada si
obeta veliko od nove luke. Važnost te gradnje se zrcali tudi v tem, da
ima nekaj serij poštnih znamk sliko bodoče luke v LatakijL
... TODA ZAENKRAT STOODSTOTNI ORIENT
O tem smo se prepričali drugi dan, ko smo zapustiü. »Titograd«.
Motorni čoln nas je po vijugasti poti peljal mimo mnoštva ladij v pri-
stanišče. Ze od daleč nas je »pozdravil« značuni duh Orienta. Tu pra-
voverni muslimani pripravljajo jedi samo na ovčjem loju in ta »blago-
dejni« vonj nam je vsem močno stisnu nosnice.
Tako smo se naposled znašli na tleh, ki imajo za sabo bogato zgo-
dovino tisočletja nazaj. Ti kraji so od časa do časa prihajali v roke
različnih zavojevalcev. Včasih so gospodarili tukaj Heleni, včasih Asirci,
pa zopet Babilonci. Po teh krajih so se pomikali ešaloni križarskih
vojsk, ki so se tolkli za prvenstvo Rima na Levantu, pa so bili vedno
poraženi od trum Mohamedovih pripadnikov. Toda zaman sem se oziral
po sledovih starih klasičnih narodov, čeprav so morali imeti tu svoja
selišča. Zadnja tisočletja so izbrisala starodavnost. Med vsem so se mi
zdeli ljudje še najbolj veren spomenik. Obrazi so izrazito semitski.
Cmolasi, rjavopolti, srednje rasti, velike črne oči, katerih zenice obdaja
namesto belice nekaka rjavkasta rumenica, vse to me je spominjalo na
najbolj tipične izmed ciganov, ki sem jih srečal v domovini. Kljub vsej
revščini sem bü začuden, da so bili ti ljudje nekako dostojanstveni,
seveda samo odrasli, kajti otroci so se v trumah podili okoli nas.
Latakija ni tako urejena kot ostala levantska mesta, kjer je modemi
del strogo ločen od predmestij. Tu so moderne zgradbe povezane med
seboj s primitivnimi hišami, skratka zaostalost se prepleta z napredkom
na vsakem koraku. Za razliko od ostalih držav v Levantu, nisem nikjer
videl v javnih prostorih slik poglavarja države. Moji radovednosti je
mlad sirijski študent ugodil z dokaj pikrim dovtipom, češ, da se pre-
pogosto menjajo vlade. Bržčas bo to francoska navada, saj so bui
Francozi lep čas gospodarji teh dežel. Na zidovih sem sem lin tja opazil
srp in kladivo narisana z rdečo barvo. Dijaki in študentje, ki so nam
delali družbo, so povedali, da je med težaki tudi precej kominformovcev,
da pa nimajo posebne moči, ker med inteligenco ne najdejo pristašev,
čeravno bi izhajala iz delovnih množic.
SPREHOD POD VARSTVOM SAMOZVANEGA
TELESNEGA STRAŽARJA
Oborožen s predsodkom, da na Levantu vsaka usluga in prijaznost
0tane denar, sem se sprva bal, da mi bodo prijazni fantje ob povratku
v pristanišče z enako prijaznostjo zaračunali svoje usluge. Toda prepričal
sem se, da tem ljudem morda le delajo krivico, kajti nihče ni hotel
nobenega plačUa, niti v obliki coka-kole. Spotoma se nam je pridružil
še nek možak, ki je moral biti malo prismojen. Le-ta je z veliko vnemo
vihtel palico in z glasnim kričanjem odganjal otroke, če so se spričo
radovednosti le preveč približali
Na poti smo videli nekatere važnejše javne stavbe, mošejo v strmini,
ki je po položaju sF>ominjala na budistične templje v Tibetu, socialne
ustanove, banke, in seveda neizbežni pazar. Orientalski trg je vreden
posebnega poglavja in ker je bil beirutski še bolj zanimiv, bom opisal
onega. Prepričal sem se, da Sirijci skrbijo za mladež, ker smo spotoma
videli nekaj lepih otroških domov, igrišča itd.
ROMANTIKA IZGINJA... PA VENDAR
Ljudje, ki poznajo Orient samo s pomočjo Tehnikolor filma, kakor
je Alibaba, bi se nad pristno romantičnostjo razočarali. Zivopisnost oble-
delih in raztrganih oblačil brez dvoma prekaša raznovrstnost neprijetnih
duhov. Bigamija je tu razkošje za bogate, pa tudi tu vlada mnogoženstvo
odpravlja. Po navadi se ženijo moški z večkratno revščino, ne pa z
lepoticami.
Zivi pa v Latakiji možak kakih sedemdesetih let, Abdu Hani. Je
gospodar vseh tovornih čolnov v pristanišču. Ta dedec se je polakomü
dekleta revnejšega meščana in jo hoče proti njeni volji kupiti od očeta,
ki ga denar mika. Kljub protestom oblasti, bo starec menda dosegel
svoje, ker ima velik vpliv.
Alf že imate spominsko značko
„ŠTAJERSKA V BORBV

»Serimjeki reateik«, dne S. eepteambra

Telesna vzgoja
ROVINJ - šola za telesno vzgojo prosvetnih delavcev in športnikov
Mestece RoTinj na zapadni obali Istre je т
letošnjem letu doživelo pravo invazijo Sloven-
cev. Ze leta so т ta kraj prihajali т senco
košatih borov na taborjenje dijaki srednje
fizkulturne šole iz Ljubljane, letos pa so bo-
rovi gozdiči tik nad železniško progo v nepo-
sredni bližini postaje ob samem morju spre-
jeli na stotine naših mladih ljudi. Tu so na
3 tedenskem tečaju preživeli т delu kos svojih
počitnic slušatelji Inštituta za tel. vzgojo iz
Ljubljane, športniki — nogometaši, atleti, od-
bojkarji, plavači in judo- isti na instruktorskih
tečajih, poleg njih so taborili taborniki iz raz-
nih mest Slovenije, člani Počitniške zveze, dru-
štev Partizan, prosvetni delavci ▼ tečajih za
tel. vzgojo Sveta za prosveto in kulturo LRS
itd.
Tudi iz celjskega okraja je bilo večje šte-
vilo obiskovalcev in udeležencev v raznih te-
čajih. V tečaju za nogometne trenerje, ki je
trajal mesec dni, sem srečal znana nogome-
taša Kladivarja Catra in Dobrajca, bivšega
znanega nogometaša Kladivarja Zidarja iz Žalca,
pa še nogometaše iz Velenja (Hudarina), Šo-
štanja in Zasavja. Pod vodstvom trenerja Bo-
žoviča iz Beograda so si vsi udeleženci nabrali
dovolj izkušenj in znanja za vzgojo novih mla-
dih nogometašev po domačih društvih. V atlet-
skem tečaju je bil le Cizej Roman, mladinec iz
Gomilskega, v odbojkarskem nikogar, v plaval-
nem pa je zopet večje število: Stros iz Celja,
Kovačeva iz Konjic in še trije iz Velenja. Celo
med tečajniki judo-do imamo Celjani v Reji
ivojega zastopnika. Večje je bilo število ude-
ležencev v tečajih, ki jih je priredil Svet za
prosveto in kulturo LRS za izboljšanje pouka
telesne vzgoje na šolah. Tečajev za učitelj-
stvo osnovnih šol se je udeležilo 5 učiteljic iz
celjskega okraja, seminarjev profesorjev in
predmetnih učiteljev za tel. vzgojo pa trije.
Tu so preživeli kratek čas svojih počitnic ▼
10-dnevnih plavalnih tečajih tudi dijaki in
dijakinje celjskega učiteljišča iz .1. in II. let-
nika, ki so se seznanili z elementarnim plava-
njem in taborništvom, poleg njih pa še uči-
teljstvo celjskega okraja v 12-dnevnem plaval-
nem tečaju. Učiteljstvo in učiteljiščniki celj-
skega okraja so bili gostje Instituta za telesno
vzgojo iz Ljubljane. Kljub celodnevnemu delu
T vodi in na soncu ni zmanjkalo ob večerih
dobre volje. Taborno življenje so Celjani po-
življali s harmoniko, pesmijo in prešernim
smehom. Prav v tem so se razlikovali od osta-
lih športnikov-tečajnikov. Svoje delo so vzkla-
dili s prijetnim in zdravim razvedrilom. S
krajšimi izleti so spoznavali značilnosti istrske
pokrajine. Kar težko je bilo jemati slovo iz
tega kraja. Polni prijetnih vtisov so se vračali
domov. Doživeli so morje, istrsko pokrajino
in taborniško življenje.
Kaj vleče ljudi v Rovinj? Železna cesta te
pripelje na sam rob morja. Mesto samo, čeprav
je bogato na zgodovinskih znamenitostih, ni
posebej privlačno in ima skoraj isto podobo
kot ostala obmorska mesta. Šteje okrog 6.000
prebivalcev, ki se preživljajo z lokalno indu-
strijo, ribištvom in poljedelstvom. Pokrajina
sama, ki obdaja Rovinj, je brez dvoma čudo-
vitejša. V Dalmaciji se malokje lahko pona-
šajo s takim zelenjem kot ga ima Rovinj. Ce
na Rabu razkazujejo samcato drevo pinije kot
posebnost, potem je Rovinj naravnost razko-
šen ob celih alejah pinij, ceder, značilnih
borih, cipresah, oljčnih nasadih, oleandrih in
kdo bi še našteval ostalega značilnega zelenja.
Ogledati si je treba le mestni park, kjer te
prirodna, krasota prevzema skoraj na 4 km dolgi
ftoti od Rovinja do Punte Corrente. Rdeča zeni-
ja jc tod rodovitna in močno obdelana. Pre-
vladuje trta, oljčni nasadi, ne manjka pa tudi
koruze, krompirja, fižola, žitaric, smokev, pa-
radižnikov, mandeljev itd. Patlavin v poletnih
mesecih pravzaprav ni. Preživel sem nepolna
dva meseca v Rovinju in le dvakrat sem. imel
srečo videti kratkotrajne padavine. Morje je
umirjeno in izredno topla voda te stalno vabi
▼ svoj objem. Ob železniški progi ni udobne
plaže. Treba je le pohiteti proti Punti, kjer
je prijetno sončenje na gladkih skalah in udo-
ben vstop v morje. Bojazni pred morskimi pst
ni in plavalci se oddaljujejo od obale tudi po
več kilometrov. Obala je izredno razčlenjena
in polna otokov. Edinstveni izletni točki sta
otoka Katarina in Crveni otok, kjer sta s svo-
jimi hoteli, zabavišči in udobno plažo, vaba
za domače in tuje turiste. Milo podnebje je
nadvse ugodno za taborjenje pod šotori. Bo-
rovi gozdiči so po vsem Rovinju prepredeni »
številnimi šotori, kjer na stotine ljudi pre-
življa svoj letni dopust, drugi pa si v tečajih
spopolnjujejo svoje znanje, da Dodo po raznih
mestih in krajih Slovenije pomagali napredka
telesne vzgoje in športa.
__ŠAH_
Celjski okrožni šahovski odbor Celje razpisuje
Moštveni brzopotezni šahovski tnrnir »Štajerska
v borbi«.
Turnir bo prirejen т Celjn dne 12. septembra
1>54. Začetek ob 8. uri zjutraj.
Pravico udeležbe imajo petčlanske ekipe vseh
šahovskih enot v LRS, nadalje ekipe množičnih
organizacij: Zveze borcev, Svobode, Partizana,
sindikalnih podružnic, LMS itd.
Prijave je poslati na naslov: Celjski okrožni
šahovski odbor, Celje, do zaključno 9. t. m.
Tempo igranja je pet sekund la potezo. Za
primer velike udeležbe s strani množičnih orga-
nizacij bodo ekipe tekmovale v ločenih skupi-
nah v predtekmovanju dopoldne, nato pa finale
v popoldanskih urah.
Za najboljše uspehe na tekmovanju šo pred-
videne knjižne nagrade, za zmagovalno ekipo
pa lep pokal.
Pred pričetkom tekmovanja bo prebran tek-
movalni pravilnik in objavljen seznam nagrad.
Po prihodu v Celje naj se ekipe javijo T
Šahovskem domu (l'>0 metrov od kolodvora —
nasproti kavarne >Evropac v Razlagovi ulici),
kjer dobe točna navodila.
Stroške potovanja in prehrane krije vsaka
ekipa sama. Primerna kosila za 120 din, boljša
za 160 din, preskrbi prireditelj, če bodo naro-
čena istočasno s prijavo, prav tako prenočišča
od 100 do 200 din.
Večerne vlakovne zveze iz Celja lo v vse
smeri ugodne.
Pošljite priJaTe takoji
__Atletika_
LORGER V FINALNEM TEKU NI USPEL
Naša največja nada na evropskem prvenstvu
T atletiki v Bernu Stanko Lorger ni ponovil v
odločilnem finalnem teku svojih uspehov in re-
zultatov iz predtekmovanja in polfinala. V teku,
kjer je bil največji favorit, je zaradi slabega
starta prišel na cilj šeTe četrti in je s tem za-
pravil edinstveno priliko, da bi si prisvojil kot
edini Jugoslovan vsaj eno kolajno.
Hokej na travi
VISOKA ZMAGA KLADIVARJA
T nedeljski prvenstveni tekmi т hokeju na
travi so mladi igralci Kladivarja presenetili z
dobro igro in visoko zmago nad večletnim prva-
kom Slovenije Železničarjem iz Maribora. Kljub
nemogočemu igrišču za to igro je Kladivar po-
kazal precej smiselnih akcij in je kar štirikrat
potresel z efektnimi streli nasprotnikovo mrežo.
V prvem polčasu je bil uspešen Gorišek, v dru-
gem delu igre pa je Leskovšck, ki je bil ob-
enem najboljši igralec na terenu, dal še ostale
tri gole. Častni gol za Železničarja je dosegel
Kancler. S to zmago ima Kladivar že skoraj т
žopu letošnje republiško prvenstvo, saj ne mo-
remo verjeti, da bi v povratnem srečanju v
Mariboru lahko utrpeli takšen poraz. Rezultat
4:1 in zrela igra Kladivarja sta nam najboljša
poroka, da bo prvikrat po osvoboditvi romal
naslov prvaka Slovenije т Celje.
Nogomet_
PORAZ V VARAŽDINU
Otvoritveno tekmo hrvatsko-slovcnske lige je
Kladivar odigral na tujih tleh v VaražiJinu. Na
pot so odšli le mladi nogometaši in kot je bilo
pričakovati, so se vrnili v Celje brez izkupička,
"tckstilac je zasluženo premagal Celjane z 2:0.
Igra obeh moštev je bila izredno slaba in je
Kladivar imel precej zrelih situacij, ki jih pa
sinhi napadalci niso znali izkoristiti. Ugodna
prilika je šla po vodi . . . Piki se je v tej tekmi
tudi nekoliko >pregrešil<, da ga je sodnik moral
postaviti na hladno. Komu koristijo takšne »pre-
grehe<? Tega bi se naj zavedali mladi nogo-
metaši nekoliko bolj v času igranja. In navse-
zadnje je športno obnašanje na igrišču eden
osnovnih pogojev vsakega zrelega nogometaša.
Bilo bi prezgodaj ocenjevati raven celjskega
Kladivarja. Počukajmo še nekoliko kol te ligo.
V nedeljo bodo imeli v gosteh. Trešajevko iz
Zagreba   na   domačih   tleh.
Partizan poroča_
ŠE DVE OKRAJNI PRVENSTVI
T nedeljo, dne 5. septembra bo od 8. ure dalje
okrajno prvenstvo partizanskih društev v od-
bojki na telovadišču Partizana т Petrovčah.
Odbojka je bila doslej najbolj priljubljena
športna igra v društvih Partizana. Nedeljsko
tekmovanje naj pokaže, v koliko se društva
poslužujejo te igre т okviru svojega rednega
dela in v koliko so dosegla kvalitetnejši na-
predek od prejšnjih let.
Naslednjo nedeljo, dne 12. septembra, pa bo
T Celju na atletskem stadionu Kladivarja v po-
častitev partizanskega zborovanja na Ostrožnem
atletsko prvenstvo partizanskih društev celjske-
ga okraja. Odveč bi bilo podrobneje razprav-
ljati o vrednosti atletike v okviru redne vadbe.
Naši vaditelji po partizanskih društvih so ji
morali odmeriti pravilno mesto v sklopu osta-
lega vadbenega gradiva. O delu samem preko
vsega leta v naših društvih pa nam bo nazorno
pokazalo prvenstvo samo, v kolikšni meri se je
vaditeljski zbor posluževal elementov iz atletike
pri rednih vadbenih urah. Doslej so največ
uspeha imeli na teh tekmovanjih telovadci in
telovadke iz Konjic, tesno za njimi pa so bili
Sentjurčani in Gomilčani. Kakšno bo razmerje
sil letos, nam bo pokazalo tekmovanje samo.
Društva se bodo borila za krasen prehodni
pokal, ki ga bo podarila okrajna iveza društev
Partizan Celje.
Doslej se je prijavito za
Osirozno 6000 borcev
Čeprav prijavljanje še ni zaključeno,
vendar lahko računamo, da se bo pro-
slave na Ostrožnem udeležilo veliko
število bivših borcev iz štajerskih par-
tizanskih enot. Tako bo v brigadah
XIV. udarne divizije zbranih 1066 starih
borcev, v Kozjanskem odredu 559, v
Kamniško-zasavskem 326, v Slandrovl
brigadi 290, v brigadi VDV 240, v
Lackovem odredu 218. Nadalje se bodo
zbrali borci Koroškega odreda, Kokr-
škega odreda. Pohorsikega odreda. Kam-
niškega bataljona. Prvega štajerskega
bataljona itd.
V okraju in mestu Celju se je za
enote IV. operativne cone prijavilo že
1992 borcev, poleg tega 1023 aktivistov
in 1043 političnih internirancev iz kon-
centracijskih taborišč.
V NEDELJO BODO ODKRILI
SPOMENIK NA VRANSKEM
Občinski odbor Zveze borcev na
Vranskem bo dne 5. septembra odkril
spomenik padlim borcem in talcem. Spo-
menik je že postavljen pred poslopjem
nižje gimnazije, sedaj samo še ureju-
jejo prostor okoli njega.
Med NOB je na Vranskem padlo 174
borcev in talcev, a razen spominske
plošče na občinskem poslopju dosedaj
niso imeli nobenega vidnejšega spome-
nika. ZB Vransko je dolgo časa zbirala
denar in pripravljala vse, da bi mogla
tolikijn žrtvam fašizma postaviti do-
stojen spomenik. Letos je bilo njeno
delo končano in z res lepim spomeni-
kom bo ohranila spomin na našo težko
a slavno borbo in na tiste, ki so največ
žrtvovali za našo svobodo.
Bronast spomenik predstavlja borca
med borbo in je delo Umetniške zadru-
ge iz Ljubljane. Tako bodo naši naj-
boljši dobili spomenik, ki naj še poznej-
šim rodovom priča, kako je treba lju-
biti domovino. Svečanosti ob odkritju
spomenika se bodo pričele ob 9. ш-i
dne 5. septembra. ZB Vransko vabi vse
ljudi bližnje okolice, naj se udeležijo
odkritja in poklonijo tistim, ki so nam
priborili lepše življenje.
PRVIH DESET SARŽEV IZ
ELEKTROPLAVŽA V STORAH
Kaikšno veselic Je vladalo v Zeilezaml
v štorah, ko so ¡prisosivovali svečani
otvonitvi elektroplavža. Tehnično osebje
in delavce pa jc resno skrbelo, kako se
bo plaivž obnes©!, ko bodo priče prvemu
prehodu. Kakšno železo bo priteklo, če
bo sploh kaj priteklo. Zakaj, ni se samo
enkrat zgodilo, da ob prvem prehodu
ni priteklo železo iz novega plavža. To
je plavžarjem dobro znano. V Storah
pa so neutrudni delavci dosegli nepri-
čakovan uspeh: pri prvem prehodu je
priteklo dobro železo. Anal'za je pre-
senetila: kakovost je hUa izvrstna. —
V nedeljo, 29. avgusta so imeli že vsake
štiri ure šarž. V torek oh 9. uri so za-
znamovali deseti šarž, prvih 130 ton
železa je že dal dektroplavž v Štorah.
Ni čudno, oe so vsi nervozni in radostni
oh vsa.kem šaržu. Ko bodo dobivali
električno energijo iz nove trafo-positaje
v Selcâh pri Celju, bodo spusitiii v pogon
tudi vrtilno napravo, šarž bo redno
obratoval m zalagal našo iindustrijo e
prvovrstnim železom.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED
Ob 1§,00 — Stadion Borisa Kidriča — atletski
miting Kladivarja *
Ob 16,30 — igrišče Glazija — nogometna tekma
Kladivar : Trešnjevka
Ob   8,00 — v Petrovčah — okrajno prvenstvo
društev Partizan v odbojki
Šolska pros veta celjskega okraja
v besedah in številkah
(Nadal jeran je.)
EOCIALNI PREREZ O ZAPOSLITVI
EODITELJET
Statistično ugotovljena zaposEter
staršev izkazuje število učencev, katerih
oče in mati sta zaposlena v 753 prime-
rih, samo oče y 7829 primerih, samo
mati v 1422 primerih, otrok staršev z
lastnima dohodki (kmetje, obrtniki in
drugi) je 9116, otrok upokojencev in
podpiranoev je 1356, sirot brez staa-šev
pa 594.
Soilsikl inšpektorji
Okrajno insxïektorsko Službo nad
vsemii navedenimi opravljajo le trije
inšpektorji in nekaj pomožnih inspxïk-
torjev za iposamezne predmetne skupi-
ne na nižjih gimnazijah. Ta silužba je
glede na veliko števiilo šol in oddelkov
zelo težavna. Kljub temu jo opravlja-
jo z veliko ljubeznijo do mladine, z od-
govornostjo m objektivnostjo, do sltiž-
bujočih pa je do sJcrajnosti obzirna.
VRTNARSKA ŠOLA V MEĐLOGU
PRI CELJU
Dveletna vrtnarska šola v Medlogu
pri Celju ni zajeta v okrajni statistiki
niti med vajenskimi niti med kmet! jsko-
gospKxiarslcimi šolami in jo vzdržuje
mestna občina celjska. Je to specialna
nižja strokovna šola, menda edina te
vrste v Sloveniji, ki vzgaja poklicne
vrtnarje in kvalificirane vrtnarske de-
lavce. Da je vrtnarstvo eaia izmed naj-
pomemibnejŠLh kmetijskih panog, ni
treba posebej poudarjati. Po svojem
namenu in učnem programu bi sipadala
med nižje kmetijske šole s posebno
specializacijo. Šola je vključena v
državno kmetijsko posestvo, njeni učen-
ci pa so nastanjeni v posebnem inter-
natu v bivši Stigeirjevi vúM na Ljub-
ljanski cestL Poleg strokovno vrtnar^
skega dobivajo ti učenci še splošna
kmetijsko znanje, ki je pokMoneinvt
vrtnarju nujno potrebno. Ce je resnica,
da absolventi vrtnarske šole ne najdejo
primerne zaposlitve in da jo zaradi teg^
nameravajo s-krčiti na en letnik, tako
da bi se oba letn^ika menjavala, je pai
dokaz, da niti vrtnarije niti državna 1ц
ziiidružna posestva ne znajo ceniti te
gospodarske in kulturno tako važne
pridobitve. Celjska vrtnarska šola se
lepo uveljavlja. Zivilski trg zalaga a
cenenimi in kvalitetnimi vrtnarskians
pridelki, mestni' nasadi pa z njeno ix>-
močjo doibivajo vedno lepše ш boga-
tejše lice.
ŠOLA ZA TRGOVSKE UCENCE
V CELJU
Po podatkih iz Letopisa te šole je
bolo ob koncu šolskega leta 1953/54 v
I. letniku 10 učencev in 11 učenk, v II.
4 in 15, v III. 2 in 26, vseh torej IQ
učencev in 62 učenk. Povprečni učni
uspeh izkazuje 82%. Poleg ravnatelja
prof. Ludvika Rebeuška iwucujeta na
šoli 2 stalna in 12 honorarnih preda-
vateljev. Šola je nastanjena v prostorih
Ekonomske srednje šole v Celju, torej
nima lastne strehe in je v premajhnem
poslopju za dva zavoda zelo utesnjena.
Bori se za gradnjo lastnega poslopja,
ki ji glede na razvoj naše trgovine tudi
pripada. Kakor splošno izobraževalno
šolstvo, tako je tudi to vrsto strokovnih
šol zajeda potreba po njeni reformi. Iz
sedanje »šole za trgovske učence« naj
bi postala triletna Trgovska šola z učno
stopnjo šestih razredov gimnazije. Njeni
učitelji naj bi imeli visokošolsko iz-
obrazbo. (Dalje prihodnjič.)
OBISCITE NOVOODPRTO
KMETIJSKO APOTEKO
„ZORKA" ŠABAC
v CELJU, MIKLOŠIČEVA ULICA 2
Na zalogi imamo zaščitna sredstva domače in tuje
proizvodnje, umetna gnojila ter tehnične kemikalije
Nameščenci — kmetijski strokovnjaki — Vam nudijo
nasvete iz področja zaščite in gnojenja rastlin!

MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
razpismje
ABONMA ZA SEZONO 1954-1Í55
Za abonma №> uprizorjenih 19 del.
Razpisujemo šest stalnih abonmajev, im »ieer:
premierski abonma (ki mi vezam ва áoieíem
dan Y tedr.n);
abonma Torek;
abonma Četrtek;
abonma Sobota (delavski);
abonma Nedelja (popoldanski).
Po potrebi bomo naknadno razpisali £e d*-
datne abonmaje. Sprejemamo tadi maročikt za
kolektivne abonmaje.
Cene za en sedež za vse leto:
premierski abonma: ~iO, 576, 428 dim;
abonma Torek: 618. 428, 353 din;
abonma Četrtek: 618, 428, 353 din;
abonm* Sobota (delavski): enotna cena 4tt din;
abonma Nedelja: 618, 428, 333 din.
Zneski so vplačljivi pri vpism abonmaja, pla-
čilo pa je možno tudi v dveh obrokih, to je pri
▼pisn in 1. IL 1955. v teh cenah je mpoštevam
5-odstotni popust na normalne dnevne cene.
Vpisovanje abonmajev bo:
od 4. do 8. septembra za stare abonemte;
od 9. do 12. septembra za vse ostale.
Starim abonentom so rezervirani njihovi se-
deži do 8. septembra, po temi datumu jik bomo
prodali ostalim interesentom.
Gledališka blagajnç za vpis abonmaja bo od-
prta od 4. do 12. septembra dnevno od 16. do
18. ure, ob nedeljah pa od 10,50 do 12. иге.^^
Vsa pojasnila daje mprava Mestnega gledališča,
telefon 26-6t. Uprava.
Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljmd-
skem odbora miestne občine Celje
RAZPISUJE
1. Mesto upravnika za fotografske podjetje
»Fotolik« Celje. Pogoj: fotograf z daljšo prakso
v stroki ter nekaj prakse v vodstvu podjetij.
2. Mesto ravnatelja za pirotehnično podjetje
>Pirota« Celje. Pogoji: pirotehnik e srednjo
pirotehnično šolo in nekajletno prakso ali piro-
tehnični mojster z večletno prakso.
3. Mesto poslovodje za puškarsko-trgovsko pod-
jetje »Jelen« Celje. Pogoj: puškarski mojster
z nekaj komercialne prakse ali oseba s srednjo
ekonomsko izobrazbo in prakso v tej stroki.
4. Mesto ravnatelja podjetja »Aurea« Celje
(proizvodnja galanterijske bižuterije, značk in
alpaka posode). Pogoji: zlatarski mojster ali
oseba z ustrezno kvalifikacijo in daljšo prakso.
5. Mesto upravnika za kovinsko podjetje »Klju-
čavničar« Celje. Pogoji: ključavničarsko-instala-
terski mojster z nekajletno prakso v vodstvm
podjetij.
6. Mesto ravnatelja za gostinsko podjetje »Na-
Na« Celje. Pogoji: srednja gostinsko-turistična
šola in vsaj petletna praksa aH kvalificiram go-
stilničar z vsaj desetletno prakso.
7. Mesto ravnatelja za, gostinsko podjetje »Ho-
tel in restavracija Savinja« Celje. Pogoji: sred-
nja gostinsko-turistična šola in vsaj petletna
praksa ali kvalificiran gostilničar z vsaj deset-
letno prakso.
8. .Mesto upravnika za gostinsko podjetje »Ljud-
ska restavracija Gaberje« Celje. Pogoj: kvali-
ficiran gostilničar z vsaj desetletno prakso.
9. Mesto direktorja podjetja »Tobak« Celje.
Pogoji: ekonomska fakulteta s 5 let prakse ali
ekonomska srecfnja šola im 10 let prakse ali
druga nižja kvalifikacija z vsaj 15 let prakse
v gospodarstvu.
10. Mesto direktorja za trgovsko podjetje »Ži-
tar« Celje. Pogoji: ekonomist z nekaj let prakse
ali komercialist z ekonomsko srednjo šolo in
vsaj desetletno prakso v gospodarstvu.
Ponudbe z obširnim življenjepisom io mavedbo
dosedanjih službenik mest je poslati na Taj-
mištv« LO UO Celj* majkasmej« do 2«. ». 1954.
PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA
IN ZMANJŠANJE PRITISKA VODE
Obveščamo odjemalce električne energije, da
bo ▼ nedeljo, dne 5. septembra 1954 prekinitev
električnega toka v času od 4. do 12. ure v
krajih: Osirozno. Dobrova, Dečkova cesta. Nova
vas, Lokrovec, Lava, Lisce, Medlog, Babue in
Lopata zaradi obnovitvenih del.
Iz varnostnih razlogov je smatrati, da se
električne naprave pod napetostjo.
S tem ▼ zvezi ne bodo obratovale vodne
črpalke v Medlega, zaradi česar v višjih legah
me bo vode.
Elektro-Celje-
»PUTNIK« CELJE obvešča, da ima še neka,
prostih mest za izlet v Trst. Cena izletu j<
25M din. Cas za prijave do 16. septembra 1954
PRODAM dobro ohranjeno violino in violo. —
Naslov v upravi lista.
PRODAM Stiricevni radio »TEFAG. (2 jeklenki)
n:ali   format,   za   srednje   in   kratke   valove,
v  dobrem  stanju.  Rutar Ivan,  Št. • Lovreac,
Kompole, pošta Štore.
fRODAM pol kubičnega imetra češnjevega su-
hega lesa. Dvoršak Franc, Celje, Zg. Hudinja.
štev. 119.
PRODAM  stavbne   parcele   ob   progi   Rogaška
Slatina—Celje. Kupnik, Podplat.
UGODNO   PRODAM   njivo   43   arov   v  bližini
Celja. Naslov v upravi lista.
UGODNO ZAMENJAM cnostanovanjsko hišo г
gospodarskim poslopjem in vrtom na deželi v
okolici  Laškega,   primerno  za   rokodelca  ali
mpokojenca, za stanovanje v Celju v bližini
bolnice. Naslov v upravi lista.
SPREJMEM v rejo dva otroka. Starost nad dve
leti. Vprašati v upravi lista.
UČITELJICA išče opremljeno ali prazno sobo.
Nudi  instrukcije za nižjo gimnazijo.  Naslov
v upravi lista.
DVA DIJAKA (strojnika) iščeta opremljeno sob
proti dobri nagradi. Informacije v upravi lista.
GOSPODINJO, mlajšo upokojenko, išče majhna
družina za dopoldanske ure. Nudim hrano,
nagrada po dogovoru. Naslov v upravi lista.
Podpisana obžalujem in prcklicnjem obreko-
vanja, izrečena proti Tanko Alojziji, upravnici
pošte Žalec, im se ji zahvaljujem, da je odsto-
pila »d tožbe.
Amtloga Terezija, Gotovije-Zalec.
NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUžr
Dme 5. 9. 1954: dr. Cerim Josip, Celje, Camikai
jeva elica 9.
KINO UNION, CELJE
Od 1. do 6. 9. 1954. »VLOMILEC« — amglešk:
film
Od 7. do 9. 9. 1954: »UMORSTVO« — francoski
film
Od 16. do 14. 9. 1954: »T SENCI SOVRAŠTVA« -
ameriški film
Predstave dnevno ob 18. im î*. mri, ob medeljak
ob 16., 18. in 20. uri.
, KINO DOM, CELJE '
Od 1. do ¿. 9. 1954: »VODNJAK« — ameriški filr»
Od 7. do 12. 9. 1954: »MESTO ILUZIJ — ameriški
film
Predstavo Äevmo ob 18.15 in 2ê.l5, ob medeljak
ob 16,15. 18,15 im 30.15.
NOVOST  ZA  CELJE!
Vsako nedeljo v septembru bo imela
TOVARNA NAPRiJED ZAGREB
POSLOVALNICA CELJE, Tomšičev trg 2
odprto od 9. do 12. ure za neobvezen ogled novih modelov
raznih oblek ter plaščev!
Se priporoča
TOVARNA OBLEK »NAPRIJED« ZAGREB
Poslovalnica Celje, Tomšičev trg 2
Strti od neizrekljive žalosti sporočamo pretresljivo vest, da je
v četrtek, dne 2. septembra 1954 ob pol 7 zjutraj podlegel težkim
poškodbam naš ljubljeni
PAVCi
Padel je kot žrtev gora, ki jih je preveč ljubu.. Na aadnji poti
bomo spremili našega ljubljenca v soboto, dne 4. septembra ob 4 po-
popoldne iz aule starega gledališča v Stanetovi ulici na Mestno poko-
pališče v Celju.
Celje, Ljubljana, Logatec, Trepča, dne 2. septembra 1954.
Zora in dr. Pavle Blaznik, starši; Marijica, se-
strica in družine: Meštrov, Horvat, Miloš Blaznik,
ing. Koniel in Pensa
Alpinistični odsek PD Celje, AD Kladivar ìm
Smučarsko društvo Celje sporočajo športni javno»ti
žalostno vest, da je 2. sejîtembira 1954 ob 6,50 po nesreči
v Szalay-Gerinovem grebenu v Tmrski cori trajgic*»
preminul
Рате Blaznik
odličen dijak in odliče« športnik.
Ohranili ga bomo v trajnem epoiainu!