ISSN 0351-6407 Slana na Jerneja, gotovo bo zijala vrana. Murska Sobota, 22. avgust 2002, leto LIV, št. 34, odgovorni urednik Janez Votek, cena 260 sit Ut Meh, esno TK3 SES3M bednik ave 'e: Fotografija: Jurij Zauneker NAROČNIK ZVEZDA - DIANA Murska Sobota, d. o. o. Mikala ga je nuklearka, prevzel pa lokalpatriotizem str. 10 Uživajte ob dobrotah SRBSKE KUH1KJE Iti ST&ROGR1IBSK1 GLASBI svetovno znane restavracije Tri šešira iz Beograda od torka 27. do sobote 31. avgusta * vsak večer na vrtu pod kostanji restavracije Zvezda v Murski Soboti - vsak popoldan tudi na sejmu v G. Radgoni Pred začetko šolskega leta Razjasnjena smrt mladoletnika, najdenega v potoku Ščavnica Kuhali so zvarek iz rož, nabranih v Ljutomeru str. 32 Naš sogovornik: doc. dr. Mitja Slavinec fnskn 22. 'M var n naših otro Sledi štiridesetih let str. 24 Fotografija: Jurij Zauneker MO Podelitev priznanj za naj teraso Največ glasov terasi Vinogradniškega centra Goričko str. 12 Obmejne občine dobile zemljevid predvidenih mejnih prehodov s Hrvaško Razkrižje se ne strinja str. 4 Ta bo moja, tako lepe oči in lep pogled ima! Na domačiji Ščapovih iz Turnišča letos spet veselica str. 16 AKTUALNO 22. avgust 2002 vehi Komentar Priznati moram, da sem se s precejšnjimi dvomi in nelagodjem odpravila na morje na hrvaško obalo. Spomini izpred deset in več let, ko sem nazadnje dopustovala tam, niso bili lepi - zanemarjeni hoteli in plaža, neprijazno osebje, slaba postrežba, vrste ... Zato sem bila toliko bolj presenečena nad tem, kar me je tam pričakalo. Hoteli so solidni, obnovljeni, čistoča in hotelsko osebje pa na vrhunski ravni, okolica, mestna sre- Bernarda B. Peček ■ dišča in sprehajalne poti urejene z veliko okusa. Tudi cene niso bile tako pretirane, kakor so se širile govorice pred sezono -pravzaprav so v naših kopališčih in na slovenski obali precej višje kot na hrvaški obali oziroma na otoku. Dober dan! Najbolj pa meje presenetila prijaznost vseh turističnih delavcev in uniformiranega osebja, s katerimi smo imeli stike med potjo in bivanjem. Seveda to ni bila tista narejena in priučena prijaznost zaradi službene dolžnosti - ki se jo da kaj hitro prepoznati. Večje presenečenje je bilo, daje bila večina zaposlenih na cestninskih postajah in v hotelih pa tudi večina carinikov in policisto v in drugega osebja mladih. Kakor da bi se Hrvaška v celoti pomladila in spremenila, postala mlada in prijazna država. Celo župan otoka, kjer smo dopustovali, je podoben kakšnemu manekenu ali estradnemupevcu dalmatinskih pesmi! Pri nas so župani praviloma upokojenci ali tik pred upokojitvijo: razmišljanje in potrebe ljudi iz te starostne skupine so popolnoma drugačne kot razmišljanje in razumevanje potreb mlade ali srednje generacije. Pa ni to tisto, zaradi česar sem tole pisanje naslovila z Dober dan! Gre za osnovno prijaznost, ki ti jo narekuje služba, pa čeprav imaš opraviti z nekom, kije storil prekršek. Takšno osnovno prijaznost pogrešamo pri naših policistih, še bolj pa je razlika opazna, ko se vračamo čez mejne prehode in bi bili veseli, če bi nas vsaj pozdravili z »dober dan«. Navadili smo se že, da čakamo na milostni gib roke ali glave, ki nam pove, da lahko 'zapeljemo naprej. To osnovno prijaznost bodo menda sedaj šefi zahtevali od slovenskih policistov. Tega so se lotili tako, da inšpektorji v civilu že nekaj časa preverjajo obnašanje policistov na mejah in na cestah. Vendar dvomim, da bomo s tem načinom, torej ponovno z nekim nadzorom, prisilo in kaznimi, dosegli neko splošno prijaznost uniformiranih policistov. Človek je prijazen ali pa ni, v toga ne moreš prisiliti. Če je na delovnem mestu nezadovoljen, če ima slabo plačo, slabe delovne razmere, če je brez cilja in možnosti napredovanja ali če ga v tej neprijaznosti vzgajajo in šolajo, ne more biti kar na lepem prijazen. In zdi se, da je to problem vseh Slovencev. Zaradi svoje majhnosti ali zaradi vzgoje imamo občutek, da smo nenehno ogroženi in da so vsi drugačni naši potencialni sovražniki in zločinci. In ta občutek nam nenehno potrjujejo vsak dan mediji, najsi bo časopis, radio ali televizija - poročila govorijo predvsem o slabih stvareh, nič kaj dobrega nam ne prinašajo, le redko kaj spodbudnega ali veselega. Ampak to je že tema za drugo razmišljanje. Torej: prijaznost kot projekt ali prijaznost zaradi nas samih, zaradi srčne kultiviranosti. Odgovor sicer poznamo, toda kljub temu bodo »višji« vztrajali pri projektu, kajti pri nas je nekaj uspešno le, če je del projekta. Kaj pa rezultat? » VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik od- . govornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Našlo* uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 10.200,00 SIT. Izvod v kolportaži je 260,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB. d. d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001. št. 103. Naklada: 17.700 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si Glavni izvajalec del je bilo podjetje Gomboc - gradbeni inženiring iz Beltinec. Temeljni kamen je bil položen 18. maja 2001, sedaj pa je blok v urejeni in zeleni okolici, v kateri ne manjka niti vodomet. V občini so imeli doslej tri stanovanjske bloke, ki pa so bili v zelo slabem stanju, ko so jih prevzeli od nekdanje občine Murska Sobota. Ogromno truda in časa je bilo zato potrebno, da so stanovalcem polepšali bivanje. 2. srečanje porabskih Slovencev Ostajajo resni izzivi V Sombotelu so odprli še nedokončano slovensko hišo -Prišli so tudi nekateri visoki gostje iz Slovenije in Madžarske - Za kulturno-zabavni del so poskrbeli ansambel Pristavske ščuke, FS Sakalovci, porabska gledališka skupina Nindrik indrik in trio Prekmurci Na najvišji vzpetini muzeja na prostem v Sombotelu so postavili in predali namenu slovensko hišo. tevilni pripadniki slovenske narodnosti, ki živijo na Madžarskem, so se zbrali minulo nedeljo v muzeju na prostem v Sombotelu, središču Železne županije, kamor spada po upravni razdelitvi tudi slovenski del Porabja. Seveda niso prišli kar tako, ampak so jih tja povabili Slovensko kulturno društvo Avgusta Pavla Szombathely, Zveza Slovencev na Madžarskem ter Državna slovenska samouprava, in sicer na 2. srečanje porabskih Slovencev. Pridružili so se jim tudi nekateri predstavniki oblasti Slovenije in Madžarske ter drugi gostje z obeh strani meje. nostna aktivistka, raziskovalka, predsednica Slovenskega kulturnega društva Avgusta Pavla v Sombotelu... V svojem pozdravnem nagovoru na nedeljskem srečanju je omenila, da so hišo postavili s skupnimi močmi muzeja, ki je zagotovil zemljišče in poskrbel Osrednji dogodek v okviru srečanja, ki sovpada z obletnico rojstva Avgusta Pavla (28. avgusta 1886 na Cankovi), je bila otvoritev slovenske hiše, to je domačije, kakršna je stala vse do pred nedavnim na Gornjem Seniku. Po besedah direktorja muzeja Savaria v Sombotelu Šandorja Horvata gre celo za najstarejši tip tovrstne hiše v zahodnem Prekodonavju. In da je v muzeju na prostem v Sombotelu naposled postavljena tudi slovenska hiša, ima še posebne zasluge Marija Kozar Mukič. Ne le zato, ker je zaposlena v omenjenem muzeju (kustosinja in arheologinja ter ravnateljica muzeja Avgusta Pavla v Monoštru), ampak je tudi prizadevna narod- Nekateri so se spet srečali po enem letu, nekateri prvič po dolgem času, vsi pa so si imeli veliko povedati. Še posebej zgovorne so bile Mariška Šulič iz Sombotela (roj. v Budincih), llona Braunstein z Gornjega Senika in Margita Meszaros iz Tormasligeta (roj. na G. Seniku). M za temelje ter postavitev siti Državna slovenska samouprav ki je prispevala za les, in sloiea ska stran, ki je poskrbela zap^ kritje hiše s slamo. Glavni®0! ster pri tem je bil Jože M®8 Trdkove. Čaka pa jih še*1* vanje« hiše z blatom, beljen)r zgraditev krušne peči z čem, opremljanje idr. Ig°' šar, direktor Javnega skla a kulturne dejavnosti R Slo’* ki je bil uradni slavnostni g® nik na otvoritvi, je med d®8 dejal, da smo v Sloveniji dosežkov Slovencev na Ma skem na različnih področj 1 venska hiša pa naj ji® b°' nos, naj jim predstavlja top spomine na otroštvo - n upanje, da si jo bodo p® ogledovat tudi gostje iz nije. .m Tudi Antal Heiczer P* dnik Urada za narodne i»c ne manjšine na Madžar® e ’ menil, da gre za pomel®’®v dobitev porabskih Slove® ohranjanju njihove kultur diščine, njihove identitet naj bi v prihodnje or*aD tudi skupinske Oglede šoBRJ Porabja. Manjšine nas? pred resnimi izzivi, če naj nijo svoj jezik in kultura Vendar pa ne bi sme i ti nekaterih zlorab ta ° vanih nepravih Slovenc«•> pojavljajo v predvolilne^ pred jesenskimi volitvau nih in manjšinskih sa®1 j Samo avtohtone skupno«^ pravico povedati, kdo J ma ni njihov. etls« Iz pozdravnih besed P^a)li nika skupščine Želez Marka Petra smo ^^'vpi bodo prizadevali ure šanje financiranja s radijskega programa v ter da bodo prekvaiii* državni mejni prehod nik - Martinje v medn a podaljšali obratoval ga prehoda Nemesnep d Generalni slovenski^ Monoštru dr. Zlatko ® k temu dodal še prlza ^1 zgraditev povezova rica-Gornji Senik in1■ novne šole na Go^l oJj! Slovenski veleposla džarskem Andrej je obljubil porab«' cem, da jim bo po*** J jih močeh priizb<’Lp pti^. vega položaja ter vanje, da bodo sa ^ri1 za ohranjanje m gov'°f ■ jezika, da bodo^V Jezik pa se najpreju v družini. Tože Besedilo in f°t0’ Otvoritev bloka v Gornjih Petrovcih 18 stanovanj za 225 milijonu Slavnostna seja preložena na september okviru petega občinskega praznika občine Gornji Petrovci je bila v občinskem središču (oz. že za napisom Šulin-ci) otvoritev stanovanjskega bloka, v katerem bo za mlade družine na voljo 18 neprofitnih stanovanj. Vrednost celotne naložbe je 225 milijonov tolarjev, s tem da je občina še sofinancirala dodatnih 8 milijonov in pol za elektrifikacijo. 6^ niki sprejeli odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Gornji Petrovci, katerega v. d. 'direktor je bil župan Franc Šlihthuber. 12. aprila 2000 je bil sklad vpisan v register. Sklep o gradnji stanovanjskega bloka je bil sprejet na seji februarja 2001. leta. Projekti so bili izdelani v podjetju Domus projekt iz Ljutomera, glavni projektant je bil Štefan Baler. Investitor projekta je bil občinski stanovanjski sklad, posojilodajalec pa Stanovanjski sk- I Šlihthuber in boe, svojo vičil pomočnik At vanjskega venijeJanezV°* soditi po razbija*/ panjca ob otvor spf novalce v b^ stopili člani tun ^1'/ Vrtanek, otroc* in osnovne šo ter godba ni p Dodajmo sSčiA/(, diteVV°?eŽa^'p^ nika zaradi te aCL nedokončan A Tako ni bilo cev 16. dla pa je tud podelitvijo P lg, A bi morala b JO tako v J ložena na ‘ J« upokojencev P ihihik 22. avgust 2002 J Boža Kuhariča za krmilom Mure nasledil Borut Meh Slavnostna seja občine Beltinci Uspešno trženje naj žago tavlja delovna mesta Posthumno priznanje Stevanu Kuharju Marek na blagovnih znamkah, povečevanju produktivnosti in zniževanju stroškov lavna prireditev ob 6. občinskem prazniku občine Beltinci je bila v soboto, 17. avgusta, v tamkajšnjem gostišču Zvezda, kjer so podelili priznanja in nagrade. Posmrtno priznanje je prejel Števan Kuhar iz Bratonec. B° štiriindvajsetih letih Božo Kuharič, prvi Mure, direktorski stolček prepušča sv j yo uiku. Dvainšestdesetletni Kuhart , 1 tembrom "tnje Murinega kolektiva leta 1978, se bo ■ ejai nOve-15. avgusu P« |e smo se “Predsedniku Murine uprave Borulu Me u- * anevav ^varjali v začetku tedna, ko sta bila za n^.m , ajo kak- delovnem okolju, uvodoma pa nas je s^o prvi vtisi. I Priznati moram, da ni bistve-U° drugače, kot sem pričakoval. I ^no, ko začneš v nekem no-|’c® delovnem okolju, se moraš l^iPrej dobro seznaniti z naj-| zi'®i sodelavci, situacijo pa K®spoznaval že prej, tako da v I nisem prišel povsem ne-I Phvljen. Pričneš pa tudi načr-Uat'Za naprej, za dva tedna, za l..^ dni, saj se čez noč ne da ptediti. kNate iz okolja, kjer so L^mere dokaj urejene. C je vodilo, da ste sp-P'i izziv in prišli v Muro, F1-so razmere dokaj kritič- Tudi 2a Muro ne morem reči, a “uiza Muro ne morem reči, Preurejeno podjetje, je pa r. da■ Ldaieto K podjetje, ki je v te- 4 prav to je bil razlog, da u'Prejel izziv in prišel v Mu-Pa že večkrat poudaril, Preteklosti ne bi sodelo-iPri reševanju problemov v t’en)u, ki je danes izjemno us-in Cejeno podjetje, ne bi Priti sem. ste v ekipi’ kije Gorenje, za katere pravite, daje uspešno TO. Če naredite p"-Vav° med Gorenjem tak-L? Muro danes, kaj ugo-pate? k? bi primerjali bilančne po-ik^bilo takrat Gorenje v Položaju, kot je danes Pa na razmere gledam0 Kkt ^asa in °kolja, je Pre' B^r'ranie Mure veliko zah-e- Ko smo sanirali razme- Kčt °reniu> so se s težavami »C'’ vseh velikih sistemih k n'ii> danes pa lahko trdi-m a Večina velikih gospodar-Posuje izredno do-e8ai° d°bre rezultate med redkimi velikimi imajo težave. Seveda Posledica razmer, s tekstilna branža v sve-c«* I Mu a uPrava je zdaj popol-^js ^°nedeljefe ste imeli s člani uprave. Sle Se pogovarjali? k^ksa, da bi razglašali, o S^varjamo na takšnih Nki> Ker >e bil t0 Prvi se’ ^t>remagova- nje trenutnih likvidnostnih težav že dodelila. V tem primeru gre za kredit, pomembnejša pa bo naslednja faza pomoči, v kateri naj bi šlo za nepovratna sredstva. Na kakšen denar računate in za kaj ga bo Mura namenila? Pri tem kreditu gre za razmeroma skromna sredstva, ki bodo zgolj za premoščanje likvidnostnih problemov. Sredstev še nismo dobili, saj vsi postopki, ki so potrebni pred podpisom pogodbe, še niso končani. Znano pa je, da je bilo ob obisku predsednika vlade dr. Janeza Drnovška v Muri govora o pomoči v višini deset milijonov evrov oziroma naj bi dobilo podjetje dvakrat po pet milijonov evrov za prestrukturiranje. Vendar ta sredstva Mura lahko pridobi le na osnovi programa prestrukturiranja, katerega predlog je bil tudi osnova za prej omenjeni kredit. Osnova za odločanje o tem, ali bo Mura dobila državne subvencije, bo seveda končni program prestrukturiranja. Predlog sanacijskega programa ste v Muri že dopolnjevali. Kaj ste v njem spreminjali? Program prestrukturiranja še ni dokončen. Predlog bo obravnaval nadzorni svet na seji 26. avgusta, 30. avgusta pa načrtujemo tiskovno konferenco, na katerimi bomo javnost natančneje seznanili s programom prestrukturiranja. Lahko v tem trenutku že poveste, kakšna je nadaljnja osnovna razvojna strategija Mure? To je bilo že večkrat povedano Veliko večji poudarek bo v prihodnje na blagovnih znamkah, povečevanju produktivnosti in zniževanju Stroškov. Ob tem se velikokrat zastavlja tudi vprašanje, kaj bo s številom za-poslenih in ah bo P™ zmanjševanja. Verjetno bo prišlo tudi do tega, bo pa to predvsem odvisno od obsega prodaje oz roma od uspešnosti naših t nikov. Moje mnenje je, da se 1 nut. Prejemniki priznanj v občini Beltinci. Foto: T. K. Mura kljub vsemu še vedno ostaja med največjimi tekstilnimi giganti, ne le doma, pač pa tudi v Evropi in svetu. Predsednik nadzornega sveta Leonardo F. Peklar trdi, da je velikost lahko tudi Murina konkurenčna prednost, kar seje potrdilo s prevzemom poslov za Boss Woman. Naj ponovno poudarim, da naš osnovni cilj ni zmanjševanje števila zaposlenih, pač pa je cilj zagotavljanje dela za zaposlene. Pred kratkim smo bili priče ukinitvi Murinih proizvodnih obratov v Lendavi in Gornjih Petrovcih. Kaj bo s prostori teh obratov in kakšna usoda čaka obrata v Ljutomeru in Gornji Radgoni? Obrata v Lendavi in Gornjih Petrovcih smo dokončno zaprli in te prostore bomo skušali prodati. Tudi to naj bi bil del finančne injekcije, ki bi pripomogel k finančni sanaciji in prestrukturiranju Mure. Za obrata v Ljutomeru in Gornji Radgoni niso predvidene bistvene spremembe. V javnosti krožijo o Muri različne govorice, napovedujejo se različni scenariji, tudi stečaj. Kako komentirate te govorice. Menim, da so takšne govorice nujen spremljevalec poslovnega življenja in se jim ni mogoče izogniti. Če upoštevamo vlogo in pomen, ki ju ima Mura v tem prostoru, je povsem normalno, da se takšne govorice porajajo, saj je med ljudmi strah za delovna mesta. Predvsem s tega vidika so ljudje zaskrbljeni za usodo Mure in mislim, da med temi različnimi govoricami ni zlonamernih. Smo pa zato mi tukaj, da skušamo Muro ubraniti in dogajanja speljati v pravo smer. Se vam ne zdi, da prihaja do dezinformacij tudi zato, ker so javnost in tudi zaposleni v j Muri premalo seznanjeni z dogajanji v podjetju ? Se bo ta 1 odnos do informiranja spremenil? Mislim, da so v odnosu do javnosti že zaznavne spremembe. Ob tem je treba seveda razumeti, da je prihajalo zaradi težav, s katerimi se srečuje Mura, do zaprtosti informacij. Težko se je namreč sprijazniti z dejstvom, da je podjetje, ki je bilo uspešno, naenkrat zašlo v težave. Odgovorni so upali, da bodo težave prešle, in so menili, da ni dobro, da se v javnosti o njih veliko govori. Ste se že srečali s tukajšnjimi lokalnimi kreatorji gospodarskega in političnega življenja? Priznati moram, da še ne. Najprej sem si zastavil nalogo, da se dobro spoznam s svojimi sodelavci v Muri. V štirinajstih dneh se želim srečati z vsemi vodilnimi in vodstvenimi delavci, z vodji vseh Murinih firm in se seznaniti s proizvodnjo v vseh obratih, tudi zunanjih. Ko bom to opravil, pa bom vzpostavil tudi stik s predstavniki gospodarskega in političnega življenja v tej pokrajini. Na novo delovno mesto se zaenkrat vozite iz Velenja. Se boste nastanili v Murski Soboti, kjer vam je podjetje dodelilo kadrovsko stanovanje v Murinem bloku? Ne morem si predstavljati, da bi se vsak dan vozil v Velenje, zato smo se dogovorili, da mi dodelijo kadrovsko stanovanje. Prav nič me ne moti, da je to v Murinem bloku, tudi v Velenju živim v stanovanjskem bloku in je mi takšen način življenja domač. Seveda moram stanovanje v Murski Soboti še opremiti in to bo na vrsti takoj, ko bo nekoliko več časa. Ludvik Kovač ■ Foto: Jure Zauneker I Bil je pesnik, pripovednik in znanstveni zbiratelj narodnega izročila. Rodil se je 30. julija 1882 kot četrti otrok kmečkih staršev v Bratoncih. Izučil se je za krojača in postal pomočnik. Jeseni 1898 je začel obiskovati madžarsko meščansko šolo v Lendavi. Končal jo je dve leti pozneje in se vpisal v višjo gimnazijo v Nagyka-nizsi, kjer je leta 1904 tudi maturiral. Umrl je 24. septembra 1915. Pokopan je na bratonskem pokopališču. Njegovo delo lahko obravnavamo na različnih področjih. Kot zaveden Slovenec je Kuhar sodeloval z vsemi možmi tedanjega časa, ki so se borili za slovenstvo in enotnost Slovencev na obeh straneh Mure. Svoje članke je objavljal v Domoljubu, prav tako ne gre prezreti njegovega sodelovanja z dr. Francem Kovačičem, zgodovinarjem iz Maribora, Vinkom Zormanom, poznejšim bibliotekarjem v Narodni in univerzitetni knjižnici. Ogromno je pripomogel k ohranjanju ljudskega izročila z zapisovanjem in zbiranjem ljudskih pesmi. Sodeloval je z Ivanom Jeričem iz Dokležovja, Jožefom Kleklom starejšim, Karlom Štrekljem, Jožefom Bašo in drugimi. Kuharjevi zapisi prekmurskih ljudskih pesmi so izredno pomembni tudi zaradi njihovega vsebinskega, motivnega in pesniško izraznega bogastva. Na podlagi Štrekljevih Nov reanimobil za Zdravstveni dom Murska Sobota urskosoboški zdravstveni dom te dni pričakuje novi reanimobil, posebej opremljeno reševalno vozilo za nudenje nujne medicinske pomoči že med samim prevozom bolnika ali poškodovanca. Zanj bodo odšteli štirideset milijonov tolarjev, pri nakupu pa jih je s sedmimi milijoni podprla Zavarovalnica Triglav, pol milijona je primaknila še Pomurska banka, finančno podporo pa pričakujejo tudi od ostalih ustanoviteljic, občin murskosoboške upravne enote. Mestna občina Murska Sobota je za nakup posebnega reševalnega avtomobila in obnovo strehe na reševalni postaji že nakazala osem milijonov tolarjev. Direktor Zdravstvenega doma Murska Sobota Jože Felkar je povedal, da je tudi letošnja bera investicij zelo dobra. S petimi novimi avtomobili so posodobili vozni park patronažne službe, v delu prostorov so namestili klimatske naprave, obnovili streho prostorov za reševalno službo, lotili so se postavljanja računalniške mreže ter obnove sanitarij in čakalnice v laboratoriju, kupili pa bodo tudi rentgenski aparat za zobozdravstvo. Brez reanimobila bodo letos za investicije namenili osemindvajset milijonov tolarjev. Zelo bogata pa so bila tudi občinska vlaganja v zdravstvene postaje po terenu. Sploh je bilo zadnje obdobje za osnovno zdravstvo finančno toliko ugodno, da so se mogli lotiti tudi večjih investicij, kar pa se bo z napovedanim proračunskim varčevanjem najverjetneje tudi kmalu zaključilo. Kljub temu pa tudi za prihodnje leto že načrtuje obnovo kotlovnice, zamenjavo oken in še druga vzdrževalna dela. m. h.i M pisem, se sklepa, da segajo začetki Kuharjevega avtorskega pisanja pred leto 1909 Prvih 33 zgodb je bilo objavljenih v Mariboru v Časopisu za zgodovino in narodopisje leta 1910. Zbrano narodno blago Števana Kuharja je bilo objavljeno v več izdajah, samostojno pa je oblikoval svoja doživetja iz ljudskega življenja predvsem za prekmurske publikacije. Kuhar je tudi znanstveno zapisoval glasove svojega narečja. V njem je napisal slovnico, močno pa se je naslanjal na knjižni jezik. Do izdaje tega dela ni prišlo, obstaja pa rokopis. O Kuharjevem delu in življenju je izdana knjiga Števan Kuhar - Ljudsko izročilo Prekmurja, katerega je zbral, uredil in spremno besedo napisal dr. Vilko Novak, izdala pa Prekmurska založba leta 1988. Drugi prejemniki priznanj so: duhovnik Martin Maroša iz Meli-nec, urar ter vnet zbiralec starih ur in urnih mehanizmov Ivan Marič iz Beltinec, upokojena učiteljica in kulturna delavka Marija Zver iz Dokležovja, Ljudske pevke iz Lipovec in Moški pevski zbor Gančani. Po podelitvi priznanj sta bili v grajskem parku proslava in uprizoritev ljudske igre Življenje v Boltincaj okrog leta 1860, naslednji dan pa sta bili v Bratoncih v počastitev Šte-vana Kuharja sveta maša in kul- T. K. ■ turni program. 4 OVCHIA 22. avgust zuuz fwnn» Spodnji Ivanjci PGD Spodnji Ivanjci razvilo nov prapor rostovoljno gasilsko društvo Spodnji Ivanjci je pripravilo v nedeljo slovesnost ob razvitju novega gasilskega prapora. Slovesnost ob gasilskem domu v Spodnjih Ivanjcih se je začela s parado gasilcev, v kateri je nastopala pihalna godba iz Gornje Radgone, in kulturnim programom, ki so ga pripravili otroci gasilci, na njej pa se je zbralo veliko gasilcev iz sosednjih in pobratenih gasilskih društev. Med gosti sta bila tudi radgonski župan Miha Vodenik in negovski župnik Jože Horvat, ki.je prapor blagoslovil. Nakup prapora je podprlo 28 darovalcev sredstev za trakove, 36 pa jih je darovalo denar za žebljičke. Z novim praporom so gasilci zamenjali stari prapor, ki jim je rabil več kot 60 let. Prapor je prejel v varovanje od predsednika društva Janka Vogrina in poveljnika Zvonka Fleisingerja praporščak Milan Mlinarič. Ivanjski gasilci načrtujejo za prihodnjo leto predajo novega gasilskega vozila, ki ga bodo kupili s pomočjo sredstev občine in dobrotnikov, ki podpirajo njihovo društvo. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger ■ Orehovci: sto dvajset let gasilstva Pred kratkim je bila slovesna seja PGD Orehovci, nato pa velika gasilska vaja. Na osrednji proslavi ob 120-letnici so prikazali razvoj društva skozi dvanajst desetletij. 0 tem tudi sicer piše v 60 strani obsegajoči in s fotografijami ilustrirani knjižici - kroniki društva, ki so jo izdali pred visokim jubilejem. Slovesnosti so se udeležili tudi gasilci iz pobratenega društva Grenzach Wyhlen iz Nemčije. Med gosti sta bila predsednik slovenskih gasilcev Ernest Edry in radgonski župan Miha Vodenik. Na nedeljskem slavju so orehovski gasilci razvili društveni prapor, ki ga je blagoslovil nov radgonski župnik Franc Hozjan. Ob praznovanju so podelili številna društvena priznanja in odličja Gasilske zveze Gornja Radgona in GZ Slovenije. - Besedilo in foto: F. Klemenčič Sveti Jurij ob Ščavnici asilska zveza Sveti Jurij ob Ščavnici, ki deluje od leta 1998, vključuje devet prostovoljnih gasilskih društev na območju občine, v njih pa deluje okrog 700 članov. Lani so kupili novo vozilo za prevoz ekipe, v nedeljo, 11. avgusta, pa so pripravili razvitje in blagoslovitev gasilskega prapora, na katerem je obešenih 21 trakov in pripetih 21 žebljičkov. Naslovni škof mariborske škofije dr. Vekoslav Grmič, jurjevski rojak je ob blagoslovitvi poudaril, da so že stari Rimljani poznali prapore. Gasilcem je zaželel, da bi ga uporabljali le ob svečanih trenutkih. Tokratne slovesnosti so se udeležili številni gasilci od blizu in daleč. Na našem posnetku pa je trenutek, ko je župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Slavko Mihalič predajal prapor predsedniku občinske gasilske zveze Antonu Klemenčiču. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Obmejne občine dobile zemljevid predvidenih mejni prehodov s Hrvaško Razkrižje se ne strinja Stanko Ivanušič:»Uresničevanje Sopsa ne poteka tako, kot smo si zamislili ' lovenska in hrvaška stran sta se ob ribiških incidentih oklenili Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, ki da naj bi bil pravi okvir za rešitev zapletov v Piranskem zalivu, čeprav so hrvaški ribiči svojemu državnemu vrhu jasno povedali, da Sops s poglavjem o ribištvu zanje ni sprejemljiv. Do nejasnosti okrog tega dela sporazuma pa je prihajalo tudi že na zasedanju stalne mešane komisije za uresničevanje sporazuma. Vsaj tako je bilo na sestanku komisije marca letos v Čakovcu, katerega se je udeležil tudi koordinator šestih obmejnih občin severovzhodnega dela Slovenije za lokalna vprašanja Stanko Ivanušič. O takratnih pogovorih glede ribolova je dejal: »Čutiti je bilo, da tu prihaja do nesporazumov. Svari niso bile jasne že po Sopsu in tudi po usklajevanju mešane komisije.« Po tem lahko sodimo, da je bila stalna mešana komisija za uresničevanje Sopsa ob ribiški vojni klicana >na pomoč«, rešitev pa so očitno iskali šele na srečanju v Mokricah. Ali je Sops res tista rešilna bilka, s katero je mogoče reševati probleme, ki nastajajo zaradi nedoločene meje? Kako bodo vplivali incidenti v Piranskem zalivu na obmejno sodelovanje občin? Bo res potrebno, da bodo ljudje zaradi nerešenih mejnih problemov s sprožanjem incidentov prisilili državi k uresničevanju določil Sopsa? Sops namreč z zapisanim na široko odpira možnosti za vzpostavitev »mehke« meje predvsem za ljudi, ki živijo ob njej, toda pravega žara za to na nacionalni ravni doslej ni bilo čutiti. Njegovo čimprejšnje uresničevanje pa je pomembno ob vstopu Slovenije v EU zaradi upoštevanja obstoječega režima (pravna dediščina) pri vzpostavljanju schengenske meje- »Nerešeno vprašanje meje vpliva tudi na realizacijo Sopsa. Problem nedorečene meje zato ne bi smel trajati v nedogled,« je povedal Stanko Ivanušič, lokalni koordinator šestih severovzhodnih obmejnih občin in poročevalec članu stalne mešane komisije za lokalna vprašanja. »Čutimo, da zadeve stojijo, tako glede meje kakor tudi uresničevanja Sopsa. Vse obmejne občine smo dobile julija informacijo o načrtovanih prehodih v obmejnem pasu. Če sedaj govorim z vidika občine Razkrižje, lahko rečem, da so postavljeni neusklajeno in v nasprotju z interesi, kot jih čutimo mi, čeprav smo se s sosednjo Štrigovo dogovorili in podpisali sporazum. To smo predstavili tudi vsem državnim inštitucijam in mešani komisiji, pa tega sploh ne upoštevajo. Vemo, da vseh predlogov občin ni mogoče upoštevati, vendar delajo enostransko, ne upoštevaje prizadevanj sosednjih občin. In to je žalostno. V tem času, ko sta v ospredju vstopanje Slovenije v EU in vzpostavitev schengenske meje, se bojim, da ne bomo mogli pravočasno uresničiti večjega dela določil Sopsa, ki je tak, kot je zapisan, res dober za ljudi. Govorim o prehodnih mestih, o vzpostavitvi turističnih con, avtobusnih povezavah. To so tiste teme, ki zanimajo lokalno prebivalstvo.« - Kaj seje dogajalo v zadnjih šestih mesecih ali od takrat, ko so vas izbrali za koordinatorja šestih obmejnih občin SV Slovenije? Od člana komisije za lokalna vprašanja sem dobil dopis o tem, kako bo potekalo sodelovanje, marca sem se udeležil zasedanja komisije v Čakovcu, opravili pa smo tudi več aktivnosti s predstavniki občin. Marca smo se sestali župani šestih obmejnih občin in sprejeli dokument Obliko- vanje strategije šestih obmejnih občin SV Slovenije glede vprašanj uresničevanja Sopsa. Oblikovali smo osnovna stališča o tem, kaj pričakujemo od Sopsa, Ministrstvo za notranje zadeve je poslalo julija obmejnim občinam načrt prehodnih mest med’Slovenijo in Hrvaško s povabilom, da povedo svoje mnenje. Za občino Razkrižje je predviden meddržavni cestni mejni prehod Gibina - Bukovje, čeprav sta se zavzeli občini Razkrižje in Štrigova s podpisanim sporazumom za prekategorizacijo sedanjega meddržavnega v mednarodni mejni prehod. Za prehod Razkrižje - Banfi so predlagali štiriindvajseturno delovanje, vendar je po načrtu predviden le maloobmejni prehod. Na Razkrižju pa naj bi imeli še eno prehodno mesto. Stanko Ivanušič, župan občine Razkrižje: »Načrt smo obravnavali na občinskem svetu, vendar k temu pozitivnega mnenja ne moremo dati.« Občina Čenšovci meji s sosednjo hrvaško le dober kilometer v Orlovščku. Anton Tornar, župan občine Črenšovci: »Naša občina s sosednjo Hrvaško nima nobenih komunikacijskih povezav, zato prehoda nismo zahtevali. Je pa za nas aktualen mejni prehod na Hotizi.« V lendavski občini je predviden za mejni prehod Petišovci - Mursko Središče status mednarodnega cestnega mejnega prehoda, na novo pa je predviden maloobmejni cestni prehod Hotiza - Sv. Martin na Muri. Hotižani se zavzemajo za njegovo čimprejšnjo postavitev, toda z lokacijo na desnem bregu Mure. Franc Laj, direktor občinske uprave Občine Lendava: »Mikrolokacija mejnih prehodov še ni določena, dokler ne bo določena mejna črta. Za mejne prehode je s tem načrtom predlagan le status.« V občini Ljutomer je predvideno le prehodno mesto, in sicer v Presiki. Mladi rod folkloristov □ a OŠ Razkrižje deluje že več let tudi otroška folklorna skupina, ki jo vodi mentorica Nevenka Budna. Vanjo so vključeni učenci od četrtega razreda dalje. S plesi in petjem ohranjajo ljudsko izročilo. Plešejo predvsem plese, ki so značilni za razkriško območje in okolico. Nastopajo na šolskih prireditvah, občinskih in medobčinskih revijah idr. Za svoje dosedanje delo je prejela FS že številna priznanja in pohvale. Foto: J. Ž.i posebej pa smo posten-stalni mešani komisiji^ vek, da se mene kot koordinatorja vključi vdelaj pododborov in ekspert skupin, kjer se pripri1 predlogi za komisijo, bo obravnavala proble®al® iz teh občin, ko pa bog01® o poseganju v prostor p®1 mezne občine, pa naj h župana posamezne občiat Sprejeli smo tudi stališč ima regijski park Mu®" upoštevanju stališč lok* skupnosti državno priorik to, in se zavzeli za skuP°* projekte na tem obmejni območju. Zavzeli smo se® za čim bolj prost prehod d" lastnikov do kmetijskih šin, predvsem na ob®^ Hotize, in prenos pridelaš čez državno mejo. Na ® , slej ni bilo nobene reaM pa tudi ne vabil na kak nek. Ali nas res želijo da bi imeli čim manjimc tnacij? Uresničevanje sp01 zuma, ki bi izboljšal ži^ ob meji, še zdaleč ne p°tc tako, kot smo si zamislili bi si želeli. S sosednjo ob& Štrigova smo marca podr -Plavanji1 li sporazum o soa . ( katerim smo želeH.r;|10 preizkušnjo cIck • ene in druge stra , njanju Sopsa tako- (ji teresu lokalne sk P^u prebivalstva. Ce P> 0 bodo upoštevali, o tal le na papirju’ ,.niev^ - Kako bo dog"] ranskem zaliv" V1 (>clnose ob meji? Županom na eni in d™ strani meje je jasno, da bo morali sodelovati, res P1' Zapleti na nacionalni^ zavirajo razvoj neposnet etikov, predvsem pr'Soy barskem sodelovanju U1 ? tizmu. J Ne morem reči, da nam zaradi tega že P0^ kaki dogovori. PriP^^ za sodelovanje tudi z nom, da pokažemo, da P^ nismo za spore, je še v° (/ čutiti. Toda če se b° spori nadaljevali"1 strovali, takšnega zagost če bi bili odnosi na01 p žavni ravni takšni, kot , tali biti, ne bo. Majdah 22. avgust 2002 LOKALNA SCENA 5 Turistično-kmečke igre v Korovcih Cankova zopet »naj vas« v svoji občini B tankovski občini so pripravili letos ze « Koro. stjo turistično-kmečke igre. Tokrat so po ireditve vcih. In če jim je na prvi predvideni a u P ° nagajal dež, so imeli to nedeljo z vremenom pr' izbralo na igrah veliko gledalcev. v »kozare«. Verjetno pa so prišli le-ti tudi snope ter ji z ozi ‘vala “t0, ker so organizatorji poskr- Seveda se je 11 ‘ Na;več e'2a nekaj novih iger, ki jih na predvsem izv ir n s mOra- lo’rstnih prireditvah v drugih smeha je poze a igt , _ Še iger, ki jih na se niso videli. Sodelu- li tekmovalci podajati posodo, se je zahtevalo tudi obvladovanje petja in plesa, saj so morali štirje tekmovalci kar najbolj izvirno odpeti in odplesati letošnjo slovensko udeleženko Evrovizije. Poleg vseh teh veščin pa je bilo treba pokazati tudi veliko moči. Ekipe s petimi tekmovalci so se namreč pomerile tudi v vlečenju traktorja. Tri in pol to- zali kot najspretnejši tekmovalci ,iz Gerlinec, ki so zmagali pred Gornjimi Črnci, Cankovo, Korovci, Skakovci, Domajinci in Kraš-či. Pri vlečenju traktorja pa je zmagala ekipa iz Skakovec pred Gerlinci in Gornjimi Črnci. Organizatorja iger, Turistično društvo Korovci in Turistično društvo Cankova, pa sta podelila tudi nekaj nagrad. Prvo je podelilo nagrado v akciji Naj balkon vasi Korovci, kjer so ocenjevali poleg urejenosti balkonov tudi okolico hiše. Tem kriterijem je najbolj ustrezal balkon Zlatke Kočar. Cankovsko turistično društvo pa na teh igrah že več let podeljuje nagrade za najbolj urejeno vas Občine Cankova. Gre za akcijo, ki je v bistvu vseslovenska in kjer se ocenjujeta celotna urejenost vasi kot tudi infrastruktura. Že četrtič zapovrstjo je zmagala Cankova, tokrat pred Gornjimi Črnci in Korovci, kar je seveda logično, ker ima edina infrastrukturne objekte, ki so vključeni v kriterije. Besedilo in foto: C. K. ■ adna igra az9jbaite živila Živih Kranj, d. d.. Cesta na Okroglo 3,4202 Naklo ŽIVILA Sestavite pravo.! Kupone z zlogi LA, VI in Žl dobite v naših trgovinah -ob vsakem obisku po enega. Pravilno besedo nalepite na dopisnico, ki jo dobite in oddate v prodajalnah Živil, mi pa vam bomo konec poletja razgibali s privlačnimi nagradami. SklePne Oče eki -r^e iz osmih vasi občine, Pomer • °P°l°vec, so se morale s V Osrn>h šaljivih igrah. ^VaL ni°raIi v eni od iger tek‘ C1 Požeti njivo, narediti polno vode, nad glavo svojemu sotekmovalcu za sabo. Bistvo igre je bilo, politi čim manj vode, medtem ko je bilo za gledalce zanimivejše prav obratno. Od ekip pa ne težak traktor je bilo treba kar najhitreje potegniti kakšnih sedemdeset metrov navkreber. Ta igra je štela v posebni razvrstitvi. V vseh teh veščinah so se poka- V Beltincih teden Ustvarjalnih delavnic ' tolika do petka v lij^išriji teden so Pote^al® in mladinske ust-grajskem parku v Beltincih o ti jih je orga-nk yarjalne delavnice. Rezultate < ej jn s0 potekale Poj a 0 beltinsko društvo prijateljev m predstavili v pi^orskim vodstvom v petih skupinah, 1 5 n. 3 Sklo«-! ...... Gleda|S^ePni prireditvi. skupina je vadila ' Stko, kuh°m mentorice Marije h^ravi anie’n izobraževanje <|0(1 v0d«rehrani ie potekalo inW°m Maide Gjerek, Pred Jen.e skavtov je mla-tavil Branko Bakan, likovna delavnica je potekala pod mentorskim vodstvom Milene Jerebic, z glasbenim nastopom pa sta se predstavili dve skupini, mlajša in starejša, ki sta vadili pod vodstvom Mateja Za-vca, ki je bil tudi vodja in pove- zovalec aktivnosti ustvarjalnih delavnic. Po besedah slednjega je bil namen delavnic, da se šolarjem čez poletje koristno zapolni prosti čas z druženjem, izobraževanjem in zabavo. Ob nastopih na sklepni prireditvi so tudi predstavili rezultate likovne delavnice in dejavnost skavtov, obiskovalci pa so lahko tudi poskusili jedi, ki so jih spekli in skuhali mladi na kuharski delavnici. J. Ga. ■ I \ I / V v 6 LOKALNA SCENA 22. avgust 2002 8SI ' Zaradi rib v Piranskem zalivu so ribiči zdramili spečega psa. Potem pa seje našlo na eni in drugi strani toliko hujskačev, da bo razjarjeno žival spet težko pomiriti, še težje znova uspavati. Toliko bolj, ker taisti z desnico ščuvajo, levico pa dvigajo v nebo, v znak klica k razumu in dogovoru. Ščuvanje sistematično polni malho negativnih čustev na eni in drugi strani in le še malo manjka, da bo mera polna, in si bodo ljudje, še do včeraj pravi sosedje, začeli pljuvati v obraz ali si postavljati zidove. Pa ne zaradi rib iz Piranskega zaliva, ampak ker bodo še sami zdramili svojega spečega psa, potegnili na dan stare zamere, odložene v želji sprave, a nikoli pozabljene. Grizenju potem ne bo videti konca in to bo vojna, v kateri ne bo zmagovalca. Življenje ob meji bo postajalo vse bolj neznosno, kajti obrobje, odmaknjenost in poza-bljenost bosta njegova stalnica. Zdramili so spečegapsa Poznamo življenjske zgodbe ljudi, ki jim je meja zapečatila domačijo, saj mladim ni bilo do življenja, utesnjenega in polnega mejaških spon. Tem se bodo pridružile še nove. Toda vladajoča gospoda tako ene kot druge strani zaradi nekaj duš navadnih smrtnikov ob meji, nacionalnega interesa na morju, kar nam je že večkrat dala jasno vedeti, pač ne bo žrtvovala. Kopensko mejo bo kvečjemu uporabila kot sredstvo za dosego cilja. Kopenska meja je odložena kot dogovorjena točka med državama, a kot taka je slovenski oblasti talon. Zunanji minister Dimitrij Rupel je namreč že napovedal, da ga bo naša stran v zaostrovanju igre potegnila na piano, torej da bo v primeru neuspelih dogovorov okrog morske meje pod vprašaj postavila tudi kopensko mejo. In prav to napovedano načenjanje dokončnosti kopenske meje lahko razumemo tudi kot posredno priznanje, da tudi meja ob Muri, začrtana po sporazumu med Drnovškom in Račanom, ni pravična. Doslej so na ta opozorila s tega konca na vrhu ostajali povsem gluhi. ■» Nič drugače ni s Sporazumom o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops). Pni mož slovenske diplomacije je tudi o njem sedaj povedal, da ga je naša stran sprejela - kot vemo, je parlament s tem dolgo odlašal - v upanju, da bo to spodbudno vplivalo k sklenitvi sporazuma o meji. In če torej med državama ni sporazuma o meji, potem tudi ne more biti pravega žara za udejanjanje določil Sopsa. Vezana trgovina pač, kije našim ljudem ob meji kristalno jasna že od vsega začetka. Nič kolikokrat smo zapisali njihove izjave, da če ni dokončno določene meje, potem tudi Sops ne more zaživeti, vsaj v tistih vitalnih točkah ne, kot je na primer postavljanje mejnih prehodov. Pa so nam z državnih vrhov vedno znova risali podobo, kako lepo bo mogoče s Sopsom urediti življenje ob meji. Čisti blef, kar se je pokazalo tudi v zadnjih sporih. Sops pač ne more biti by-passza probleme, ki izvirajo iz nedoločene meje. P V Sratovcih so praznovali, se igrali Enkraten šnortno- tnKraten sp gasilski poli gon Čeprav je bil rojen v Angliji, je za Franca Rožmana Slovenija prava domovina □ nogi, ki se peljejo po magistralni cesti med Gornjo Radgono in Radenci, so gotovo lahko opazili, da se je v Šratovcih, na levi strani proti reki Muri, že dalj časa nekaj dogajalo. Pridni tamkajšnji gasilci, športniki in pravzaprav vsi krajani so namreč s skupnimi močmi gradili oz. urejali športno igrišče, poligon za vaje in srečevanja gasilcev ter pro- štor za razne prireditve. »Naša dolgoletna želja, da bi imeli svoj gasilski poligon in športno igrišče, se nam je končno uresničila. Ko je pred časom potekala rekonstrukcija glavne državne ceste skozi naš kraj, se nam je ponudila lepa priložnost, da bi zemljišče na vhodu v vas dobro izkoristili. Takoj smo se s skupnimi močmi lotili dela. Dejavni so bili predvsem mladi, sicer pa je bilo poleg dela s stroji in gradbeno mehanizacijo opravljenih tudi najmanj 1500 prostovoljnih delovnih ur naših krajanov in gasilcev. Finančno je nosila glavno breme KS Radenci, nekaj pa je prispevala tudi Občina Radenci. Sedaj ko je objekt končan, je njegova vrednost več milijonov tolarjev. Naša vas ima v grbu »vrabca v kletki«, in ker po domače pri nas vrabcu rečemo vrabel, je tako dobil naš klub malega nogometa ime »Vrabel««, nam je ob odprtju novega objekta veselo razlagal Marjan Kovačič, predsednik sveta KS Radenci. Sicer pa so za vse to krajani hvaležni tudi rojaku Francu Rožmanu, ki se je rodil in živi v An- Pokrajinska in študijska knjižnica je povsem na tleh gliji, saj jim je podaril (dal v najemen z en tolar letno) okoli 0,5 hektarja zemljišča, na katerem j’<■ -C« 4 ■ - stoji nov športno-gasilski poligon. Ob tej hvalevredni potezi smo se z Rožmanom pogovarjali, ko je sedmič obiskal domovino svojih prednikov, ki jo ima za svojo edino pravo domovino, in ko je skupaj z domačini na poligonu simbolično zasadil dve »slovenski drevesi« - dve lipi. »Moji predniki so živeli na IS tem območju najmanj 3®^ Oče Franc Rožman, kateri® tukaj bolje poznali kot Štaic odšel iz države leta 19^7 let pozneje pa se mu jevrf pridružila tudi moja mama.1* sem se rodil v angleškem^’ du (okoli 60 km severno od® dona), kjer živim še danes, »i oče je vztrajal, da sem se o®1 da bi vedno govoril sloveas^ pravzaprav da bi »gučal*P°P* ško. Jaz sem to upošteval!»11)1 moji trije otroci govorijo p svojih prednikov. Moj o&l{ umrl pred osmimi leti in srn0#1 na njegovo željo pokopali nji Radgoni; mama jih im^2* je še vedno zdrava in čilap^" v Angliji. Moja soproga tudi njeni starši so sept«® • Anglijo, je prav tako Slov^‘ Moj dedek je bil pred sM leti ustanovitelj gasilsW ? štva na območju Šratovec in nje vasi Mele, zato sem * | vezo, da bi tem.pridnimi cem nekako pomagal...< ■ Besedilo OsteB*’ Ob predaji novega športnega objekta so pripravili v Šratovcih zanimiva športna tekmovanja v malern vaške igre, kot so vlečenje vrvi, žaganje hloda ipd. »Potem pa jo zaprite, gradivo in knjige pa razprodajte« okrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota je v hudih finančnih težavah, in če bo šlo tako naprej, lahko v skrajnem primeru s 1. septembrom zaprejo svoja vrata. »Nimamo več denarja za plače, elektrike in telefona nismo plačali dva meseca, mobitele so nam odklopili, nimamo več za bencin za bibliobus, knjižničnega gradiva že dolgo ne kupujemo več...«je povedala ravnateljica knjižnice Suzana Szabo Pahič. Za julijske plače so najeli kredit, za katerega je porok mestna občina Murska Sobota.« V sedmih mesecih so ustvarili namreč v knjižnici za 31 milijonov tolarjev primanjkljaja. Problem pa je predvsem v tem, da enajst občin ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Razen mestne občine. »Šli so nam na roko in nam celotni znesek izplačali v prvih štirih mesecih in ne po dvanajstinah. Druge občine pa so nam do tega trenutka prispevale 1 oziroma 2 odstotka. Da so do julija kolikor toliko zvozili, so bili prisiljeni zaradi likvidnostnih težav sredstva, namenjena za nakup knjižničnega gradiva, nameniti za plače. »Knjižnična dejavnost je stvar občin, kar piše v Zakonu o lokalni samoupravi že štiri leta. Zakon o knjižničarstvu konec lanskega leta je to samo še potrdil.« Do lani je knjižnično dejavnost v celoti financirala mestna občina, v knjižničnem zakonu pa si je odmerila svoj delež. Druge občine pa se tega ne držijo. »Na Ministrstvo za kulturo sem zato že 1. mala poslala pismo, v katerem nega zagotovljenega vira za sofinanciranje. Tako so se maja župani pomurskih občin v Radencih sestali z ministrico za kulturo Andrejo Rihter. »Na tistem sestanku, kjer se je govorilo tudi o novogradnji, jim »je Rihterjeva jasno povedala, da če ne morejo izvajati knjižnične dejavnosti, ne morejo biti občina. Takrat mi je svetovala, naj naredim razrez vseh stroškov po občinah in grem k vsem županom. To sem tudi storila in jim predstavila razrez stroškov, s katerimi lahko knjižnica preživi (stroški dejavnosti in gradiva). S predloženim so se župani in občinski sveti strinjali, čeprav je ta izračunana vsota višja, kot so predvidevali v svojem proračunu. Nekatere občine so predvidevale celo 10-krat mani oziroma toliko, kot so daia- V knjižnici je počilo, ko je Mestna občina Po dogovorih in udeležbi na občinskih svetih se je še šest občin odločilo, da bodo upoštevale zakon, to Rogašovci, Grad, Puconci, Tišina, Beltinci in Kuzma. Murska Sobota, kjer je sedež knjižnice, ni povedali, da tega denarja ne bodo nakazali, čeprav so po številu članov v knjižnici na drugem mestu, takoj za Mursko Soboto. Dodali pa so, naj jim denar prenehala plačevati deleže drugih občin. Še vedno pa ne vedo, kako se bodo odločili občinski sveti Hodoš, Gornji Petrovci, Šalovci in Cankova. Sicer pa dobijo občine v okviru zagotovljene porabe čarske dejavnosti,. k'P namen niso nakaz paj pa je funkcio” go, dokler je vse [ stna občina. vjjo, “ »N;l0bČina£^^ pripravljeni sode! sodelovale vse o jjj. pravljamopogo tfW . podpisali vsaj d is)j I kar bi pomeni!‘^rerJ hičeva, da bi lahko drugim oPc M, vzela denar iz P odziv’ J živela pa sem je sogovornik, P . Ja1,1 J dala kateri, premo, ce mof> / Knjige pa nai^ eb® ,^ Ampak.lL^ le zavedati, da J znoS‘ vnost takšna o kot so vrtec, j izp M tisoč članov, ki lanskem letu 1 f. gradiva. primer za B 32 tisoč enot, v t<) £| čevali 12^,‘lv^Z odstotkov c a M dvanajstih 0 prispevati d ostali PaS° fobilZA knjižnica jed sofinancira^^ dkovpa je1 . LpR / njem in ..v. milijonov Vs^M^ 29 aVg°S5nltUf° i stricozak je P J čistega «i»,J / hičeva. J 7 dvostranski dogovori ne bodo Zbirno-sortirni center Veletrgovina Potrošnik ostaja najvecja^ 50 odstotkov celotne prodaje živila prenavljajo v Beltincih in gradijo v^cndavi Bani so povečala Živila Kranj prodajo v Pomurju za 20 odstotkov, prodaja na tem območju pa predstavlja kar 3 odstotkov celotne prodaje Živil Kranj. Po večletnem zao-?’n Zmanjševanju prometa v Potrošnikovih trgovina i v J18™ Murske Sobote in na podeželju, kar je posledica pre-Ctle konkurence velikih nakupovalnih središč na o ro jht . . ’ ie to prav gotovo razveseljiv podatek. S strokov no in i 2Cno pomočjo močnih Živil pa bodo sčasoma postale tud i J°,snlkove trgovine dostojna konkurenca, predvsem pa bo L al° kupovanje v središču mesta zaradi urejenosti, ponu brez moteče gneče svojevrsten »luksuz«. gi veliki trgovci. Zaenkrat je v največjem podjetju v okviru Živil Kranj, torej v Veletrgovini Potrošnik, še vedno zaposlenih kar 562 ljudi. Za primerjavo: druga podjetja, ki prav tako spadajo v Živila, so občutno manjša, saj je v Trenči 54 zaposlenih, v Gramisu 44, Miko-mu 22, Orlu 54, Farni 34 in v Go-—----------------------^dpnih. Pred kratkim so odprla Živila 1 Pojilo obnovljeno trgovino W Ulici Mikloša Kuzmiča v ‘ Soboti, ki je zaenkrat še ■M oskrbovalec osnovnošol-srednješolcev in najbližja ISamopostrežna prodajalna 1 Umestno naselje Černelavci. As je zaradi prenove zaprto W nadstropje Doma tehni- । ^navijajo tudi blagovnico v J'nc'h in gradijo svojo prvo pinov Lendavi. Nasploh je ^ava zaradi svoje obmejne eza trgovce zelo zanimiva, saj Sevajo tam graditi tudi dru- ■■ a ■ - u ZZ. onu ------- živila so investirala v posodobitev pomurskih prodajaln 1.2 milijardi tolarjev, temeljita obnova S njskem sejmu 7 zaposlenih. mi|ijpnov tolarjev. nnrave Živil Kranj Branko kcuhc z.«,----- _ • prerazporejali. Ker je kar nekaj vlja, da kljub prodaji določenih trgovskih lokalov v središču ■v *“ ne bodo Murske Sobote, so lokačije nadv- se zanimive predvsem za banke. re Predsednik uprave . Branko Remic zaenkrat zagota- IM nepremičnin delavcev ne bodo odpuščali, ampak jih bodo le radijo na suho C ■Mii® llju^ 6 rleki^a’ °- °> Knauf v Ljutomeru Zasebno podjetje Prlekija, d. o. o. -Knauf, Na*0 montaža Jetos praznuje desetletnico delo-\ Prleki Ma,° ’c zaradi spleta okoliščin, stečaja Obrtne »soč j ^utomer in dolžnosti, da nekdo prevzame akra( °larjev vreden posel stečajnega dolžnika v j X] ^Orju k° Mra U‘l roka za vso suho na tem Ahi. IvpoveHni..... G« p0Vedal sogovornik. tke tSnj;‘ z Skušnjami in v so- EU H?tl'Iaat<-PriZnanim dobavi-&ni1siii'lalov ’e potem Pr’ ob predvsem v Moskvi P" letuVZetnala nove posle, °Semindevetdeset Indip se SP PARK pa je stala 80 nima kupca eprav se je za nakup stečajnega dolžnika Indip Lendava pri stečajnem upravitelju mag. Milo-radu Vidoviču v zadnjem času zanimalo vsaj osem kupcev, nekaj tudi iz sosednje države, na tretjo dražbo, ki je bila v ponedeljek na murskosoboškem okrožnem sodišču, ni prišel nihče. Izklicna cena, nekaj več kot trideset milijonov za ne- j premičnine ter sedem- I najst milijonov za opremo in blago (premoženje so prodajali ločeno), za potencialne [ kupce še vedno ni bila sprejemljiva. Stečajnemu upravitelju tako ne bo preostalo dru- I gega, kot da stečajnemu senatu, ki ga vodi Dezider | Novak, poda predlog za | zbiranje ponudb, po krite- I rijih najmanj trideset odstotkov ocenjene vrednosti ali kdo da več. Nekaj ponudb, nižjih od izklicne cene na dražbi, pa upravi- i | Podobno usodo kot Samoizbira bo doživela tudi trgovina Meha- ^Upamo lahko le, da bodo dr- xr1S žali obljubo in poskrbeli za lepšo podobo mestnega središča. B. B. P. I je za podjetje tudi vir poslovne i uspešnosti. Lanski obseg poslov je znašal tri milijone mark, za letos pa načrtujejo petodstotno povečanje. Širitve dejavnosti zaenkrat ne načrtujejo, saj bi bilo to preveliko tveganje. Nove posle bi že dobili, toda težave lahko nastopijo pri financiranju dejavnosti. Finančna nedisciplina je namreč še vedno ovira slovenskemu poslovanju, nič boljša od podjetij pa tudi ni država, pravijo v Prlekiji. Sedež firme je že tretje leto v Ljutomeru, v nekdanjih prostorih MTT, kjer so tudi novourejeni prostori trgovine. V podjetju se namreč ukvarjajo s prodajo na veliko in drobno gradbenih elementov in materialov, zaradi poslovnega ločevanja trgovinske dejavnosti od montaže pa so letos ustanovili še podjetje MGT, uspešni.« Narava dejavnosti Prlekije pa je vendarle takšna, da je vezana na evropski prostor, čeprav sedaj večinoma delajo za slovenski trg. In to uspešno. Dobro sodelujejo s firmami SGP Pomgrad in Gom-boc, gradbeni inženiring Beltinci pa tudi z SCT Ljubljana. Slednji partner jim je zaupal dela pri gradnji Onkološkega inštituta v Lju-nenu _____ bljani in snemalnega studia VIBA, r in lastnik pri domačih partnerjih pa so si pridobili še gradnjo trgovskega 'elikega pošlo- centra v Lendavi. V zadnjem času finančni krizi so uspešno opravili še dela pri Sredi devetde- gradnji osnovnih šol Leskovec in Gorišnica, Doma starejših obča-~~ in poslovnega cen- na tem trgu zaradi vc— vnega tveganja ob finančni krizi niso več nastopali. Sredi devetdesetih let so več poslov sklenili I Gon»..^., tudi v Nemčiji, vendar so se mo- I nov Ljutomer rali potem zaradi močnega orne- i jevanja dela tujih delavcev umak- 1 i niti tudi od tam. Zaradi tega Fra- I 1 nc Markovič opozarja: 1 I »Slovenija in druge kandida- I tke se bodo znašle po vstopu v EU glede gibanja delovne sile v /diskriminiranem položaju. Delavci držav unije bodo imeli vse pravice, da pridejo na te trge, iz novih članic pa jim bo to gibanje omejevano sedem let, če seveda Foto: J. Z. ■ montaža, gradbeništvo, trgovina. Nova firma sicer še ne deluje v polni meri, se bo pa v prihodnje ukvarjala samo z montažo. V Ce-zanjevcih so tako ohranili le še skladiščne prostore, drugo pa dali v najem. V podjetju je zaposlenih dvajset delavcev in polovica od teh I ima srednjo ali višješolsko izo- I brazbo gradbenih in ekonomskih znanj. Strokovna usposobljenost zaposlenih podjetju zagotavlja, da lahko prevzema dela na zahtevnejših objektih. Plače zaposlenih presegajo določila kolektivne pogodbe, najbolje pa so nagrajevani delavci, ki opravljajo delo na terenu. Delavci podjetja ne zapuščajo, vsaj ne tisti z izkušnjami in strokovnim znanjem. Majda Horvat ■ telj že tudi ima na mizi. । Indip je šel v stečaj po I neuspeli prisilni poravna- I vi novembra lani, do letošnjega aprila, ko je najem- I nik prostorov in opreme | Mitrikons prekinil pogodbo, pa so v njegovih pro- I štorih šivali hlače. Podjet- I je je zato še vedno v »do- I bri kondiciji«, pravi stečaj- ; ni upravitelj, tako da bi proizvodnja v njem lahko stekla. Prodajanje premoženja pod ceno pa desetka že tako slabe možnosti poplačila upnikov z navadnimi terjatvami. Med njimi so z nekaterimi pravicami tudi delavci - ob stečaju so delali sto trije. Ker pa je bila na vse premoženje, po cenitvi vredno 135 milijonov tolarjev, vpisana hipoteka, bosta iz stečajne i mase poplačana predv- ' sem ločitvena upnika, banka in gospodarsko mi- 1 g*51”- M.H.« ■ Tniirari«ii.— Izbrani izvajalec Pomgrad bo začel z deli septembra - 1 bi poskrbela za recikliranje gradbenih odpadkov in razširitev odlagališča drugih odpadkov. Prva faza je razdeljena na dva dela. Prvi, del obsega razširitev deponije za predvideni čas uporabe 2 do 3 let, investira pa ga 15 občin. Drugi del prve faze se bo izvajal v obdobju treh let od leta 2003 do 2005, predvidena vrednost del v višini 1,8 milijarde sit pa naj bi zadoščala za gradnjo vhodne kontrole, zbirni center sekundarnih surovin, objekt za posebne odpadke, sortirnico, kompostarno in i navni razpis, s katerim naj bi izbrali najprimernejšega izvajalca za prvo fazo zgraditve Zbirno-soritirnega centra Puconci, je bil objavljen že 17. maja 2002.15. julija je bil po natančni proučitvi prijavljenih kandidatov sprejet sklep, da je najugodnejši ponudnik SGP Pomgrad iz Murske Sobote. Zaradi nestrinjanja z izborom so zahtevali drugi prijavljeni dodatna pojasnila. »Dodatne obrazložitve smo jim posredovali, in ker v zakonitem roku, torej v osmih dneh, ni prišlo do uradne pritožbe, menimo, daje postal 12. avgusta sklep o izboru izvajalca pravnomočen,« nam je povedal direktor podjetja Saubermacher Puconci Ivan Biirgermeister. Izvajalec del bo Pomgrad, ki bo potreboval podizvajalce, kajti predvidena letošnja dela naj bi bila končana v rekordnih treh mesecih. Drugi prijavljeni izvajalci na ! is so bili SCT, SGP Grosuplje ■ kar je najbolj zanimivo - tudi i domače komunalno podjetje Pun-■ | grad, ki se je nameravalo lotiti gradbenih del v vrednosti 166 milijo- । P------- nov sit skupaj s kooperanti. G. | tirnega centra Puconi. Biirgermeister pripravlja te dni-------------' ' " vse potrebne pogodbe, tako da bo Pomgrad z deli začel že septembra. Razširitev in obnova deponije I ODueiavv ________ kaiti gora odpa- I posebnih odlagališč, tretja pa naj tra Mercator v Ljutomeru. »Naša dejavnost je zelo odprta r37nis in obetavna, saj je suha gradnja jn _ ■ ■ zaradi številnih prednosti v pora- dntT stu tako v Evropi kot svetu,« je napovedal direktor uspešne ljutomerske firme. Vstavljanje stropov in stene iz mineralnih ter mavčnih plošč namreč zelo dobro dopolnjuje gradnjo in omogoča dober izkoristek prostorov. i Drana^u, Tržno zanimiva dejavnost pa | je namreč nu^/kajti gora odpa- dkov na stari deponiji je že previsoka, tako da bo treba z novim letom odpadke iz 15 občin voziti na novo odlagališče. Vseh 15 ob- । _____ čin oziroma njihovih občinskih | vso potrebno infrastrukturo z raz-svetov je podpisalo ustrezna so- ..........■ glasja za finančno soudeležbo pri gradnji prve faze, skoraj vseh 19 občin pa je že tudi podpisalo sklepe o celoviti ureditvi Zbirno-sor- širjenim odlagališčem. Drugi del prve faze bodo sofinancirale tudi občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, ki bodo svoje smeti začele voziti v novi zbirno-sortirni center leta ■ _______ , 2005. Skupna vrednost vseh del je i faze; druga faza predvideva več kot 10 milijonov evrov, od ' ' ’ *' — tega bo 3,3 milijona evrov sred- Gradnja Centra je razdeljena na tri iciz.v, __A napravo za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in ureditev ” ^-„4.’„ 4-»n nai stevISPA. peček« Bernarda B. Pece 8 (IZ)BRANO 22. avgust 2002 w Dr. Jože Zadravec, posthumno, Zdravstvo v Pomurju 1941 -2000 Zgodovinski pregled pomurskega zdravstva Pomurje, edina slovenska pokrajina z obdelano zgodovino zdravstva 0 okviru prireditve ob prazniku občine Beltinci sta predstavili Pomurska založba in Občina Beltinci knjigo Zdravstvo v Pomurju 1941-2000. Avtor knjige prim. dr. sci. Jože Zadravec izida knjige, v kateri je popisal zgodovino pomurskega zdravstva od začetka druge svetovne vojne do praga tretjega tisočletja, ni dočakal, zato je že pripravljeno besedilo dopolnil in pripravil za objavo urednik Pomurske založbe Ludvik Sočič, spremno besedo je napisal prof. dr. sci. Edvard Glasar, publicistično delo pokojnega avtorja pa je zbral bibliograf Franc Kuzmič. Dr. Jože Zadravec je z izidom slednje knjige dopolnil in sklenil svoje bogato raziskovalno in publicistično delo, katerega ustvarjalnost obsega šestinštirideset bibliografskih enot, od tega šest knjižnih del, pomurska regija pa je tako edina pokrajina v Sloveniji, ki je, kot je poudaril uvodničar, prva dobila knjigo, ki sistematično in celovito prikazuje zgodovino zdravstva v pokrajini ob Muri. Z delom pokojnega dr. Jožeta Zadravca pa se ponaša tudi Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva in ga »z vsem spoštovanjem in ponosom štejemo med zgodovinarje Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije« (E. Glasar). Dr. Jože Zadravec se je zapisal v zgodovino, njegova veličina pa ni samo v opravljenem znanstvenem, raziskovalnem in publicističnem delom, ampak tudi v delu podeželskega zdravnika za malega človeka. Dobro je poznal socialno podobo prekmurskega človeka, imel čut za njegove probleme in stiske, med ljudmi pa si je pridobil sloves pravega strokovnjaka. »Idi k doktor Zadravci, on de že trufu,« so govorili o njem s preprostimi besedami, kot se je spomnil na predstavitvi knjige direktor murskosoboške bolnišnice dr. Bojan Korošec. Del ljudskega pa je zajel tudi v svojih knjižnih delih. Leta 1985 je izdal knjigo Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju, v kateri je prikazal tradicionalno ljudsko in magično zdravljenje v Prekmurju in posegel v odnos do smrti in zdravja, v knjigi Zdravstvena kultura Romov v Prekmurju (1989) je zajel demografsko in socialno podobo ter zdravstveno kulturo Romov v Prekmurju, v knjigi Moja vas, socialno-medicinska podoba nekaterih prekmurskih vasi v 30 letih (1994) je obravnaval medicinske, socialne in ekonomske probleme v prekmurskih vaseh, ljudskega prehranjevanja pa se je lotil v knjigi Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju. Po obravnavi socialno-etnografskih in demografskih vsebin pa se lotil še zgodovinskega popisa in razvoja zdravstva v Pomurju. Prvi del zbranega gradiva je objavil v knjigi Razvoj zdravstva v Prekmurju do leta 1941, ki je izšla pred dvema letoma in bila lani ponatisnjena, delo pa je zaokrožil z zadnjo knjigo Zdravstvo v Pomurju 1941-2000. Razveselimo poletje evsko društvo Lyndwa od Grada je pripravilo že po tradiciji svoj poletni koncert na grajskem platoju pri Gradu. Četrti koncert iz vsakoletnega ciklusa Razveselimo poletje je spadal v okvir drugega občinskega praznika občine Grad. Poleg pevk noneta Lyndwa so nastopili v soju sveč in bakel še drugi gostje: tamburaši z Raz-križja, solo pevka Nataša Krajnc, violinist Tilen Skledar, saksofonist Matej Bunderla in ljudske pevke KD Franceta Prešerna od Grada. Tradicionalna pa je bila tudi pogostitev mnogoštevilnega občinstva z domačim pecivom. T K ■ M. H. ■ Borut Novak iz Rakičana izdelal robota iz cigaretnih škatlic Bo našel mesto tudi v Guinnessovi knjigi rekordov? "... adnje čase smo lahko v medijih zasledili več _J razprav o tem, kako in zakaj si Slovenci želimo priti v Guinnessovo knjigo rekordov. Verjetno s psihološkimi razpredanji o tem, zakaj je tako, ne bomo čisto dognali, ker vsakega posameznika vodi drugačna želja za tovrstno slavo. Vemo pa, kako je to treba narediti. Odločiti se za življenjsko nevaren podvig, kot je preplavati reko Missis-sippi, kot to ta hip počne slovenski plavalec Martin Strel, ali zbrati ogromno ljudi, ki bodo odplesali četvorko, kot so naredili to pred meseci slovenski dijaki, med katerimi so bili tudi Pomurci. davo. Tam imajotudi solo, vrtec in pokopališče. Lepo obnovljen vaški dom v Trimlinih hrani spomin na srečanje predsednikov Slovenije in Madžarske. Bilo je kmalu po naši Med rekorderje pa si želi priti tudi Borut Novak iz Rakičana. Borut si je namreč izbral mnogo manj nevaren podvig kot nekateri Slovenci, vendar zato toliko bolj strpnega. Lahko bi rekli, da je njegov izdelek za knjigo rekordov že končan. Gre namreč za dva metra in petinšestdeset centimetrov velikega robota, kot sam imenuje svoj izdelek, narejenega iz praznih cigaretnih škatlic zgolj ene blagovne znamke. Podatek ne pove nič, dokler ne vemo, da je Borut, ki je pred kratkim končal srednjo gostinsko šolo, robota sestavljal kar sedem let. Za izdelek je v tem času porabil kar pet tisoč tristo šest-insedemdeset praznih cigaretnih škatlic, ki jih je zbiral sam ali so mu jih shranjevali prijatelji. Za lepljenje pa je porabil kar dvajset litrov lepila. Čeprav se zdi, da je bistvo takšnega izdelka zgolj v zbiranju škatlic, sestavljanju ter lepljenju, pa vse ni čisto tako. Robota je bilo namreč treba dobro statično načrtovati, saj so škatlice, kot vemo, zgolj iz kartona, le-ta pa ne prenese kaj dosti teže, zato je moral predvideti, kako bo oblikoval predvsem noge robota, ki morajo prenesti več kot dvajset kilogramov težak trup in glavo. Podobno pa je bilo treba paziti tudi pri trupu, da se ni sesul sam vase. Potrebno je namr.eč povedati, da izdelek ni votel, ampak da je poln škatlic, brez kakršnega koli dodatnega ogrodja iz trših materialov. Kot pravi, je roboti Ko je imel čas, včasih tudi® j dnevno. Delo pa je bilo®1*1 no predvsem zato, ker ni mogel zlepiti veliko je moral čakati, disejc^ sušilo. Imel pa je tudi K* tem, da je v vseh tehle^P izvajalec cigaret nekoliko^ menil velikost škatlic, tikw je moral potem še doditoo^ rati po velikosti. Seveda je pomembno^' dati, zakaj je Borut splovi tem. Pravi, da je kot osno^ lec vedno rad prebiral C01®* sovo knjigo rekordov opazil podoben izdelek!1, retnih škatlic. ZadalsijeV lahko sam naredi večjefi^ in se tako zapiše v knjigo rekordov. Povs^l tih se mu je del otroškem polnil. Naredil je mnogo^ robota, saj je kar nekajk^r tel prejšnjega rekorderji?1, Dlu škatlic (prejšnji rekor je imel tisoč tristo sedem11 in višini. Verjetno zadost^ log, da se tudi sam zaP'5’^ go rekordov. Toda ta del# mu še ni izpolnil. Zavedaj je pri tem veliko odvi^ sponzorjev in pravih Ij^ šnji teden so ga nekateri tudi obiskali in mu oblja se bodo aktivnosti za vPlS rekordov nadaljevale. . C. K., fo“" Na mline v Trimlinih spominja le ime Reko nadomestil pot®1 Vaški dom ohranja spomin na srečanje predsednik Slovenije in Madžarske rimlini so dobili ime po treh mlinih, ki naj bi nekoč mleli tam ob reki Ledavi. Mlinov v vasi ni več in ne Le- —I dave. Zdaj teče tukaj reguliran potok Črnec. Pred 23 leti so bili namreč na tem območju storjeni obsežni regulacijski posegi. Tok Ledave je v Trimlinih zdaj speljan v strugo Kobiljan-skega potoka. Črnec se je včasih zlival v Ledavo pri nogometnem igrišču Nafte. Zdaj ima strugo podaljšano in teče skozi Trimli-ne ter se izliva v Ledavo za vasjo. Ta zapletena regulacijska dela so obvarovala vas pred nekoč pogostimi poplavami. Sicer pa so Trimlini nekakšno preddverje Lendave. Ležijo dva kilometra južno od nje. Območje pokriva zelo plodna zemlja. In Zanimivo je, da so se pred desetletji tukajšnji prebivalci ukvarjali z obsežno rejo štajerskih kokoši. Vas premore devetdeset lepo urejenih hiš. Poleg vaškega doma imajo trdno zidan krajevni zvonik. V cerkev zahajajo v Len- osamosvojitvi. Takratni1”^ ski predsednik Gbncz in lan Kučan sta povprašali', živijo tukajšnji prebival^ obeh narodnosti. In domu so jima postregle činke slastne pereče in pripravi tovrstnih je#’ j Unih gre dober glas dak# 'L f Dan odprte meje na KugH .. v sotiP*,’' a najvišjem vrhu Prekmurja, na Kug« piej^t praznovali peto obletnico dneva oaP . 0 fiS^ kratnem srečanju se je zbralo zelo v stov iz Slovenije in predvsem Avstrije. Tako so se Srečanja udeležili župana Jennersdorfa in Neuhau-sa, šef upravne enote Jennersdorfa, šef carine za območje Burge-landa in še mnogi drugi z avstrijske strani. S slovenske strani pa je župana Rogašovec zastopal predsednik rogašovskega odbora za turizem Viktor Benko poleg še nakterih drugih prdsednikov odborov in svetnikov. Ti so na delovnih razgovorih pogovarjali predvsem na temo sodelovanja med državama. Potrebno je namreč poudariti, da takšno sodelovanje za nas pomeni veliko, saj je, samo za primerjavo, kar šestdeset odstotkov vseh zaposlenih v vasi Sotina, . Zaposlenih v Avtu t ,oni„ niki iz Avstrije so v g^4 darjali, da pričakuje)0' čim prej »padla« in * J prostega prehoda. Z se kazalo zelo dobro med sosednjima P^^J ko na gospodarske# vseh ostalih podr^ meje in sprejem I to lahko še izboljš^ Seveda pa je menjeno tudi Prej(up,ltel /iških vasi z en£ državne meje, kis° / stvovali kultih in zabavi. k I udi letos sta pripravila KS Kulturno društvo Zarja trad _____v okviru krajevnega praznika- % S vorom predsednika in podpredsedn ^^ili jjOL kulturni program, v katerem so se pfe mačega društva in ljudski pevci 5 r Banuta. Nato so pripravili še vaške 1 vrečah, vožnji s samokolnico, meta Jj te . oblačenju v narodne noše... Udeleže »j so podelili lepe nagrade. f' S wi 22. avgust 2002 (IZJBRANO Baška 2002 Hrepenenja ostajajo I pozdrav jeseni M. H. ■ že nekaj let, tisti pa, ki si želijo kaj Anketa nerodnih nredelih občine Razkrižje .'-M vali so se v disku in na plesu v pižamah; rekreirali so se pri aerobiki, nogometu, odbojki, namiznem tenisu in kegljanju, tekmovali so v plavalnem maratonu ... ■* * 8 soboto, 3. avgusta 2002, ko se je na obzorju zarisala lepa sončna sobota, je krenila skupina 157 otrok in 22 spremljevalcev iz občin Gornja Radgona, Radenci in gVet* Jurij ob Ščavnici prek mejnega prehoda Gruškovje proti ask'na otoku Krku. Dražje zavarovanje jeklenih konjičkov |in so j*h sončno vreme ravno- n orie ter znani glas UP‘ dOb a “ojana, ki jim je izrekel bili r0cl^lico- Prvi trije dnevi so poj S°n^ni> nato pa so se začele Mati nevihte z grmenjem, ta> ni bistveno vplivalo na b.| Proženje otrok. Kar 109 je so^^jših °ti 12 let. Letovanja ?dra Udeležili predvsem otroci z ^.stvenimi in socialnimi in-tliijih1 SlTli' $e posebej zaradi sle-feoi Sm° veseli razumevajoče-Saniz n°Sa na®'h sponzorjev. Or-01HenatOr letovania otrok za Prei jatep ene občine je Društvo pri-na, k^ n^adine Gornja Radgo-šati/161^3 predsednik je Du-vič v otrok je bilo pr- vide| aski> 12 pa je letos prvič Vati 39 jih ni znalo pla-s|jaje s' s° naredili prve zave-k ’ nekateri pa so se uvrstili I otPavalce- ^Pi^* S° razdeljeni v 17 Voj, njihov osebnostni raz-’ ,enisko varnost, zdravje in '1° Pa je vseh dvanajst dni Kristiv v sodejn°'narodoPisno društvo Razkrižje je pripravilo ,.Ovanju z vinotočem Tigeii na dan velike maše Seni. Ob- vCd*tev Pozdrav je-^avKuJCai ie> da petnajste-p°stavr kra- , er na > Jai° klopotce, in ?vzeii?n Marijinega vne-iL?° ,cerkvah, posve- <1 b°ŽH’ blagosla-pr: ^Mei so letos do-vetja editvi še sprevod v^^ieL^ sodeloval ti S^ni Dn nnesel šopek cvetja, Odpozove ’s CVet,em okrasili c/eščj , »Prevod je krenil ^Princ^0^ in kaPeli' Ra & Mari;. ’ cr °pravil žup-s^ški ver”^013 v čast MariP ^^tje''’^^ inbla«°-, s° Se K 0 končani sveti je>muvrani odpravili k *tri>, do<>a;ed postavljanja H/5*^ 'dnle Pa so pope-‘itidi^itev ^adniškimi igra-!Ov l|di b’c Privabila veliko prijet„^oliških krajev, ki IT| druženju preži- Vzgojiteljica Saška s svojimi »školjkami skrbelo 1§ vzgojiteljev, športni animator Dušan, medicinska sestra Dragica, zdravnik Nenad in ped. vodja Vera. Program je bil naravnan tako, da bi se otroci počutili čim lepše. Poleg vodnih aktivnosti so se udeležili številnih sprehodov, bili so likovno in literarno ustvarjalni (časopis Pi-flarček na morju), izražali sq se v . nemščini, pripravljali so kvize (Pia), modno revijo (Saška), zaba- vmnntec v čast Mariji pa prinesli cvetje. V pozdrav leseni so P»stav" k opo BC Nepozaben je bil izlet z ladjo na otok Rab. Odšli so do rajske plaže. Izkazali so se tudi pri ocenjevanju sob. Žiga, Martin in vzg. Irena so praznovali rojstne dneve. Tudi nekaj zobnih mišk se je sprehodilo po domu. Nekaterim otrokom so razdelile zobne kr-tačke.Vse skupine so na zadnjem večeru predstavile svojo himno. Bilo je nepozabno. Letovanje je minilo brez nezgod in večjih zd- veli praznični popoldan, organizatorjem pa so potrdili namero, da Pozdrav jeseni mora živeti še naprej. Sicer pa prireditev že ima nekajletno tradicijo, saj so jo prvič pripravili leta sedemindevetde- ravstvenih težav. K temu so prav gotovo pripomogli predvsem spremljevalci, ki so s svojim zgledom, ravnanjem in delom prispevali k uspešnosti letovanja. Znali so prisluhniti interesom, željam in potrebam otrok. Melodramo počitniških dni so zamenjali z najbolj odgovornim delom na svetu, z vzgojo otrok. Baška je bila in ostaja naša. Vsako leto je boljše. Iskrice v otroških očeh so zgovoren dokaz, da uživajo v družbi vrstnikov, pri različnih aktivnostih z vzgojitelji in ob zares dobri domači hrani. Ekipa, ki dela v domu Daneta Šumenjaka, z upravnikom Bojanom na čelu se trudi po svojih najboljših močeh. Tudi Baška kot kraj ponuja številne možnosti za aktiven oddih. Skratka - nemogoče je priti in se ne vrniti. V času letovanja gornjera-dgonske izmene so potekali ri-barski dnevi. Otroci so se tako čez dan nit ulicah seznanili s tamkajšnjo kulturo in tradicijo. Misel, da bo leto hitro nao- | krog, poraja v udeležencih letovanja občutek hrepenenja. Hrepenenja po Baški. Vera Granfol ■ set na Globoškem vrhu, tam tudi naslednje leto, potem pa na stičišču poti do Koprive in Šprinca v vinorodnih predelih občine Razkrižje. Sprevod cvetja so ji dodali letos prvič. Irejšnji teden nas je presenetilo, ali pa tudi ne, povišanje obveznega avtomobilskega zavarovanja ali avtomobilske odgovornosti (AO). Čeprav smo navajeni, da se to vsake toliko časa podraži, pa je okrog devetnajstodstotni dvig (odvisno od zavarovalnice) več kot bi pričakovali. Zavarovalnice pravijo, da so se za povišanje odločile zaradi višje minimalne vsote iz naslova obveznega zavarovanja, ki jo določa novela zakona o obveznih zavarovanjih v prometu pa tudi zaradi inflacijskih gibanj. Zakon pa prinaša poleg povišanja tudi ne preveč spodbudno spremembo za tiste, ki nimajo dovolj deparja za nov avtomobil in so navajeni kupovati rabljene. Ti sedaj ne bodo več deležni ugodnosti prenosa avtomobilske odgovornosti s prodajalca na kupca. Avtomobil bo od sedaj naprej treba takoj zavarovati. Zanimalo nas je, kaj mislijo o teh spremembah kupci in tisti, ki se ukvarjajo s prodajo avtomobilov. Dejan Maučec, Gančani: »Zdi se mi, da gre pri povišanju za prevelik skok. Mene bo sedaj stalo zavarovanje blizu sto tisočakov. Na srečo pa sem se izognil temu pa tudi tisti drugi spremembi, ko naj ne bi več veljalo zavarovanje prvega lastnika, saj sem ravno pred kratkim kupil rabljen avto. Takšne spremembe so najslabše za mlade. Tisti, ki naredi šoferski izpit, si najprej vedno kupi rabljen avto, ki pa ga bo zdaj stal z vsemi zavarovanji bistveno več. Zdi se mi, da se želi država rešiti starih avtomobilov. Ciril Hladen, Dokležovje: »Zavarovalnice imajo monopol in lahko počnejo karkoli. Vemo, da se zadnje čase v medijih veliko govori o njih, in vemo, kaj vse počnejo. Takšno povišanje zavarovanja je očitno previsoko, vendar pa kljub temu ne verjamem, da bi tisti, ki imajo doma več avtomobilov, prodali katerega od njih. Bodo pač morali najti denar kje drugje. Kar se pa tiče tega, da se zavarovanje ne more več prenesti, pa je tako, da bo zdaj slabši konec potegnil kupec, bolje pa bo gotovo za prodajalca, ki bo dobil izplačan preostanek zavarovanja.« Franc Jošar, Prosenjakovci: »Vedno nekakšni novi prispevki, davki, zdaj pa še to in to za toliko odstotkov. Če sem si prav izračunal, me bo okrog novega leta, ko imam registracijo, le-ta zdaj stala sto petdeset tisočakov. Veliko za nekoga, ki ,živi sproti’. Nečemu se bom pač moral odreči, da bom lahko registriral avto. Tega namreč potrebujem. Verjamem pa, da se nekaterim, ki imajo denar, to niti ne pozna. Ti bodo še vedno registrirali po več avtomobilov, dru- A gi pa jih bodo mogoče celo opuščali. Nor se mi pa zdi ta dodatni ukrep, da zavarovanja ni mogoče več prenesti. To je dvojni udarec za nekoga, ki kupuje avto.« Olga Zrinski, Šalamenci: »Mislim, da je po eni strani upravičeno, da so zvišali vsoto za izplačila, saj zavarovalnice majhna izplačila premalo izplačajo. Je pa skok povišanja previsok in bi bil lahko postopnejši. Treba je računati, da bo nekoga, ki je sedaj plačal minimalno zavarovanje zaradi visoke bonifikacije, le-to sedaj kljub vsemu stalo okrog šestdeset tisoča- kov. To pa je pri nekaterih že mesečna plača. Kje pa so še drugi stroški registracije? Kljub temu ne verjamem, da bodo ljudje zmanjšali število avtomobilov zaradi tega povišanja, se pa bo gotovo zmanjšal obseg zavarovanj, torej bodo avtomobili zavarovani res le osnovno, brez dodatnih zavarovanj. Kar se pa tiče spremembe glede prenosljivosti zavarovanja, se mi zdi. da se bodo zaradi tega, ker bo moral kupec avto takoj registrirati, sedaj cene rabljenih avtomobilov znižale. Tomaž Hanc, poslovodja in prodajalec vozil Peugeot, M. Sobota: »Mislim, da se zaradi višje cene zavarovanja cene novih avtomobilov ne bodo znižale. Ljudje, ki si želijo kupiti nov avto, ga bodo kupili, saj so pripravljeni na višje zavarovanje. Tudi glede moči avtomobilov, ki vpliva na ceno zavarovanja, ljudje ne bodo izbrali drugače. Trend nakupov manj močnih vozil je tako ali tako opaziti močnejšega, so za to pripravljeni tudi plačati nekoliko dražje zavarovanje. Kar se pa tiče rabljenih vozil, sprememba prinaša nekoliko nižje cene, vsaj za ceno zavarovanja. Tako se bodo sedaj rabljeni avtomobili prodajali, kakor so se do sedaj tisti, ki niso bili več registrirani. Takšna sprememba se mi zdi poštena, ker se sedaj nekateri ne bodo mogli izogniti registracijam, čeprav bo med ljudmi nekaj zmede, ker je vedno tako, ko se pojavijo neke spremembe, čeprav le-te ne prinašajo nič slabega.« C. K., foto: J. Z.l 10 INTERVJU 22. avgust 2002 IB Naš sogovornik: doc. dr. Mitja Slavinec Raznolikost dela »Da, postal sem državni prvak Jugoslavije v brodomodelarstvu. Bil sem zelo ponosen in tista medalja še vedno visi v moji sobi.« Pogled v poslovni življenjepis Mitje Slavinca iz Murske Sobote, rojenega leta 1964, nam pove, daje leta 1989 diplomiral iz fizike, leta 1999 pa je postal doktor fizikalnih znanosti in se leta 1990 zaposlil na Pedagoški fakulteti Maribor (Oddelek za fiziko) najprej kot asistent nato pa kot docent za fiziko eta 1999 je postal namestnik predstojnika omenjenega oddelka in na tem položaju je še sedaj. Letos je postal tudi pomočnik direktorja Regionalne razvojne agencija Mura. Poleg tega je tudi strokovni vodja Regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti (kot zunanji sodelavec). Med njegovimi delovnimi izkušnjami velja omeniti tudi vodenje stalnega usposabljanja mentorjev v raziskovalnem in inovativnem delu v okviru Centra za perma-mentno izobraževanje na PeF Maribor, sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan, Zavodom Bistra Ptuj in Državno založbo Slovenije. Zelo raznolike so njegove organizacijske izkušnje, sodeloval je pri raznih projektih, je član več organizacij in društev, v nekaterih primerih je tudi predsednik, še vedno se izobražuje (postdoktorsko usposabljanje), piše učbenike za osnovnošolce in študente, članke ter sestavke. Mikala gaje nuklearka, prevzel pa lokalpatriotizem - Pred dvanajstimi leti ste začeli delati kot asistent za fiziko na Pedagoški fakulteti Maribor. Je bilo to načrtovano’oz. predvideno? »Ne, zgodba je čisto preprosta. Po diplomi na Univerzi v Ljubljani sem začel iskati službo. Najprej sem razmišljal o Nuklearki Krško, nato pa sem šel z znancem v Maribor, se oglasil na Pedagoški fakulteti in se pozanimal, ali potrebujejo kakšnega mladega asistenta. Ker je bilo to ravno v času, ko se je Pedagoška akademija preoblikovala v fakulteto, kar pomeni, da so prešli iz 2-letnih na 4-letne programe, so res potrebovali nove kadre in tako sem dobil službo. Že med študijem je bila moja želja, da bi ostal oziroma delal na fakulteti. Ker sem velik lokalpa-triot, mi je Maribor zares ustrezal; zaradi bližine seveda, ker sem želel ostati povezan tudi z domačim okoljem.« - Izkušnje niso bile potrebne? »Seveda so bile. Pridobil sem si jih kot mentor mladih raziskovalcev v srednji šoli in med študijem, med habilitacijo na Univerzi v Mariboru, ki je trajala od decembra do septembra, pa sem pri Ljudski univerzi Murska Sobota poučeval matematiko in fiziko. Tako torej na fakulteti nisem stopil prvič v razred. Kot asistent sem bil zadolžen za vaje, vmes pa sem lahko tudi predaval. Leta 1999 sem postal docent, obenem pa tudi namestnik predstojnika oddelka za fiziko.« - Živite v Mariboru? Ali tudi tam govorite v prekmurskem narečju, kot radi nastopate v javnosti pri nas? »Tam sem tri do štiri dni med tednom, odvisno od potrebe, sicer pa se, če je le mogoče, čim-prej vračam v Mursko Soboto, kjer imam stalno prebivališče. Glede prekmurščine pa se prilagajam okolju. Držim se načela, da je potrebno govoriti tako, da vas bodo ljudje razumeli. Jaz pač nikoli ne zatajim svojega narečja tako kot mnogi, ki odidejo na primer v Ljubljano in se delajo, da so pozabili »gučati«, se sramujejo svojega narečja. Jaz sem ponosen, da sem Prekmurec.« - Kakšen občutek imate glede odnosa študentov do vas? Ste hriliublieni med niimi? I »Moji izpiti slovijo po tem, da so zahtevni, kajti kriterijev ne spuščam. Želim, da se vsak študent dobro pripravi. Mislim, da me ne bi bolj cenili, če bi spuščal kriterije. Se pa potrudim, da jim pomagam, kolikor se le da. Tako sem pripravljen imeti konzultacije tudi v Murski Soboti za tiste, ki so zaposleni in opravljajo izpite ob delu.« Vsaj en program potem pa... - V zadnjem času si posebej prizadevate, da bi imeli tudi v Pomurju univerzitetne programe. »Da, moja želja je, da bi imeli fakultetne oz. visokošolske programe tudi v naši regiji. To bogokletna misel smo izrazili leta 1996 ob ustanovitvi Regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti. Tej pobudi so se pridružili tudi drugi in sedaj postaja vse realnejša. Sicer pa sploh ni pomembno, ali gre pri tem za moja prizadevanja ali pa delajo na tem drugi. Tako sem vesel, da je zelo daleč zadeva glede delovanja visoke turistične šole v Radencih. Zelo daleč so tudi programi, ki jih pripravljamo za izobraževalni center v gradu Rakičan. Tam smo imeli že tudi širši posvet, na katerem so sodelovali tudi predstavniki akademije in univerze. Vložiti je potrebno vse sile, da bi začel delovati vsaj en program, kajti potem bo lažje pridobiti še druge. Ne gre za to, da bi imeli v Pomorili univerzo ali iiniver?!- tetne programe izrednega študija, ki se že izvajajo v okviru Ljudske univerze. Prizadevati si moramo, da uvedemo nekaj novega, kar drugje še ne razpisujejo. S tem bi tudi zagotovili, da bi bil zadosten vpis, da bi bilo dovolj študentov, ki bi lahko računali še na zaposlitev.« - Kateri naj bi bili ti perspektivni programi in kako daleč so stvari pripravljene? »Na primer podiplomski študij podjetništva, pri čemer smo že precej daleč v povezavi z Gea college; v povezavi s Pedagoško fakulteto se kažejo možnosti za podiplomski študij izobraževalnega menedžmenta, izdelani so načrti za fakulteto za podiplomske evropske regionalne študije in trajnostni razvoj. Formalno so stvari tako daleč, kot smo jih slišali na že omenjenem posvetu v gradu Raki na naši čan. Sedaj je čas počitnic, univerzi pa se je menjalo vodstvo. Operativno pa gredo priprave dalje. Zavedati pa se moramo, da univerzitetni mlini meljejo zelo počasi in da bo potrebno »premagati« več komisij, od pedagoško znanstvenih svetov d<5 senatov fakultet, univerz in ministrstev. Potrebno jih bo prepričati, da je stvar potrebna in kvalitetna ter da si bodo diplomanti zaslužili naziv, ki si ga bodo pridobili. Upam, da bomo vsaj z enim program že vključeni v razpis za prihodnje šolsko leto.« Že dolgo ga spremlja ZOTK-a - Vaše delo je dokaj tesno povezano tudi z udejstvovanjem pri Regionalnem centru Zveze za tehnično kulturo s sedežem v Murski Soboti. Kaj vas spodbuja pri tem? »Obiskoval sem OŠ III M. Sobota, ki slovi po dobrih modelarjih oz. mladih tehnikih ter po dobrih raziskovalcih. Moj mentor je bil seveda Jože Horvat. Takrat sem se srečeval z Zvezo za tehnično kulturo kot tekmovalec, v kot mentorja osnovnošolcem. Vodil sem krožka mladih tehnikov na OŠ Kuzma in Šalovci. Med študijem pa sem se samostojno vključeval v aktivnosti zveze. Kasneje sem postal vodja regijskih in državnih srečanj mladih raziskovalcev, od lani pa sem tudi predsednik organizacijskega odbora vseh državnih srečanj mladih raziskovalcev Slovenije.« - Zdaj ste tudi strokovni vodja Regionalnega centra ZOTKS s sedežem v Murski Soboti. Ocena je, da ta center zelo dobro deluje. »Ta center smo ustanovili pred šestimi leti kot prvi v Sloveniji in medtem že več kot ena tretjina vseh raziskovalnih taborov v Sloveniji poteka pod njegovim okriljem. Od samega začetka smo prireditelji vsaj enega državnega srečanja in mislim, da so v Ljubljani zelo zadovoljni z našim delom. Nenazadnje je to opazila tudi lokalna skupnost, saj je Mestna občina Murska Sobota podelila centru plaketo ob letošnjem občinskem prazniku.« - Ste tudi vi osebno, kot tekmovalec, dosegli kakšen večji Voda, zrak - Vaše interesno področje je tudi potapljanje. Ste predsednik Potapljaškega društva Murska Sobota in predsednik Slovenske potapljaške zveze. Kako to? »To moje zanimanje izvira že iz otroštya, saj je bil moj oče mornar. Ko sem kandidiral za predsednika Slovenske potapljaške zveze, se je nekaterim zdelo čudno, kako to, ko pa sem najbolj oddaljen od morja. No, jaz sem se že pri vojakih naučil osnove potapljanja, po vrnitvi pa sem se vključil med reševalce pri Gasilskem društvu Murska Sobota in sedaj pri Potapljaškem društvu Murska Sobota. Smo zelo dober kolektiv in dosegamo tudi dobre rezultate na državni ravni.« - Pravo nasprotje tentu pa je zrak, oziroma bolje rečeno vesolje. Ste tudi predsednik Astronomskega društva Krnica Murska Sobota. »Ja, to je moj drugi hobi, ki je povezan z mojo osnovno izobrazbo, to je fiziko. Nekaj podobnega smo delali že v okviru Ljudske univerze Murska Sobota. Eden izmed soustanoviteljev AD Krnica pa je bila tudi ZOTKA. Tako smo nadgradili aktivnosti, ki sta jih vodila Marjan Čenar in dr.. Renato Lukač na Ljudski univerzi in soboški gimnaziji. Mislim, da se je to društvo zelo dobro prijelo v našem prostoru. Imamo okrog 130 članov, pripravljamo opazovanja vesolja, izobraževanja in druge aktivnosti.« Kje so priložnosti? - Pri Regionalni razvojni agenciji Mura ste podpredsednik programskega sveta za pripravo regionalnega razvojnega programa Pomurje 2000+. Kako je to povezano tapljanje, astronomu sko tehniko...? e| »Napredka regije si predstavljati brez gosP napredka. Vse stvari p° podobnih zakonitosti^.^ rajo iz naravnih zakon1 aVJi sem imel priložnost sp , 5I pri študiju. In če P° stvar nekoliko širše, z balno, najdeš parale e. Ja eokonomisti, dobim* ^jj! vih nagrad, so bili dos iz naravoslovja, ki znaj sti iz narave, ki veljaj0 toliko let, smiselno aP^a ja s< ureditev družbenega me ekonomije.« -Ta program je neke vrste javn ^H občinah. Kje vid ti hitrejšega g°sP egijd razvoja pomurs J »Zagotovo ic.^e tolika J večji pomen znanp ^jjocj. ker nimamo naft - s tef . kot v arabskem sve v §iP slim naravna bog aa^ sj pomenu. To zn^LjjiH’ nadgraditi na P°, jtali^jld naša prednost pr^^ zveze je tekmova so na določene n P X p bri, ne da bi m^ " X pred njimi. V Z pfiloZ/ gotovo ena malnaenergij3 slim samo na tog^r ampak izkoriščanj' v druge nam*-1 _eX J agrokultun z* n jakov in na1 jcj^ tJ najti vse izkoriščali to nn* X energijo, To med možnosti.- jt; O Program P°^0Z/ tik pred tem, e(id° fiis v potrditev nalni razvoj v Jpozi0'.., medtem pre)e vore Po dveh ofi? J Z čakujemoodg ' Določene p° / J kstmik 22. avgust 2002 KULTURA Ko te zastrupi delo s filmsko kamero Aleš Nadai b Blanimivo je, da kljub F J sti v svetu v Pomurju ni vehko ljudi, ki ms ^umetnosti resneje ukvarjali, čeprav je o , oblike Pogina, kjer imajo mnogi ljudje ^utek za “Eniškega ustvarjanja, še posebej za sli ar ’ tembra le® je gotovo Aleš Nadai iz^Murske Sobote, ki odPbljajoče Zacel študirati na znameniti praški Akademij p ““»etnosti - FAMU. Nadai je dokazal svoj talent za 'tasko kamero že s kratkimi fil-Ulično okno, Zvezda, Lovska sttasl pa tudi delom za nacional-notelevizijo in portreti nagra-ftcev. Med drugim je sodeloval Kjer se je voda spremenila v vino 8 beltinskem gradu je bila predstavitev nove pesniške zbirke avtorja ^a Mlinariča. Zbirka z na-I kv111 Kana je izšla pri za-tbi promocijo kulture tanc-Franc iz Murske Sobota tehnično oblikovanje in Pretnljenost je poskrbel Fra-^Mesarič, ko pa je ure-Robert Titan-Felix, ki je I 1 napisal spremno besedo. L ima naslov Metalurgija Leta v stihu, saj je tudi Kana se-Mena iz petih knjig, ki pome-|'io tudj alkimijski postopek E^brazbe nežlahtnih kovin v t °Zir°ma preobrazbo na viš-L' Vn° stopnjo življenja. Ka-namreč kraj, kjer je Kristus ^ntenil vodo v vino. KANA ■p' Mlinarič je pred Kano Ničn-"1'^0 zb*rko Dnika ter eseja Ranljiva reka in ^jra§kih ?Udnik in gonilna sila , Kan nevov- Pesniško zbi-i° pr°dajali pred nabi- \0ci.dVorano v Beltincih po ,Skl ceni 2500 tolarjev. T. K. ■ tudi pri snemanju filma Halgato, sedaj pa sodeluje pri televizijskem projektu Mikija Roša o prekmurskih luteranih. O svojem odnosu do filma pravi: »Ne vem, ali lahko govorim o nekem normalnem odno7 su do filma, ker se mi zdi, da sem z njim tako zastrupljen, da je to že nekakšen fanatizem. Tudi od sodelavcev pri posameznih projektih pričakujem, da se mu med ustvarjanjem popolnoma posvetijo. Na vseh drugih področjih sem precej zmeren in ne prenesem ekstremov, film pa je izjema. Tudi pri izbiri članov ekipe se trudim, da so ti čim bolj stalni, da poznajo moj način dela in tudi primerno reagirajo. To so predvsem moji kolegi, denimo Boris Omahen, Boris Černi in igralska ekipa, v kateri so tudi študentje Agrftja.« Že precej časa si je želel, da bi študiral na praškem Famu, ki je dal take režiserje, kot so Miloš Forman, Emir Kusturica in snemalec Vilko Filač. O tem pravi: Kiparska kolonija v Središču Art centru v Središču se je končala kiparska kolonija s poudarkom na glini in ustvarjanju s pomočjo tega materiala, s katerim imamo v Prekmurju že precej izkušenj in znanja. Kolonija je potekala v organizaciji društva sedaj prvič v prostorih Art centra v Središču. Nekdanja karavla v Središču, v kateri sb uredili in za silo ob- Udeleženci kiparske kolonije v Art centru so preživeli v Središču ustvarjalne dneve. Izobraževanje o ustvarjanju z glino Onej, na njej pa je bilo petnajst sodelujočih iz raznih krajev Slovenije, vse od Izole do Prekmurja. Vodja kolonije Zdravko Pra-vdič je povedal, da je na koloniji največ študentov kiparstva pa tudi drugih, ki jih tovrstna ustvarjalnost zanima. Dejavnost so jim med drugim predstavili tudi trije prekmurski lončarji, želeli pa so tudi, da spoznajo livarno in možnosti za delo, ki jim jih ponuja Art center. Med drugim so tudi barvali ploščice, ki jih bodo nalepili v prostorih do-manjševske šole. Društvo Onej je organiziralo tovrstno kolonijo tokrat že sedmo leto, vendar pa I Aleš Nadai je s svojim dosedanjim delom prepričal na sprejemnem izpitu v Pragi »Če si sprejet na Famu, ki velja za eno najboljših filmskih akademij na svetu, to še ne pomeni, da boš dobil nekega dne Oskarja, kot očitno menijo nekateri moji znanci. Daje ti pa možnost kakovostnega izobraževanja. Šola je res dala v preteklosti nekaj vrhunskih svetovnih režiserjev, večina diplomantov te akademije pa je precej neznanih. Na sprejemne izpite sem se prijavil s kratkim filmom Ulično okno, foto-stripom, sinopsisom in enim pri spevkom za Mariovo oddajo. Tvoje delo po končani fakulteti je precej odvisno od tega, kako se znajdeš v filmskem produkcijskem sistemu. Gledanost nekaterih zadnjih slovenskih filmov potrjuje, da smo na pravi poti, kar je posledica produkcijskega sistema pri nastajanju filmov. Ob igranem filmu me zelo privlači tudi dokumentarni film in pri svojem delu kar nekaj časa razvijam idejo. Precej pa sem doslej delal tudi po naroči- iti, torej za določenega naročnika po njegovi ideji in željah.« Tudi o prodoru slovenskega filma v tujino je precej skeptičen, saj sodelovanje in uspehi na festivalih še ne pomenijo prodora, torej da bo film prišel v tuje kinematografe. Tudi nekateri zmagovalci festivala v Cannesu niso dosegli kakovostne distribucije po Evropi. FAMU velja za kakovostno filmsko akademijo tudi zaradi tega, ker je lastnik enega največjih I novili prostore, bo sicer potrebovala še kar nekaj vlaganj, da ■ bo dobila dokončno podobo, pa tudi pri sofinanciranju kolonije imajo organizatorji očitno precej težav. Material so zagotovili s pomočjo sponzorjev, predvsem podjetij, šol in občine Šalovci. Po Pravdičevih besedah so kolonijo prijavili tudi na Ministrstvo za kulturo, vendar niso dobili denarja, tako da dejansko Art center v Središču deluje brez državnih sredstev. Nekaj denarja dobijo še iz tujine in od drugih projektov, ki jih vodi društvo Onej. Veliko stvari, ki so nujne za bivanje udeležencev kolonije, so si morali izposoditi, od pralnega stroja pa do posode. • Drugje po Evropi, pravi Pra-vdič, zagotavlja polovico sred- Balta Milana Vincetiča se poteguje za ugledno Veronikino nagrado Nagrado za pesniško zbirko leta, prejšnjega seveda, podeljujejo vsako leto v Celju. Letošnja podelitev, ki bo 27. avgusta, utegne biti zanimiva tudi zaradi »našega« pesnika Milana Vincetiča oziroma njegove imenitne pesniške zbirke Balta. Ime nagrajenca bo znano šele ob podelitvi, zato mu še lahko pošiljamo dobre želje. Za nagrado pa se potegujejo še Uroš Zupan, Miklavž Komelj, Peter Semolič in Bina Štampe Žmavc. B. B. L. ■ filmskih studiov v Evropi, kjer snemajo režiserji iz vse Evrope. Tako imajo tamkajšnji študentje vse tehnične možnosti, da se veliko tudi praktično izobražujejo. Aleš Nadai je bil sprejet v razred mednarodne smeri, kjer so poleg njega še trije Američani in en Japonec. Da so kar trije Američani, ne preseneča, saj je znano, da ameriški poznavalci filma zalo cenijo evropski film in evropsko filmsko izobraževanje. Jože Gabor I štev za delovanje Art centrov država, polovico pa se pridobi od sponzorjev, v Sloveniji pa tovrstni programi sploh niso predvideni in mednarodne izmenja-' ve ne potekajo. Po besedah enega od sodelujočih in obenem tudi mentorja Gorana Medjugorca iz Ljubljane, ki je diplomiral iz kiparstva na . ljubljanski likovni akademiji pri , Gustavu Gnamušu in Ki je bil že na mnogih kolonijah v Sloveniji in tujini, je ta v Središču zaradi lege, zmogljivosti in opremljenosti med najperspektivnejšimi. Vprašanje je le, kako bodo to v pokrajini ob Muri znali izkoristiti. Sam že osem let skrbi za kulturno dejavnost v Kulturnem centru Metelkova v Ljubljani, kjer imajo lončarsko vreteno, vendar pa doslej nihče z njim ni znal delati lončarskih izdelkov iz gline, zato se je udeležil te kolonije. J. Ga. ■ Radencem se obeta bogata kulturna jesen o pa nikakor ne pomeni, da je doslej v tem kraju vladalo mrtvilo, za kulturne prireditve namreč skupaj skrbita zdravilišče in občina, zelo aktivno pa je tudi KUD Bubla, ki občasno sodeluje z obema. Kot je povedala namestnica direktorja zdravilišča, dipl. inž. Marija Sraka - Šadl, imajo v hotelu stalno animacijsko službo, ki jo poleti še okrepijo, osnovni program kulturnih prireditev pa uskladijo z občino. Prireditev je seveda več vrst, nekatere so vezane na določene praznike, druge prirejajo za posamezne ustanove ali društva - kot na primer dan prosvetnih delavcev -, nekatere so namenjene hotelskim gostom ali udeležencem seminarjev. Prireditve, ki so namenjene tudi zuna njim obiskovalcem, pa objavljajo posebej. Pri sestavljanju programov sodelujejo predvsem z domačimi in okoliškimi kudi: tamburaši, ljudskimi pevci, folkloristi, pevskimi zbori..., vabijo pa tudi umetnike in skupine, znane v širšem slovenskem prostoru. V letošnji sezoni je bilo že kar nekaj vidnejših kulturnih dogodkov. Če začnemo z likovnimi, so to kar tri slikarske kolonije: Radenci nekoč in danes, Vinogradi obeh bregov reke Mure ter avgustovska likovna kolonija na Kape- 11 v organizaciji domačega likovnega društva Kabinet 1. Slike in druge eksponate razstavljajo na treh lokacijah: v hotelu Radin, restavraciji Vikend in restavraciji Park. Kakovostne koncerte jim je posredoval PAC (pomurski akademski klub) iz Murske Sobote. Kot posebna zanimivost so nastopili znani folkloristi iz Srbije (KUD Kosta Abraševič), s potopisnimi predavanji pa se predstavlja društvo Vagant iz Gornje Radgone. Jesenski del kulturnih dogodkov bo v znamenju praznovanja 120-letnice zdravilišča. Vrhunec bo prav gotovo v začetku oktobra, ko se bo začel tradicionalni festival sodobne komorne glasbe zdaj že 21. stoletja, ki ga organizira Radio Slovenija, za program pa poskrbi Ivanka Ploj. Skupaj z občino se pripravljajo na praznovanje dneva prosvetnih delavcev, temu bosta sledila v novembru orgelski koncert in blagoslovitev novih orgel v cerkvi sv. Marije Magdalene na Kapeli. V prazničnem decembru bo spet živahno, od vsega naj omenimo le koncert božičnih pesmi in nastop mariborskega Biga Banda. Poleg navedenega jih čakata še predavanje ir^predstavitev knjige Vide Žabot Križ na prsih. Skupaj z radenskim turističnim dru-štvom pa bodo predstavili na tako imenovanih etnovečerih vse dejavnosti kulturnih društev iz Radenec, Kapele in Vidma ob Ščavnici. Načrti za prihodnost pa skrivajo še željo po dobri gledališki predstavi enkrat na mesec. B. B. L„ foto: D. M. ■ 12 AKCIJE 22. avgust 2002 nun Podelitev priznanj za naj teraso Največ glasov terasi Vinogradniškega centra Goričko stične dejavnosti za občino Moravske Toplice tudi v goričkem delu občine je spregovoril župan občine Franc Cipot. O gostinskem objektu, ki je dobil naziv naj terasa, pa je spregovoril njen najemnik Boris Ratnik, ki je povedal, da postaja kraj vedno bolj privlačen za obiskovalce in da se tudi oni nenehno trudijo, da bi bilo obiskovalcem pri njih čim prijetneje ob dobri ponudbi domače hrane in goričkih vin. Voditelj oddaje Naj terasa Bojan Rajk je ob koncu akcije povedal, da se je novi projekt pokazal kot uspešen in kot turistična popestritev dogajanja v krajih, ki so jih obiskali, in terasah, ki so jih predstavili, saj je bilo obiskovl-cev vedno veliko. Vsebinsko bi prireditve v prihodnje lahko dopolnili še s kakšno novo idejo. Pri načinu izbora naj terase pa bi bilo morda treba razmišljati o načinu glasovanja, in sicer bi glasovanje Vest-nikovih bralcev dopolnili z oceno strokovne komisije, ki bi obiskovala terase in podala svoje mnenje. S pomočjo skupnega rezultata glasovanja in strokovne ocene pa bi izbrali naj teraso 2003. J. Ga., foto: J. Z.i AC v nedeljo, 1. septembra 2002, ob 14.ur soboto je potekala v Vinogradniškem centru Goričko v Ivanovcih podelitev priznanj najlepšim terasam, ki so jih s svojimi glasovnicami izbrali bralci Vestnika. Največ glasov (868) je dobil Vinogradniški center Goričko - gostilna Ratnik, priznanje za naj teraso 2002 pa je prevzel iz rok direktorice Podjetja za informiranje Irme Benko najemnik gostinskih prostorov Društva vinogradnikov Goričko Boris Ratnik. Po številu glasov bralcev sta zmagovalni terasi sledili še Okrepčevalnica ob gozdu v Andrejcih ter Pivnica in restavracija Zvezda iz Murske Sobote. S to prireditvijo in podelitvijo priznanj se je končal sklop radijskih Addaj Murskega vala, v kateri so predstavljali terase po Pomurju od Jeruzalema, Ljutomera, Banovec pa do Murske Sobote, obiskali pa so tudi Slovenske Konjice z namenom, da bi sobotne večere popestrili tako poslušalcem prek radijskih sprejemnikov kot tudi vsem obiskovalcem večerov na terasah. frire- ditev so tudi tokrat neposredno prenašali po Murskem valu, povezoval pa jo je Bojan Rajk. Ob Murskem valu sta bila generalna pokrovitelja izbora še Pivovarna Laško in Radenska iz Radenec. V kulturno-zabavnem programu sklepne prireditve so nastopili še Riki s harmoniko, pevski zbor goričkih vinogradnikov, Brina, Sašo Zver, Alenka Kolman in skupina Arizona. V pogovoru z gostitelji in gosti so bili predstavljeni Ivanovci z okolico, torej kraj, ki leži v osrčju Goričkega, vendar pa je dovolj oddaljen od vsakdanjega vrveža, da gost najde svoj mir in zasebnost ob gostoljubnosti in prijaznosti domačinov. O goričkem vinogradništvu sta spregovorila predsednik Društva vinogradnikov Goričko Ernest Novak in član Jani Žilavec, ki je poskrbel tudi za postavitev klopotca ob Vinogradniškem centru. O zgodovini kraja Ivanovci je spregovorila Angela Novak, pri čemer smo izvedeli, da je bil v Zgodovinskih zapisih kraj prvič omenjen leta 1344 in da leži na 250 do 300 metrih nadmorske višine, pa tudi, da so v gobarski sezoni okoliški gozdovi polni Jurčkov. Kraj ima sicer le okrog 150 prebivalcev, vendar je zaradi lege in prijetnega okolja čedalje zanimivejši za gradnjo počitniških hišic. O pomenu razvoja turi- viado žabot Mura in ljudsko izročilo 8 Murski duh - o povodnih možeh, o vodomcih in podobnih vodnih bitjih je v slovenskem izročilu nasploh veliko zapisanega in ohranjenega - v ob-murskem izročilu pa najdemo ostanke verovanja v nekega mogočnega duha, zaradi katerega so recimo ljudje v preteklosti na murski breg na skrivaj prekopavali mrliče, ob suši ali grozeči povodnji pa mu, po nekaterih (tudi zapisanih) zgodbah sodeč, žrtvovali tudi mladeniče ali dekleta. Zasledil sem domnevo, da bi naj bilo temu murskemu duhu ime Muk (kot zanimivost naj navržem, da je tu in tam v kakšni obmurski vasi to tudi pasje ime). V zvezi s tem murskim duhom pa se je ohranilo pričevanje o čaranju dežja: kadar je dalj časa vladala suša, so se na murskem bregu zbrali vsi ljudje iz neke vasi (srenja), vsaka od dvanajstih izbranih deklet pa se je morala javno zakleti, da je nedolžna (z Obrežja Mure je pobrala kamen, ga vrgla v za to pripravljeni vrč in vsem zbranim zagotovila, da doslej še ničesar ni imela z nobenimmoškim). Nato so ta dekleta vsaka v svojo košaro položile vsaka svoje razpelo, ga zasule z listjem, to listje prižgale ter vse skupaj odrinile v murski tok (ob tem so to, kar so počele, tudi govorile, med tem govorjenjem pa tudi povedale, da vse to darujejo murskemu duhu). S tem se je - v primeru, da je v roku treh naslednjih dni začelo deževati - obred tudi zaključil. Če pa v roku treh naslednjih dni ni deževalo, se je vaška srenja, z dekleti vred, ponovno zbrala na tistem delu obrežja. Veljalo je prepričanje, da je ena od deklet v zvezi z nedolžnostjo pač lagala. Vendar zali na dno čolna ter odrinili v murski tok. Če se je dekle kakorkoli pač že rešilo, je bil to dokaz, da pri zaklinjanju ni lagala. V nasprotnem primeru pa je obveljalo, da jo je vzel murski duh. Vsekakor pa je tamkajšnjim prebivalcem Mura zmeraj vzbujala tesnobo, o njenem šumu je še danes mogoče slišati, da je »mrtvaški«. In mlinarske, brodarske, ribiške ter druge »murske« zgodbe so v glavnem temačne, drži se jih docela razumljiva senca nenehno preteče nevarnosti, v kateri pa je pogosto mogoče zaslediti mistično noto - kot da bi ta nevarnost obstajala zaradi nečesa, kar te pravzaprav v vodo potegne ali zvabi. Nekaj podobnega je zmeraj veljalo tudi za vodnjake (na njihovem dnu sedi in čaka smrt) in za ostale stoječe vode. Tudi vera v uroke je v krajih ob Muri še precej živa. Celo nekateri mladi, izobraženi ljudje jo še zmeraj upoštevajo. Veliko tovrstnih starih običajev pa je že docela izgubilo svoj prvotni magični pomen - ljudje jih ohranjajo le še kot samo po sebi umevne navade in se o njihovih dejanskih prvotnih vsebinah in pomenih niti ne sprašujejo več. Na desnem bregu Mure se je živo ohranil izraz »vurčiti« (itekdo je »vurčil« otroka, hodi naokoli kot »vurčeni« ipd.). Zoper vsake vrste teh »vu-rčenj« pa v prvi vrsti pomaga tako imenovana mračna roža ali mračnica (ki jo je v teh krajih precej težko najti), koristna pa je lahko tudi (v krog zvita) vinska rozga, leska ali leskovo oglje, orehovo listje, pa tudi rdeči ali beli cvetovi različnih rož na oknih ali dekliških glavah (kar pa danes ljudje v 5S tondachB SLO1 Nova Ljubljanska banka Divizija Pomurje proizvodnja opečne kritine, • Boreči 49, 9242 Križevci pri LJU* vožnja s kočijami d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR, d. d. na ŽNIDARIČEV! domačiji v Črešnjevcih 11“ pri DOMAČE DOBROTE ansambel ŠTRK • konjenica folklorna skupina in tamburaši Družina Vrbnjak iz Iljaševec Na vrtu je življenje i® vrt je njihovo življenj' okviru akcije za Naj... domačijo smo se ustavili tudi pri družini Vrbnjak iz Iljaševec, ki ima zelo zanimiv vrt. Domačija sicer ne usteza kriterijem za Naj... domačijo, a je njihov vrt vredno predstaviti. Tudi zaradi zgodbe, ki se skriva za njim, in ne samo zaradi hi- trega pogleda. Če nas pot zapelje mimo njihove hiše in oko, kot radi rečemo, na hitro usmerimo na vrt, bodo naši občutki zelo različni. Mogoče bo nekdo rekel, kaj se pa ti gredo, drugi bo ostrmel in rekel vau, tretji bo pomislil, oh koliko je tu dela. Vse to mogoče drži ali pa tudi ne. To najbolje vedo Milan, žena Anica in hčerka Tadeja. Ta okrasni vrt je treba spoznati in spoznati njegovo zgodbo. Mi smo si ga ogledali od blizu, se pogovorili z družino in odhajali smo z mešanimi občutki in predvsem z dejstvom, da je zanimivo, v čem vse lahko najde človek smisel življenja, in da smo del narave, s katero moramo biti na neki način v sožitju. Prej so na vrtu rasla visoka drevesa, ki so jih posekali oz. obrezali zaradi tega, da so si ustvarili vidnost. Vrt so obdali z nizkimi skrbno striženimi živimi mejami. Na enem delu je češmin, na drugem liguster, znotraj je še pu-španova živa meja, ki jo oblikujejo. Vmes je skrbno negovana tra- va, ki jo po potrebi dosejejo in negujejo. Prav tako je s striženjem žive meje, če je treba, jo porežejo tudi vsak dan. Zelo pomembne so še enoletnice, ki krasijo to zeleno travo in žive meje. Vse so v urejenih gredah, vsak dan negovane z zalivanjem, pobiranjem suhih cvetov, dodajanjem opor za krhka stebla.... večinoma so rastline pridelane doma. Spomladi so bila na trati s čebulnicami izpisana imena hčerk Tadeje in Ije. V travi je lepo negovana in skrbno obrezana češnja, pod njo pa je, kot da bi rekli »Mizica pogrni se«, ki se pred obiskovalcem ena dva tri pogrne in postreže s kavo, sokom in še cim. negovan češmin, obrezan [jjti* Špani, ki so živi sp° |ji» stavljeni na to ;e neljube dogodke. 1 v|>/ družina. Označuje)^, mesto njihovega Pr zadajzahišo.«61 jparCeli< da ne sme ostati tupaJ , kotiček neurejen-še nekaj skrbno seben način nego grmov (ileX-bo^ ginkovec, tisa, s . Vrt naČrtUjeiedilo to i Ca ie doslej bil Franc Vamberger, po novem Rdhk °®° 0Pravljal Feliks Rantaša. Pred govorom pre-■ult 'ka '^stičnega društva Kapela Jožeta Tkalca so v ‘turnenern pro9ramu nastopili člani folklorne skupine kul-»Sj društva Janko Divjak in glasbeniki Tria Šumak, tuaz 'skovalci pa so zastonj dobili kozarec vina in do-! obrote. Besedilo in foto: T. K. POMURSKO DRUŠTVO • . ZA BOJ PROTI RAKU " RSKa SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B z“>ra prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: i 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! ^Se informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Naj... domačija 2002 Strokovni nasvet In letošnja zmagovalka je... ... družina Žnidarič iz Črešnjevec 115. Napetost je rasla, klici so se vrstili drug za drugim, pritiski so bili hudi, zato smo se odločili, da vam nagrajence predstavimo eno številko prej, kot smo načrtovali. Poleg naj... domačije je komisija podelila še nagrado za naj... domači kout družini Osterc iz Bunčan, tri strokovne nagrade: za kmetijstvo družini Smodiš iz Kuštanovec, za urejenost okolice domačije, dvorišča, sadnega in zelenjavnega vrta družini Sarjaš iz Trnja in nagrado za ohranjanje tradicije ter okolju in naravi prijazno bivanje družini Fleisinger iz Spodnjih Ivanjec. Nagrado po izboru Vestnikovih bralcev dobi družina Vučak iz Beznovec, poleg tega pa smo podelili še šest priznanj: družini Celec iz Krajne, družini Jaušovec iz Kupeti-nec, družini Lejko iz Tropovec, družini Sli-vnjek iz Bokračev, družini Varga iz Gradišče in družini Zver iz Lipe. Podrobneje o družinah pa naslednji četrtek v posebni prilogi Naj... domačija 2002. A. Nana Rituper Rodež ■ Na hribu sv. Martinu pri Kobilju so minulo, ko so pripravili vinogradniške igre in postavili tudi klopotec, okronali vinsko princeso in princa. Ta laskavi naslov je pripadel Andreju Tibautu iz Žižkov in Jasmini Gregorec iz Kobilja. Oba sta študenta Pedagoške fakultete Maribor. S podpisom sta se zavezala, da se bosta po svojih močeh trudila za promoviranje vin iz kobiljanskih goric. Foto: J. Ž. ah Srečanje društev podeželje mladine v Biotermah (fiprav? mladine Sv. Jurij ob Ščavnici je pri- ” v nedeljo v Biotermah Moravci v Slovenskih OrJa Slo srečanie društev podeželske mladine iz Prek- -----------------J--- $ - Slovenskih goric. so popestrili z dru-tih C' 'n šaljivimi igrami, v kate-pe k Vdelovale petčlanske eki-^C^Hteznih društev pode-z območja Lenarta % Me, medtem ko se vabilu 2vale ekipe iz Prekmurja, ■k... V igrah se je pomerilo sedem ekip v hoji na hoduljah, hoji po čokih in prenašanju vode, v ribolovu, skakanju v vrečah, podajanju z vodo napolnjenih balonov in igro z vetrovko. Tekmovanje je imelo značaj srečanja, zato so bili na koncu zmagovalci vsi. Vseeno je podelil predsednik Društva podeželske mladine Sv. Jurij ob Ščavnici Alojz Štuhec trem prvouvr-ščenim ekipam spominske pokale. Prvo in drugo mesto sta dosegli ekipi domačinov DPM Sv. Jurij ob Ščavnici I in II, tretje pa Zgu-bleni od Sv. Jurija ob Ščavnici. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger ■ »K a- , ' ,7?W- i Presušitev Obdobju presušitve krav molznic smo v preteklosti namenjali premalo pozornosti, je pa zelo pomembno Cene krmil in vitaminsko -mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah ondicijo ali rejno stanje živali ocenjujemo v razredih od 1 do 5. Da bi imeli žival pred porodom v želenem razredu, ki je idealen nekje med 3-4, jo moramo presu- šiti, ko je breja 7 mesecev. Tako imamo prvih 30 dni čas, da uredimo kondicijo (predebele krave hranimo bolj skromno, presuhe boljše), v naslednjih 10 dneh krave »počivajo« (vzdrževalni obrok), po tem obdobju pa se že pripravljamo na ovimljanje. Ovimljanje pomeni, da bomo začeli kravam v majhnih količinah pokladati hrano, ki jo bodo v več-jih količinah jedle po porodu. Pomembno je, da krav, ki so nagnjene k ležanju pred porodom, med njim ali po njem, NE ovim-Ijamo, saj to nanje slabo vpliva (več o teh težavah v drugem prispevku). Nove ugotovitve glede krav, ki se po porodu dolgo ali sploh ne gonijo, govorijo o neposredni povezanosti med količino maščobe v kravi in tem, da se krava ne goni, zato je tudi pri tem pravilna kondicija krav še kako pomembna. Enako velja seveda tudi za breje telice v zadnji tretjini brejosti. Dokazano je, da imajo predebele krave in telice ob porodu tudi večja teleta, porodne poti pa so ožje, kar vse skupaj pomeni težje porode. Presušitev je edino obdobje v življenju krave, ko vime počiva. V obdobju presuševanja, ko so krave breje okoli 7 mesecev, že zaradi visoke brejosti in skromnejšega obroka izgubljajo mleko. Pred presušitvijo jih moramo molsti tudi dvakrat na dan, kajti dokazano je, da pride prav zaradi tega, ker izpuščamo molže, v tem obdobju do mastitisov, ki se potem vlečejo bolj ali manj daleč v poporodno obdobje. Vsako kravo moramo presuši-ti z antibiotskimi tubami, da uničimo morebiten vir infekcije v hlevu. Na ta način lahko ima krava, ko jo presušujemo, tudi večjo količino mleka (5 litrov 2-krat na dan), moramo pa takšno vime opazovati, in če po 3-4 dneh oteče, jo pomolzemo in ponovno vstavimo nove tube za presušitev. Ker s tem uničimo vir infekcije (morebitno z bakterijami okuženo vime), je manj možnosti, da bo dobila krava med lakta-cijo vnetje vimena ali imela kronično vnetje vimena (SC). Marko Nabergoj, dr. vet. med. ■ VESTNIK NA / « www.p-inf.si Podjetje informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13. Murske Sobota V Presiki krstili klopotec orjak Po številnih vinogradih v Prlekiji in drugod so se že oglasili klopotci, ki naj bi odganjali škorce in druge ptiče ter oznanjali, da prihaja trgatev. Turistično društvo Piitar v KS Stročja vas pripravlja vsako leto posebno prireditev ob postavitvi klopotca - na različnih mestih v tem ali onem kraju. Tokrat so se zbrali pri vinogradniku Jožetu Ha-labarcu v Presiki. Številne zbrane sta pozdravila župan ljutomerske občine Jože Špindler in predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec, ki je z Anto- nom Kapunom tudi krstil klopotec. Le-ta tehta 85 kilogramov, visok je pet metrov, veternice pa imajo premer 4,5 metra. Kot nam je povedala predsednica TD Piitar Nada Pintarič, želijo s tem obuditi stare šege in navade. V pester program prireditve so se vključili tudi ljudske pevke in godci, domače ženske s kulinaričnimi dobrotami, g. Semenič, ki je s kbnjsko vprego popeljal goste med vinorodnimi pobočji, ansambel Piitar idr. Besedilo in foto: Jože Žerdin SKZ Cankova tovarniško ime pakiranje MFC v SIT/kg pu starter 40/1 82,10 s-doj 40/1 56,80 bek 1 40/1 56,70 bek 2 40/1 54,50 super bek 35 40/1 94,60 tl-štarter 40/1 67,00 tl-pit 1 40/1 48,10 tl-pit 2 40/1 44,50 super-u-3 40/1 65,60 bro-štarter 25/1 80,90 bro finišer 25/1 76,60 ns-k (za nesnice) 10/1 71,50 krmilo za kunce 10/1 71,50 krmilna moka 30/1 25,00 sončične tropine rinfuza 47,50 sojine tropine 40/1 95,80 sojine tropine rinfuza 72,50 bučne pogače 50/1 79,40 ječmen rinfuza 29,00 supermix 3% pr 30/1 174,60 živinska sol 50/1 29,40 vitaredin 2/1 270,60 kostovit 2/1 391,60 bovisal 5/1 157,30 kravimin 3 bio zn 5/1 240,90 pravimin 1 5/1 240,80 pravimin 2 5/1 218,80 SKZ Kmetovalec Ljutomer tovarniško ime pakiranje MFC v SIT/kg pu-predstarter 10/1 167,50 pu-starter 10/1 91,00 pu starter 40/1 81,75 s-doj 40/1 58,75 bek 1 40/1 58,00 super bek 35 10/1 105,00 super bek 35 40/1 95,87 tl-štarter 10/1 75,50 tl-štarter 40/1 69,25 tl-pit 1 40/1 48,75 bro-štarter 10/1 89,50 bro-štarter 25/1 85,60 bro-starter 40/1 83,75 bro finišer 25/1 80,40 ns-k (za nesnice) 10/1 77,00 krmilo za kunce 10/1 78,00 krmilna moka 30/1 21,17 sojine tropine 40/1 74,88 pšenični otrobi 30/1 21,17 ječmen 45/1 32,55 supermix 3% pr farmski 30/1 210,00 živinska sol 50/1 29,96 vitaredin 2/1 252,50 kostomin 2/1 240,00 kravimin 3 bio zn 5/1 226,00 kravimin 3 bio zn 25/1 214,44 pravimin 1 5/1 221,60 pravimin 2 5/1 202,00 pravimin 2 25/1 187,60 pravimin puj 25/1 263,68 mlečni nadomestki: prelac 25/1 195,20 nntaler 1 25/1 351,20 nntaler 2 25/1 302,80 Bo 5. septembra še en protestni shod kmetov? Zahteve pristojnim ministrstvom ogajalska skupina Jčmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zadružne zveze Slovenije (ZZS) se je na seji podrobneje seznanila s kmetijsko problematiko po posameznih področjih in oblikovala zahteve pristojnim ministrstvom in drugim državnim institucijam. Predvsem gre za nekatere zahteve s področja sociale, veterine, rastlinske in živinorejske problematike, ribištva in pogajanja z EU, je poročala STA. Pogajalci so se hoteli sestati tudi s kmetij- skim ministrom Francem Butom, vendar jim to zaenkrat ni uspelo. Kljub temu se bodo sestali kmetje pred napovedanim protestom 5. septembra letos s predstavniki drugih ministrstev, ki so po- sredno povezana s kmetijstvom in podeželjem. Kot je znano, sta pripravili KGZS in ZZS zaradi nezadovoljstva z zakonodajo na področju veterine, dogovori o ceni pšenice in mleka ter plačili za lansko sušo konec julija protestni shod pred vlado, ki se ga je udeležilo približno 3000 kmetov, drugi shod pa sta napovedala za 5. september. Na dveh kvadratnih metrih 108 zdravih jurčkov | ako uspešno je letošnje poletje za gobarje, se je pre-I pričal Branko Kovač iz Hrastja - Mote pri Radencih. V ,^—J gabrovem grmu v neposredni bližini domače hiše, pravzaprav kar na domačem dvorišču, je imel minulo nedeljo pravo nabiralno gobarsko akcijo. i*. mAOin nrtAjcv 22. avgust 2002 fuip Slaptinci so se nekoč imenovali Slavatincl Bližnjica proti Kapelskim goricam Ob Ščavnici so razsežne rodovitne njive in travniki zamenjali šar Na dveh kvadratnih metrih je nabral kar 108 lepih in zdravih jurčkov, na katere je še posebej ponosen, saj jih je praktično sam tudi vzgojil. »Že nekaj let smo metali na isto mesto, pod omenjeni grmu, odpadke gob, ki smo jih nabirali v gozdu. In čez nekaj časa so tam začeli rasti ‘do- Pepika se je vozila s kočijo, orala s konji, branala ... Poprijela za moško delo Petje starih pesmi, brenkanje na tamburico I rijetno, veselo in žalostno obenem je brskanje po na-I šem spominu. Pepika Belec mi je oni dan pokazala s । patino desetletij obogaten družinski album. In stare fotografije so spregovorile. Oživelo so nekdanje kmetovanje, običaji, bohotile so se kmečke gostije, pesem in brenkanje tamburic je polzelo skozi misli časa. Pepika Belec iz Čakove je za-vekala prvič v svojem življenju pred 81 leti v Dragotincih. Rojena je v premožni Koroščevi družini. Bila je najgodnejša izmed desetero sestra. Oče jim je umrl, ko mu je bilo 54 let, in Pepika je poprijela za moška dela. Vpregala je konje, vozila kmečke vozove, kočije, pozimi kmečke sani. Orala je, branala, sejala, ple- Mlade članice bralnega društva od Sv. Jurija ob Ščavnici v sprevodu na Ptuju leta 1938 ali leto pozneje. Vmes so Pepika Belec in njeni sestri. mači’ jurčki. Vsako jesen je bilo kar nekaj gob, letos pa so preseženi vsi rekordi, kajti toliko pridelka ni bilo nikoli doslej. Ob tem pa so jurčki letos pohiteli vsaj za dober mesec dni,« nam je povedal Branko Kovač. Besedilo in foto: Oste Bakal ■ nem zboru, na gostijah, v goricah. In navada je bila, da je mož Johan ob nedeljah napregel konja in s kočijo se je družina odpeljala na obisk k svojcem v bližnje Dragotince. In s kočijo sta se zakonca vozila na krstitke. Pepika je petkratna krstna in birmanska botra. Johan je bil trikrat birmanski .....1 b gradnji mostu čez re-1 ko Muro pri Radencih I oziroma na Petajncih si mnogi Prekmurci iščejo svoje obvoznice. Tisti, ki imajo vinograde v Kapelskih goricah, se vozijo skozi Bučečo-vce, Slaptince ... In Slaptinci so strnjena vas na terasi pod južnim pobočjem Slovenskih goric nad reko Ščavnico. Slaptinci so oddaljeni štiri kilometre od Sv. Jurija ob Ščavnici oziroma občinskega središča, šole, župne cerkve, pošte ... Približno 150 duš domuje v naselju, ki leži 210 metrov nad morjem in ga na vzhodu omejuje vodotok Lipnica, na zahodu pa manjši potok, ki se južno od vasi izliva v Ščavnico. Prebivalstvo se ubada s poljedelstvom, živinorejo in sadjarstvom. Precej je zaposlenih v Na štajerskih gostijah se je zbralo v minulih časih po sto in več svatov. Povprečno so trajala slavja po dva dni in toliko noči. Tako je bilo tudi leta 1952, ko je vzela Koroščeva Trezika iz Dra-gotinec Milana Juneša. Johan in Pepika sta bila starešinama. Zabavno je bilo včasih v Ča-kovi in v bližnjih goricah. In še danes je. Pepika po različnih kmečkih opravilih rada zapoje v domači družbi. Predvsem ji lepo zvenijo stare domače priložnostne pesmi. In žalostna je, ker gredo nekatere že v pozabo. F. Š.l Pepika Belec iz Čakove rada obrača strani starega albuma. Obledele fotografije ohranjajo minulo življenje. Foto: F. Š. PGD Cven .....I asilsko društvo na Cve-! nu so ustanovili 7. ma-I ja 1892. leta, torej pred 110 leti, in sicer na pobudo Josipa Karbe. Imelo je štiri oddelke: prvega so sestavljali prostovoljci s Cve-na, drugega z Zgornjega Krapja, tretjega z Mote, v četrtem oddelku so bili prostovoljci s Spodnjega Krapja. Vsak oddelek je imel orodišče v svoji vasi. Danes je PGD Cven seveda primerno opremljeno, obnovili pa so tudi gasilski dom, ki meri 12 krat 25 metrov, v njen pa so tri garaže za vozila in opremo, stolp za sušenje cevi, garderoba, sanitarije, kuhinja, manjša sejna soba in večja soba. Ob 110-letnici so pripravili na Cvenu veliko gasilsko slovesnost z nagovori, kulturnim programom, gasilsko vajo pa tudi gasilsko zabavo. - Foto: J. Ž. Tukaj vodi cesta od Sv. Jurija tince. Foto: F. Š. večjih sosednjih ob reki Ščavnici in okollSLf tokih rasel šar oziroma n na trava. f0( Območje je bilo pog« plavljeno. Z regulacij0 5 , stale rodovitne in razsek ter travniki. Žrtev tega napredka Jf£ race, jerebice in divjad-je ostalo po regulacij1 . gozdnih zaplat oziroma gajev, kjer lahko najde varno zatočišče. jf Slaptinci so se P"0.™,. S| novali Slavatincl- * minja na Slave oziroma slovanske prednike- j. Kdo ve, zakaj je skozi čas povsem n Košar (1814-18^^ snik in narodnip^P Gradcu. f-$ Milanu John je uspelo ujeti 127 cm dolgega soma la in žela. Leta 1948 se je priženila v Čakovo. Za moža je vzela Belečevega Johana. Veliko dela jo je zatem čakalo v kuhinji, na posestvu. Obdelovalne zemlje je bilo prek 17 hektarjev, šest hektarjev gozda in v Sovjaku dva vinograda. Leta 1952 je takratna oblast precej posesti odvzela. In na svet so po vrsti privekale štiri hčere in sin. Pa je bilo dovolj časa za deco in grunt. Posebej so se Pepiki oni dan zasvetile oči ob pogledu na fotografije poroke, članic bralnega društva od Sv. Jurija, pevskih zborov. Pepika je prepevala, odkar pomni, in še poje v cerkve- boter in petkrat starešinar na gostijah. In lepo se je bilo voziti na gostijo, ko se je med polja in vaške hiše zapodilo po deset do dvanajst kočij ali kmečkih sani, če je bila zima. »Včasih nas je pošteno zanašalo,« je pripomnila sogovornica. Krivi so bili led, grobi gramoz in tudi dobro vino iz bližnjih goric. In torte so vozili s seboj. Zgodilo se je, da se je včasih katera znašla na podu voza, na cesti. Povsem se je zmaličila. Včasih se je dalo poškodovani torti za silo povrniti vsaj približno prejšnjo podobo, pogosto ne. Sledila sta smeh in žalost obenem. Beprav je strasten ribič že od malih । lanu Johu iz Apač pri Gornji Radgon« * lo ujeti kakšne ribe, težje od desetih .4 L- Tokrat pa se mu je le nasmehnila sreča, saj je v f fP d Konjišču ujel zelo lep primerek soma. Tako lahko potegniti iz vode, saj je som grozil, da bo PrC jji co in večkrat je spet vse skupaj potegnil v globin. ^p^0^^ tah boja in s pomočjo prijatelja Riharda je Milanu gniti na suho. In šlo je za soma, dolgega natanko težkega nekaj gramov več kot 15 kilogramov. je bil Milanov som, so se poleg njegove družine nekateri sosedje in sorodniki. Glava pa bo krasila‘ dilo1*1 je Milan Joh odločil, da jo bo shranil kot trofejo-1c ■ avgust 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Gornji Ivanjci: osem metrov visok križ! Na kratko 8 Gornjih Ivanjcih pri Negovi stoji že ™„a gočna kmetija, ki ji pravijo pri Kebrovih. Do n ie z njo gospodaril oče Franci, sedaj pa jo vodi sm 'to z družino. Kmetijo so predniki kupdi pre §en latoat so tudi v križišču cest, v znak zahva e z obna-natop, postavili križ, ki so ga v poznejših leti v ec 'Ijali. ' letos pa so dali narediti no-: ta, le Križani in Marija sta od , j taa obnovljena, kar je naredil l 'taki umetnik Avgust Kramer iz Ljubljane. Za novo na-tao znamenje so uporabili tatov les, debeline 30 krat 40 tametrov. Križ je visok osem širok pa je 3,6 metra, tavili so ga (zaradi širitve ce-na nekoliko višjo točko ob 'ta ceste pri gospodarskem j Skopju. Do križa vodi dvanajst I stopnic iz naravnega materiala. Na slovesni blagoslovitvi, ki jo je opravil ob darovanju maše dekan lenarške dekanije Martin Bezgovšek, z njim pa sta somaše-vala cankovski župnik Andrej Zrim in negovski župnik Jože Horvat, se je zbralo več kot tristo ljudi od blizu in daleč. Tako kot pri obnovi, so sodelovali tudi pri pogostitvi vsi krajani Gornjih Ivanjcev. - Tekst in foto: L. Kramberger IBtao pot, ob kateri je 11 lj| gozdnih znamenitosti, )e dal urediti Zavod za »zdove, OE Murska Sobota. # tavni del ureditve poti je Mvil revirni gozdar inž. “tarstva Zdenko Bukovec. evGa taka (gozdna) učna p Izdali so tudi vodnik, v tattn so opisane zname-"sti in opisi gozdnih dre-A>ki rastejo v gozdnem re-taRadenci-Videm oziro-/"a območju dva kilome-^dolge poti. Brošura je de-Lta gozdarstva Stanka Roj-lz Negove. - Foto: L. Kr. (Gaber je l KS in kulturno druš-r0 Zarja Gaberje sta bila prireditelja krajevnega Praznika in šaljivih iger: Stanje žoge, vlečenje vr-skakanje v vrečah, vož-''i3 s samokolnico in dru-g0- Pozneje je bila še no-'^etna tekma med . K Gumi center Gaberje 'nNK Hotiza, ki je tudi Sebeborci: Franc Slivnjek plete košare a ne samo košare, ampak zna zvezati tudi metle in še marsikaj drugega postori, zato prav vsega le ni treba kupiti v trgovinah. Hodoš V tem kraju je bil mednarodni mladinski tabor zaščite in reševanja Pomurje 2002, ki so ga organizirali z namenom, da bi šolsko mladino informirali, izobraževali in usposobili za osebno in vzajemno zaščito, ko bo treba ukrepati ob naravnih in drugih nesrečah. Tabor sta organizirala Uprava R Slovenije za zaščito in reševanje in Uprava za obrambo Murska Sobota. Seveda so imeli mladi tudi dovolj časa za razvedrilo. (J. Ž.) Dobrovnik Tu so prenovili Petrolov bencinski servis, na katerem prodajajo tudi plin. Žal pa je ob nedeljah in praznikih zaprt. Čudno, mar ne? Temu bodo pritrdili zlasti iz tistih gospodinjstev, kjer jim ravno v nedeljo zjutraj zmanjka plina. Lukavci V Domu Lukavci lepo skrbijo za varovance, ki so sicer organizirani v skupine. Dopoldne poteka delo v raznih terapevtskih skupinah, ko opravljamo razna koristna dela. Ena od terapevtskih delavnic je tudi pri Mišu • Hramosu, ki je po poklicu delovni inštruktor. Vsakemu rad pokaže tehnologijo izdelkov (umetnije iz gline, plastike in lesa). V njegovi delavnici varovanci izdelujejo tudi lepe slike in druge predmete. Vsi, ki zaidejo k njemu, so ena sama pisana družina. (L. N.) Povedal je, da plete različne košare: take za pobiranje krompirja, jabolk, sliv... pa tudi večje za nošenje silaže živalim. Nekoč skoraj ni bilo hiše, kjer ne bi pletli košar; posamezni košarji so se tudi obiskovali, izmenjevali izkušnje, skupaj popili šilček žganja ali kupico vina ... Danes je eden redkih, ki še pletejo. Mladi pa se menda sploh ne zanimajo za to delo, pri katerem potrebuješ poleg znanja, spretnih prstov, šibja... tudi škarje, klešče in nož. - Foto: J. Ž. Kot V tem najmanjšem kraju v lendavski občini so uspeli zgraditi k vaško-gasilskemu domu prizidek 7 krat 7 metrov, v katerem so gasilske garaže. Veliko del so opravili sami, uspelo pa jim je pridobiti tudi dve podjetji, ki sta prispevali nekaj materiala. Otvoritveni trak sta prerezala predsednik KS Karel Tomšič in predsednik PGD Jože Gyurica, prostore pa je blagoslovil lendavski župnik Tomislav Šantak. (J. Ž.) Rnrnja Radgong Crenšovci: Asfalt v romske Kamenice renšovska občina je bila uspešna pri pridobivanju denarja od ustreznega ministrstva za ureditev osnovne komunalne infrastrukture na območju etične skupine Romov. Medtem so že asfaltirali 420 metrov dolgo dovozno cesto v romski zaselek Kamenice. Vrednost del, ki jih je uspešno izvedlo podjetje Nograd s sedežem na Hotizi, je 14 milijonov tolarjev. Država je dala 9,7 milijona, preostalo pa so plačali iz občinskega proračuna. Vse kaže, da bodo cesto odprli v septembru, ko bo tam tudi veliko romsko proščenje. Zaselek je sicer tudi odprt romski muzej, zato ne manjka obiskovalcev. Nič več ne bodo hodili po blatni cesti! - Foto: J. Žedin WAa osmem občinskem 'laganju v vlečenju vf' Ki je bilo v Sodišin-Pomerilo trinajst ta deset ženskih ekip-je zasedla ptv0 'PaRome Borejci - Van-% ’ ruSa je bila ekipa Gra-tai ujetjem mestu pa so pri-N rt?°Va'ci iz Gederovec. Vr-pt' ženskah pa je: prva dru8a Krajna, tretja pa ; & uPrehodni pokal, °talil predsednik KD Kocjan, je prejela ta^ t J Vasl Prihodnje leto kovanje v Gradišču, 'e vodil Andrej Ber- W'P. Kuhar V okviru kmetijskega sejma bo tudi parada kmečkih pbičajev in opravil, in sicer pod naslovom Tako je bilo. Sodelovali bodo: KD od Grada, pralje (perice) Gornje Bistrice, KD Ižakovci, DKŽD Sveti Jurij, KD Razkrižje, vaška skupnost Veščica, TD Razkrižje, beltinski biciklisti, TD Melinci, folklorno društvo Markovci, TD Babinci, TD Cven... (Š. S.) Uspešen podjetnik vrtnar Franc Vele je dal prostovoljni prispevek za preplastitev ceste, delavci pa so odpadni asfalt sesuli na sosedovo cesto in zdaj naj bi bil za to kriv on. To pa še ni vse: v prihodnosti namerava odpreti gostišče v Pokopališki ulici, a se boji šikaniranja sosedov. Očitno gre njegova poslovnost nekomu zelo na jetra. (Jože Kaučič, Lomanoše) Na območju te občine je 2.100 števcev vode javnega vodovoda. Do konca leta naj bi jih zamenjali z novimi, kar bo stalo občino 20 milijonov tolarjev. V radgonski občini je 378 najrazličnejših javnih poti oziroma krajevnih cest, ki me- rijo 250,6 kilometra. Največ jih je na območju KS Negova (54,8 km), najmanj pa na območju Radgone (10,5 km). (F. KI.) www.p*inf.si Podjetje za Inlormironia. il. d., Ul. a. Novake 13. M. Sobota 16 REPORTAŽA 22. avgust 2002 Na domačiji Ščapovih iz Turnišča letos spet veselica Ta bo moja, tako lepe oči in lep pogled ima! rav gotovo se spomnite družine Ščapovih iz Turnišča, pri katerih je bila lansko leto prireditev Naj... domačija. Koliko smo se takrat šalili na temo neveste. Takole sem takrat zapisala: »Najbolj (starše in stare starše, Roberta ne, op. a.) jih edino skrbi, ker ne vedo, kdaj bo k hiši prišla snaha. Strinjam se z Robertom, da bo prava že prišla ob pravem času.« In je res prišla, na samo prireditev in razglasitev. Andreja je k njim prišla službeno, a se ji takrat niti sanjalo ni, kako usodno bo ta prispevek za kmetijsko oddajo na TV AS zaznamoval njeno življenje. Usodno pa je bilo tudi to, da je pri tem prispevku zamenjala svojo sodelavko. Takrat je v intervjuju mladega ver-ta med drugim vprašala: »Kaj pa manjka na vaši kmetiji?« Na kar je Robert odgovoril: »Travnik ob hiši.« Za hrbtom pa je babica pripomnila: »Kaj lažeš! Deklina!« In kdo bi takrat pomislil,"da bo čez eno leto ta novinarka, ki je s it er končala Kmetijsko fakulteto v Mariboru, namesto mikrofona v rokah držala poročni šopek. In kdaj je potem preskočila iskrica? Robert je povedal, da že med pogovorom, ko sta snemala oddajo. Tako je lepa, da bi bila ravno pravšnja za mojo ženo, si je misli Robert in jo občudoval. »Med intervjujem sem ji namignil. Potem pa me ni vedela nič več vprašati, tako sem jo zmedel,« pripoveduje in se smeji. »Ah, figo si me, tebi je bilo nerodno, ko sem te spraševala,« se brani Andreja. Meni je bilo edino nerodno, da Snaha je morala pred domačijo, kjer bo živela, dokazati, da zna molzti krave, prati umazane pleničke vas ob tej priložnosti motim in snemam. In tisti dan se ni zgodilo nič, saj je Andreja takoj odšla montirat posneto kaseto, bilo pa je ravno dovolj, da je preskočila iskrica. Sicer sta se Robert in Andreja poznala, bolj na videz, že iz srednje šole. »Ko sva se naslednjič takoj po prireditvi slišala po telefonu, sva se pogovarjala pol ure. Ali pa še več,« pravita. Robert pa je bil potem ves zaljubljen: »Tako lepe oči ima in tako lepo gleda,« je razlagal. Kaj pa potem čakaš, so mu prigovarjali. Pa se je zgodilo. Potem sta se še večkrat poklicala in kmalu ugotovila, da sta ustvarjena drug za drugega. Pred božičem je Robert Andrejo zaprosil za roko in preden ji je izročil zaročni prstan in izrekel usodno vprašanje, je Andreja že pritrdila. Na zaročnih prstanih je zapisan datum, lanske Obljuba o večni ljubezni, razumevanju in spoštovanju. Namesto ti in jaz - odslej prireditve Naj... domačija. Poročila pa sta se to soboto, saj bo natančno na obletnico usodnega srečanja na kmetiji veliko dela. »Sprejeli smo jo kot svojo hčerko, je povedala Robertova mama, vsa v solzah, z njo pa so se strinjali tudi vsi domači. Babici pa gre samo na smeh in z dedkom sta zadovoljna, da je k hiši prišla punca, ki zna, kako se dela na kmetiji. Radi jo imajo. Za poroko pa se je na veliko peklo in pripravljalo, ženske so spekle 40 in več vrst peciva. 150 svatov se je veselilo do jutranjih ur. Veseli smo lahko tudi mi, da je bila ravno prireditev Naj... domačija tista, ki je združila dva mlada in simpatična človeka, & |,o Robert. Kdo bi si dtlo, pa toliko smo se 4^ Roberta in njegoveizbr redno1 nekaj moralo zgoditi- NeP sfed® prstov vmes nismo id^ ’ ne bi prav gotovo. Kajti, če J nebi^ prijavil, ne bi bili izbra ’ f, Lm k njim »Vsako leto imamo e 0 še morda pa bo prihodujt P No, ko so bo .rosil« P bomo spet zraven. 1° „ tretji veselici. HitwPef J Foto: J- •B1B 22. avgust 2002 KRONIKA godilo se je | Prometne nesreče Lahko rečemo, da je za nami dokaj miren teden, saj se je zgodilo od srede, . 14. avgusta, 23 promet- I nih nesreč, v katerih je | nastala le materialna škoda, tri osebe pa so se lažje poškodovale. Še vedno pa niso zna- j ne vse okoliščine, poveza- I ne s prometno nesrečo, kise je zgodila 17. avgu- I sta na Tomšičevi ulici v ■ Murski Soboti okoli 40 minut po polnoči. Ude- I ležena sta bila pešec in I voznik osebnega avtomo- | bila. Po nesreči je voznik I osebnega avtomobila od- | peljal s kraja nesreče. Po- | licisti prosijo voznika | in sopotnike osebnega avtomobila znamke VW j fassat, da se oglasijo na Postaji prometne policije । ali pokličejo na številko j 113. Tatvine in vlomi . Kljub počitnicam tato-in tatiči nimajo prostih uhi- Tako so v minulem tednu opravili trinajst ta-^in in štiri vlome. 15. avgusta so v Odrancih vlomili v osebni avtomobil, je storilec odnesel okoli 40 tisoč tolarjev vre-avtoradio, pri Gradu Pk je neznanec odnesel okrasne pokrovke koles z osebnega avtomobila. $e posebno delavni so bili v petek, 16. avgusta, Sai so policisti v Kuzmi obravnavali krajo osebne-8a avtomobila znamke °Pel Kadett, reg št. MB rdeče barve, žen-^a pa je v encm od loka-ov v Dokležovju okradla starejšega moškega in mu °dnesla denarnico s 17 ti-s°č tolarji. Ni prišla daleč, Sai so j0 policisti že Prijeli. Vlomili pa so tudi v gostinski lokal v okolici eržeja, kjer je neznanec ukradel nekaj steklenic P'va in cigarete. okolici Gornje Rad-8°ne so odnesli krožno ago, v neki prodajalni v ' ?rski Soboti pa nekaj oblačil Policisti so si ogledali ■ avgusta vlom v stano-aniski hišo v Gornji Rad-hi, kjer je neznani sto-st ®c s silo vlomil skozi ranska vrata. Iz hiše je n. nesel predmete v skup-milij°n t0’ sti^bira'0 Pa tudi obve-te] a ° talv>ni v disku ho-' Ukr ?lana’ k)er sta bila na a 5na mobilna telefo-ske?. $enska torbica, žen-| ije^a gorskega kolesa ter ok('ianem storilcu> ki je v ^Us,|ak'"“ lavnega 'n miru Sreri2^Cistaso morali po-V'avnih n 44'krat’ 17’krat Pa s0 prost°rih, 27-krat sebnihlntervenirali se ton Prostorih. Nasilje zasebn 1 Se naPrei seli v p0 e Prostore. s° se c ^horln policistov Utiiiriii7x^'1' v glavnem k|jub h7a kršitelja, ki sc Pomiri].tervcnciii nista Po str a’ Pa so pridržali seve7n?e V glavnem b°tr0VaHn rŠitVam spet ' alkohol. k R. A. Nana Rodež« I B Prva razstava mineralov v Beltincih Ljubitelji imajo že po več tisoč kosov Ohranjanje geološke dediščine k beltinskem gradu je bila minuli konec tedna na ogled k zanimiva in nenavadna razstava, ki je v naših krajih še AA nismo vajeni: namreč razstava mineralov in kristalov. Avtor in idejni vodja razstave, ki je spadala v okvir občinskega praznika, je bil Ludvik Penhofer iz Beltinec, poleg njega pa so razstavljali še: Franc Golob, Danijel Kren, Franc Pajtler, Vili Podgoršek in Zmago Žorž. Ob razstavi je bil tudi katalog Raznolikost mineralnega sveta v zasebnih zbirkah, ki sta ga sestavila Ludvik Penhofer in Vili Podgoršek, nikakor pa ne gre prezreti strokovne pomoči magistra Mihe Jerška iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pohvalno je, da je bil katalog zastonj na voljo obiskovalcem, ki MLEČEN OPAL Kihoma TTunraaijct Razstava mineralov in kristalov v Beltincih je imela tudi simbolični pomen, saj sc v tem kraju še pred nekaj desetletji iz rečne naplavine izpirali zlato. Foto: T. K. Petdnevni Tabor brez meja Avtonomna cona Molotov v Prekmurju d srede, 28. avgusta, do nedelje prvega septembra bo v Središču, Križevcih in Gradu na Goričkem sklop prireditev z naslovom Kamp brez meja (No border camp). Srečanie z obilo glasbe ter strokovnih razprav in predavanj, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in tujine, " tematsko razdelili na pet skupin po dnevih: dan nepokor-2“ dan za svet mnogoterih svetov; dan, posvečen ekološki i- Ne Nato Dan in Deluj! .•i bivania in delovanja v zaprtih in pravičnosti;. Na taboru bodo tudi aktivisti Avtonomne cone Molotov iz Ljubljane. Mlada raziskovalka na Filozofski fakulteti v Ljubljani in aktivistka AC Molotov Marta Gregorčič nam je v dopisu zapisala, da je »Art center Središče na Goričkem Avtonomni coni Molotov po enomesečni represiji in nasilju s strani (para)dr-žavnih služb ter po aktivnem boju za avtonomijo solidarnostno ponudil enotedenski oddih v Prekmurju«, in dodaja: »Petdnevi Tabor brez meja se loteva prepovedanih prostorov, diskurzov, načinov delovanja in načinov življenja, torej tistih delikatnih križišč slovenske in svetovne politike, ki jih tako prva kot tudi druga vztrajno tlačita in se jih trudita prikriti: način življenja, so se tako lahko podrobneje poučili o tovrstnem področju. Verjetno se nekateri še spomnite profesorja Vilija Podgorška, ki poučuje zgodovino in zemljepis na mariborski gimnaziji, pred časom pA je imel odmevna potopisna predavanja v Gornji Radgoni, saj je znan svetovni popotnik. OPAL V RKHJTNEMTUFU bivanja in delovanja v zaprtih in destruktivnih sistemih; upiranje logiki meja in izključujočim logikam državljanstva; iskanje alternativ shizofrenim shizmam neoliberalne globalizacije, premostitev fizičnih, psihičnih in simbolnih meja, omejitev in omejenosti; spoznavanje per-makulture; uporaba ekomateria-lov, ekološka pravičnost in vpetost človeka v naravno okolje..,« Tako bosta med drugim v soboto simpozija z naslovoma Ne Nato - Mir nam dajte in Alternative neoliberalni globalizaciji, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in tujine, kot so Milan Gorjanc, dr. Bogomir Kovač, dr. Darij Zadnikar, mag. Andrej Kurnik in drugi. V okviru predavanj bodo obiskovalci lah- Takrat je še dejal, da si želi iti še v Avstralijo, sedaj pa se je videlo, da se mu je ta želja že izpolnila, saj je od tam prinesel mnogo mineralov, še posebej je zavidljiva njegova zbirka opalov. Zanimivo pa je, da slednjega lahko najdemo tudi v Sloveniji, in sicer na območju Pohorja. Poleg opala so dobili svoje posebno mesto na razstavi in v katalogu tudi kalcit, septarije, pirit, wulfenit in minerali Koroške. Zbiranje mineralov in kristalov ima na Slovenskem bogato tradicijo. Zaznamoval jo je baron Žiga Zois (1747-1819), nadaljevali pa številni ljubitelji, učitelji in strokovnjaki vse do današnjih dni, nekateri od njih imajo v svoji zbirki več tisoč mineralov. Poleg že naštetih imen je v Sloveniji treba omeniti še Antona Čevnika, Dava Preisin-gerja, Vilija Rakovca, dr. Aleksandra Rečnika, dr. Gorana Schmidta, Franca Stareta in dr. Mirjan Žorž. Ljudje smo zelo zgodaj spoznali uporabno vrednost mineralov, saj smo jih uporabljali kot surovino za izdelavo orodij in orožij že v kameni dobi. Železno in bronasto dobo sta zaznamovali uporabnost kovin in zlitin. Danes je uporabna vrednost mineralov povezana z njihovo uporabo v vsakdanjem življenju (izdelava cementnih blokov ali uporaba naravnega kamna v arhitektonske in gradbene namene) ali pa z razvojem najmodernejših tehnologij atomske in računalniške dobe. S svojimi zbirkami pa zbiratelji mineralov in kristalov ohranjajo tudi del naravne, kulturne in geološke dediščine. T. K. ■ ko prisluhnili Dejanu Rengeu, ki bo govoril o konoplji za vsakdanjo rabo, Stojan Habjanič o ekogradnji hiš iz slame, Andrej Horvat bo predaval o pridobivanju sredstev iz mednarodnih (EU) virov, Anton Komat pa o prehranskem totalitarizmu sodobnega korporativizma. Ob tem bo še vrsta drugih okroglih miz in delavnic, denimo o lončarstvu, videu, računalništvu, avtonomnih conah, možnostih političnega izražanja mladih, zapatizmu ...Pripravili pa bodo tudi koncert Nato fuckt v gasilsem domu v Križevcih in vsak dan DJ večere. Marta Gregorčič o namenu tabora pravi še: »Tabor bo osvobojen predsodkov in željan zgodb, izkušenj, analiz, teorij in praks tistih, ki so jim slovenske politične kaste zaradi čiste nestrpnosti, strahu pred drugačnostjo in »tujostjo« ali zaradi lastnih ali t. i. »egoističnih nacionalnih interesov« odvzele svobodo, jih maltretirale, mučile, ignorirale ali z njimi kakorkoli »trgovale«!« Jože Gabor ■ Policija svetuje Prehitevanje v škarje - tragične nesreče Kdaj voznik sme in kdaj ne sme prehitevati juliju in začetku avgusta so se zgodile na cestah v Pomurju hude prometne nesreče zaradi nepravilnega prehitevanja voznikov motornih vozil. V teh zadnjih prometnih nesrečah sta dve osebi umrli, devet je bilo hudo telesno poškodovanih in tri lahko telesno poškodovane, na vozilih pa je nastala velika materialna škoda. Prehitevanje je poleg hitrosti najnevarnejše za udeležence v cestnem prometu, zato morajo vozniki pri tem ravnati posebej previdno. Opozorilo voznikom 1. Kdaj sme voznik prehiteti drugo vozilo? -Voznik sme začeti prehitevati, če ima na cesti dovolj prostora. - Pred prehitevanjem mora dati predpisan znak, zapeljati na levo stran prehitevanega vozila in ga ob primerni bočni razdalji naglo prehiteti. - Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča. 2. Kdaj voznik ne sme prehiteti drugega vozila? - Če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati. - Če je voznik, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, že dal znak, da bo začel prehitevati. - Pod vrhom klanca, pred ovinkom in v ovinku, kje ni zadostne vidne razdalje. - Če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem. - Če smerno vozišče za vožnjo vozil z nasprotne smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje. - Vozila, ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so pešci. - Ob zmanjšani vidljivosti. - Vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi razmer v prometu. Pri vožnji bodite mirni, previdni in potrpežljivi, saj s svojo agresivno vožnjo lahko poškodujete sebe in drugega ude- leženca, ki upošteva predpise v cestnem prometu. Marjan Mišja, komandir postaje prometne policije ■ V MonocikOzem Jože Voroš pred novim podvigom nani slovenski monociklist in svetovni rekorder, 33-let-ni Jože Voroš iz Gornjih Petrovec, se je odločil za nov podvig. Pod geslom »Vozniki, pozor« bo med 21. in 31. avgustom na monociklu poskusil prevoziti vso Slovenijo med Koprom in Goričkim. V desetih etapah bo prevozil več 100 kilometrov, med drugim tudi 1.661 m visok Vršič. Štartal je v sredo (21. avgusta) v Kopru, vozil pa bo po naslednji poti: Koper-Lipica-Ajdo-'vščina-Nova Gorica-Tolmin-Bovec-Vršič, potem se seli na progo Ljubljano-Domžale-Kam-nik-Šempeter-Žalec-Celje. Pot bo nadaljeval po progi Šentjur-Rogaška Slatina-Poljčane-Slo-venske Konjice- Slovenska Bi-strica-Maribor. Iz štajerske prestolnica ga bo pot vodila čez Lenart-Gornjo Radgono-Avstrijo-Gederovce in Mursko Soboto. V pomurski me-tropi bo štart zadnje, desete etape (pred gostilno Art) Murska Sobota-Markišavci-Puconci-Šalamenci-Mačkovci- Gornji Pe-trovci-Šulinci-Lucovo-Nerad-novci, kjer je predviden prihod v soboto, 31. avgusta. Na ciljnem prostoru pa je predvidena velika športna zaba- va, posvečena Jožetu Vdrošu in njegovi športni karieri. (O. B.) Ne smejo v našo državo minulem tednu je zavrnila policija na mejnih prehodih Policijske uprave Murska Sobota 67 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo, prijeli pa so tudi 18 tujcev, ki so hoteli ilegalno prestopiti slovensko mejo. Med drugim so ujeli potnico, ki si je ponaredila potni list. A. Nana Rituper Rodež ■ 18 ŠPORT 22. avgust 2002 ss Nogomet Porazi Mure, Nafte in Križevec Prekmurski nogometni ligaši Mura, Nafta in Križevci so doživeli minulo nedeljo tri poraze, čeprav tega po prvem polčasu nismo pričakovali, saj je bil rezultat med Šmartnim in Muro neodločen, Nafta je z golom Gostana vodila proti ptujski Dravi, Križevci pa so z golom Škaperja vodili v igri z Aluminijem v Kidričevem. Nogometaši Mure so bili na tekmi s Šmartnim boljši nasprotnik, a so zopet izgubili z minimalnim rezultatom. Tega gotovo nihče ni pričakoval, zlasti po izvrstni igri in prvi zmagi v igri s Primorjem v Fazaneriji ne. Kaže pa in se tudi na veliko govori, da ni prave homogenosti med trenerjem in igralci, zato naj nekateri nogometaši ne bi igrali tako, kot znajo in zmorejo, kar gotovo ni dobro. O tem je govoril po tekmi v Šmartnem ob Paki tudi trener Milan Koblencer. Če je to res, potem bi problem, ki ima lahko hujše posledice, morali reševati v klubu že danes in ne jutri ter si natočiti »čistega vina«. Mura je namreč izgubila tekmi v Prevaljah in v Šmartnem z nasprotnikoma, ki sta gotovo slabša od Sobočanov. V drugem krogu prvenstva v drugi državni nogometni ligi sta prekmurska ligaša Nafta in Mura zapravila točke v drugem polčasu. Lendavska Nafta je dobro začela tekmo s ptujsko Dravo in že na začetku je Gostan zadel prečko, malo kasneje pa dosegel tudi vodeči zadetek. Žal pa je Nafta, ki je nastopila okrepljena s Tratanjekom in Bedojem, v drugem polčasu popustila, kar so izkoristrili gostje in rezultat izenačili. Ko je že kazalo, da se bosta tekmeca razšla z neodločenim izidom, je Korez z odličnim prostim strelom premagal Starovasnika in vse tri točke so odšle na Ptuj. Nafta pa je po dveh krogih brez točke na zadnjem mestu. Tudi nogometaši Križevec so dobro začeli tekmi v Kidričevem z Aluminijem, saj je na začetku Škaper dosegel vodeči zadetek. Žal so Križevčani tako kot na prvi tekmi v drugem polčasu popustili, tako da so domačini po treh minutah igre rezultat izenačili. Že v naslednji minuti pa bi lahko Križevčani zopet prišli v vodstvo, a je Škaper s treh metrov zgrešil vrata. Nato so se domačini razigrali, dosegli še dva zadetka in si zagotovili zmago, ki jo je v zadnji minuti Škaper s strelom iz enajstmetrovkede ublažil. Za odigrani drugi krog prvenstva v tretji državni ligi vzhod je značilno, da nobeno gostujoče moštvo ni zmagalo kot v prvem krogu, ko so odnesla točke z gostovanj kar štiri moštva. Prijetno so presenetili Odranci, ki so prepričljivo premagali Veržej, ki je v prvem krogu zmagal v Črenšovcih. Sicer pa so si zagotovili visoko zmago Odranci v zadnjih desetih minutah, ko so dosegli dva zadetka. Odlično sta štartali v novo sezono moštvi Tromejnika iz Kuzme in Hotize, ki sta brez izgubljene točke v vodstvu. Tromejnik je tokrat premagal Apače, Hotiza pa Kemo iz Puconec. Na tekmi v Kuzmi je bil v zadnji minuti igre izključen igralec Apač Denis Topolinjak. V Hotizi, kjer je bilo največ zadetkov (7), pa se je izkazal igralec Hotize Boris Gjerkeš s tremi zadetki. Razburljivo je bilo srečanje med Bakovci in Turniščem, ki se je končalo brez zmagovalca. Turnišče je že vodilo z dvema zadetkoma, Bakovci pa so uspeli v treh minutah rezultat izenačiti. Bako včani so imeli zadnjih 13 minut igralca več, saj je bil izključen Boštjan Verbančič, vendar številčne premoči niso znali izkoristiti. Garda je v Mar-tjancih po pričakovanju premagala novinca Panonijo iz Gaberja, medtem ko sta se končali tekmi med Beltinci in Črenšovci ter Tišino in Bistrico brez zmagovalca. ŽNK Atrij Odranci Odrančanke med prvimi štirimi Pred dvema letoma so ustanovili v okviru NK Odranci žensko nogometno ekipo in začeli z načrtnim delom. S selekcijama U-15 in U-18 so se tudi vključili v državno prvenstvo in dosegli lep uspeh, saj sta obe ekipi zasedli drugi mesti in postali državni podprvakinji. Zaradi vedno večjega zanimanja za igranje nogometa med dekleti so ustanovili letos spomladi samostojen Ženski nogometni klub Atrij Odranci in izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Antona Kolariča (ki je tudi pokrovitelj), za trenerja Ivana Smodiša in za direktorja Štefana Kozica. Nogometaši-ce Atrija iz Odranec so uspešno sklenile tudi minulo tekmovalno sezono v slovenski ligi, saj so postala dekleta U-15 državne prvakinje, U-18 pa so zasedle drugo mesto in postale državne podpr-vakinje. V svojih vrstah imajo tudi več državnih reprezentantk. V slovenski članski reprezentanci nastopa Andreja Glavač, v reprezentanci mladink Bernarda Puhan, Anja Horvat, Sonja Gabor in Andreja Glavač, v reprezentanci U-15 pa nastopajo poleg omenjenih še Jasna Zver, Katja Škafar in Špela Antolin. V novi tekmovalni sezoni 2002/2003 bodo s člansko ekipo prvič tekmovale v državni ligi, kar bo nov izziv za mlade nogometaši-ce Odranec. Okrepili so se s petimi novimi igralkami: Andrejo Kociper, Suzano Hozjan, Natašo Hozjan, 'Moniko Hozjan (vse iz Odranec) in Jasmino Zelko (Gomilica). Strokovno vodstvo ima na voljo 16 igralk: Anjo Horvat, Katjo Škafar, Andrejo Glavač, Bernardo Puhan, Valentino Novak, Lariso Kraljič, Andrejo Kociper, Špelo Antolin, Sonjo Gaber, Jasmino Žižek, Mojco Kuzma, Tjašo Kozic, Natašo Hozjan, Moniko Hozjan, Jasmino Zelko in Suzano Hozjan. V novi tekmovalni sezoni si želijo uvrstitev med prve štiri ekipe, saj gre za mlado ekipo, ki je potrebna izkušenj. Želijo si tudi, da bi se v klub vključilo čimveč mladih deklet in da bi bilo v državni reprezentanci tudi v prihodnje čimveč njihovih no-gometašic. (F. M.) Predstavljamo vam________________________ Dare Vršič - obetaven igralec Mure Sedemnajstletni Dare Vršič iz Segovec, dijak četrtega letnika športne gimnazije v Murski Soboti, član NK Mura iz Murske Sobote, spada med zelo nadarjene in obetavne nogometaše, ki se mu obeta lepa prihodnost. Za nogomet gaje navdušil že kot otroka oče Drago, tudi odličen nogometaš, ki je nekaj časa igral tudi za soboško Muro, velike zasluge pa ima tudi za razvoj in uspehe nogometa na Apaš-kem polju. Po njegovi zaslugi so se nogometaši Apač, ki so bili po jesenskem delu prvenstva v tretji državni ligi brez zmage krepko na zadnjem mestu, rešili izpada. Žal pa je nepričakovano in prehitro preminil in ne bo mogel več z bogatimi izkušnjami in strokovnimi nasveti pomagati apaškim nogometašem niti sinu. Dare je igral do šestega razreda osnovne šole pri NK Apače, potem se je na očetovo željo pridružil soboškemu prvoligašu, kjer se je strokovno izpopol- njeval. S svojo igro je večkrat navdušil tudi nogometne strokovnjake, ki so ga lani povabili v slovenske reprezentanco (U-17). Prvo reprezentančno tekmo je odigral v Lipnici z reprezentanco Avstrije. Za slovensko reprezentanco, kjer igra zveznega igralca, je odigral doslej 13 tekem in dosegel tri zadetke. Zdaj je član slovenske reprezentance (U-18), ki se pripravlja na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bodo jeseni v Sloveniji. V članskem moštvu Mure je prvič zaigral na prvenstveni tekmi lani na Prevaljah, ko je Mura premagala Korotan s 3 : 0. Dobro se je pripravil tudi na letošnjo tekmovalno sezono, žal pa si je na pripravah slovenske reprezentance v Italiji poškodoval mišico in je moral pet tednov počivati. Zdaj je poškodba mimo in upa, da bo dobil več priložnosti kot doslej in bo uspešno igral za Muro v prvi državni ligi. Treba je povedati, da je Dare's svojo igro v dresu Mure že nekajkrat navdušil. Želi si, da bi še naprej uspešno igral v slovenski reprezentanci in si s profesionalnim odnosom zagotovil tudi mesto v državni članski reprezentanci, s tem pa tudi nogometno prihodnost. To mu želimo tudi mi. (F. M.) Košarka Union Olimpija v Moravskih Toplicah V Zdravilišču Moravske Toplice so bili od 12. do 21. avgusta na pripravah za novo tekmovalno sezono košarkarji Uniona Olimpije iz Ljubljane, ki je naš najboljši košarkarski kolektiv. Zmaji iz Tivolija, ki so trenirali v športni dvorani soboške prve osnovnem šole, so si nabirali pod vodstvom novega tre-neja Toma Mohoriča (zamenjal je Zmaga Sagadina) novih moči za zahtevno tekmovanje na domači in mednarodni sceni. Pred odhodom iz Moravskih Toplic smo se o pripravah, težavah in željah pogovarjali s trenerjem Tomom Mohoričem, ki je povedal: »Ker sem postal trener Uniona Olimpije bolj pozno, priprav enostavno ni bilo dela že kakšen mesec prej. V tem času so bila tudi že nekatera športna središča, kamor zahajajo na priprave športne ekipe, zasedena, zato smo se odločili za Moravske Toplice, ki so precej oddaljene od Ljubljane, kar meni ugaja, saj nihče ne razmišlja, da bi šel med pripravami v Ljubljano. Poleg tega smo z namestitvijo in bivalnimi razmerami zelo zadovoljni, tudi osebje je zelo dobro. Treniramo v športni dvorani v Murski Soboti, ki jo že dobro poznamo, kamor se moramo na vsak trening peljati, a to tudi ni velika ovira. Moštvo Unio'na Olimpije je doživelo precejšnje spremembe, saj so ostali le igralci: Vladko llijevski, Jure Zdovc, Ja- mir Boisa. Tu sta še prej posojena igralca Željko Zagorac in Sašo Ožbolt, v priprave pa smo vključili tudi nekaj naših mladincev. Novinci pa so Roberts Stelmahers iz Latvije, Samo Udrih, Marinko Baž-darič in Goran Jurak. Pričakujemo še igralce za center, tako da trenutno še nimamo peterice. Upam, da bomo to rešili v najkrajšem času. Radi bi sestavili ekipo, ki bo sposobna zagotoviti obstanek v evropski ligi, sodelovati v finalu lige Golder in osvojiti naslov državnega prvaka. O teh ciljih je sedaj sicer težko govoriti, saj jih bo težko doseči. Zavedati se moramo, da imamo denarja več kot enkrat manj kot v prejšnji sezoni. (F. M., Nogometna liga Si. mobii ZZZJ Šmartno : Mura 1 : 0 Šmartno ob Paki - Igrišče Šmartnega, gledalcev 900. Sodnik: Mi^ (Ljubljana). Strelec: 1 : 0 Alibabič (61). Mura: Botonjič, Erniša, Kožul,8 Ijič, D. Žilavec, Dvoršak (S. Žilavec), Vogrinčič (Kološa), Mesarič, D®*1 ' Burčul, Trenevski. Druga državna nogometna liga Aluminij: Križevci 3:2 Kidričevo - Igrišče Aluminija, gledalcev 400. Sodnik: Kogej (Idrija) 0 : 1 Škaper (13), 1 : 1 Rakič (48), 2 : 1 Čeh (73), 3 : 1 Perkovič 2 Škaper (90-11 m). Križevci: Zver, Bagola, Šebok, Cirkvenčič, Ho Kokaš, Fras (Vratar), Krančič (Kutoš), Benko, Škaper, Ulen (Pojbi )■ Nafta: Drava 1:2 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Kmetec (Maribor). 1 : 0 Gostan (18), 1 : 1 Majcen (59), 1 : 2 Korez (87). Nafta: Star^ Preininger (Koša), Bedo, Ulen, Doma (Kulčar), Tratnjek, Baranja, I® Gostan (Šooš), Utroša, Gerenčer. Tretja državna nogometna liga Odranci: Veržej 3:0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 250. Sodnik: Goričan (Dra^alji Strelci: 1:0 Zakojč (29), 2:0 Virag (80), 3:0 Pozderec (90). Odranec B0(t Zakojč, Lutar, Pozderec, Hozjan, Kolar, Jerebic (Zadravec), Tratnje vič, Laslo (Virag), A. Kavaš (P. Kavaš). Veržej: Balažič, A. Han* Kaučič, Habjanič, Osterc, Fras, Vidmar, Sunčič, Puhar, Da. Kosi t Rajh. Beltinci: Črenšovci 1:1 w . > sti* Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 260. Sodnik: Glažar (Hajdos • 1 : 0 Zver (18), 1 : 1 Lebar (48). Beltinci: Kerman, M. Horvat (Tka'e tiik, D. Horvat, Zlatar, Balažič, Erjavec (Slana), Cener, Zver, ^n,t0^rvat,^ Kutoš. Črenšovci: Vogrinec, Matjašec, Hartman, Pintarič, Drvarič, steč, Kolenko, Lebar (Markoja), Vori, Čurin (Gabor). Tromejnik : Apače 2 :1 stret Kuzma - Igrišče Tromejnika, gledalcev 200. Sodnik: Habjanič 1 : 0 Kovač (62), 1 : 1 Topolinjak (83), 2 : 1 Kovač (88). fa Balažič, Vinčec, Gider, Bokan, Gomboc, Šalamon, Čontala (Hal 1 šang, Kovač (Lepoša), Smodiš. Apače: Miljkovič, Zupančič, Cv Topolinjak, Vajnhandl, Šunko, Pehan, Krapša, Potočnik (Grilanc, Hotiza : Kerna 4 : 3 * . / . ''S Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 80. Sodnik: Šinkovec (Marib0^ 0 : 1 Gergorec (58), 1 : 1 Gjerkeš (61), 2 : 1 Gjerkeš (68\7(iza. (75), 4 : 1 Ritlop (78), 4 : 2 Škerlak (80), 4 : 3 Rajbar (85). ^vi Hozjan (Timinc), Horvat, Oletič, Cigan, Gomzi, Gjerkeš, N°va ’ Go( Ritlop, Koudila. Kerna: Sočič, Kuzma, Rajbar, Dani (Podlesek), bosi, Kušek, Gergorec, Vučak (Škerlak), Banfi, J. Hari (Š- Harl ■ Bakovci: Turnišče 2 : 2 )Stie Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 120. Sodnik: Jovanovič ^(73-ci: 0:1 Ritlop (50), 0:2 Bojnec (61), 1:2 Vogrinčič (70), Bakovci: Vereš, Matuš, Baler, Donša, Buzeti, Jaklin, Vogrinc' • & Mertuk (Zavec), Kreft, Meolic. Turnišče: Dominko, Mertik, Rij ° Bojnec, J. Pucko, P. Zadravec (Verbančič), Škafar, Zver Kavaš. Tišina : Bistrica 1 :1 Tišina - Igrišče Tišine, gledalcev 400. Sodnik: Kornik (Ptuj)- Zver (10), 1 : 1 Vrečič (52). Tišina: Černjavič, Detelbach, . Šnurer, Granfol, Ulen, Š. Gomboc, Kovač, R. Gomboc (Kuzr0 god1 Titan), Vrečič. Bistrica: Kusek, Zver, Lazar, Žižek, Kolenko, Tompa, Balažič (Ozbetič), Vickovič, Cigan (Fifonja). Čarda : Panonija Gumi center 3 :1 Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 200. Sodnik: Toplak ^erec( ci: 0 : 1 Madjar (8), 1 : 1 Horvat (49), 2 : 1 Cotter (53), 3 . ^eni^ Čarda: Špilak, Kerčmar, R. Berendijaš, Kreft, B. Horvat, Car^ cun1 Skledar, Pelcar (Titan), Kerec, Z. Horvat, Cotter (Lang)- ^"rt)anec'^ Perša, Balažek, D. Prendl, Hozjan, Ferletič, Sakač, Hepe, Horvat (S. Horvat), B. Prendl (Džakovič). Nogometna liga Si. n Rezultati - 5. krog Šmartno: Mura 1:0 Publikum: Dravograd 2:1 Koper: Rudar 1: 0 Olimpija: Gorica 1:1 Korotan: Ljubljana 1:1 Primorje: Maribor Koper Dravograd Maribor Olimpija Gorica Rudar Primorje Publikum Šmartno Korotan Mura Ljubljana 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 1:1 4 2 2 2 1 2 2 1 1 1 0 0 2 2 2 4 1 1 3 3 2 0 2 1 1 1 1 0 2 2 1 2 4 3 2. SNL Rezultati - 2. kros Nafta: Drava 1:2 Aluminij: Križevci 3:2 Jadran: Dravinja 2: 0 Goriška brda: Izola 2 :3 Krško: Domžale 3:3 Grosuplje: Livar 1: 0 Triglav: Bela krajina 1:1 Železničar: Zagorje 3:2 Grosuplje Jadran Izola 2 2 0 0 2 2 0 0 2 2 0 0 il Aluminij Krško Drava 2 1 2 1 2 1 1 1 1 0 Križevci 2 1 _ 4 0 1 Železničar 2 1 n n Gor. brda 2 u n n 1 Triglav 2 u 9 0 1 Zagorje Z u 9 0 1 5:4 12 Bela krajina 4 u 9 0 0 6:2 8 Livar 4 u 9 0 0 8:5 8 Dravinja 4 2 0 0 5:4 8 Nafta 4 w 7:4 6:4 6:8 7 7 3. SNL vzhod / 7 Rezullati - 2. krog ( ) 9:9 4:7 4:6 3:5 3:8 6 6 5 q Odranci: Veržej ■ Beltinci: Črenšovci Tromejnik:Apač« 4 Hotiza: Kerna 4 ■ ■1 J 1 V 2 Čarda: Panonija /. Tišina: Bistrice • 'o ■2 Bakovci: Turnišče 0 Tromejnik 2 2 0 Hotiza 2 1 1 Beltinci 1 Bakovci 2 1 1 Bistrica Odranci h 9 1 0 0 Čarda 1 0 Veržej 2 0 2 rl 1 Turnišče 2 ® J , 7:0 6 Tišina Črenšovci 2« 2 ® J: 0! n i 4:0 6 Apače 2» 9 0 5:2 6 Panonija 0 J4 2 2 0 0 0 0 0 0 1 2 J:4 3: 4:3 4:3 3:2 «s® 22. avgust 2002 ŠPORT 19 V nedeljo 22. kolesarski maraton treh src Pred lovskim domom Jež v Bo-rafevi bo v nedeljo, 25. avgusta M ob 10. uri start 22. tradicio-labega rekreativnega kolesarskega maratona treh src, ki je eden *i množičnih v Sloveniji, saj se »jelani udeležilo 553 kolesarjev, ^laženci bodo imeli na voljo tri mali maraton na 27 km z 'vwia vzponoma, maraton »Tri ,cabrez mehurčkov« na 54 km, ki "a 1 vzpone, in maraton treh src a km s 7 vzponi. Proga je spe-anapo Radgonsko-Kapelskih gori-ah Startnina je 3.500 slovenskih ^ev, ki pa je za družine s štirimi člani ter za klube z najmanj ^mi udeleženci nekoliko nižja. Udeleženci, ki bodo plačali štart-bodo dobili kolesarsko maji-brezplačne napitke Radenske Okrepčevalnicah in na štartno-ci- Prostoru, topli obrok na cilju, ^Plačen vstop v poletni bazen v 'laccih ter pravico do udeležbe ^banju bogatih nagrad. (F. M.) ^čanje ekip eh dežel v soboto, 24. avgusta 2002, ob Utl bo na atletskem stadionu v ski Soboti tretje mednarodno 'anie atletskih ekip iz Slovenije. in Madžarske, ki ga orgam-^tletski klub Pomurje iz Mur-Sobote. člani bodo tekmovali v h la 100, 300, 800 in 3.000 ' sk°ku v daljino in višino, metu '0 ter v štafeti 4 x 100 m.Zen-Pa bodo tekmovale v teku na ’, 3°0,800 in 1.500 m, skoku in višino, metu krogle in e'' 4 x 100 m. Organizatorji akuiejo, da se bo udeležilo tek-'ania okrog 160 atletov in atle-' kolikor jih je bilo lani na dru-1 tovrstnem srečanju. (F. M ) rugj Ng G *e bila 12. tradicio-na knar°dna motociklistična '^Ici iz^- S° sodelovaH ,ek' s,’ije .. detih držav: Nemčije, 6Menn. .^e’ Hrvaške in Slove-bil tudi Milan Ta' °dteža| /Ske Sobote in se odlič-^1 . fazredu nad 750 ccm v aru9o mesto. (F. M.) l( -- &2M 2002 & Rad0ona SS J :Ca , a^na fe' 2»»2 )evci ■k^an 'O " 1R W 9- 2002 batina 12. slovenski kasaški derbi v Ljutomeru Z odličnim časom zmagal Don MS z Markom Slavičem Šport od tod in tam Na hipodromu v Ljutomeru so bile kasaške dirke z osrednjo točko - 12. slovenskim kasaškim derbijem, ki jih je pripravil Kasaški klub Ljutomer. To je bil že deseti slovenski kasaški derbi v rokah najstarejšega slovenskega kasaškega kluba. Med sedmimi štiriletnimi kasači je na 2.600 metrov dolgi progi po pričakovanju zmagal prvi favorit Den MS (1:18,7) z Markom Slavičem iz Ključarovec, članom domačega kasaškega kluba. Hkrati je to tretji slovenski kasaški derbi, na katerem je zmagal Marko Slavič. Prvič je zmagal leta 1995 v Šentjerneju z Albatrosom (1:23,0), drugič pa leta 1998 v Ljutomeru z Demosom MS, in to z osebnim rekordom (1:17,0). Odlično je štartal tudi Dave MS (1:19,8) z njegovim sinom Markom, ki pa je kljub precejšnji prednosti pred drugimi kasači zaradi galopa komaj zadržal drugo mesto. To pa je za mladega Marka Slaviča vsekakor lep uspeh. Tretje mesto pa je zase- Slovenski kasaški derbiji 1991 Gornja Radgona - 2800 m: Letja (Miran Kukolj, Ljuotmer) 1:24,8 1992 Ljubljana - 2800 m: Duras (Jože Sagaj, Ljutomer) 1:23,3 1993 Ljubljana - 2600 m: Lassa Red (Zvonko Osterc, Ljutomer) 1:22,5 1994 Ljutomer - 2600 m: Jasa (Lojze Gorjanc, Brdo) 1:23,0 1995 Šentjernej - 2600 m: Albatros (Marko Slavič, Ljutomer), 1:23,0 1996 Ljutomer - 2600 m: Lenta (Franc Lovrenčič, Maribor) 1:20,6 1997 Ljubljana - 2600 m: Enigma (Borut Cerar, Ljubljana) 1:21,4 1998 Ljulomer - 2600 m: Demos MS (Marko: Slavič, Ljutomer) 1:20,2 1999 Ljutomer - 2600 m: Leif B (Lojze Gorjanc, Brdo) 1:19,2 2000 Ljutomer - 2600 m: American Expres (Damjan Dražen, Ljubljana) 1:20,2 2001 Ljutomer - 2600 m: Persugill (Mirko Gregorc, Brdo) 1:20,1 2002 Ljutomer - 2600 m: Den MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:18,7 Nogomet - EP amaterjev Organizatorja MNZ Murska Sobota in Lendava Organizatorja Evropskega amaterskega nogometnega prvenstva (UEFA pokala regij), ki bo od 17. do 21. septembra 2002 v Prekmurju, sta MNZ Murska Sobota in MNZ Lendava. V ta namen je bil imenovan organizacijski odbor, katerega člani so: Tugomir Frajman (oodoredsednik NZS), Dane Jošt Odbojka Ljutomerčanke začele s pripravami S pripravami na novo prvoligaško sezono so začele odbojkarice ljutomerske Zavarovalnice Maribor pod vodstvom novega trenerja Bojana Novaka, nekdanjega igralca murskosoboškega prvoligaša, kot trener pa se je preizkušal v Beltincih in na Ptuju. Na prvih treningih, ki jih imajo v telovadnici, fitnesu in Serdica: Cankova Goričanka: Bogojina 5. krog - 22. 9. 2002 Bogojina: Cven Cankova: Goričanka Slatina: Serdica Roma: Motvarjevci Radgona: Grad Rakičan; Ižakovci 6. krog - 29. 9. 2002 Cven: Ižakovci Grad; Rakičan Motvarjevci: Radgona Serdica: Roma Goričanka: Slatina Bogojina: Cankova 7. krog - 6. 10. 2002 Cankova: Cven Slatina: Bogojina Roma: Goričanka Radgona: Serdica Rakičan: Motvarjevci Ižakovci: Grad 8. krog - 13. 10. 2002 Cven: Grad Zmagovalec 12. slovenskega kasaškega derbija v Ljutomeru Marko Slavič z Denom MS ob razglasitvi. Fotografija: Jure Zauneker (generalni sekretar NZS), Branko Gros (predsednik MNZ Lendava), Danilo Kacijan (predsednik MNZ Murska Sobota) in Aleš Zavrl (glavni koordinator turnirja). Tekme bodo v raznih krajih Prekmurja, in sicer: torek, 17. 9., ob 16.30 - Slovenija : Švica v Lendavi (NK Nafta) ter Liechtenstein : Bosna in Hercegovi na atletskem stadionu, se je zbralo deset igralk. Poleg povratnice Svetlane Oletič, ki se vrača iz Ptuja, ter novinke Špele Velunšek, ki je prišla iz Prevalj, so začele priprave Saša Vrbnjak, Saša Pirher, Andreja Drevenšek, Marina Kodila, Valerija Tre-tinjak, Sonja Vrbančič, Darja Jureš in Ana Praprotnik. Petra Moreč bo Motvarjevci: Ižakovci Serdica; Rakičan Goričanka; Radgona Bogojina: Roma Cankova: Slatina 9. krog - 20. 10. 2002 Slatina: Cven Roma: Cankova Radgona: Bogojina Rakičan: Goričanka Ižakovci: Serdica Grad: Motvajevci 10. krog - 27. 10. 2002 Cven; Motvarjevci Serdica: Grad Goričanka: Ižakovci Bogojina; Rakičan Cankova: Radgona Slatina: Roma 11. krog - 3. 11. 2002 Roma: Cven Radgona; Slatina Rakičan: Cankova Ižakovci: Bogojina Grad: Goričanka Motvarjevci: Serdica dla Feničanka (1:20,9) z voznikom Jankom Sagajem iz Ključarovec, četrta je bila Leona III (1:21,0) s Slavkom Makovcem iz Ljutomera, vsi so člani Kasaškega kluba Ljutomer. Peta je na cilj pritekla Anastazija (1:21,7) z voznikom llijo Rezačem iz Komende. Od dosedanjih dvanajstih slovenskih kasaških derbijev so Ljutomerčani zmagali na šestih, torej polovici. na v Križevcih (NK Lesoplast); četrtek, 19. 9., ob 16.30 - poraženec 2 -zmagovalec 1 v M. Soboti (NK Mura) in poraženec 1 - zmagovalec 2 v Odrancih (NK Odranci); sobota. 21. 9., ob 16.30 - poraženec 1 - poraženec 2 v Beltincih (NK Beltinci) in zmagovalec 1 - zmagovalec 2 v Križevcih (NK Lesoplast). (F. M.) zaradi poškodbe kolena prvi del sezone počivala, zaradi študija v tujini pa v ekipi tudi ne bo Miše Šoštarič. V času priprav bodo odigrale Ljutomerčanke več prijateljskih tekem. Med drugim bodo sodelovale od 20. do 22. septembra na mednarodnem turnirju v Postojni. Prvenstvo se bo začelo 12. oktobra. (N. Š.) VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 28 zbira proslo voljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0010232476. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVAUUJEMOI Vse informacije labko Pobite po tel.: 031 438 342 Na kasaških dirkah v Ljutomeru, ki si jih je ogledalo okrog 1.550 gledalcev, je nastopilo 62 kasačev, na sporedu pa je bilo skupaj s slovenskim kasaškim derbijem sedem dirk. Rezultati preostalih šestih dirk (proga 1600 m): 1. dirka (dveletniki): 1. Larson (An-tolin) 1:21, 2. Faraon I (Makovec), 3. Pia November (Jo. Sagaj ml.); 2. dirka (3- do 12-1.): 1. Fidel (Heric) 1:20,6, 2. Rcy Vita (Mars, Posavje), 3. Vini Lobell (Jo. Sagaj ml.); 3. dirka-(3- do 12-1.): 1. Jazon GL (Kristl) 1:129,3, 2. Fax (R. Hanžekovič), 3. Nobodyelsen (Jo. Sagaj ml.); 4. dirka - (3- do 12-1.): 1. Davos MS (M. Slavič) 1:17,3,2. Inter (Zorko), 3. Maxi Lion (M. Hanžekovič); 5. dirka (3- do 12-1.): 1. Savon (R. Hanžekovič) 1:18,3, 2. Div MS (Heric), 3. Ford Piko (Kosi); 6. dirka (3- do 12-1.): 1. Dali (Jo. Sagaj) 1:18,1, 2. Alv Dreamin-fire (Zorko), 3. Honey Goal (Ku-kolj). (N. Š., F. M.) Hokej na travi - V soboto, 24. avgusta, bosta v Lipovcih odigrani tekmi super pokala v hokeju na travi za člane in članice. Ob 15.30 bo ženska tekma med Moravskimi Toplicami in Triglavom iz Predanovec, ob 17. uri pa bo članska tekma med Lekom iz Lipovec in Svobodo iz Ljubljane. (F. M.) Tenis - V Mojstrani je bilo odprto člansko prvenstvo Slovenije v tenisu. Med 30 tekmovalci je sodeloval tudi Peter Škraban iz Murske Sobote in se lepo odrezal. V četrtfinalu je premagal Cokana (Velenje) z 2 : 1 (6 : 7, 6 : 4, 6 : 4), za uvrstitev v polfinale pa ga je premagal Jesenko (Triglav) z 2 : 0 (6 : 3, 6 : 3). Peter Škraban je tako zasedel 5. do 8. mesto, na članski lestvici pa se je prebil s 77. na 35. mesto. (F. M.) Tenis - ŠD Cven je pripravilo v Banovcih drugi teniški turnir izžrebanih parov v tenisu. Med 16 igralci iz Pomurja je bil v predtekmovanju najuspešnejši Franc Maučec iz Bakovec, drugi je bil Igor Šmauc, tretji pa Tone Ficko. Med osmimi igralci, ki so se uvrstili v polfinale, sta zmagala Jani Viher in Izidor Šadl pred Francem Maučecem in Igorjem Šalamonom, tretja pa sta bila Tone Ficko in Janko Vargazon. (N. Š.) Mali nogomet - KMN Tiha voda iz Radgone je pripravil tretji tradicionalni nočni turnir v malem nogometu za pokal kluba. Med 14 'ekipami je zmagala ekipa Brez veze iz Ljubljane, ki je v finalu premagala Negovo s 4 : 0. Za tretje mesto je premagala ekipa Porkys z Apaškega polja Očesla-vce s 3 : 1. (0. B.) Športni ribolov - V Ilirski Bistrici je bilo mednarodno tekmovanje paraplegikov v športnem ribolovu., Med 30 tekmovalci in 9 ekipami iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije je sodelovala tudi ekipa DP Murska Sobota in se lepo odrezala. Ekipa Murske Sobote (Borovnjak, Hojnik, Golov) je zasedla tretje mesto. Med posamezniki pa je bil Franc Borovnjak s 460 g drugi. (F. M.) Nogomet od tod in tam V okviru priprav na kvalifikacijski turnir amaterskih reprezentanc za EP, ki bo od 17. do 21. septembra, je odigrala reprezentanca 3. SNL vzhod v Turnišču prvo tekmo z Muro in izgubila z 2 : 5 (Kavaš, Tkalec; Vršič 2, Vogrinčič, Mesarič, Burčul). (F. M.) V okviru praznovanja 35-letnice NK Grad je bila pri Gradu prijateljska nogometna tekma med prvoligašem Rudarjem iz Velenja in domačim Gradom. Zmagal je Rudar z 9 : 1 (Bauer iz 11 m; Zagerl 3, Sprečakovič 2, Tokič 2, Adam, Šišič). (F. M.) V prvem kolu pokalnega tekmovanja na območju MNZ Murska Sobota so igrali: Arcont Radgona : Roma 1 : 5, Rotunda : Goričanka 2 : 9, Segrap Makoter Cven : Lipa 10:0, Serdica : Slatina 2 : 3, Hodoš : Rakičan 0:10, Grad : Gančani 3 : 2, Motvarjevci : Bratonci 7 : 0, Dokležovje : Pušča 3 : 1, Cankova : Šalovci 5 : 6 (3 : 3), Ižakovci: Makoter Segrap Ljutomer 0 : 2. (K. G.) V drugem kolu pokala MNZ Lendava so igrali: Nedelica : Črenšovci 1 :7, Čentiba : Turnišče 0 : 3, Bistrica : Kapca 10:1, Hotiza : Panonija Gumi center 3 : 4 (3 : 3), Kobilje : Mostje 0 : 2, Olimpija : Dobrovnik 0 : 2 (F. M.) Odigranih je bilo nekaj prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Bogojina : Žitkovci 3 : 0 (Kocet, Zadravec, Horvat), Mostje : Motvarjevci 4 : 2 (Požonec 2, Gone, Borovič; Malačič 2), Kapca : Lakoš 6 : 3, Renkovci: Bogojina 3 : 5 (Markoja 2, Balažič; Horvat 3, Časar 2), Nedelica : Veterani (Turnišče) 4 : 1 (Ftičar 2, Sobočan, Pučko; Koveš), Kapca : Polana 3 : 5 (Tot 2, Vutek; Zver, Vuk, Zorko, Vbroš, Žižek). (F. B.) Območno društvo nogometnih trenerjev Lendava je pripravilo v Odrancih izobraževalni seminar za nogometne trenerje. Udeležilo se ga je več kot 50 trenerjev iz MNZ Lendava in MNZ Murska Sobota, Hrvaške in Madžarske. Seminar je vodil Attila Ferenci iz Budimpešte, priznani nogometni strokovnjak. Tema je bila praktični prikaz sistema 4-4-2, ki so ga demonstrirali nogometaši Odranec, (F. H.) Nogometni klub Olimpija iz Dolge vasi je pripravil v okviru praznovanja 40-letnice kluba nogometni turnir z udeležbo kadetov, veteranov in članov. Kadeti Mure iz Murske Sobote so premagali Olimpijo z 11 : 0, veterani Olimpije so bili boljši od Nafte in zmagali s 5 : 3, člani Nafte pa so premagali Olimpijo z 9 : 0. (F. B.) Lendavski drugoligaš Nafta je dobil novo okrepitev. V Lendavo se je vrnil igralec Igor Bedo, ki je igral za Muro, Potrošnik, v Avstriji in za Korotan. Z Nafto je podpisal enoletno pogodbo. (F. B.) V drugem kolu 3. SML vzhod so igrali: Odranci: Veržej 7:1, Beltinci : Črenšovci 2 : 0, Tromejnik : Apače 1 : 5, Hotiza : Kerna 2 : 3, Čarda : Panonija 9 : 0, Tišina : Bistrica 4 : 0, Bakovci: Turnišče 0 : 5. (F. M.) V nedeljo, 25. avgusta, se začne tekmovanje za ženski nogometni pokal. Med šestimi ekipami sodeluje tudi ekipa NK Atrij Odranci, ki bo gostila v prvem kolu moštvo Domžal. (F. M.) 20 NA SCENI 22. avgust 2002 Ko je hudo, me pokliči! Klic je brezplačen, omogoča ga Tefekom^O Vaša čustva Dragi G.! Spoznala sva se na koncertu, no, spoznala naju je moja prijateljica, ki mi je že prej povedala, da si ji všeč in kako si simpatičen in sploh vse o tebi. Ti pa si tisti večer svojo pozornost bolj posvečal meni, čeprav sem se v začetku držala bolj postrani, ker nisem hotela razočarati svoje prijateljice. Vedno bolj si mi postajal simpatičen in v tvoji družbi mi je bilo zelo prijetno. Še bolj, moram ti priznati, da se že dolgo nisem imela tako lepo kot tisti večer, ko sva bila skupaj. Šele zvečer doma sem spoznala, da si prav takšen fant, kakršnega sem si že od nekdaj želela. Ne vem, ali se bova še kdaj srečala in še imela kakšno priložnost. Zaradi moje nezgovornosti pa si tudi nisva izmenjala telefonskih številk. Uh, kakšna groza! Spoznaš fanta svojih sanj, potem pa niti ne veš, kdo je. Kjer koli si, oglasi se mi. Rada bi spet poklepetala s tabo. Pa naj bo kar bo, četudi bo moja prijateljica ljubosumna. Katja Vaše pesmi Skrivnost Prijaznost zaslepila me je, njemu verjela sem vse, čeprav rad je bil z menoj, sem opazila čudno stvar nocoj. Da skrbi je imel polno glavo, ni mu bilo za zabavo, ker čakal je na temo pravo. Rekel je: Ljubim te, a s tem nekaj narobe je. Vprašala sem: Kaj? Kdo? Ne skrbi, bom poskrbel za to. Bi, prosim, pojasnil mi temo to? Poljubil me je v slovo. Vem, da ljubil me je močno, čeprav proti je bil nekdo. Majči Verjela sem Verjela sem vate, ’ v tvoj iskreni nasmeh, verjela, da ti mar je zame, zdaj vem, da to ni res, hotel si le trenutek zapolniti, ko drugih ni bilo. Ni ti bilo mar in ti nikoli ne bo. Sicer ne bi obupal. Sonček Izgubljena sreča Ko bi vsaj lahko za kaj živela, sanje vzela mi je koprena, grenka, neusmiljena usoda ta, ki z mojim srcem se igra. Bodi srečen vsaj ti, zaradi mene te naj ne skrbi, saj vino bolečino mi gasi, naj le v potokih lije se, moje bolečine so neznosne vse, ne vem, kam vodi ta pot, ko bi vsaj našla kažipot. Sonja Čas! Čas je sedaj, vsemu se predaj! Meni, ki hrepenim po tebi, meni, ki mislim nate, meni, ki samo o tebi govorim, meni... Zvezdica Prvo mednarodno tekmovanje rolerjev in deskarjev v Pomurju Skoki, tri drsenje. zabava t □ a bi zapolnili praznino v mladinski dejavnosti v mestu Gornja Radgona in okolici, so nekateri zagnani ljudje pred dvema letoma staknili glave in ustanovili rolerski klub, imenovan In-Line skate x klub Gornja Rdagona. V začetku so začeli z eno samo napravo za skoke, ki so jo postavili na rokometnem igrišču, in potem so stvari dopolnjevali. Tako imajo v tem trenutku že okrog osemdeset članov in, kar je najpomembnejše, kar nekaj različnih naprav ter seveda izkušenj, da so lahko to soboto izpeljali svoje prvo mednarodno tekmovanje. tekmovalci, kot je to uspelo Radgončanom, težko zbrati. Če pojasnimo kategorije, gre pri prvi za agresivno rolanje, ki je tako poimenovana zaradi skakanja in izvajanja različnih trikov, pri drugi pa za deskanje. Oboji, tako rolerji kot deskarji, so bili tokrat na tekmovanju razdeljeni na dve skupini, in sicer do petnajst in Tekmovanja za aggressive in-line skuterje in skateboarderje so v Sloveniji redka. Mogoče ka- kšna manjša lokalna tekmovanja še obstajajo, medtem ko je mednarodno druščino s petdesetimi nad petnajst let. Vsi pa so tekmovali v t. i. streetu. Disciplina je dobila ime po uličnem rolanju, kjer so uporabljali prvotno, predvsem v ZDA, rolerji in deskarji za trike različne ograje, klopi in betonske stebre, ki so bili tam zaradi drugih namenov. Gre za disciplino, kjer mora tako deskar kot roler prevoziti vse postavljene naprave na poligonu, na katerih je mogoče izvajati različne skoke in trike. Te naprave so: quarter, za pridobivanje hitrosti; piramida, ki je namenjena predvsem za skoke in drsenje, nekaj boxov in fun boxov, ki so namenjeni prav tako za drsenje; ter še nekaj manjših orodij za različne trike. Tekmovalec ima na voljo dve vožnji po eno minuto, da prevozi vse naprave in na njih naredi čim več trikov. Najboljših pet se potem pomeri še v finalu. Ocena, ki jo tekmovalec dobi, je sestavljena iz štirih elementov, in sicer se ocenjujejo agresivnost oz. eksplozivnost, stil, tehnika in uporaba elementov. Sicer pa imajo v gornjerad-gonskem skate parku tudi mini rampo, ki je verjetno ena od najatraktivnejših naprav za skoke, vendar tokrat na njej niso tekmovali, ker gre za posebno disciplino. Kot smo že rekli uvodoma, so se tekmovanja udeležili tekmovalci iz tujine, in sicer iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije in seveda tekmovalci iz različnih krajev Slovenije. Na tekmovanje pa je prišel tudi, za tiste, ki stvari bolje poznate, evropski prvak izpred treh let v streetu, Sam° bljane, ki je bil pa gledalci lahko uživa govih trikih med odnD .jd vorili pa smo tudi s J iz Maribora, ki je P°ve ’ skaže nekaj let iu da na žalost taksnih teK Tam niti nimajo prav parka. Upa, da se bodos J vijale naprej, saj so d B občino, da bi jim Pr kaj naprav. Ob tem se j di, da je uspelo Radg0" „5 zbrati vse te naprave 1 rati takšno tekmovanj (j Sicer pa bi za taksn^ tev težko rekli, da gre vanje, ampak rajšiza glede na to, kako so spodbujali drug drug koncev seje dan zabavo in koncertom in punk skupim govalce v svojih sku Škarjih do P^^Le RJ^ nad petnajst let P obeii* Maribora. Pri roler) rostnih kategorij® boljša Zagrebčana Hadžiomerspah č.j Cird.. med deskarji je ‘^ujfiR nik, med rolerji p' tefli merspahič. Da P® tudiz1 ran, lahko »»“M mladi, sta doka1 UrSa iz M*’',«!* 4 Turniška mladina se predstavlja Naj se mladi bolj družir ladi iz Kluba mladih Turniš-, , če so se odločili, da se bodo -UJ 15. avgusta ob veliki maši predstavili z aktivnostmi in programom. Z aktivnostmi in promocijskim materialom so predstavili različne mladinske centre v Republiki Sloveniji, Urad RS za mladino, mladinski center Brežice, prišlo je tudi pet prostovoljcev iz Francije, ki so predstavljali seminar Art of Tolernace ali Umetnost tolerance. Predstavilo se je tudi društvo Loe-sje, Dijaška organizacija Slovenije, ki skrbi za pravice dijakov, E1P Slovenija, Šola za mir in še kaj. To priložnost so izkoristili tudi zato, da so predstavili številne delavnice, katerih se mladi lahko udeležijo v svojem kraju ali se le-te izvajajo na slovenski ravni. V okviru svojega programa so imeli tudi bodypainting, žongliranje, poseben program v zabavnem delu pa še bruhalce ognja, pevca afro timov Josepha in hčerko Malalo Rakoto- Mladi iz Turnišča so se oredstavili s svniimi dpiavnnctmi • ld^^ rahalahy iz Madag®^ stavila tradiciona^ ojigad^i vila pa se je tudi P gpol Ji Sobote. »Mlade / dvsemnato,dab^ ustvarjali v podo ^ja^ trih,« je povedala dinskliTurn^^ nekaj časa, vnte ^^g^/ zaradi tega, k^Lcijo^^ ukvarjali z organ kluba, odšli stud J oživiti ndadinsk činski svet obči jobd ,eth klub primerne P n 1X^0 kakšne večje P še dodala, da si 1 p° mladinski cefltr tem ustvarjalna d I y la. dobili bi no 'M/ pripravljajomAJ ro bi povabili ^b^f^ tre in različne g gjtnP A. ttSTMIK 22. avgust 2002 MULARIJA 21 Jezero Bilje petek. S prijateljico Dorotejo 'n njenimi straši smo se odpravili na klet k Blaguškem jezeru. Tam je Dorotejina sestra Tamara iz nahrbtnika vtela majhno ribiško palico in začela ribariti. Ulovila je pet rib. Štiri so bile tanjše, ena pa velika. Jaz sem ribe spuščala v mrežo. Majhne ribe so hi-tr° poginile, velika pa je bila še živa. Prijela sem jo in dala v vodo, da bi plavala. Ko sem jo spustila, mi ieodplavala.Tamara seje namejezi-adaz pa sem bila žalostna. Tadeja Ciman, 2. raz., Oš Bakovci Ob reki V reki je plavala ribica. Na bližnjem tevesu je imela ptička v gnezdu jaj-c a 0b reki seje košatil grmiček, ob pa so cvetele rože. Trava je lepo ?s'a in zelenela. Tudi drevo je bilo eP° zeleno in košato. Nekega dne pa So k reki prišli Tone, Miha in Jure. V v°do so vrgli staro školjko in stekleni-tOs strupom. Tone je z nožem na dre-napisal svoje ime. Miha je polomil ,^aj vej in z drevesa vrgel ptičje gnez-o Jureje odvrgel star časopis in uni-•1 Ze'en grm. Tone je potrgal rože in zmečkane vrgel vstran. Riba, kije P avala v vodi, je zaradi strupa pogini-a-keka je bila umazana. adeja Ciman, 2. raz., OŠ Bakovci Ledena dežela Pred davnimi leti je živel mož, ki mu je bilo ime Oto. Oto je nekega dne slišal pri mlinu, da iščejo ledeno deželo. Tisti dan je Oto sklenil, da bo šel iskat to deželo. Ko seje odpravil na pot, je spraševal ljudi, če vedo, kje je ledena dežela. Nihče ni vedel. Po dolgem času pa jo je vendarle našel. Ko si jo je ogledovanje bilo vse v ledu. Hiše so bile ledene. Iz dimnika so se sukale ledene sveče. Namesto trav in rož so iz zemlje kukali majhni in veliki ledeniki. Prebivalci so bili zelo prijazni. Povabili so ga v ledeni grad. Ponudili so mu različne jedi, ki jih ni še nikoli videl in okusil. Otu se je ledena dežela zdela najlepša in najsrečnejša dežela na svetu. Zato seje odločil, da bo ostal tam. Anja Vrbnjak, 4. raz., OŠ Križevci pri Ljutomeru Medved Jaz sem medved. Živim v gozdu. Hranim se z malimi živalmi, pa tudi z drugimi priboljški. Imam zelo debel kožuh in zelo močno dlako. Imam črn smrček. Zimo najraje prespim. Zato se moram do sitega najesti že jeseni. Ker sem zelo velik, se me manjše živali zelo bojijo, čeprav sem zelo prijazen in se rad igram. Urška Martinec, 2. raz., OŠ lil Murska Sobota Žabe in komarji Pred kratkim smo se zbrali pred šolo in se z avtobusom odpeljali v Dolenjo vas pri Čatežu. Tam smo imeli šolo v naravi. Ko smo prispeli tja, smo se namestili po sobah. Učiteljica Andreja nam je razkazala dom Čebelica. Potem smo se razdelili v dve skupini - eni so bili Žabe, drugi pa Komarji. Prva učna tema je bila strani neba, nato smo imeli na urniku elektriko, spoznavanja Sonca, vremena ... Veliko smo tudi telovadili in se sprehajali. Poleg tega smo slikali na svilo, plezali po umetni steni in vezali vozle. Zvečer smo imeli možgančkov ples. Streljali smo tudi z lokom in tekmovali v lovu na lisico. Najboljši so dobili diplome. Doživeli smo veliko lepega in zanimivega. Nives Grah in Tadeja Šbiil, 3. a, OŠ Puconci k ’ 0^0 v caso Pesem Pesem je lepa, pesem je bistra, pesem je iskreča, polna ljubezni. Pesem šepeče, pesem poje, Pesem obuja spomine nekdaj boleče. Pesem je čudna, Pesem je ustvarjalna. ^Pak kaj je sploh pesem? ^e roža, ki cvete? drevo, ki raste? ^e sonce, ki sije? < kaj je pesem? ^ajaPeternel, 7. raz., OŠ Apače , Moja domišljijo ^j^ju imajo tri metre dinozavra. Ko se raz-OvC P°stane pravi orjak. Kot W P°dre hišo in zato jo k1 vedno znova sezidati. ^itja Žibrat, 4. raz., OŠ G n-m-’''”'’ O 09 N Od Sotine do Kraškega jezera Prebujalo seje čudovito jutro. Kot nalašč za malo rekreacije ter spoznavanje svoje okolice in njene kulture. Že naslednji trenutek sem v nahrbtnik spravila športne copate, malico za na pot in obula rolerje za hitrejše potovanje. Odpravila sem se v najsevernejšo vas naše občine, Sotino. V Sotini sem si obula športne copate in se odpravila na Sotinski breg. Na Sotinskem bregu ali Kugli s 418 m nadmorske višine je zgrajen razgledni stolp z zvonom. Bilo je jasno vreme, zato je bil pogled na Ledavsko dolino in sosednjo Avstrijo zelo lep. V daljavi so se dvigale v nebo Koroške Alpe v Avstriji, naše Pohorje, Medvednica na Hrvaškem, na jugu pa se je bleščalo Kraško jezero. Čudovito! Pogled se mi je ustavil rudi na sosednjem Serdiškem ali Rdečem bregu, kjer stoji brunarica Turističnega društva Rogašovci. Naužila sem se svežega zraka, nato pa sem se spustila po hribu navzdol proti kamnolomu v Sotini. Bilo je zelo bučno in živahno, saj so tovornjaki neprestano prihajali in odhajali. V ozki dolinici teče reka Ledava, ki iz Avstrije tukaj priteče v Slovenijo. Ob njej rastejo vrbe, kijih domačini obrezujejo in iz šib pletejo košare. Iz ozke dolinice sem se vračala proti glavni cesti. Ustavila sem se pri Dajčevem mlinu. Tam sem si ogledala žago, postopek pridobivanja bučnega olja in mletje pšenice. Zanimivo! Naprej sem se krenila do moje rodne vasi Nuskove. Pogledala sem proti domači hiši, nato pa zavila desno proti slatinskim vrelcem. Vsi razen enega so zaprti. Ob njem se vsak lahko lepo odpočije, saj blizu stoji s slamo pokrita brunarica. Iz nahrbtnika sem vzela malico, odžejala pa sem se z domačo nuskovsko slatino. Moj mir so zmotili le komarji. Ko sem se okrepčala, sem nadaljevala z občudovanjem znamenitosti našega domačega kraja. Skozi Nuskovo in Rogašovce sem prišla do Svetega Jurija. Središče vasi je ob cerkvi sv. Jurija in osnovni šoli. Župnijska cerkev meje privlačno vabila s svojimi freskami. Posebno občudujem tiste na stropu in menim, da dajejo cerkvi poseben čar. Nato meje pot vodila skozi Večeslavce v Pertočo. S hriba me pozdravita cerkev sv. Helene in OŠ Pertoča. V ovinku sem se ustavila. Čas meje že priganjal, zato sem si obljubila, da bom šla na Pertočo in v Fikšince naslednjič. Po ovinkasti cesti sem zavila proti Ropoči do Kraškega jezera. Bleščalo seje v soncu in me vabilo. V vodo sem pomočila roke in se za trenutek zamislila nad zgodbami o jezerskih kačah. Kmalu pa sta po vodi veselo zaplavali rački. Potapljali sta se in iskali hrano. Kar tam sem hotela ostati... Toda morala sem domov. Po cesti je drvelo polno avtomobilov, zato previdnost ni bila odveč. Ko sem prišla domov, sem sedla pod jablano in s pogledom še enkrat objela svet okrog sebe. Ali res dobro poznamo svojo okolico? Ali znamo ceniti in občudovati njene lepote? Dorina Sever, 8. raz., OŠ Šveti Jurij 22 DOBRO JE VEDETI 22. avgust 2002 n OVEN BIK ONA: Tako v ljubezni kot tudi v poslu se vam obeta izredno pozitivno obdobje, ki ga boste uspeli z malo sreče maksimalno izkoristiti. Torej se ne zapletajte v nekoristne prepire, ki vam bodo le pokvarili počutje, koristi pa ne bo nobene! ON: Nimate prav, ko krivdo za lastne neuspehe večkrat valite na marsikoga drugega, namesto da bi pogledali resnici v oči. Vedno pač ne more iti vse kot po maslu in tudi prav je, da se tu in tam spoprimete s kakšno življenjsko težavico. ONA: Nikar se ne predajte malodušju, saj se vam zaradi enega neuspeha ne bo podrlo celotno življenje. Pomislite na prihodnost, ki vam obeta marsikateri prijeten trenutek. Nihče ni popoln, zato ne poskušajte storiti nemogočega. ON: Če se boste preveč sukali okoli sumljivih stvari, se vam lahko zgodi, da boste na koncu prav vi potegnili najkrajši konec. Nikar se ne zapletajte s popolnimi neznanci, ki sicer lepo govorijo, a ponavadi kaj malo storijo! DVOJČKA ONA: S prijateljico se bosta dogovorili o zadevi, ki vas muči že dalj časa. Videli boste, da vam bo veliko lažje. Poleg tega - pa se vam bodo odprle povsem nove možnosti, ki jih nekoč niste niti opazili. ON: Misel, da bi si ohranili trenutno razmerje, je sicer izredno prijetna in mamljiva, toda vedno težje uresničljiva. Delo vas priganja od vseh strani in le še vprašanje časa je, kdaj vas bo vse skupaj odneslo s seboj. RAK LEV DEVICA ONA: Poskusite realno oceniti svoje trenutno razmerje. Če boste živeli v sanjskem svetu, vas bodo ponovno opeharili. Odpravite se v družbo in si poiščite primerno osebo, ki vas bo znala razvedriti - tako ali drugače ... ON: Z besedami se boste kaj hitro prenaglili, kasneje pa vam bo žal. Prijatelj vas bo držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušali preslepiti. Posle raje pustite pri miru in počakajte na ugodnejši trenutek. munski sestav je razpreden po vsem telesu in prek mezgovnic (limfnih žil) oskrbujejo vse organe, razen možganov. Izjemna organiziranost omogoča njegov odziv povsod, kjer je potrebno. Lahko ga opazimo pri na videz nedolžni rani ali okužbi prsta na roki, ki kmalu povzroči povečane bezgavke nad komolcem. Podobno povzroči okužba žrela povečanje bezgavk pod spodnjo čeljustjo. Različne vrste imunskih celic nenehno krožijo po telesu in učinkovito prepoznajo ter uničijo mikrobe, ki vdirajo v organizem. Deluje povsem zunaj naše zavesti. Nanj ne moremo vplivati neposredno, občutimo le posledi- ONA: Zabredli boste v težave in le s pomočjo prijatelja vam bo uspelo vsaj za silo urediti razmere, zato se nikar preveč ne izpostavljajte, ampak raje poskrbite za primerno zavarovanje svojih interesov. ON: Le zakaj čakate, da se bodo drugi prilagodili vam? Ali ni že čas, da se tudi vi enkrat uklonite večinski volji? In naj vam nikar ne bo nerodno priznati napako, saj se vam lahko zatajevanje le-te kaj slabo obnese. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje ONA: Prijatelj, se vam bo sprva precej dobrikal, kasneje pa bo pokazal svoje prave namene, ki pa vam bodo na neki način celo všeč. Nikar ne pogrevajte starih pomislekov, saj so le-ti v tem trenutku in tem kraju popolnoma brez osnove. ON: Dela ponovno ne bo na pretek, tako da si boste lahko spet privoščili izdaten počitek, ki vam ga tudi sicer ne manjka. Vaše trenutno načelo je: te zakaj bi se utrujal, če pa lahko v miru počivam. TEHTNICA ONA: Poslušali boste glasbo ter postali žalostni in romantični. Ne predajajte se preveč spominom, ker to lahko slabo vpliva na vas in vaše sedanje razmerje. Raje začnite razmišljati o tem, kaj boste počeli jutri. Od spominov se ne da živeti! ON: Nekdo vas bo povabil na praznovanje, vendar ne smete pričakovati preveč, saj boste drugače odšli razočarani. Bodite previdni - nekdo vam že dalj časa pripravlja nekaj zelo podlega. Kdor drugemu jamo koplje ... ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI ONA: Prihaja ugodno obdobje, da se poskusite na področju, ki vas že dolgo mika. Zajela vas bo prava delovna mrzlica, toda nikar ne pozabite na prijatelje, saj vam lahko dober nasvet, še bolj pa pomoč izdatno pomaga pri uresničevanju načrtov. ON: Kot se je zadeva začela, tako se bo tudi končala. Vprašanje je le, ali boste iz vsega tega potegnili kakšen nauk za prihodnost. Neke sanje se vam bodo mogoče le uresničile in postale realnost. ONA: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave, zato nikar ne vzdihujte, ampak se sprijaznite z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. ON: Še vedno imate idealno priložnost, da se končno uveljavite med svojimi prijatelji. Torej se vam obetajo prav zanimivi ■trenutki, ki jih nikakor ne smete zamuditi. Predvsem pa ne smete ničesar prepustiti naključju. ONA: Čim prej naredite konec tej smešni zvezi, saj vam to ne bo prineslo nič drugega kot le razočaranje. Le kdaj se boste končno začeli zavedati, da je čas denar? In nikar se ne pritožujte, saj ste krivi predvsem sami. ON: Ni preveč dobra naložba, da se delate pametnega in poskušate prinašati odločitve o stvareh, ki se vas prav nič ne tičejo. Naj o zadevah presojajo tisti, ki so za to postavljeni, ne pa tisti, ki si to domišljajo. ONA: Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj se vam lahko to še zelo maščuje. Predvsem pa ne dajajte v nič svojega partnerja - pošteno vam bo zameril. Naredite kompromis na ljubezenskem področju in ne bo vam žal. ON: Star prijatelj vam bo popestril sicer dolgočasen teden. Včasihje tudi obujanje spominov prav prijetna zadeva, ki pa vam bo tokrat razkrila tudi marsikatero pikantno podrobnost iz preteklosti. ONA: Napaka, zaradi katere ste se znašli v sedanjem položaju, je sicer popravljena, vendar se je bodo drugi še dolgo spominjali. Partner vas bo povabil v družbo, vi pa boste to prav z veseljem tudi sprejeli. ON: Čakanje vam bo prineslo veliko več, kot da bi se spustili v tvegano naložbo. Šele ko se bo položaj popolnoma zbistril, se boste v posel vpletli tudi sami. Takšno ravnanje vam bo precej povečalo ugled. ri nakupu rabljenega avtomobila moramo biti zmeraj zelo previdni, saj je na prvi pogled lahko vse lepo in prav, ko avto pregleda strokovnjak, pa ugotovi, da le ni vse tako, kot so nam zatrjevali. Nekaj podobnega se je zgodilo potrošniku, ki je od prodajalca avtomobilov kupil rabljeno vozilo. Rečeno mu je bilo, da je bil avto rahlo poškodovan ter da so kilometri na števcu realno prevoženi kilometri. Po nakupu se je odpravil do svojega mehanika, ki pa je ugotovil prav nasprotno. Avto je bil zelo karamboliran, kar potrjujejo tudi varjena vodila volana, število kilometrov pa je dejansko veliko večje, kot kaže števec. Svetovali smo mu, da prodajalcu pisno reklamira vozilo ter zahteva znižanje kupnine ali pa razdre pogodbo ter zahteva vrnitev denarja. Po Zakonu o varstvu potrošnikov (37. člen) sta to dve od štirih možnosti, ki jih lahko zahteva in sta zanj tudi najugodnejši. Če ne bo prišlo do sporazumne rešitve, pa si bo moral pridobiti mnenje sodnega izvedenca in cenilca avtomobilske stroke ter na podlagi tega mnenja uveljaviti svojo zahtevo. Najprej naj poda prijavo pristojni tržni inšpekciji. Če tu iz kakršne gakoli razloga ne bi uspel, piu preostane le še sodna pot. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9- do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: torek - telefonsko in osebno svetovanje od 9. do 15. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Imunski sestav in odpornost ce, ko deluje narobe. Treba je prisluhniti njegovim sporočilom, ki nam povedo marsikaj o dogajanju v našem telesu. Opozorilni znaki Človek z normalno imunostjo sicer lahko dobi nekaj prehladov na leto ali se tudi huje okuži, vendar bolezen preboli v predvidljivem času in s predvidljivimi bolezenskimi težavami. Na imunsko okvaro lahko pomislimo, če se nalezljive bolezni pojavljajo mnogo pogosteje kot običajno ali imajo nenormalno hud potek in se, denimo, že navidez nenevaren prehlad sprevrže v pljučnico ali meningitis. Če se število prehladnih obolenj povzpne na več kot deset na leto in posamezna obolenja trajajo več kot deset dni, je to že razlog za razmislek. Ali smo bili preveč izpostavljeni okužbam? Ali smo bili dovolj dosledni pri zdravljenju? Ali smo ob prebolevanju viroz dovolj počivali? Med najbolj pogoste opozorilne znake, ki prav tako kažejo na oslabljeno delovanje imunskega sestava, spadajo okužbe z virusi herpes in kožne bradavice. Na motnje v imunskem sestavu pa nas opozarja že spremenjen vsakdanji življenjski ritem s spalnimi, prehranjevalnimi in prebavnimi težavami. Kako ukrepati Preobremenjenost, zasvojenost in stres so dejavniki, ki v daljšem obdobju škodujejo imunskemu sestavu in slabijo naše zdravje. Življenju prijazno je povečati odpornost organizma s telesno dejavnostjo, mu privoščiti počitek in razvedrilo, obvladovati stres, se izogibati pristranskemu in pomanjkljivemu prehranjevanju ter se odpovedati alkoholni razvadi in opustiti kajenje. Le zdrav imunski sestav se je sposoben zoperstaviti različnim škodljivim vplivom iz okolja in nas varuje pred nalezljivimi in rakavimi obolenji, zato ga nikar ne zanemarjajmo. Brigita Gider, mag. farm. ■ SMOLA PA TAKA Z našega štedilnika Zelenjavna strjenka s česnovo omako Svinjske mladice s smetanovo omako Kruhov zavitek *** Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Rezine z robidami Zelenjavna strjenka s česnovo omako 200 g čebule, 400 g paradižnika, 200 g solatnih kumaric, 300 g jajčevca, 15 g česna, 5 cl olja, 20 cl zelenjavne osnove, sol, beli poper, timijan, rožmarin, origano, 20 g želatine Za omako: 100 g rdeče paprike, 25 cl navadnega jogurta, 20 g česna, sol, poper, limonin sok Čebulo narežemo na kocke. Paradižnik olupimo, tako da ga za minuto potopimo v vrelo vodo, nato ga prerežemo, odstranimo seme in narežemo na kocke. Jajčevec in kumarice pod hladno vodo splaknemo ter narežemo na kocke. Česen drobno sesekljamo. Olje v kozici segrejemo, na njem posteklenimo čebulo, dodamo sesekljan česen in malo prepražimo, da izvabimo aromo. Dodamo jajčevec, kumarice in paradižnik ter začinimo s soljo, poprom, timijanom, rožmarinom in origanom. Vse skupaj zalijemo z zelenjavno osnovo in malo podušimo, da zelenjava ohrani svojo čvrstost. Odstavimo z grelne plošče. Želatino namočimo v del hladne vode, da se zmehča. Dodamo zelenjavo in gladko razmešamo, da se želatina razpusti. Tako pripravljeno zelenjavno maso damo v porcijske modelčke in postavimo za tri ure na hladno, da se strdi. Strjenko s pomočjo vodne kopeli zvrnemo na krožnik in ponudimo s česnovo omako. Omaka: Papriko narežemo na drobne kocke. Jogurt razžvrkljamo. Česen sesekljamo. Vse sestavine združimo, začinimo in okisamo z limoninim sokom. Svinjske mladice s smetanovo omako 600 g svinjskega fileja, 60 g čebule, 200 g rumene paprike, 200 g svežega zelja, 100 g ribanega sira, 5 cl olja, 10 cl belega vina, sol, poper Za omako: 40 g masla, 15 g moke, 30 cl mleka, 10 cl kisle smetane, sol, beli poper, muškatni oreh irana J Jše rat položenji Hrana ni koristna le vje, ampak vpliva tudi’’’ razpoloženje. Jagode s čo01| so kot nalašč za boljšo W _. tioksidanti v jagodahse,s^ dajo« s stresom, čokolad’Pa dbuja hormone, ki so »o 8’ ni« za ljubezen. Tudi Panan 4 ko pripomorejo k boljše® podenju. Bogate so skupine B, ki krepijo zn stem in zvišujejo stopnjo nina. Včasih pa se pfdea f(, doma pripravljena poko’' • pravimo jo lahko na olje ju. Tudi ogljikovi hidrati’? vci zvišujejo serotonin. vestnik Alergije zaradi sonca Zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom ima težave vsako ljudi. Še preden boste zaradi srbeče kože in drobnih ® začeli jemati zdravila, poskusite naravno zavarovati telo. samo poleti, si v kožo vtirajte kremo z najmanj triodstotn J nom E. Zaužije čim več kalcija v darovih narave, torej izdelkih. T zre’-kc Iz svinjskega fileja narežemo štiri ena in jih na deski tanko potolčemo, n« pramo. Čebulo, papriko in zelje nareže rezance. Olje v kozici segrejemo, dot’ain k0 jj lo, jo posteklenimo ter dodamo še paP vj. zelje. Malo pražimo, začinimo in zalije nom. Pokrijemo in dušimo, da se s ^$8’ zmehčajo, voda pa izhlapi. Ohladi®0’ P 3fllo mo riban sir in s tem pripravkom n zrezke. Zrezke z nadevom zvijem0 v z’ jo zavijemo v pomaščeno Prozorn°^jCO)kjd peko. Krajce zavežemo in damo v p pečemo 45 minut pri 180 °C. in poljubno narežemo ter z omako P Omaka: Maslo v kozici razpusti®0’ ^0® svetlo prepražimo moko, zalije®0 z uJM ter začinimo s soljo, belim popr°® nim oreščkom. Z metlico gladko razinslI1et2(1(’ prevremo. Nazadnje dodamo Še kis in mešamo do vrelišča. Kruhov zavitek 150 g vlečenega testa, 100 g jajca, 140 g belega kruha, 20 c sol, poper, olje Margarino in rumenjake penasto Dodamo smetano, začinimo in gla° f£Z3ll Jcff^ mo. Primešamo na drobne kocke in sneg beljakov. Vlečeno testo raZLflii0d po delovni površini, pokaplja®0 z polovice premažemo z nadevo®. £ pt Zvijemo in položimo v Po®a^enn0t pf*1 j mažemo z oljem in pečemo 3d ^^pudi®0 °C. Pečen zavitek razrežemo ® P mesu z omako. Rezine z robidami ^e, Za testo: 240 g moke, 170 g g sladkorja v prahu, 80 g rumenjaki, limonina lupi°a Za nadev: 700 g robid, 40 cl sladke smetane, 13° S jajc, 1 vanilin sladkor ^g Iz zgoraj navedenih sestavin z® testo. Oblikujemo ga v svaljek ‘ ure na hladno. Testo na P°®° ^rp0*^' valjamo slab centimeter debe položimo na pomazan in z m° kač. Robove rahlo stisnemo ° ^{0 p0 > pečico in do polovice mo z očiščenimi robidami in vom. Damo nazaj v pečico in P° pri 175 °C. Pečeno sladico p« ju da se ohladi. Oi Preliv: Rumenjake, sladko vanilin sladkor razžvrkljamo- pfipf > trd sneg in vmešamo v smeta za zdravie in dobro nočutie mniK 22. avgust 2002 DOBRO JE VEDETI 23 v tistih dneh... stru^ ^ mučijo težave (bolečine, krči, napihnjenost...) pred me- ’C1io in med njo, si lahko na naraven, organizmu prijazen način olajšate m Srbimo za redno gibanje, vendar se izogibajmo pretiranemu /^Najboljše je plavanje, hoja in lahkotna gimnastika (ob glasbi Pdjetni družbi). )ot si dovolj spanca in počitka vselej, ko smo utrujeni in ni sprostitve. m 'kritičnih« dneh poskrbimo, da nas ne bo zeblo. Organizem je . in vitalen, ko nam je prijetno toplo. m z*vajmo dovolj tekočine, vitaminov in mineralov, hrano pa ^0 manj kot običajno. Jod, ki ga potrebuje naše telo, lahko dobi-fibami in morskimi sadeži ter z mlekom in mlečnimi izdelki, mejimo pitje črne kave in pravega čaja, prav tako je bolje, da v . neh ne uživamo alkohola. ne'.le ne gre drugače, vsaj omejimo kajenje, ker nikotin zožuje kr-‘m, otežuje cirkulacijo, pospešuje zastajanje vode v telesu in 0 Se poveča težave pred menstruacijo in med njo. ten Ginki navodilo,zadobro ite iz mrzle Finske. Sti-ten e *n Za dve minuti sto-hladno prho. !posP° deset>h sekundah zač-nastajati v telesu n sreče, ^et^ hladnim prhanjem SpetkSavno’bo učinek še več-ije (n. °ste imeli dovolj ener-Moš dobre volje. Vitaminska bomba Občutljive školjke Školjke so zelo občutljive in hitro pokvarljive,; zato morajo biti zares sveže oziroma še žive. Ko jih spiramo in čistimo, zavržemo vse, ki so zdrobljene ali kako drugače poškodovane in odprte. Uporabimo samo tiste, ki so žive in se ob dotiku trdno zaprejo. Ko školjke skuhamo, se same odprejo, če pa ostane katera zaprta, jo raje zavrzimo. S hrano do zdravja JEDI MAŠČOB NJIH pripravljena hr»' Una je okusna in zdrava-maščob oziroma ^teh lahko pripravi-tano na več načinov. WQtnočio alu folije živila '^'Pravimo v lastnem so-^dajanja maščobe. A'u /^stojna na vročini in jo uporabljamo v pečici, P°uvi (recept in foto-Pripravljene jedi so od-^sa, prihranimo Pa ravtt prehrana, diete)-kib^ ^Peko (dobite jo v vsa-tr8°vm0 PraV ^Pravimo jedi brez ' Upoštevati je treba na- vodila za pravilno uporabo. Omogoča odličen način priprave. Jedi brez dodajanja maščob lahko pripravimo tudi s pomočjo papirja za peko. Pomembno je, da se papir prilega ponvi in pekaču. Običajno ga gospodinje uporabljamo za pečenje peciv. Poskusite pripraviti jed v ponvi, ki jo obložite s papirjem za peko. Današnja moderna tehnologija z mnogimi novimi materiali uspešno uveljavlja posode za pripravo jedi brez maščob in vode. Jedi, ki jih pečemo brez maščob, so lažje prebavljive in imajo manj maščob kot živila, ki jih pečemo pa klasičen način z dodatkom maščob, poleg tega pa se izognemo škodljivim snovem, ki nastajajo pri pečenju ali praženju z dodatkom maščob. Meso, pripravljeno na tak način, je okusnejše, lepše po videzu in za zdravje in dobro Ko se slabo počutite ali ste čisto izčrpani, si do energije in večje vitalnosti lahko pomagate z enodnevno (ekspres) vitaminsko dieto. Dieta je primerna zlasti v času večje preobremenjenosti in stresa. Lahko jo poskusite dva- do trikrat v enem mesecu (zlasti ženske), saj vitamin C pospešuje absorpcijo železa v organizmu (mineral primanjkuje zlasti nežnejšemu spolu). Zelenjavo in sadje uživajte sveže, zelenjavo, ki jo je treba termično obdelati, dušite oziroma kuhajte v sopari. In kakšen je jedilnik ekspresne vitaminske diete? Za zajtrk Nasveti za nego in zaščito kože v poletnih mesecih so polni napotkov, kaj moramo storiti. Pa poglejmo, kaj je strogo prepovedano. Težke, zelo hranljive kre-me zamašijo pore. Poleti nikar ne uporabljajte krem z veliko vsebnostjo retina A in AHA. Takšne snovi kožo izčrpajo in ji odvzamejo naravno zaščito, zato je še bolj podvržena škodljivemu delovanju UV-žarkov. Pilinge in druge izdelke, ki kožo izsušijo, prihranite za jesen. Bolj aromatične izdelke ne uporabljajte za obrazu, ampak raje kanite kapljico esence za uho. Preveč zaužitega sladkorja kožo postara in ji odvzame sijaj. Vaša drža naj bo pokončna in sloka. Le tako boste lahko pravilno dihali. Slaba, neprimerna drža postara bolj kot gube! večje od pečenega na maščobi. Pri praženju mesa na maščobi se le-to zmanjša do 20 odstotkov. Tudi v teflonski posodi lahko pripravimo jedi brez dodajanja maščob. Toda pozor! Posoda mora biti zelo kakovostna, strogo moramo upoštevati navodila proizvajalca, ob vsaki poškodbi notranjosti posode jo je treba zavreči. Torej, pri vsakdanji pripravi jedi počnimo to brez dodajanja maščob. Skuša v foliji z zelenjavo (Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci) 4 kosi skuše po 20 dag, 10 dag korenja, 10 dag krompirja, 10 dag bučk/blitve, sol, poper, lovor, rožmarin, luštrek, limonin sok Ribe očistimo, solimo, popramo in pokapljamo z limoninim sokom. Alu folijo premažemo z oljem, nanjo položimo zelenjavo (korenje blanširamo), solimo, na zelenjavo damo skušo in jo pokrijemo z zelenjavo. Zavijemo v folijo. Pečemo v pokriti ponvi ali na žaru, lahko tudi v pečici. Ponudimo v foliji. Na osebo približno: 250 kalorij, 10 g maščob, vlaknine +. popijte kozarec posnetega mleka z žličko meda, en kivi. V sezoni pojejte namesto kivija skodelico jagod, rdečega ribeza, borovnic, malin 'ali robidnic. Za malico si lahko privoščite eno pomarančo ali mandarino. Za kosilo lahko pojeste krompirjeve cmočke (100 gramov) s paradižnikovo mezgo (80 gramov), brokoli ali cvetačo, kuhano na sopari (200 gramov), sadno solato, katere osnovna sestavina naj bo kivi. Za popoldansko malico priporočajo en kivi ali paradižnik. In kaj bo za večerjo? Riž, najbol-. je neoluščen (100 gramov), s poparjeno špinačo ali blitvo (60 gramov), začinjeno s peteršiljem in strokom česna, ali brstični ohrovt ali brokoli (100 gramov) s kosom sojinega ali rženega kruha (50 gramov). Ste vremensko občutljivi? Ste razdražljivi in napeti, vas boli glava ali morda trga v sklepih? Bo deževalo? Če verjamete ali ne, lahko visoka stopnja vlažnosti poslabša artritis, topel južni veter pa povzroči migreno in podobno. Že od nekdaj so ljudje krivili vreme za marsikatero bolezen in težavo, to pa še vedno počnemo. Zlasti v soparnih in vremensko spremenljivih jjolet-nih dneh se marsikdo slabo počuti, slabo spi ali ima kakšne druge podobne težave. ■SMatiišfie« stara volje in moči Že v 12. stoletju so poznali zdravilni učinek ovsa, sodobne študije so ga Samo še potrdile. V zrnih so »uskladiščeni« dobra volja in moč. Ovsena zrna so namreč polna snovi, ki zboljšujejo koncentracijo in pospešujejo izločanje serotonina, hormona sreče. Oves je eno najbolj zdravih hranil, zlasti za bolnike, rekonvalescente ter izčrpane in živčne ljudi. V ovsu so vsi vitamini skupine B in vitamin D pa še mnogi minerali in življenjsko pomembne nenasičene maščobne kisli- Privlačnost In imunski sistem Raziskave ameriških vedenjskih psihologov potrjujejo domnevo, da si predstavnice nežnejšega spola najraje izbirajo partnerje med ljudmi, ki imajo drugačen imunski sistem kot one same. Z njimi se namreč najbolje ujemajo, tako psihično kot fizično. Ženske svoje partnerje zaznavajo z občutljivimi vohalnimi čutni-cami, zahvaljujoč specifičnemu vonju, ki ga sproščajo aromatične snovi, imenovane feromoni. S fenomenom izbire partnerja s pomočjo vonja in kompatibilnosti imunskih sistemov so se ukvarjali tudi Švicarji. Odločili so se za preskus teorije na študentskih prostovoljcih. Dekletom so dali oblačila različnih moških in zgolj po vonju teh oblačil naj bi izbrale moškega, ki jih privlači. Potrdila se je domneva znanstvenikov, saj so ugotovili, da so se dekleta pri tej izbiri odločale le za moške, katerih imunski sistem se je bistveno razlikoval od njihovega. Kasneje se je pokazalo tudi, da so te po vonju naključno izbrane moške privlačile tudi one in jih zlahka omrežile. Da vreme lahko vpliva na naše fizično in psihično počutje, potrjuje tudi strokovnjaki. V vsakodnevni vremenski napovedi lahko zasledimo tudi biovremen-sko napoved, po kateri lahko ugotovimo, kako bo v prihodnjih dneh vreme vplivalo na naše splošno počutje. Številne raziskave so potrdile povezanost temperature zraka, vlažnosti in zračnega pritiska z artritisom, astmo in migrenami. Ob višjih temperaturah se po- ne. Zrna so poleg tega polna tudi balastnih snovi, ki pomagajo ohranjati zdravje tako, da vežejo žolčno kislino in skrbijo za njeno izločanje. To spodbuja telo, da tvori novo kislino, zaradi česar pride v kri malo holesterola. Redno uživanje ovsa izboljšuje tudi kri. Najbolj znana jed iz ovsa so seveda ovseni kosmiči. V njih so poleg moke ohranjeni tudi vsi drugi sestavni deli zrna. Priporočajo jih pri črevesnih in ledvičnih obolenjih, revmi in protinu, pa tudi pri težavah z želod- ocutie večujejo težave s srcem, ožiljem in dihalnimi potmi. Ob visoki temperaturi zraka se krvne žile zožijo, krvni pritisk pa poveča, tako da telo odvečno vročino izloča skozi kožo z znojenjem. Toda če se telo ni sposobno ohladiti na ta način, se lahko »pregreje«. To lahko še poslabša kakršne koli kardiovaskularne težave. Na težave z dihali pa lahko vplivajo tudi nizke temperature. Raziskave namreč kažejo, da imajo astmatični otroci kar petkrat pogosteje napad astme v prvih hladnih jesenskih dneh kot spomladi ali poleti. Na naše počutje pa vpliva tudi vlažnost. Njena visoka stopnja v zraku vpliva na osteoartritis ali revmo. Vemo pa, da zakaj vroči dnevi z visoko stopnjo vlažnosti v zraku povzročajo utrujenost. V poletni vročini se naše telo z znojenjem ohlaja. Če pa je visoka tudi vlažnost, znoj ne more normalno izhlapevati iz kože. Telo tako potrebuje dodatno energijo za izločanje znoja, mi pa smo zato utrujeni in brez energije. Številni strokovnjaki menijo, da je glavni krivec za vpliv vremena na naše počutje prav zračni pritisk oziroma spremembe zračnega pritiska. Tako lahko nizek zračni pritisk v vročih poletnih dneh zmanjša našo sposobnost koncentracije. Drugi pa so prepričani, da vetrovno vreme spodbuja bolečine. cem, preobremenjenosti in izčrpanosti. Seveda to ne pomeni, naj jih uživajo samo bolni ljudje. Ovseni kosmiči so najboljša hrana za začetek delovnega dne, s toplim mlekom so odlični za večerjo, za miren počitek in dobro spanje. Lahko jih vmešamo v jogurt ali sadni sok, zmešamo s skuto, z njimi potresemo sadne solate ali zgostimo sadne sokove. Ovseni kosmiči varujejo ožilje in preprečujejo možgansko kap. Dovolj dobrega torej, da si splača dati vsako jutro na krožnik nekaj žlic ovsenih kosmičev. 24 ŠOLA 22. avgust 2002 P Pred začetkom šolskega leta Za varnost naših otrok olske počitnice se iztekajo in otroci bodo igro, igrače in brezskrbno tekanje po domačem dvorišču zamenjali za šolske torbe in knjige, pojavili pa se bodo tudi kot udeleženci v cestnem prometu. Vstop otroka v osnovno šolo pomeni pomemben življenjski mejnik. Razvoj prometa, ki je iz leta v leto vse gostejši, je spremenil tudi svet, v katerega stopajo otroci, svet, ki je poln novih izzivov, obveznosti in nevarnosti. Policisti se zavedamo, da je otrok v sodobnem svetu, polnem pisanih in nepisanih pravil, brez naše pomoči izgubljen. Otrok opazuje naše ravnanje in ne samo to, poskuša ga tudi posnemati. Zaradi tega mu bodimo dober zgled, in to ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno, na sprehodu, na poti do vrtca, na kolesu in v avtu. Zavedati se moramo, da si otrok lahko pridobi potrebno znanje in izkušnje v prometu le ob pomoči nas vseh. Naučiti ga moramo, kje in kako prečka cesto, kako hodi po cesti in pločnikih, kako se obnaša v križiščih. Naučiti ga moramo, da je varna pot v šolo označena (SRČKOVA POT ) in da je to tista pot, po kateri naj hodi. Vedeti pa moramo, da znanje še ne zagotavlja, da se bo otrok v prometu tudi ustrezno vedel. Otrok v prometu brez spremstva staršev oz: odraslih ne sme in ne more sodelovati. Svet prometa smo ustvarili odrasli - za odrasle. V ta svet pa stopa tudi otrok. Promet in prometna vzgoja postavlja pred otroke veliko omejitev, ki so povezane z njegovim gibanjem. Starši! Vsaka prometna situacija, v kateri se znajdemo/ otrokom, je zanj pomembna-učna ura. Če ga pri tem še spodbujamo k opazovanju nas samih in drugih, vozil ter prometno urejenega okolja, bo otrok počasi, a vztrajno spoznaval promet, pravila in zahteve, jih postopno sprejemal in se po njih ravnal. Tak način ravnanja je otrokov naravni vsakdanjik, ki ni zgolj le igra, temveč spoznavanje, da je promet zanj lahko tudi nevaren. Ko je otrok v avtomobilu, je voznik tega avtomobila vzgojitelj prihodnjega voznika. Zaradi tega je zelo pomembno, kako vozi, in zaradi tega bodo ofenzivni vozniki vzgojili prihodnjega ofenziv nega voznika in defenzivni vozniki prihodnjega defenzivnega voznika z zelo visokim pragom tolerance in strpnosti, kar pomeni, da bodo umirjeni in varni vozniki. Osnovnošolci pa tudi tisti ot roci, ki prvič stopajo v osnovno šolo, morajo spoznati in si pridobiti izkušnje, da je promet resna stvar in da se tudi resnih stvari lahko naučimo sproščeno in med igro. Vidnost je varnost, zato ni odveč izbira oblačil v živih barvah, da bodo otroci vidni, ob slabši vidljivosti in v mraku pa naj otroci nosijo pripeto kresničko. Hoja po pločniku je za otroka najvarnejša. Kjer ni pločnika, pa naj hodijo ob levem robu ceste. Prečkanje ceste je izredno zahtevna naloga, ki zahteva tudi od odraslega veliko znanja, pozornosti in previdnosti. Za prečkanje ceste je pomembno, če ni prehoda za pešce, da vedno izberemo primerno mesto za prečkanje cestišča; da se ustavimo pred robom cestišča ali pločnika; da cestišče vedno prečkamo z normalnimi koraki in da pred vsakim prečkanjem pogledamo levo in desno in še enkrat levo. Cestišče prečkamo le, če se nam 'ne približuje vozilo, nikoli pa nenadoma ne stečemo čez vozišče. V semaforiziranih križiščih prečkamo cesto, ko gori na semaforju zelena luč za pešce. Cestišča nikoli ne prečkamo pri rdeči luči. Kako prečkamo cestišče na zaznamovanem prehodu za pešce - zebri? Pridemo do roba zebre in pogledamo levo in desno. Dvignemo roko, in če se približuje vozilo, počakamo, da se ustavi in šele nato začnemo prečkati cestišče. Ko pridemo do sredine prehoda za pešce, se ustavimo, pogledamo desno, in če se ne približuje vozilo ali je cestišče prosto, nadaljujemo prečkanje cestišča. Bistro glavo čelada varuje! Veliko osnovnošolcev se vozi v šolo s kolesom. V tovrstnih nesrečah je prav glava tisti del telesa, ki je največkrat poškodovan. Policisti si želimo, da kolesarji, vozniki motornih koles in koles z motorjem sprejmejo čelado kot nekaj koristnega in prijetnega. Čelada varuje glavo! Vozniki! Ne pozabite, da smo v cestnem prometu odvisni drug od drugega in zato upoštevajmo cestnoprometne predpise. Pozorno spremljajte ravnanje drugih in prilagajajte svojo vožnjo predvidljivim in že nastalim razmeram. Preprečujte nevarne situacije. Posebej bodite pozorni na najmlajše, predvsem osnovnošolce, še posebej prvošolce. V bližini šol vozite z zmanjšano hitrostjo, tudi pod tisto dovoljeno. Pri vožnji bodite zbrani in pozorni. Otrok, učenec, dijak v prometnem vsakdanu je radoveden, aktiven in v nenehni interakciji z okoljem. Je raziskovalec in iskalec rešitev. Policisti se trudimo, da mu pri tem pomagamo, ga spodbujamo, prijazno usmerjamo, usklajujemo in povezujemo njegova hotenja v soočanju z zahtevami zanj trdega in ne- ravo življenje!« so r a začetkom šolskega 2003 na PP Gornja Ra» prijaznega sveta prometa in prometne tehnike. Želimo si, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili tako kulturo vedenja v prometu, ki bi omogočala lepo, varno in zd- itnik^0. Fotografij6;^ Motorno padalstvo Prah, Zelenko i” Marentič evroPsl podprvaki Slovenska reprezentanca motornih pa° štrk stavljali člani Društva motornih pada 6 jgof ske Sobote (Vojko Prah, Roman Zete11 j tič), je sodelovala na evropskem prvenstvu' Madžarskem in se odlično odrezala, saj je zaS £st0 id f trajkov, to je z motorji s podvozji, drug0 01 evropski podprvak. Ko se avgust prevesi v drugo polovico, se štorklje začnejo zbirati v večje skupine. In ko vidimo več štorkelj na travniku, porečemo: poglejte, štorklje se že dogovarjajo, kdaj in po kateri poti bodo poletele proti jugu. Naš fotograf pa je ujel štorklje na bolj nenavadnem, a sodobnem shajališču: na strehah soboških blokov, bb, foto: Jure Zauneker Na0-r^ Ekipa motornih padalcev Slovenije, ki je osvojila v skem naslov evropskega podprvaka. Stojijo od le M Zelenko, Vojko Prah, Ištvan Feher in Ivan Maruško- (i Med posamezniki je zasedel Vojko Prah iz Murske Sobote šesto mesto in s tem obdržal razred mednarodnega športnika. Roman Zelenko iz Moravskih Toplic je bil sedmi, Igor Marentič iz Postojne pa petindvajseti, tekmovali so v kategoriji PPG z motorji na hrbtu. Kljub slabemu vremenu je bilo na sporedu devet disciplin, od osvojil vse; /jf prezentah^j^A skempP^td^ Dobrovnik- skrbela ekil‘ es jZj nikoV-^^ .... jnsežke' j Televizijski spored od 23. avgusta do 29. avgusta 2002 TV SLOVENIJA 1 7.30 Odmevi 8 .00 Prisluhnimo tišini 8 .30 Modro poletje 9.00 E. Majaron: V znamenju dvojčkov 9.15 Potujoči škrat: 0 zlatih jabolkih 9.40 Dober tek vam želi Joe iz Libanona 9.55 Enajsta šola: Nogomet, oddaja za radovedneže 10.20 Oddaja za otroke 10.40 Ljubljana - Maribor, dok. oddaja 10.55 Dosežki: med lovci na dim in paro 11.15 Okolje in mi: potok in gozd 11.40 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 12 .00 Sylvia, nemška nan. 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.20 Tedenski izbor 13.20 Naravni parki Slovenije: Škocjanske jame, 2. del 13.50 Vsakdanjik in praznik 15.00 Velika imena malega ekrana: Nataša Dolenc 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mladi virtuozi 17 .05 National geographic 18 .00 Marko, mavrična ribica, 18.10 Iz popotne torbe: Sam doma 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19 .05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV-dnevnik, šport 20 .00 So leta minila, angleška nan. 20.30 Čudovita si, angleška nad. 21.20 Normal, Ohio, ameriška nan., 8. epizoda 21.50 Dobro je vedeti - olimpijski kotiček 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.45 Polnočni klub 0.00 Sedem dni, ameriška nan. 0.45 National geographic, ameriška dok. serija 1.35 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 16. epizoda, pon. 2.00 Hrošči, angleška nan., pon. 2.50 Prekleto seme, makedonski film, pon. 4.25 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom d (m.), moštveno, posnetek, pon. 4.55 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom k1 (m.), moštveno, posnetek 6.05 Vsakdanjik in praznik, pon. TV SLOVENIJA 2 10.00 TV-prodaja 10.30 Videostrani - vremenska panorama 14.25 Televizija v času kljukastega križa, pon. 15.20 Mary Tyler Moore 15.45 Hrošči, angleška nan. 16.35 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom c (m.), moštveno, posnetek iz Bourg st. Maurica 17.10 Bourg st. Maurice: sp v kajakih in kanujih na divjih vodah, 18.20 Igra ljudskih množic, športni film 19.15 Videospotnice 20.00 Živalske mumije, angleška dok. oddaja 20.50 Tržnica, nemški film 22.20 Praksa, ameriška nan., 59. epizoda 23.00 Najstrašnejši umor, angleška nan. 23.30 Big band RTV Slovenija 0.05Videospotnice, pon. O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES - inform. odd. POP TV 9.10 Varuhi luke - 10.00 Salome - 10.55 Močno me objemi - 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo - 12.40 TV-prodaja - 13.10 Lucy na svojem - 14.10 Odpadnik - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Varuhi luke - 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.20 Močno me objemi - 18.15 Salome - 19.15 24UR - 20.00 Pod krinko - 21.40 Potres v New Yorku - 23.10 Odpadnik - 0.00 Prijatelji - 0.30 24UR, pon. KANALA 9.10 Varuhi luke - 10.00 Salome - 10.55 Močno me objemi - 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo -12.40 TV-prodaja - 13.10 Lucy na svojem - 14.10 Odpadnik - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Varuhi luke -16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.20 Močno me objemi - 18.15 Salome - 19.15 24UR - 20.00 Pod krinko - 21.40 Potres v New Yorku - 23.10 Odpadnik - 0.00 Prijatelji - 0.30 24UR, pon. IDEA TV - KANAL 10 8.00 - Dobro jutro Pomurje-pozdrav Prekmurcem in Prlekom ■ vreme živa-ldea TV, pon. regionalnega programa -9.00 Pomurski inf. kažipot -15.00 Živa-ldea TV, pon. reg. programa Aktualno, inf. oddaja 15.20 - Kulturno razvedrilno - Navigator -15.25 intervju: Dragan Salavec -15.45 - Violinski gala koncert poletne šole prof. Igorja Ozima -16.00 Kanal A - 20.00 Aktualno, inf. oddaja -20.15 Pomurski inf. ‘ kažipot -21.00 Živa-idea TV.atualno, pon. inf. oddaje dogodek dneva - 21.20 Napoved športnih dogodkov - 21.25 Video poletje na Idea TV z Markom, glasbena oddaja 22.00 Pomurski inf. kažipot TV AS 09.30 Gnes, pon.. 09.45 Vitalis, pon.. 10.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 10.45 Videostrani. 17.25 Vitalis, zdravstvena oddaja, pon.. 18.00 Gnes, inf. oddaja. 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.15 Zakoj pa nej, pon.. 19.45 Easi Austria, dok. film. 20.00 Gnes, pon.. 20.15 Usodni trikotnik, gost Borut Pahor. 21.15 Rock Otočec 1998, pon.. 21.50 Rock Otočec 1999, pon.. 22.30 Gnes, inf. oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Grimmove pravljice, risana serija - 9.50 Gasilec Sam, risani film - 10.00 Poročila - 10.05 Stan in Olio - 10.25 Risani film - 10.35 Gospodarji svetlikanja -10.55 Divja Amerika: Otroštvo - 12.00 Poročila -12.20 Izvir (88/95) - 13.10 Halo, Zagreb - 14.00 TV-film: Nekje v mestu - 15.35 Risani film - 15.45 Zagreb: Poletje, poletje - 16.00 Poročila - 16.05 Raziskovalec: Vrnitev planinskega leva - 17.00 5000 km skozi Mehiko - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Pionirji egiptologije (7/12) - 18.30 Glasbeni program - 19.00 Vprašaj, kviz - 19.12 Vem, a ne vem -19.13 Majhni planeti, risani film - 19.30 Dnevnik -20.05 TV Bingo šov - 20.50 Naše malo mesto (8/ 13) - 22.00 Koncert organista Martina Haselbbcka v Umagu - 23.00 Meridijan 16 - 23.35 Nebo pada, film - 1.10 Isabella Rossellini, nemški dok. film TV HRVAŠKA 2 15.35 Deček spoznava svet - 16.00 Grimmove pravljice - 16.25 Gasilec Sam, risani film - 16.35 TV-koledar -16.45 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.55 Hugo - 17.25 Izvir - 18.10 Mati in sin -18.45 Reševalna služba 10. - 19.30 Glasbeni album - Moderato cantabile - 20.05 Čarovnija 4. - 21.00 Poročila - 21.15 Centre Street 100 (10/13) - 22.00 Hit-depo - 23.30 Prijatelji 8. (22/24) - 23.55 Zahodno krilo II. - 0.40 Glavno mesto (18/23) TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.20 Nogomet: Portugalska - Koreja, posnetek - 18.10 Nogomet: Poljska - ZDA, posnetek - 20.05 Cosbyjev šov (13/26 in 14/26) - 20.50 Zlata dekleta (128/ 180 in 129/180) - 21.35 Frasier 3. (21/48) -21.55 Becker 3. (10/26) - 22.20 Barve turizma -Hvar - 23.05 Hrvaška speleološka ekspedicija Chia-pas 1999.: V mehiškem podzemlju (3/3) - 23.35 Red in zakon - Oddelek za žrtve 2.(10/21) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Za otroke -10.05 Dogodovščine poredneža, nad. -10.30 Tiiskevar, nad. -11.10 Klic divjine, nad. -12.00 Poročila -13.00 Rondo, manjšinski mag. -14.00 Oddaje regionalnih postaj -14.50 Glasbena veriga • 15.00 Oddaja za upokojence -15.30 Kralj policistov, nad. -16.20 Enkratni ježek -16.55 Avtozoo -17.20 Miss World Hungary -18.00 Poročila-18.05 ... je moj grad ..., stanovanjska kultura -18.35 Okno -19.30 Dnevnik ■ 20.05 Hudičev tip, komedija - 21.40 Miss World Hungary - 22.35 Aktualno, -23.00 Thema - 23.20 Morilčevo poletje TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja - 9.15 Hirošima, film -10.40 Rusko oko ■ 11.20 Menica, bančni mag -1150 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.25 Zakaj? -12.55 Zasedeni Karpatski bazen, film -13.45 Potepanje po Irskem -14.30 Končna postaja je Zemlja -15.20 Živali v nevarnosti -16.05 Pot svile, japonska serija -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar -20.00 Ko zasije sonce, film - 21.30 Minute poezije - . 21.45 Poročila, šport - 22.10 Phaedra, drama TV AVSTRIJA 1 6.29 Otroški program - 11.99 Alarm za Kobro 11 -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Superman -16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji - 19.00 Will in Gra-ce - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Firma, srhljivka -22.45 Označen za smrt, film - 0.15 Odštevanje v LA TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Srčne zmede, peti del romance -12.00 Poročila - 12.05 Usodni dan - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba - 14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Žarišče - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki Sobota, 24. 8. TV SLOVENIJA 1 7.20 Tedenski izbor 7.20 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8 .00 Modro poletje, španska nad. 8.25 Zgodbe iz školjke 9 .00 Vesela hišica: sinček obtesanček, lutkovna igrica 9.15 Slovenska ljudska pesem: So ptički se ženili 9.20 Male sive celice, kviz 10.10 Arčibald, risana nan. 10.20 Risanka 10.30 Dober tek vam želi Joe iz Libanona 10.45 Enajsta šola: nogomet, oddaja za radovedneže 11.10 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nad. 11.35 Radioaktivnost, kanadska nan. 12.00 Gore in ljudje: Škot - čuvaj Triglavskega narodnega parka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Tedenski izbor 13.35 Kulturno poletje 14.25 Zdravljenje z delfini, nemški film 16.00 Pipsi, risana nan. 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Legende morja, francoska dok. serija 18.15 Palček David, risana nan. 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Vreme 19.30 Tv-dnevnik, šport, vreme 20.00 Poirot: umor Rogerja Ackroyda, film 21.40 Stena: šest velikih plezalskih pustolovščin 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Moške zadeve, angleška nad., 3. in 4. del 23.50 Lažnivec, ameriški film 1.30 Legende morja, francoska dok. serija 2.00 Slovenski magazin, pon. 2.30 Prva noč mojega življenja, španski film 4 .05 Pot k slavi: gimnastika, športni film 5 .00 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah 6.15 Mavrica, pon. TV SLOVENIJA 2 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.15 Murphy Brown, ameriška nan. 10.35 Tatovi v noči, nemška nad., 3., zadnji del 12.00 Počitnice do zadnjega diha: Kaj je novega, dok. nan. 12.15 Horace in Tina, avstralska nad. 12.40 Kasno in glasno: dobro jutro, Alkohol -Zbogom, pameti, kontaktna oddaja 14.15 Polje, kdo bo tebe ljubil, oddaja TV Maribor, pon. 16.00 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom N ----- ?RA, MATURANTKA, KALAHARI, OR- MA | UHANI KM, AHLniin",, ''Z, ROLETAR, OPERA, OČAK, ANIMA- Tn Ul lik', ....... I TE, DINARID, TESNOBA, EDAFON, i SILIKOZA, RAMIN, ADA, AKT, ČI- LIM, Ta L MAIRET, KIRAS, raos, one, men-SMoi eTA’ P0LNiLNICA, unija, sn, m. LE, KLAN, lasker, rolo, RANI- AKASINI, REŠITEV, KRINOLINA, hEOHCV, nitinv-- ' । ANIMA, ALMA, TODD, MAILER, lasek AVARI CM CM OO PREIZKUS ZNANJA PRIJETNOST, DOMAČNOST KRAJ PRI DOBOVI PRIIMEK BOGINJE REKA V SEVERNI NEMČIJI ANTON AŽBE 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: MESTO NA FLORIDI NASPROTJE MORALE ODKRITOST LADJA ZA ODKRIVANJE MIN POLARNI RAZISKOVALEC (JOHN) NAZIV SRBSKI REŽISER JOVANOVIČ DEL VIETNAMA APNENA JAMA DOKTOR POLJSKA PTICA PREJŠNJI MADŽARSKI PREMIER (VIKTOR) ADMIRAL (ERICH) PODEŽELSKO NASELJE ROMUNSKI SKLADATELJ (GEORGE) NAŠ NAJVEČJI PISATELJ (IVAN) SLAVKO KOTNIK REKA NA PELOPONEZU MANEKENKA CAMPBELL JAPKOVA DRAMA LJUBIMEC SVEČENICE HERO HRIBOVJE V VZH. SRBIJI ENOTA ZA ELEKTRIČNO UPORNOST. GRŠKI BOG PODZEMLJA Mitja Petek, Cankova 25, 9261 CANKOVA 2. NAGRADA KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ: Anica Horvat, Gornji Petrovci 32a, 9203 PETROVCI 3.-7. PRAKTIČNE NAGRADE: Marjan Kosi, Stara Cesta 45, 9240 Ljutomer Jolanka Močan, Štefana Kovača 21, 9000 M. Sobota Terezija Terplan, Murska ulica 106, Krog, 9000 M. S. Reinhard Lončar, Lendavska 8, 9000 Murska Sobota Ana Kohek, Dolnja Bistrica 37a, 9232 Črenšovci HRIBOVJE | V BELGIJI । LIECHTENST SMUČARKA JAMSKI MEDVED MOLIBDEN E >1 E £ ra o S a ra E ra ra ra N ŠPANSKI SLIKAR (SALVADOR) DREVO S TRDIM LESOM GRŠKA BOGINJA USODE PLESNA PRIREDITEV DELNIŠKA DRUŽBA KRETNJA 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom nagradna križanka« do petka, 30. avgusta 2002. Ime in priimek: Naslov: ,^•0 MURSKI VAL 105,7 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) ^®4,6 IN 105,7 MHZ sWa - fg Vedfo v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obve-1? Oo Pn 15. Mali °9lasi - 11.00 Poročila -11.20 Zamurjenci -rondo Don 1 o nhvsstila -12.30 Od petka do petka 2-°0 Pn;:??91' °9,asi- 1 I.uu . v... l3 Oo p °C'!a BBC -12.05 Obvestila -1 - . v3rn. l4°r°čila -13.15 1. oseba ednine -13.20 Predstavljamo 1S-30 Doq°° Poroč'la - 14.05 Obvestila % -17 9odki 'n odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem ■ •- m nn 14,30 Romskih 60 - P _ -------- .. u Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 ALL-BOOM - r°čiia. čestitkami in po- 17^ televizorl - 24qq H°rocila- 19.15 Mladi val - 2U.uu uy C 05 00 Ved™ v dobro jutro - 08.30 11 00 pobila 11°5 Obvestila -10.30 PotepajtesiB BBC . l2Qt- -30 Rumene novice (BBC) - 1 • . ine. 14.00 . ,3 „0 poro«|a . 13.15 1. ,5.30 ^°9odk- ■14 05 Obvestila -14.15 Evropa* e Murskem valu -V.2O B'n odmevi -17.00 Osrednja poučila peserT1 našega Srca -< bvestila -17.30 MV-nagrajuje - 8 ” jtkami in po-^avi 0,00 Poročila -19.10 Najlepše zelje s JE“ELja 0?° S°b°tni P°le1ni večer ’ n? °30 Panonski odmevi -°8 Oo M00 Vedro v dobro jutr0 ’ 0^nn Ivhor pesmi tedna '09.3?Sel 'n čas -8.30 Zamurjenci - 09-001 1O 30 Nedelj SredanjenaMurskem valu -10-25 Obves Minute Č Uhi"ia -12.30 Poročila -12.35 O^^pozdravi ; °Valce -13.30 Najlepše želje s čestit . l9 0g pVl’ania s športnih igrišč) - 18-00 Na nar . a)i Luj-n°ročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Fordjane ONE9EljLde^\ordinaciia-240^ Poročila -10-05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.15 Oaj kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou ali Domača plošča ali Brez okvirjev - 24.00 SNOP TOREK: 0'5.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila- 11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.30 3xcountry-14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Domača glasbena scena - 20.00 Jukebox - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. ose-14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica -15.30 ba ednine -14.00 Poročna - i4!.IU IVO I OI V IVI V , ICOIVIOU -- Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -19.00 Poročila -19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 poročila -11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Bilo je nekoč - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP Brat Džouži Mi Prekmurci smo li srečni Udje, pravi Bela moj pajdaš. Pouleg telki vrtin vroče vode nan ešče vre navaden izvir brez vrtanja, nad Bukovniškin jezer on, okoli njega je pa en kup energetski točk, na štere se Udje zadnje čase množično postavlajo. Nihalčki so pokazali, ka tan določene točke pomagajo za sefele betege, tildi rakaste. Tak bar piše na cedelaj štere tan okoli tej točk talajo. Nas v eton kraji li sreča najde. Edna, či mo čedni lejko s ten napravimo dober zaslužkarski turizem, driijga pa, ka mamo telko naivni lidij. S takšimi lidmi tudi volitve ležej skouz ido. So se pa jkup najšli na svetih Višarjih verniki s trej držav, pa složno molili za skupno prihodnost v združeni Evropi. Vodilna misel njinje bila: ‘Z Vi- šarij vidimo daleč.’ Med ten so gledali dol na Piranski zaliv, ge so poleg pokvarjenoga policijskoga čuna vidli tildi bratsko ribičijo. Bela sije na tou tak spopejvo: Dekle je po vodo šlo k piranskemu zalivu, tam je vidlo barki dve v borbenem izzivu. Ni to riba ni to rak, ki nad zalivom plava, ne ve se točno, kakšen vrag nas vse vprek zajebava. Bratska to ljubezen je od nekdaj nam ostala, v bratovščini takšni naj bi večno tekmovala. 28 22. avgust 2002 0V Dragoceno pričevanje o trojiški preteklosti Prva Trojiška kronika motorna vozila Predstavljena tudi širša zgodovinska podoba naselja GOLF D in HONDO Civic prodam. Tel : 031 640 163.ml3909 RENAULT LAGUNA 1,6, 16V, let nik 2001, karavan, maksimalna oprema, registriran do 8/2003, srebrne barve, prodam. Tel.: 041 731 633. ml39U SKUTER PEUGEOT SPEDDFIGHT LC, letnik 1999, prodam za 300.000 SIT. Tel: 526 81 72. ml3915 SKUTER YAMAHA, star 4 leta, zelo lepo ohranjen, cena 200.000 tolarjev, na novo registriran, prodam. Tel.: 041 816 269. ml3916 FIAT UNO 45, letnik 1992, 33 kW, rdeč, 75.000 km, prodam. Tel.: 041 676 289. ml 3923 jemamo do 1. 9. 2002. Informacije pri KS Rakičan, Lendavska 28, tel.: 041 747 480. ml3903 NOVO HIŠO, 10 km iz M. Sobote, IV. gradbena faza, z 1 ha zemljišča, ograjeno, cena 35.000 evrov, prodam. Tel.: 041 804 776.ml3907 ŽELITE PREŽIVETI DOPUST 400 m OD MORJA v apartmajih v Portorožu od 23. 8. dalje. Pokličite po tel.: 05 674 51 22.ml3908 HIŠO NA GORIČKEM prodam. Tel.: 041 611 327. Možnost plačila na obroke, m 13910 DVOSOBNO STANOVANJE, novo, opremljeno, v Ljubljani, Sp. Črnuče, oddam za daljše obdobje. Cena je 500 evrov mesečno. Tel.: 041 334 214. ml3921 500 1 HIDRAVLIČNO STISKALNI CO, nov, nerabljen konvektomat in peč za peko pic prodam. Tel.: 041 210 038. ml3902 delo IŠČEMO ŽENSKO, ki bi gospodinjila materi na njenem domu. Stanovanje, hrana in nagrada. Tel.: 02 565 10 76 ali 041 529 397. nili® srečanja »Ženitna posredovalnica' Lendavi zelo uspešno osamljene ljudi. Pokličite pričajte. Meri Raščan, ToK^V' 9220 Lendava, tel.: 031« m 13905 etos je izšla pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah prva Trojiška kronika s podnaslovom Življenje na odru. Posvečena je 100-letnici organiziranega kulturnega delovanja v kraju, sicer pa je v knjigi zabeležena tudi širša zgodovinska podoba naselja, ki ga Prekmurci in Prleki poznajo po romanjih. živali kmetijska mehanizacija V SPOMIN 28. avgusta bo minilo 20 žalostnih^ od takrat, ko nas je zapustila nSa draga hčerka, sestra, svakinja int£W Rozika Dominko iz Beltinec Sv. Trojica v Slovenskih goricah je živahen trg. Tu se nekajkrat na leto zbirajo katoliški romarji in krošnjarji (na sliki). In tu se je leta 1972 oblikovalo vseslovensko literarno gibanje, ki živi še danes. Foto:F.Š. NESNICE, RJAVE, ČRNE, GRAHA-STE, zagotovljena takojšnja nesnost. Možnost dostave. Vzreja nesnic, Ti-baot, tel.: 582 14 01.ml3527 NESNICE, mlade, hisex, rjave, grahaste in črne, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilni Čeh, Nede-lica, tel.: 573 51 53, Miholič, Marof, Stročja vas 26, tel.: 02 582 11 77. ml3798 TELICO, brejo 8 mesecev, A-kontro-le, prodam. Tel.: 554 12 10. ml3878 PRIVESNICO s teletom, lisaste pasme, prodam. Tel.: 571 10 60. m13880 VEČ PUJSKOV prodam. Tel.: 544 10 95. ml3897 TELICO, brejo v 9- mesecu, A-kon-trole, prodam. Tel.: 551 15 26. ml3906 VSE INFORMACIJE O DELU NA DOMU NUDI INFOCOMERCE, Danica Malešev, Šercerjeva 20, 3320 Velenje, Tel.: 041 747 121. ml3718 CIPILEC DRV, hidravlični ali na sveder ter vitel, 4 in 5 ton, prodam. Tel.: 01 366 63 96.ml3853 HIDRAVLIČNO STISKALNICO ZA GROZDJE in cirkularko na kar-dan ugodno prodam. Tel.: 523 12 06. m 13893 ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 133, s koruznim adapterjem, cena 350.000 SIT, prodam. Tel.: 572 16 23. ml 3894 SEJALNICO OLT ZA PŠENICO, 18-redno, silokombajn, enoredni, prodam. Tel.: 572 18 85. ml3899 DVOOSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ, 5 t, ugodno prodam) Tel.: 041 724 028. ml3912 ODJEMALEC SILAŽE, 3-vrstni adapter Claas za koruzo, obračalnik plug Lanzberg, 3-vrstni, 12 col, zgra-bljalnik, 3 m, prodam. Tel.: 02 790 72 21 ali 041 809 823. ml3919 Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavljate ob njenem gf0 Žalujoči domači N SPOMIN Letos mineva 7 žalostnih let01' takrat, ko nas je zapustil naš afa oče in dedi Štefan Dominko iz Beltinec Hvala vsem, ki se ga še spominjate! Tvoji domači posesti Kroniko je izdalo Kulturno društvo Ernest Golob-Peter in naj bi bila dostopna vsem gospodinjstvom na območju krajevne skupnosti v kateri živi okoli 2300 prebivalcev. Zadnja leta število prebivalstva vidno narašča in več je lepih domov. V uvodu je podal popotnico kroniki predsednik krajevne skupnosti Franc Rojko. Drago Lipič je zbral gradivo za geografski, zgodovinski in družbeni oris območja. Marija Šauperl je pripravila misli znanih krajanov. Tu je pol leta živel pri zdravniku in pisatelju Lojzu Kraigherju pisatelj Ivan Cankar. Pri Trojici je rojen literarni kritik, pisatelj, esejist Ivo Brnčič. Iz Zgornjih Verjan je doma pomemben jezikoslovec Oroslav Caf. Tu sta rojena akademska slikarja Maks Kaučič in Rajko Slapernik... Nataša Kolar prav tako predstavlja pomembne osebe, ki so pri Trojici rojene ali so tu živele. O začetkih društvenega delovanja pri Trojici piše Marjan Toš. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Prikaže tudi delovanje Sokolov in Orlov. Franček Štefanec poroča o nastajanju Cankarjeve Lepe Vide. Tone Štefanec se loteva Kraigherjevega romana Kontrolor Škrobar. Slavko Štefanec piše o koreninah 100-letnice društvenega delovanja, ki se je oblikovalo v težavnih razmerah na narodnostni meji. Omenjen avtor je zbral za kroniko tudi nešteto drugega gradiva, ki je služilo za pripravo prispevkov drugih avtorjev.' O pevski, godbeni, folklorni in tamburaški tradiciji piše Ade-la Neuvirt. Drago Lipič je predstavil zgodovino delovanja društvenega kinematografa. In pri Sv. Trojici je zaživelo leta 1972 pomembno vseslovensko literarno gibanje, ki še živi. Gibanje se je razvilo iz ideje Slavka Štefaneca, kateri je dal širše razsežnosti Tone Štefanec. Gradivo o zgodovini dramske dejavnosti je pripravila Slavica Lipič. V kroniki predstavljata Adela Neuvirt in Katica Pukšič še zgodovino trojiškega šolstva. Preteklost tamkajšnje cerkve, samo-sta.ia in župnije predstavlja sedanji trojiški župnik pater La-vrencij Anžel. In Ludvik Matjašič predstavlja soustvarjalce kulturne podobe kraja. Janez Zorko se spominja rojstva KUD Ernestek Golob v letu 1951. Kronika obsega 180 strani večjega formata. Nekateri avtorji opisujejo še druge, za kulturno podobo Trojice pomembne osebe in dejavnosti. Gre za delo, ki bo ostalo pomemben vir informacij o Trojici za nove rodove. Franček Štefanec ■ V M. SOBOTI PRODAM HIŠO Z delavnico in vrtom. Telefon 041 793 221.ml3727 DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani, za 2 študenta, opremljeno, bližina fakultet, oddam. Tel.: 031 379 533. ml3872 STANOVANJSKO HIŠO »ŠIFTAR«, Cankova 36, z delavnicami in 27-ar-sko parcelo, primerno za obrtno oz. gospodarsko dejavnost, prodam. Tel.: 02 523 18 32 in 041 347 821. m13882 GOSTINSKI LOKAL V GRADU RAKIČAN damo v najem najboljšemu ponudniku. Prednost imajo zaposleni v lokalu in ponudniki, ki bi odkupili premičnine in s tem se zmanjša najemnina. Ponudbe spre- Male oglase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do 15.30, za objavo v četrtek je treba oddati oglas v ponedeljek do 15.30. CENIK: - mali oglasi - do 80 znakov 1.785,00 sit - mali oglasi - vsak naslednji znak 23,00 sit - zavezanci za ddv, s. p. - dodatek + 20 % - poudarjen tisk - dodatek + 50 % - naslov/šifra v upravi lista - 2.500,00 Osmrtnice za fizične osebe: 2 kol x 7 cm - 16.520,00 sit । 2 kol x 8 cm - 18.880,00 sit 2 kol x 9 cm - 21.240,00 sit 2 kol x 10 cm - 23.600,00 sit 2 kol x 11 cm - 25.960,00 sit Naročniki Vestnika imajo 20 % j popusta. Dodatek za fotografijo 4.000.00 sit. Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-odstotni ddv. i kmetijski pridelki ŠMARNICO, po 90 SIT, prodam. Andrejci 24, tel.: 041 578 152, zvečer, m 13888 KORUZO ZA SILIRANJE, 0,50 ha, prodamo. Tel.: 528 14 69. ml3892 BELO VINO, chardonay, po 200 SIT/1, prodam. Tel.: 041 933 585. ml3896 300 LITROV ŠMARNICE v Dobrovniku, prodam. Tel.: 579 14 69. ml3900 VINO ŠMARNICO prodam. Tel.: 572 11 47. ml3914 VINO, kakovostno, belo (rizling, beli pinot,) iz Lend. goric, po 180 sit, prodam. Tel.: 571 17 14.13893 a razno HITRO DOSTAVIMO LES ZA OSTREŠJE, BRUNA, OPAŽ. Tel.: 041 459 090,041 451 677, Trgovinske storitve Marko Pahernik, Dravinjska c. 62, Poljčane. ml3743 Preklicujem veljavnost ŽR št. 7034066, HKS PANONKA, M. Sobota, na ime Štefan Cigut, Nemčavci 35 a. ml3884 ŠTEDILNIK Gorenje s 4 kuhalnimi ploščami, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 562 10 16. ml3891 VHODNA IN GARAŽNA VRATA, dobro ohranjena, ugodno prodam. Tel.: 538 10 11. ml3901 TRDA MEŠANA DRVA in borove plohe ter brejo kravo po izbiri prodamo. Tel.: 554 12 82. ml3904 kompletne pogrebne storitve UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13. M. Sobota KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZ! DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ • OBROKOV BREZ OBRESTI.. DAMIR RAMFI POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 4J, GSM: 041/641 148 Že peto leto v grobu spi ’ a v naših srcih še živ^ V SPOMIN 25. avgusta bo minilo pet takrat, ko nas je mnogo pr zapustila naša draga Helena Kociper od Svetega Jurija niene1” Hvala vsem, ki se je še spominjate, se ustavite ob grobu ter prižgete svečko spomina- Njeni najdražji Že leto dni naš domjeP^ett ko nehote smo šli nf' Težko je izgubiti človeka, a še težje je nau se živeti brez njeS‘ V SPOMIN ... nžal^0 24. avgusta bo minilo leto dni, polno bolečin i takrat, ko smo ostali brez naše ljubljene žene Štefanije Novak iz Strukovec e 1^11 [0^' Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njenem gr spominjate z lepo mislijo, prižgano svečo ali P00 Žalujoča mož Feri in hčerka Bla^ Ko tvoje zaželita0 s'^ 1^ gremo tja, v ta Tam srce se tih° J sajver/etion°itti. da te več med h vspoMiN y 12 let 25. avgusta mineva I zSp ko nas je nepricak Rudolf Flisar tesarski mojster iz Pečarove Tiho stojimo ob tvojem grobu, a s p°n° ker smo te imeli. _ .... . _ . . v- i. _ nra&tN 29 22. avgust 2002 Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda - ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA v 72. letu nas je po težki bolezni zapustila naša predraga žena, mama, babica, tašča in sestra Marija Ferko iz Vidonec 88 ?b b°'cči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, d r m 'n znancem> ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, 'vence’ sveče, za svete maše, za mrliško vežico, za vsa pisna in Hv ?a in 1° v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. a a domačemu g. župniku in g. kaplanu iz M. Sobote za pogrebni . rec ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi redovnici z iz M. Sobote, kolektivu Srednje kmetijske šole Rakičan, stvu upokojencev, govornici gospe Anici za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. 1 Žalujoči: mož Franc, hčerke Majda, Danica in Marjeta z družinami, brat Janez ter sestri Francka in Terezija z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ... ZAHVALA 11. avgusta nas je v 71. letu zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Anton Sukič od Grada Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, s°sedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem stevilu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa pisno *h ustno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Va'a g. župniku, pevcem, govornici za besede slovesa in DU od Grada. Zahvala velja tudi osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji V 41. Odšel si, dragi naš, tiho in mirno v svoj večni dom. ZAHVALA letu nas je za vedno zapustil dragi sin, ati, brat in sorodnik Franc Horvat iz Murske Sobote tihem žalovanju izrekamo zahvalo vsem sor . °Sedom, prijateljem in znancem, ki so nam sočutja, dragemu pa darovali 0&ku za krena hvala binkoštnemu duhovnik ‘ Štefanu ^rebni obred in pevkam za odpete ^^^^^munala a odigrano TSn„ In °sebna hvala družinama Marte Ben o nesebično pomoč. Vsem še enkrat - iskrena Vsi njegovi naj dražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalečje... V SPOMIN 27. avgusta bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama, babica, tašča in sorodnica Rozalija Omar iz Rankovec 37 sc z mislijo in molitvijo ustavite ^r°bu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA N 65. letu je nepričakovano prenehalo biti ljubeče srce drage žene, mame, babice, tašče in sestre Marije Svetec iz Šalovec 196 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo botrini, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, v dobrodelne namene in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Ohranite jo v lepem in trajnem spominu! Tvoji najdražji Babica, zelo te bova pogrešali - tvoji vnukinji Staša in Sanja Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Zdaj prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. ZAHVALA 'L bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 63- letu po kratki in hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat Štefan Fujs iz Poznanovec 62 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Sabina, sinovi Štefan, Slavko, Jože, Robert in Janko z družinami ter hčerka Marinka z Valterjem DRAGI DEDI, ZELO TE BOMO POGREŠALI - vnuki in vnukinje Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo in lučke v spomin gorijo. V SPOMIN 21. avgusta mineyata dve leti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš najdražji Jože Grabar iz Neradnovec 21 Za tabo ostajata bolečina in velika praznina! Vsi tvoji V SPOMIN Leto dni je minilo, ko je prenehalo biti srce naše drage žene, mame, tašče, babice, prababice, sestre in sorodnice V tihem grobu mimo spiš, a v naših srcih še živiš. Sidonije Šebjanič iz Lemerja 37 Hvala vsem, ki se je spomnite z lepo mislijo, cvetom ali prižgano svečo. Vsi tvoji Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 78. letu nas je zapustila naša draga žena, mama in babica Sidonija Kuhar iz Nemčavec Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, cvetje, sveče, v dobrodelne namene, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Lepa hvala gospodu duhovniku mag. Leonu Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - lepa hvala! Žalujoči: mož Feri in sinovi z družinami Že leto dni te črna zemlja krije, v grobu tiho, mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih še živiš. N SPOMIN 20. avgusta je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama, babica in tašča Marija Lang iz Pertoče 42 Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu ter ji prižigate svečke spomina. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA 6. avgusta nas je v 65. letu zapustila draga žena, mama, babica, tašča in sestra Marija Cor iz Kovačevec 31 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ob težkih trenutkih pomagali ter nam izrekli besede sožalja in tolažbe. Hvaja g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Viktor, sin Anton z družino, hčerka Marija z družino, sestre Irena, Kristina, Gizela z družinami, brat Drago z družino in drugo sorodstvo Že eno leto na tvojem grobu sveče gorijo in v žalostnih očeh se solze iskrijo. V naših prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. V SPOMIN Štefan Čerpnjak iz Bodonec S solzami v očeh prihajamo k tvojemu grobu, polni lepih spominov in dobrot, ki si nam jih dal. Hvala vsem, ki se ga z lepimi mislimi spominjate. Tvoji najdražji 30 OGLASI 22. avgust 2002 vem TRIDOM, d. o. o Robert Slana 031 290 226 TRIDOM RAZNA VRATA RUSKA VRATA DRSNA VRATA A KRILNA VRATA TORNI POGON Z DALJINCEM HODNA VRATA POGLEJ IN ODPOTUJ BASKA VODA | 19.900 24.8., 3* sobe Nede, 70, NZ (večerja 11.900 SIT - odlična hrana) _| KEOR Maribor, Zrkovska c. 87 Ji Kopalnice Z NAVDIHOM NI NAS NA SEJMU! ZATO pa smo v času kmetijsko-živilskega sejmai" teden dni po njem pripravili VELIKO PRODAJNO AKCIJO BLAGAlZ OPUŠČENIH PROGRAMOV v velikem šotoru pred salonom KEOR v Bratoncih 5. TU: 54 59 280 K0Nm£NČN£C£N£-Č£lč[_ NEUMNIH IMIIM 33.900 24.8., 3* hotel Stella, 70. POL. lastni prevoz a GRČIJA, Santorin! PRIREDITVE V AVGUSTU 2002 ercator 63.900 30.8., 2* hotel, 7D. N, polet letala z Brnika DIKLO pri 2 Plese 1. Murska Sobota 64.900 25.8., 2* hotel Adriatic, zasebni apartmaji za 3 osebe, 70, POL, polet letala z Brnika TUNIZIJA Talna keramika že od 1.099,00 sit Armatura za umivalnik že od 4.990,00 sit HOVI d.o.o ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice. Brezje 6, tel.: (02) 548 14 26, faks: (02) 538 12 26 GSM: 041 772 426, 041 733 948 sobota, 24. avgust oh 10. uri 99.900 25.8;, 3 dni safari, 4 dni hotel 4*. letalo z Brnika 7%. Sadata TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-maik rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO! a: ZABAVA S ČAROVNIKOM GREGOM Ščepec čarobnega prahu, eno mačjo taco pesmic, zlatolaskin čop plesnih ritmov in en opičji poljub skrivnostnega sveta čarovnij. Pa zvrhan koš daril, ah ne, DOBRE VOLJE vendar!!! In obet očarljive zabave za majhne in velike. M Them&or najboljši sosed KENIJA, Mombasa H 158.900 september, 3*+ hotel Malalka, 140, P, civni safari, polet letala z Dunaja 209.300 31.8., 3' hotel, 130, Al, polet letala 2 Dunaja ^SONČEK www.sonchek.com M. SOBOTA, Slovenska 52,02/521 41 92 g| TUI potovalni center NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! Armatura za Stenska keramika . , „ , J v nnn nn kad ZC »d ze od 1.099,00 sit _ .. 5.490,00 sit Slike so simbolične. Cene so u DDV. Masažna kad Maldives -119.990,00 sit Kopalna kad Maldives - 49.990,00 sit Prodajno razstavni salon Bratonci PE Beltinci, Bratond^ tel.: 02 542 11 51, 02 541 14 73 e-mail: info@keor.si http:/www.keor.si Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota objavlja v skladu s 13. členom Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS, štev. 31/76) JAVNO DRAŽBO najdenih koles in drugih predmetov. Javna dražba bo v soboto, 7. 9. 2002, na dvorišču Javnega podjetja Komunala, d. o. o., Murska Sobota, Kopališka ulica 2, s pričetkom ob 9.00. Ogled je mogoč uro pred začetkom javne dražbe. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnic Družina Karoly iz M. Sobote^ sto cvetja na grob pokojni teti bini Vučak iz M. Soboti' 10.000,00 - družina čarni iz tjanec namesto cvetja na grobP^ kojni teti Sabini Vučak iz M. S* te - 10.000,00 - družina Vu^ - • - na VEDEŽEVALKA ZORA Pokličite najboljšo vedeževalko Odklanja vpliv črne magije in prekletstva Tel. 528 14 43, GSM: 031 828 675 Vedeževanje Zora, s. p., Pušča 91, 9000 M. Sobota KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšlč, s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 BONAFIN, d. O. O. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MS, Staneta Rozmana 16 TeL: 02/ 524 16 30 LJ, Slovenska 27 TeL: 01/ 425 20 75 POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Hodoša namesto cvetja nau1; pokojni svakinji in teti SaN Vučak - 10.000,00 - družinah Kalamar iz M. Sobote name® cvetja na grob pokojni teti SU Vučak iz M. Sobote - 10.000,0"' Katona Koloman iz M. mesto cvetja na grob pokoja6 Janezu Lazarju iz M. N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka, regijski odbor Prekmurja, vas vabi na družabno srečanje, ki bo v nedeljo, 25. avgusta, na Melincih - ob reki Muri. Program se bo začel ob 11.00 z mašo pri reki Muri, kulturnim programom in govorom dr. Andreja Bajuka. Od 13.00 dalje pa bo zabava s plesom ob zvokih ansambla Horizont. Če bo „ slabo vreme, bo maša v ' kapeli, prireditev pa v gostilni Kuhar - Kovač na Melincih. Prisrčno vabljeni tudi nečlani! BETONARNA PETELIN, d. o. o. Trate 23, Gornja Radgona TeL 02/564 30 60, 229 65 70 PE PUCONCI TeL 02 545 95 90, 041 346 860 Ugoden gotovinski popust od 1. 9. 2002 PONUJAMO VAM. - betonske mešalnike - prevoz in črpanje betona - betonske izdelke: vinogradne in ograjne stebre, robnike, kanalete, mulde, vrtne poti, škarpnike, korita, ograjne elemente - betonske izdelke po naročilu Priporočamo se! Najlepše želje Deseti rojstni dan praznuje dragi vnuk Rok iz Logarovec. Obilo zdravja, sreče, počitniške razigranosti, potem pa spet pridno učenje in uspeh v šoli - želita dedek Slavek in babica Anica iz Bekovskih Prelogov. Lep pozdrav tudi bratu Mateju. Draga sestra Suzana Rumič. Vse najboljše in najlepše za tvoj 21. rojstni dan in izpolnitev vseh želja, ki jih nosiš v kotičku svojega srca - sestra Jožica z možem Petrom in malim Leonom. 110 let GD Predanovci e & inulo nedeljo so proslavili v Predanovcih 110-letnico delovanja gasilskega društva. Zbrala se je množica gasilcev, domačinov in gostov, med katerimi je bil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Edry, ki je v svojem nagovoru poudaril, da PGD Predanovci zelo dobro sodeluje s krajani v želji, pomagati sočloveku, če ga doleti nesreča. Ob jubileju je podelil preda-novskim gasilcem tudi gasilsko plaketo Slovenije. Gasilska odlikovanja III. stopnje so prejeli Viktor Cipot, Franc Kuzma in Vlado Voroš, plamenico III. stopnje pa so podelili Štefanu Horvatu. Podelili so tudi več plaket in zahvalnih listin. V Predanovcih so lani začeli obnavljati gasilski dom. Sredstva v ta namen so pridobili z organizacijo borovega gostiivanja. Na tekmovalnem področju je bilo zanje posebej uspešno leto 2000, ko se je ekipa članic uvrstila na državno tekmovanje v Mariboru, in tudi sami so organizirali veliko mednarodno tekmovanje. Ob letošnjem praznovanju visokega jubileja so pripravili tudi razstavo gasilske dejavnosti od leta 1892 dalje. 15.000,00 - Osnovna s0^^st«| Kranjca, Velika Polana, cvetja za pokojnega Ste a na iz Velike Polane 15.000,00 - Ivan Rotdaj vska 44, M. Sobota, Pr0 j(,0 -prispevek za P°r0 " $ 15.000,00 - Komorni Pe Gloria Velika Polana na ja za pokojnega Velike Polane - 20.0 o rnu S^]| sto cvetja na grob po ■. j fanu Gaborju iz Ra< Vida- 5.000,00, oče ■ 10.000,00, tast in 10.000,00, družina M'r“ 6^ ,»„.0-2.600^ na iz Ižakovec - 5.u ’ kigana, Ren - Casar_ iz tizU 10.000,00, družina bljane - 5.000,00, Stan gg 00 i družino iz Ižakovec -go Klemenčič iz ^0'^ 3.000,00, družina bljane - 2.000,00 - pakica 3 Plahuta in družina VI J namesto cvetja na gr že"1 H t« Besedilo in foto: J. Ž. ■ esetletna Marija Sarjaš iz Trnja je te dni našla na bližnjem travniku tudi neve- rjetno veliki »pečarki« (šampinjona), saj sta tehtali od 25 do 30 dekagra- Jožeka Plahuta iz s*" 10.000,00 - Olga in kara Trstenjakova 3, M. S°^otan:rle^ sfo cvetja na grob P0^ Jožeta Goljevščka iz M- b Jz 10.000,00 - družina Kovači ruga iz Prosečke vasi na^ cvetja na grob pokojne^1 Ficku iz Ljubljane ■ Jožef in Marija Fric za P° cl' Franca Karbo iz 10.000,00 - Splošna k"11''^ druga Kmetovalec i-i^0'^^ sto venca za pokojnega bo iz Cezanjevec 2-1 ' Sindikat OŠ Tišina za pokojnega očeta 2^ sr™ 3305 00«.«%» Sto cvetja za pokojnega duho iz Turnišča Industrijske ulice ■ 2° ^j/l^ žina Bakan iz Belti"6*1'^ družina Antona - 5.000.00 - družina ^j/^ ga namesto cvetja za P njo Gomboši iz Bak°vS - družina Beznec-^^gJ1^ Puconec namesto $1^ no Sabino Vučak 10.000,00 -sod^,^ urada M. Sobota nt^ pokojno mamo 0^ nnhnte - 11.000,00 31 m 22. avgust 2002 napovednik koncert MURSKA sobota 'Odpetka, 23. avgusta, do nedelje, 25. avgusta, se 0 zvrstilo na festivalu Fuks ob Noršinski ulici več 'zvsjalcev: Prijavo kazalište, Leteči odred, Lara Baru-ca. Kontrabant, Gnila jajca, Half Naked, Boardvvalk Casino, Alya in Ko pije. Glasbo bodo vrteli različni »idžeji, odigrana bo gledališka predstava v izvedbi lupine Nindrik indrik, predvidene pa so tudi delav-Jfoc, okrogle mize, video projekcije in performahsi. 'dobusi bodo po Prekmurju vozili zastonj! 'petek, 23. avgusta, ob 20. uri bodo nastopili v pi-'rici Kratochwill D’Kwaschen Retashy (s skupino Biser). GORNJI PETROVCI soboto, 24. avgusta, ob 21. uri bodo nastopili na | p«rovski noči D’Kwaschen Retashy (s skupino Bi- Napoved kulturnih prireditev dave (park). Sobota, 24. avgusta: ob 19.00 bralni performans Darjana Gorele Uvodna beseda šoferja (petminutni potopis Koper-Lendava) (sinagoga), 19.05 lutkovni intermezzo Luke Mezek (sinagoga), 19.30 otvoritev razstave fotografij Maje Pertič (sinagoga), 21.00 performans Ogenj - zemlja - zrak (park). Nedelja, 25. avgusta: ob 14.00 kulinarični popoldan s primorskimi specialitetami (sinagoga), 17.00 rečiti-' ranje pesmi Daniela Balažka iz Lendave (sinagoga), 18.00 predstavitev slik slikarja Davida Szentgrotija iz Madžarske (sinagoga). Ponedeljek, 26. avgusta: ob 20.00 film Zadnja večerja Vojka Anzeljca (sinagoga). Torek, 27. avgusta: ob 20.00 otvoritev predstavitvene razstave LENDAVAworkshop 2002 (Life) v sinagoga, 22.00 koncert skupine Komp iz Madžarske (Irish ser). ’------------------ hlUCA Vsoboto, 24. avgusta, ob 21. uri bo na nogometnem ‘scu rock koncert, kjer bosta nastopili skupini De °n in Posodi mi jurja. ^GODEK SREDIŠČE Sram r°’ 28' av8usta’se bo začel v Art centru pr0' m kampa Brez meja (No Border Čamp), kjer bodo Poredu delavnice, okrogle mize, koncerti, simpo- >nDJ večeri SRROJIna pj.av8usta do 14. septembra se bo zvrstilo več P editev v okviru XIV. Košičevih dnevov. ‘WSKA SOBOTA M|vlrtek’ 23' avgusta, in v petek, 24. avgusta, bo v mar U tekmovanie v računalniškem igranju oziro-Sip ' kanParty. ki ga prirejajo prvič v Murski Soboti jan°VhC'oz- risti, ki urejujejo Sobota Info Pagc. Vsak ](e 09 '5. uri bo predvajan film, prvi dan bo to Hac-1END drURi dan pa $wordfis*T j gj^rani Prireditev festivala Mini Vang, ki ga prireja štev ^an8uard ob podpori Zveze kulturnih dru-ČC( Cndava in JSKD - OI Lendava: cl rtek’ 22. avgusta: ob 18.00 koncert skupine Pani- Peteb1;?^ (Park> Pro' l ■ av8usta: ob 18.00 dia-tve v folo8rallj fotografinje konJriD' > 2000 rl skupine Illusions iz Len- Pub). RAZSTAVE MORSKA SOBOTA - V Galeriji si lahko ogledate razstavo Slike avtorja Roberta Černelča in izbor del iz stalne zbirke galerije. - V muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V kavarni Jelša je na ogled razstava Foto kluba Murska Sobota z naslovom Zeleno. - V Art Caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Matjaža Krivica. - V razstavnem prostoru podjetja FERing, d. o. o., so do konca avgusta na ogled dela v glini avtorice Ivanke Lehner iz Černelavec. LENDAVA V sinagogi si do 27. avgusta lahko ogledate fotografsko razstavo Fatal Feminists Eve Vasari in slikarski projekt Činaltatni kepeket Katje Pal. MONOŠTER V Slovenskem domu je do konca avgusta na ogled razstava likovnih del članov likovne skupine Društva upokojencev M. Sobota, kjer razstavljajo Ernest Bran-sberger, Vlado Sagadin in Lojze Veberič. MORAVSKE TOPLICE V galeriji hotela Ajda si do 25. avgusta lahko ogledate razstavo del dr. med. Miloša Bičanina. LJUTOMER Ko je hudo, me pokliči! — telefon * * Male oglase za Vestnik ,n Murski val aRko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik °d 7.00 do 15.00. Dl °^etie za informiranje, d. d.. 08 Ttejvudiurfem Mč ču dan! Klic je brezplačen, omogoča ga Telekom V3 Slovenije S' 13 V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate projekta Singer in Dislocated Me avtorice Marije Mojce Pungerčar iz Ljubljane. GRAD V grajskih prostorih sta na ogled razstavi Orožje od 15. do 18. stoletja in 35 let NK Grad. Delimo vstopnice za kino kino • k Murska Sobota Četrtek, 22. avgusta: ob 20.00 ameriška romantična komedija Druga najboljša stvar Petek, 23 avgusta: ob 18.00 ameriška komedija Vse o fantu, ob 20.00 Druga najboljša stvar Sobota, 24. avgusta: ob 18.00 Druga najboljša stvar, ob 20.00 Vse o fantu Nedelja, 25- avgusta: ob 18.00 in 20.00 Vse o fantu Gornja Radgona Petek, 23- avgusta: ob 21.00 ameriška študentska komedija Sestre Nedelja, 25. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Sestre ki n Dopolnjeni naslov filma se glasi Maratonci tečejo častni krog, našo nagrado pa prejme Darinka Zelko, Mladinska 12, Rakičan, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naslednje vprašanje pa se glasi: Kako se imenuje kino v Murski Soboti? Odgovor: BOR Z/B ZNAN je informacij- sko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim! In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo? - Išče se znanje matematike za SŠ in fakultete. - Išče se znanje oblikovanja spletnih strani. - Ponuja se znanje nemškega in angleškega jezika. Inlormacije: BORZA ZNANJA M. SOBO- TA, pri Ljudski univerzi M. Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOV AKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 । Odgovore pošljite do 27. avgusta na naš naslov: I Kupon št. 34 Vestnik, Ulica arh. Novaka 13.9000 Murska Sobota • ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1 KAVANNA - Nenp Belan 2. SLOW BURN - David Bowie 3. OBJECTION (TANGO) Shakira 4. LOLA - En Face 5. LITTLE BY LITTLE - Supertramp 6. STOP CRYING YOU HERT OUT - Oais 7. SHOOT THE DOLG - George Michael PREDLOGI: TORERO - Chayanne MORN1NG DEW - Robert Plant TOYYO-Thalia LESTVICA SLOVENSKE ZADAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. KO BIL SN ŠE MALI PIZDUN - MI2 2. HOTEL MODRO NEBO - Kingston 3. FONTANA ŽELJA - Pax 4. MOJA ZEMLJA - Regina 5. PESEK V OČI - Nuša Derenda 6. VROČE Ml JE - Anika Horvat 7. TEKILA IZ TVOJEGA POPOPKA - Victory PREDLOGI: OCEAN-Tabu ČE KDO MI BO POVEDAL - Californija TRISTO ARABCEV - Peter Lovšin LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. SONCE, POLJUB MI DAJ - Navihanke 2. ATA MAMA, DAJTA GNAR - Polka punce 3. RADGONSKI KLOPOTEC - Vitezi celjski Modrijani 4. NE CUKAJ ME ZA KITKE - Unikat 5. NAZDRAVIMO PRIJATELJI - Štrkpomlad 6. ISKRENO SEM TE LJUBILA - Rokovnjači 7. LE SPI, PUNČKA MOJA - Ans. Tonija Sotoška i PREDLOGI: I TARČE DEKLET - Gregorji Novaka 13. M. Sobota y i .... !! ! ' 7 .-d? I Slovenije bliski zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota I ,PROSTA delovna mesta 23 Zasedbo j | PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba ............ mziiOA t Ohmočje MuiskaJSfeeiS-----®’ lll-IV 29_ V VI 3_________S. VII-VIII 7 SKUPAJ 55 ^kkir a°loikn 6as 3 mes.; 1 L delo-N nln dru9i P°S°ii; ZAPOSLI SE Obdelovalec kovin; mož-‘Odon^L^VE ZA NEDOLOČEN 'NGLAR, D. 0. 0., O.PAMn A proizvodnjo in pro-*\§t«SkA23, GORNJA RADGO-V ■rnest:3 ^klepar iNoiwAR (LAHK0 TUDI PRIPRAV- D- 0. 0., PODJETJE ZA % Pi?VlS 'N trgovino, LEME-conci VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNEGA VOZILA ZA SLOVENIJO; določen čas 12 mes:, 5 I. delovnih izkušenj: vozniški izpit kategorij: C, E; drugi pogoji: DRUGA USTREZNA SMER III.STOPNJE IZOBRAB.; do 27. 08. 02: DEBOK, D. 0. 0., KUZMA 47A, KUZMA S1 6as 3 mes» 6 mes. de' V^GA^'119' P°9°ii; DRUGI P°' smer iv. ali . 1 KUHAR ■ NATAKAR NATAKAR ZA PRIPRAVO IN STREŽBO PIJAČ: določen Čas 3 mes:, JEZIKI: SLOVENSKI JEZIK ■ GOVORNO IN PISNO: ZNANJE PROGRAMSKIH ORODIJ: DELO S PREGLEDNICAMI ■ OSNOVNO: VOZNIŠKI IZPIT KATEGORIJE B: DRUGI POGOJI: DRUGI POKLIC: NATAKAR, KUHAR: do 11.09.02: GJERGJEK SUZA-17, SPODNJI IVANJ- unt|E... : IV. MLI KUHAh, uu • iM^Llf^p^ŽNOST PODALJŠANJA na s. P.. NEGOVA p ;2d°4.09.02; PAVLINJEK c) ’ b^S**:*"* — ............. 'Itt L del. mest: 3 b''%l en določen čas 5 »^možnost nadalj-«^'n?-0802;P.T.S.P0LI- KUDmii KUHAR/-ICA: nedoločen čas: 24 mes. delovnih Izkušenj: do 27.08.02: GORIČAN RUDOLF, S. P., PARTIZANSKA 3, GORNJA RADGONA SAMSKO STANOVANJE; DRUGI POGOJI: ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDATKA S KATEROKOLI DRUGO ŠOLO ALI BREZ POKLICA; MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; ŽENSKI SPOL; do 26.08.02; RITUPER MARJANA, S. P., KAVA BAR MARJANCA, ŠALOVCI 161, ŠALOVCI | NATAKAR: določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jčzik - govorno; vozniški izpit kategorije B; do 27.08.02; BRENHOLC VINKO, S. P., JERUZALEM GOSTIN-, STVO IN TURIZEM, JERUZELEM 8, IVANJKOVCI nAtKAR/ ICA; nedoločen čas; do 27. 08. 02; GORIČAN RUDOLF, S. P., PARTIZANSKA 3, GORNJA RADGONA TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 24. 08. 02; VIRAG PETER, S. P., VENEZIA SHOP, ULICA STANETA ROZMANA 7, MURSKA SOBOTA pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije B; do 01.09.02; TERMO TRADE, D. 0. 0., KOCLJEVO NASELJE 9, BEL- TINCI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE ŽIVILSKI TEHNOLOG PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; do 03.09.02; POMURKA MESNA INDUSTRIJA, D. D., PANONSKA ULICA 11, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 3 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA PROJEKTNI VODJA; določen čas 12 | mes.; 2 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: 3 MESECE POSKUSNO DELO; MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; ZAPOSLI SE LAHKO TUDI INŽENIR STROJNIŠTVA; do 18.09.02; PAVLINJEK JOŽE, S. P.. ČER., GORIČKA 150, MUR- SKA SOBOTA MAGISTER FARMACIJE STROKOVNI SODELAVEC V LEKARNI; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT IZ FARMACIJE; do 07.09.02; PAVLINJEK BRIGITA, MAG. FARMACIJE, CANKOVA POVEST O SREČI - Zarja TANGO POLKA - Anja Burnik s prijatelji LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. NAMESTO KOGA ROŽA CVETI - Dorina & Dejan 2. ŽIVLJENJE JE KARNEVAL - IJalicanum 3. ROŽA PORTOROŽA - Duo Andrej & Matej 4. DVE ZVEZDI - Blanka Keršič 5. GE RAD PIGEN - D’Kwaschen Retashy 6. TEBE SI ŽELIM - Nikola 7. ZA ENO NOČ LJUBEZNI - Marina Huber PREDLOGI: TAKSI SEXI-Gnila jajca LUJBICA MOJA - Jože Kovač Uri NINA - Komet Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 2p. avgusta 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 34 - glasujem za skladbo | NSTSNMV:....................... I 7 VELIČASTNIH:................... . GLASBA NAŠEGA SRCA: ................... LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«......... , Ime in priimek ter naslov:.... I lu B dAMNA 11 A, VIDEM LtdelmeSV.6 *lip?'hg| dolo£en &as 5 NADALJ- Un i DRUGIP0KUC KLJU‘ M rb.'D11.09.02^.1.8. POLI- Ob noriški >■, 'lezikl: nemšM iez'k -^KOtpo kate9°r‘ie: G: d0 ^An1Ka janez, S. P., AV- R ' RAjh nade ioa, lju- ' / NATAKAR / NATAKAR: določen čas 12 mes.: do 04. I 5 09. 02; F0RMING, D. 0. 0., TRGOVINA, '• GOSTINSTVO, TURIZEM IN AVTO ŠOLA, I ' j LACKOVA 6, RADENCI ‘ I NATAKAR ZA PRIPRAVI) IN STREŽBO PIJAČ IN I TOPLIH NAPITKOV; določen čas 3 mes.; I jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; l znanje programskih orodij: delo s preglednicami ■ osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: NATAKAR ■ KUHAR; do 07.09.02; GJERGJEK SUZANA, S. P., NEGOVA 17, SPO- DNJI IVANJCI NATAKARICA; določen čas 6 mes.; EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST NA TERNU; določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji; ZAPOSLI SE LAHKO KANDIDAT Z DRUGO USTREZNO IZOBRAZBO; do 27.08.02; FLAMINGO. D. 0. 0.. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA EKONOMSKI TEHNIK ZA RAČUNOVODSTVO KNJIGOVODSKA DELA IN PRODAJA; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in 65A, CANKOVA DIPLOMIRANI EKONOMIST EKONOMIST ZA RAZISKOVANJE TRŽIŠČA; določen čas 3’mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno, uporaba interneta - osnovno; drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 04.09.02; PAVLINJEK JOŽE, S. P., ČER., GORIČKA 150, MURSKA SOBOTA PROFESOR GEOGRAFIJE PROFESOR GE-ZG; določen čas 7 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; DRUGI POGOJI: NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOP.; do 23.08.02; OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA LJUTOMER, CANKARJEVA CESTA 10, LJU- TOMER Besedilo: KUPON za JRSKU UmjdlVU UK uvv * ___ zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Naslov pošiljatelja: 32 ZADNJA STRAN 22. avgust 2002 Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 21. avgusta 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 226,7613 227,4436 228,1259 Hrvaška HRK 191 1 30,8729 30,9658 31,0587 Madž. HUF 348 1 0,9243 0,9271 0,9299 Švica CHF 756 1 154,3959 154,8605 155,3251 V. Brit. GBP 826 1 353,7066 354,7709 355,8352 ZDA USD 840 1 232,0758 232,7741 233,4724 V dvoje je lepše Razjasnjena smrt mladoletnika, najdenega v potoku Ščavnica a je v dvoje lepše, kot če ostaneš sam, vesta današnja poročenca že Kuhali so zvarek iz rož, nabranih v Ljutomeru trinajst let! Toliko časa namreč že živita v dvoje in, kot vidite na fotografiji, nista sama, ampak imata že veliki hčerki, ki se zelo radi smejita. Lepa in srečna družina. ogrešanega mladoletnika iz Ljutomera so našli po nekajurnem iskanju v torek zgodaj zjutraj ob 7.20 mrtvega v strugi potoka Ščavnica v Ljutomeru. Kraj najdbe si je ogledal tudi zdravnik, ker pa vzrok smrti ni bil ugotovljen, je odredil obdukcijo. Po do sedaj zbranih podatkih je bilo ugotovljeno, da je bil pokojni v večernih urah v družbi šestih mladoletnikov, zadrževali pa so se v bližini kraja najdbe. Na travnik ob potoku so odšli z namenom, da zaužijejo zvarek iz okrasne Dature, katere cvetove so pred tem potrgali na enem od vrtov v mestu Ljutomer. Po zaužitju zvarka so pokadili še nekaj cigaret marihuane. Vsi, ki so zvarek zaužili, so čutili močne halucinacije, še posebno pokojni in eden od prijateljev, s katerim sta ostala na kraju dogodka. Drugi pa so odšli domov. Enega od njih so starši dopoldne odpeljali na zdravljenje v bolnišnico in je zunaj življenjske nevarnosti. Agonija pa se je za starše pogrešanega, ki so ga pustili samega, še nadaljevala. In ko se šest-najstletnik, ki je odšel od doma v nedeljo zvečer, še v ponedeljek do 21. ure ni vrnil domov, je oče obvestil policijo, da pogreša sina. Še isti večer prijave se je vključilo v iskalno akcijo 18 gasilcev PGD Ljutomer in devet policistov PMP Ljutomer, naslednje jutro pa so se policistom in gasilcem pridružili še pripadniki Civilne zaščite, tako je v torek po- POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA. ARH. NOVAKA 28 zbira ptoslo-»oljne prispevke občanov In organizacija račun pri Ljubljanski banki: 0234^ 0019232470. ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahka dobite po tel.: 031 438 342 grešanega iskalo že petdeset ljudi. A ko so ga našli, je bilo že prepozno. Usoden je bil zvarek strupene rastline. Naj še dodamo, da se rastline iz rodu Datura, iz katere so pripravili zvarek, uporablja kot halucinogeno sredstvo v obliki cvetov in semen. Rastlina večkrat rase na naših vrtovih kot okras, znana je tudi pod imenom angelska trobenta, slovensko ime zanjo pa je navadni krista-vec. Najbolj strupeni deli rastline so črna semena. Znaki zastrupitve pa so suha usta in žrelo, zastrupljeni težko požira hrano, muči ga huda žeja, postane omotičen in bruha, srce mu močneje bije, zenice se razširijo in slabše vidi, pri tem pa čuti hude bolečine, od bolečin pa celo kriči. Ob nepravočasni zdravniški pomoči so posledice lahko tragične. Posamični primeri uživanja te rastline s težkimi posledicami so bili v Sloveniji že zabeleženi, tudi v Pomurju, in sicer spomladi leta 2001, ko so tak primer obravnavali v Lendavi. Skupina mladoletnikov je zaužila isto vrsto rastline, vendar takrat brez posledic. A. Nana Rituper Rodež ■ OKNA-VRATA-SENČILA Jože Senekovič, kmetijski tehnik, ki je živel v Grabah, in Brigita Kočar Senekovič, pravnica, iz Mahovec se poznata iz dijaških let, saj sta se velikokrat videla in videvala na poti v srednji šoli v Mariboru, kjer je on obiskoval kmetijsko šolo, ona pa gimnazijo. Prijateljevanje je preraslo v nekaj več: zunajzakonsko skupnost, leta pa so tekla. Pa ne kar tja v en dan, saj sta se jima v tem času rodili hčerki. Starejša Katja je stara 11 let in bo šla septembra v peti razred; mlajša pa je Anja, stara devet let, in se veseli vstopa v tretji razred osnovne šole. Jože, ki je zaposlen v avstrijski Lipnici, in Brigita, ki dela v pravni službi d. d. Radgonske gorice, sta v letih, odkar sta skupaj, uspela tudi sezidati veliko hišo v Plitvici, ki je povsem urejena in družina živi seveda tam. »Prvo je varnost, svoj dom...« sta povedala poročenca, ki sta se prav te dni vrnila s svojima hčerkama s poporočnega dopusta na morju. Poroka pa ni bila kar tako! Poročila sta se namreč pod slapom v kleti Radgonskih goric. Za poročni priči pa sta naprosila kar vsak svojega brata: Franca Senekoviča iz Apač in Antona Kočarja iz Maribora. Nevesta je imela dvodelno obleko zlate barve in šopek vrtnic bež barve, ženin pa je nosil temno modro obleko, belo srajco in kravato, barvno usklajeno z ženino poročno obleko. Hčerki sta bili v povsem enakih oblekah in z enakima šopkoma. S poroke, kjer so seveda nazdravili z zlato penino, je poročenca in njuno spremstvo odpeljal v gostišče Urška v Plitvici, kjer je bila gostija, turistični vlak. Poroka pod slapom, vožnja z vlakom, ki pelje po cesti... Vse to (in ne samo to) je nekaj posebnega in splačalo sc je (po)-čakati trinajst let. - Š. S. Slovensko okno prihodnosti Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 61 01, Fax: 02/656 16 11 S PE Murska Sobota, Markišavska 10 NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek: Ulica: VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico! Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota VESTNIK okviru praznika občine Ljutomer je bila tudi v Prece-tincih slovesnost, na kateri so prevzeli obnovljeno orodno gasilsko vozilo, ki so ga kupili od PGD Trnovci in odšteli zanj 300.000 tolarjev, obnovitvena dela pa so jih stala okrog 130.000 tolarjev. Slavnostni govornik je bil župan ljutomerske občine Jože Špindler, ki je predal ključe obnovljenega vozila poveljniku društva Milanu Semeniču, ta pa šoferju Francu Nemcu. Župan je ob tej priložnosti podelil tudi občinsko priznanje predsedniku PGD Precetinci Mirku Lebariču za dolgoletno in humano delo v gasilskih vrstah. Orodno vozilo in obnovljen gasilski dom je zatem blagoslovil župnik iz Male Nedelje Branko Ogrizek. Povejmo še, da je bila med gosti tudi županja mesta Ljubljana Vika Potočnik. Besedilo in foto: J. Ž. I V 22. avgust, četrtek,___________TIMOTEJ 23. avgust, petek,______________GORAZD 24. avgust, sobota,_____________JERNEJ 25. avgust, nedelja,____________LUDVIK 26. avgust, ponedeljek,_________VIKTOR 27. avgust, torek, _____________MONIKA 28. avgust, sreda,AVGUŠTIN 26. avgusta bo sonce vzšlo ob 6. uri in 15 minut, zašlo pa ob 19. uri in 51 minut. Dan bo tako dolg le malo več kot 13 ur in pol. 23. avousta ob 0 30 minut ho na nnhii nastnnil Min Za upravno osebje čini Murska Soskaf«» zelo privlačna zu 'volitvami so neka dali kandidaturo,^ .upafls»( pravijo. dareceišnia 9neCa' stolčkom precejs *** . ik v Narodnostni sye ^or^ vskotopliški obči n Jb||vOh Si prizadeva,da b tudipf*’ skem svetu mest nik Romov. Za ^p^aial najprimernej SMeStni 0^ že zaprosil v M ska Sobota. Radgonski župan Miha v^-do zdaj še ni potrdil svoje o ’ ležbe na otvoritvi letošnji bilejnega 40. mednarodni kmetijsko-živilskega ni®3 Gornji Radgoni. Pokrajinska in študijska knji niča v Murski Soboti je zabred v tako hudo finančno stisko, ii grozi stečaj. Nekateri predlagajo, da knjižnica za^ razprodajo obstoječega W nega fonda. Direktorica Pal11 va že išče najugodnejšega a dnika za postavitev stojo' dvanajstih občinah, kjer bo ge prodajala. Mesto šefa m daje bo zaupala Jožetu VuS cu. r Šlif" cC petrovski ^egel A dopusta na . gaszaP jrei * tve ob ieiu prazniku. jelluJ javnostjo ^prid1 1 ntenzivno^bOn^ k»*^ letošnjem *** a/ Prv-P"1*^ V sebebor LiednK^5’ -Vnai'"* bnik. Prezidij je dobil sporo^ 2 nost, v katerem Srakovoj dniki sim^^> dnjem določanju n°se kmečki metodi. P0^0 znana založniška Pa bodo Mujdrcova^ strcova Manka in S"VI / tin. j ** .ir pt«k*^;W la, da ^ooto^Ld« bodo°P> RazmišU^ tere^ mitingi" bogracia 4 živi1 lokalov ksrX mestni boti- KESHA»fl