l J " 'i I ':l| ■■I t I I U ► 1, 'h V? s i'>i }4 '4 9^' k. L. h I * Hi r Pen že 4 lejta živSn. !k I •> BRIGITA PERHAVEC, MURSKA SOBOTA, službeno zadolžena za mladino in kulturo v Mestni občini, zasebno pa ena najinventivnejših ustvarjalk tort v deželi. l tl # ■ l< !■ +?-il S; ;, j-I I I I t L f I 1, I /■■. ■■ 't ' ■■ Z;A--?a' 6* l'^ I 10^.’ III I O I I J :§ JI W- < ■1 SsvSs ' x.^ /.'-.ii,'! 'S J ■ < flL ,0 ■■ ■ ■ . *■ *z ■V * i . T I ll -•'•• t r,’''t.':2i*Li .<>!« -s ' ’ '■^ »i: - ■ ifr'- *••• B -iV 1W. 'if P--4 '•fr M' ■1,6 iM .. ■S':: -------- ^'Ss VESTNIKOV MESEČNI^ četrtek, * A' i 1- • 25. februarja. 1999, 47. številka i I februar ’99 tute tute VESTNIK 42 VANEK KJER SE DAVITA DVA... 1 'If "I I H . : GEZA ■ * -ti?;- l: LENDVAI ZENEIELET ra«! I 1 NAJ glasbena skupina HALICANIUM, ki že več let velja za ekskluzivnega zabavljača v lendavskem hotelu Lipa, obenem pa ansambel vodi na dvojezičn^j [ne dvoglasni!) glasbeni sceni, se je odločila za obisk. Dve tretjini Halicanuma, brata BAZSIK, ROBERT in FERI, sta tokrat brez svojega bossa Branka Koša; nazdravila pri nekdanjem članu, vokalnemu solistu ROBERTU HORVATU. Pa*, ne samo njemu (na fotografiji je lepo vidna njegova kravata), pač pa tudi mojstru zvoka na lendavskem MMR-ju ŠTEFANU BENCIKU in BOGLARKI, ki je« blizu srcu enemu od Halicaniumovcev. Da ne bo pomote: Bazsika je za Pentute* izjavil, da zgolj preskuša, kakšna je bližina ženske. Priče trdijo, da je od nastanke fotografije še vedno ves vročičen in na ta način pridno varčuje pri kurjavi. API- l ...DŽOUŽI V FOTOGRAFIJO PRISKAKLJA! POGAJANJA S HRVAŠKO 4 r V 1 I g 1 « t 'r*; 1 F ■^‘l I, »le cn 5 . (7 * p ?!&«- -U t I I V i' ■ r ;f ■ K I ] (Ji i ■»JUH Potem ko je bolj ali manj jasno, da “ping-pong" prvih “reketov” Slovenije in Hrvaške, FRLECA in GRANIČA, ne bo dal (vsaj v regularnem času ne) zmagovalca pri določitvi meje med državama, je stvar vzel v svoje roke naš stalni sodelavec FRBO. Pogajalca z nasprotne strani sta s hrvaške zabavnoglasbene estrade (levo VLADIMIR KOČIŠ - ZEC, desno nekdanji član skupine NEKI TO VOLE VRUČE), zato je pričakovati, da bo dogovor kmalu sklenjen. FRBO je namreč znan po odličnem posluhu [na pamet in mize zapoje Zdravljico od začetka do konca in obratno), zato bo z estradniki lahko prepeval, poleg tega pa so vsi zagreti za najpomembnejšo postransko zadevo zemeljske okrogline -nogomet. FRBO 3 X 14 = 42 LETNO ŠEPETANJA (BREZ KRIKOV) ? frJ ŽUPAN* NASMEJAL^ DRŽAVNO? URADNICO Novi župan nove komune DOBROVNIK-MARJAN KARDINAR je znan po duhoviti tih dovtipih, ki spravijo v dobro voljo ne le njega, pač pa tudi okolico. Pentute ne' vedo, kako je spravil v smeh državno s^ kretarko v slovenskem Ministrstvu za šolstvo in šport TEO VALENČIČ, vsekakor pa mu je to uspelo med tako pomembnim dogodkom kot je bila dobrovniška razprava o novostih v šolstvu. JOG .ttJ SMRKOU SMRKA TA PUJSI . V PUCONSKI CERKVI n®'*® 1- fc» E' '< Er^Oč« P® ,vel P®' I 1. Nataliteta pada, tako med nami (ljudje) kot njimi (pujsi). K temu dodajmo, da je slovenski politični vrh pošteno oklestil “njihovo” ceno, tako da je vse več uvoza tujih svinj. Kmetje bentijo in grozijo z generalnim štrajkom. pa se zdi, da onim v Ljubljani to sploh ni mar. Ali še huje: da komaj čakajo propad SLO kmeta. Zato skušajte slediti svetlim zgledom kot je oni TEREZIJE in ANTONA FAJFARJA iz ZBIGOVCEV PRI GORNJI RADGONI, Premoreta štiri plemenske svinje, od katerih je vsaka 4-krat letno noseča in praviloma spravi na svet do 14 mladičev. Ko bi samo del (morda petina) svinjske (re) produktivnosti zajel tudi nas. EKEC J I Očitno kmetijskem ministru CIRILU obisk v puconski cerkvp ni kaj prida pomagal, da bi uspel zaščititi ® Predvsem tiste, 1 ukvarjajo s prodajo prašičev. Poceni uvo^ 1, konkurenca, navzgor v hramu svetosti pa bi morda '^ojati pogled proti mu predsedniku Janezu D, ,4. !■ VESTNrK 43 tute Pen tute februar '99 1 ► f I .1 li ŠAJNI PA JE! UREDNIK MURSKEGA VALA DAL ODPOVED ,'^s V«3^**** ■ c M MBS;. PAPARAZZI NE MIRUJEJO NOVINARKA PRIPRAVNICA) VIDA IN NOVINAR (PESNIK) MILAN ^9 (Relativno) nova sodelavca v Žuti kuči, MV pripravnica Vida TOŠ in urednik kulturnih strani Vestnika, sicer jiesnik Milan VINCETIČ, sta par. Kakšen, je težko reči, vsekakor pa dve osebi različnega spola na isti fotografiji lahko označimo za par. Pentute pa si že zato, ker so tute, lahko privoščijo špekulacijo: Milanu bi mlado ženo gotovo zavidali, po drugi strani pa bi bil deležen novega pesniškega navdiha in dodatnega poguma, da bi se resneje lotil tudi pisanja leposlovja. Pustimo času čas! GeGRA '.i 7 i! X iA::. nM FABI CIPOT ZMAGUJE NA CEU fBONU Potem ko se je moral sprijazniti z izolacijo na Ljudje smo zaposleni večinoma zato, da preživimo. Sebe in družino. Urednik Murskega vala MARJAN DORA ni izjema Tudi zato se je tutarsko zvedelo, da nogometmn popotova-več ne bo opravljal pomembnih nalog na tem delovnem mestu. Denarja na- ™ mreč več ne potrebuje, saj je pred kratkim zaslužil nič več in nič manj kot 10 milijonov DEM. Glejte priloženo dokumentacijo in se čudite. A ne bodite škodoželjni, morda sreča že jutri čaka prav VAS! njih, saj ga soigralci obi POMANJKLJIVOSTI I KJE JE TRETJA? ie lep*® čajno ignorirajo zaradi rockerske glasbe, ki jo posluša^ je FABIJAN CIPOT - FABI, novopečeni reprezentant Slovenije iz vrst soboških črno-behh, dvakrat zmagal. Prvič zavoljo poziva žo-gobrcarskega državnega selektorja KATANCA na turnir v arabski Oman, kjer je igral za Slovenijo, drugič pa, ker ■ ■•^1 K Ljudska pravi: "Tri riti skup’ zašiti, to luštno mora biti!” ACI se je potrudil in po domači deželi iskal zadnjični trojček. Žal ga ni našel, zato se morate zadovoljiti z dvema. Nista sicer tako popolni kot bi bilo ljudsko število, pa vendar upamo, da bo za ilustracijo (po)pustnega razpoloženja tudi to dovolj... foto: ACI TELO ZENSKI AKT NA PLATNO ft- ^odnapig* '1 gostišču Jfia '■^iBJcovi je bilo -tudi lani r^etav 'k' ikosa iz *'*urgke oobote in ‘^erec seje prestavil a „ikt i. Pasta vljali J»^rltalanič. /'■rec, in Se in letos nadaljuje z r^stavo 1 ikovnikov,rastaVa ^PaZberger pre ta vil domačo od gktov mtretov domačin Ijnkovo nekoč, dl telo ženski a kt na platno. nta leto s iuj e jo. f rku iF*”’ J je nepoškodovan zdržal (na nogah!) do /godni« ■5^ ga jutra na enem najnapornejših “turnirjev”: gre za prireditev BUJTA REPA, ki jo vsako leto v Ljubljani prirejajo naše gore listi - študenti. Na fotografiji (avtor ACI) je FABI s prijateljicama svoje prijateljice. Da bi se zanj lahko končalo tudi bolj klavrno, priča drugi posnetek (avtor SP). Trener MURE JOŽE KAROLI -ŠOŠO je torej lahko pomirjen, najuspešnejši iz Murine generacije mladinskih državnih prvakov se dobro znajde tudi, če je na veselici! Buittbajči..- februar '99 Pen VESTNIK 44 KOMPen TAR Veliko se v zadnjem času srečujem z razpravami o romski problematiki. Eden od razlogov za to je nedvomno oddaja Romskih 60 minut, ki jih že peto leto pripravljamo in predvajamo na Murskem valu ob petkih popoldne. In ker smo praktično edini slovenski medij, ki se tako redno in toliko časa ukvarja s to problematiko, nas pozivajo na različna srečanja, kjer se govori o Romih, še posebej o Romih v medijih. Na zadnjih dveh, v Sofiji in Ohridu, lani jeseni in letos v februarju, smo se zbrali, da bi govorili o isti problematiki, vendar dve povsem različni sestavi. Pravzaprav sem bil edini, ki sem po naključju sodeloval na obeh shodih. Na prvem smo namreč modrovali o tem, kaj in kako početi z romskimi mediji ali mediji za Rome sami “gadže”. Pri nas v Prekmurju nas Nerome oni kličejo za pavre. Povsod po Evropi, v romščini, smo gadže. Počeli smo namreč natanko tisto, kar je bilo na Ohridu, kjer se je zbralo okoli 100 romskih novinarjev, urednikov in publicistov iz 21 evropsk± držav, najbolj postavljeno pod vprašaj. Da se o njih, njihovih medijih in pisanju o Romih, pogovarjamo tisti, po čigar žUah ne teče romska kri. Ki ne vemo, kaj pomeni živeti v romskem naselju, kaj so običaji, kaj tradicija, ki ne poznamo njihovega jezika. Če postavimo ob rob povsem romantično željo beograjskega Roma, magistra Dragoljuba Ackoviča, da ZAKAJ ROMI t^W.' <3 NOČEJO BITI CIGANI? bi Romi probleme s svojimi mediji pa ne le z njimi lahko rešili le, če bi se vsi skupaj lahko fjagglili v lastni državi, pa ostane njihova resna tožba, da jih ne-romski mediji v vseh dišavah, kjer živijo, obravnavajo izrazito negativistično. Rom je kradel, Rom je tihotapil, Rom je nepridiprav. No ja, jaz kot gadžo nisem prav razumel, da so se pritoževali, da jih, Rome, pozitivno omenjajo le kot zabavljače, mužikaše, pevce. In sem jih vprašal, ker smo bili ravno v Makedoniji: "Po kom vas pa, makedonske Rome pozna ves svet, če ne po Esmi Redže- povi! n Zadnji večer je Esma gostovala na romskem medijskem forumu, To je treba doživeti: Vsi evropski Romi so se postavili v vrsto, ko je prišla v hotel. Vsakdo ji je poljubil roko, se ji globoko priklonil in s strahospoštovanjem prepustil mesto naslednjemu v vrsti. Esma je nesporna kraljica. Ne le romske glasbe, ampak Romov v Evropi nasploh. Zato se nisem strinjal z njimi, ko so rekli, da jim priznavajo le te sposobnosti. Tudi sami bi jih morali še bolj poudarjati. In še besedica o tem, zakaj evropski Romi ne sprejemajo oznake cigan. Poliglot, profesor na pariški univerzi in najboljši evropski poznavalec vseh vrst romskih dialektov Marcel Courthiades: "V indijskih jezikih, iz katerih romščina izvira, je cigan beseda, ki označuje sužnja, ne Roma. Zato se tudi ne strinjam z nekaterimi umetniki, ki javno izjavljajo, da so cigani, ne Romi, Če hočejo biti cigani, naj to bodo, vendar naj ostalih Romov ne mešajo v to. » MARJAN DORA POMLADI ■.<1. A 1 M .k; ■*' ? w I SNEZAKI OBNORELI s , A' 1 S**? it A Sl ■’ rJ NafveČ dela je bilo gotovo s pivcem piva in njegovo sneženo novogradnjo, ki je nastala pri ŠKAFARJEVIH" ■ v ODRANCIH^ Vedno, ko zapade, ga izkoristimo za to in ono. k' Sneg namreč. Med drugim tudi za gradnjo. ' Včasih je bil vrhunec zimske umetnosti klasični snežak, zdaj so se jim pridružili mnogi drugi liki, ; tudi zgradil. Tokrat so na pobudo Murskega vala f oblikovali sneg v soboških osemletkah in vrtcih ter številni posamezniki. Preveč, da bi jih vse našteli, a prav vsak si zasluži pohvalo za trud v mrzlem snegu, kise je stežka spri jemal in je bilo zato delo še težje. Pa vendar naj omenimo najuspešnejše ustvarjalce: Marjan CIPOT iz MS, Nuša FORJANIČiz Cernelavcev, KOROŠČEVI iz MS, VARGOVI iz Dobrovnika in Goran ŠKAFAR iz Odrancev. Njim ob bok pa velja postaviti vse malčke iz nižjih razredov osnovnih šol in vrtcev. Bravo! P., N^taša> P. fn Jure I I I : 8-letni DEJVID in leto mlajša TAMARA MARIČ iz Odrancev zatrjujeta, da svojega ljubljenca ne data nikomur - razen morda toplemu soncu... 3 A M*. E Rekorder po višini in masi snega je VARGOV velikan iz DOBROVNIKA. Baje ga je —4uunagal delati tudi viličar! I jS' ' 'j P I F J Komisiji je bil najbolj všeč tale dvojec. Je (bil) v dvorišču CIPOIOVIH v Ulici Matije Gubca v SOBOTI, v DOBROVNIK'^ živi posebnež RIngO. To p« Je njegova belo upodobljena družina. VESTNIK 45 Pen februar '99 PANONCE tli r' Brigita Perhavec, Sobočanka, je atraktivna ženska, ki jo opaziš, tudi če je ne poznaš. Vedno je urejena in posebej všečna, ko si kot piko na i nadene še klobuček. Je močna osebnost, ki izžareva in prekipeva pozitivno energijo in kot viroza osvaja s svojim nasmehom. Nič na tem svetu se ji ne zdi pretežko narediti, pa naj je to v službi na mestni občini v Murski Soboti, kjer je stro-kovna sodelavka za kulturo in mladino, v štiričlanski družini ali pri hobiju, ki ji ga na prvi pogled prav nihče ne pripiše. I I f r i I - .1 A »To da počne Brigita, Perhavcova Brigita... nemogoče...« Ona pa res z veseljem peče torte, čisto posebne in samo za izredne prilike. PEN-u jo je spekla za 4. rojstni dan. Ce bi jo predčasno upokojili, kot so policiste, bi zagotovo takole za dodatni zaslužek k pokojnini pekla torte... Pe/2OF jubilej i I I J F ( * r 'l Tako si družino predstavljajo četrtošolci prve soboške osemletke. Pa vi? Malčki iz vrtca SLONČEK v MS so nas dočakali šele, ko se je polovica od 50 miniaturnih snežakov, kolikor so jih napravili, že stalila. Spomin pa le ostajal <>1 Šestošolci OŠ IH so izkoristili delo tistih, ki so sneg porinili s parkirišča na kup. Oblikovali so sneženega črva (zmaja), pri glavi katerega so pozirali. I Pravi srčki so v vrtcu GOZDIČEK. Tistega iz snega pa so prebarvali kar s temperami. '1 J ! 4’ lit. I« J Bi J -".i 'I ■ J IV. osnovna šola s prilagojenim programom^lokr at presenetila s pravo artovsko predstavo, j sodi že v sfero ekspresionizma... 21JAJCKZALETO »Prijateljica Cvetka, ki je plesala pri bel-tinslu folklori, mi je na telovadbi vedno pripovedovala o svojih tortah. Vedno sem sl mislila, da pretirava, da kaj takega preprosto ni mogoče narediti. S slikami me je prepričala in v meni zbudila veliko željo, da tudi sama poskusim. Zaupala sem ji to željo in ob njeni pomoči ustvarila svojo prvo torto - tovornjak. Ko sem bila krstna botra, sem na slavje s ponosom prinesla svoj naslednji unikat - otroka v zibelki, svaka sem presenetila z rešUcem, ki je čisto zares tulil... Velika večina mojih stvaritev je dokumentiran na v albumu, ki ga mora vsak pogledati. Posebej, če smo na sindikalnem izletu... tl ’ >1 C-4 ] PEN je družinsko delo: Nejc (starejši sin) je narisal skico za sekirico, mož Andrej je razporedil položaj korenin in določil zunanji videz, Drejc (mlajši sin) je lizal prste, na koncu pa je vse skupaj pohvalila Brigitina mama Helena, ki je prišla na obisk posebej dobro razpoložena. Dan prej je na Vestnikovem dnevu dobila gorsko kolo, v sredini oddaji Mursko- morski val na Murskem valu pa dopust na Jadranu. Poslej bo v Bigittni fotodokumentaciji tudi *pen<, ustvarjen za 4. rojstni dan Vestnikovega mesečnika. Takole po ovinkih smo zvedeli, da nam pripravlja presenečenje, pa smo fotoreporterki Nataši naložili, da to preveri. Ujela jo je sredi dela, kar je dokumentirano na današnji naslovnici, potem pa je nismo več motili do trenutka, ko je »rezultat* čakal lepo na hladnem v domači kleti. Ilir T l Potem skupaj s Penovo trojko (Bojan je bil ta večer opravičeno odsotenj, upihneš štiri svečke in torta čaka samo še na to, da jo s slastjo pojejo. Recept za Penovo torto: Potrebuješ 84 jajčk, 1100 gramov orehov, 100 gramov mandeljnov, 2600 gramov sladkorja, 800 gramov masla, 900 gramov Čokolade, 1,5 decilitra ruma in nekaj žličk kave. Maso zmešaš, spečeš, potem pa začneš ustvarjati. Na koncu iz mase za medenjake oblikuješ gobice in sekirico, napišeš slogan »Pen že štiri leta živem in se fotografiraš za album... Pojedina je bila na- g slednji dan v Žuti ku- u čl In prvi kos, ki smo I ga odrezali natančno I po Brigitinih navodi- I lih, je pripadel Boja- I nu. Po dveh urah so I bile na pladnju samo I še drobtine. Po Brigi- I tinih standardih je bila to torta za 80 ljudi (tehtala je 1 kilogra- J mov), pojedlo pa jo je I 30. Škoda, da je avto- I rica in njeni niso mo- J gli poskusiti. Navsez- I godaj so namreč odš- * U na smučanje. BILA JE RES DOBRA. _ 4. 3: 1 februar '99 in Pen vju VESTNIK -te I I i' Bi T •X. fe 5 ai »4^ .<3 Janez Mataj v Srednji Bistrici na kraju, kjer je 1943. leta strmoglavil madžarski lovec. Narava je poskrbela, da je kraj »zločina- prerasel grm. Takšno, kot če ga gledaš od spodaj, samo bolj svetlo. Letel sem na manjših in večjih višinah, najviše pa na štiri tisoč metrih. To je čudovit občutek, ki se ga z besedami težko opiše. V začetku me je bilo seveda strah, mislim predvsem na moj prvi skok s padalom, potem pa ... Poleg tega ste se zanimah tudi za zgodovino letalstva. Od kod to zanimanje? Nasploh me zanima zgodovina, ne samo letalska. Najbolj pa me zanimajo ljudje iz Prekmurja, ki so ustvarjali, ne boste verjeli, tudi svetovno zgodovino letalstva. , Če bi mi imeli svoje letalstvo, bi bili v zgodovin- | skih knjigah zapisani kot prekmurski letalski asi, । kajne? KAKŠNE BARVE JE NEBO Sobočan in ponosen Prekmurec Janez Mataj se je že v mladosti zapisal letalstvu, vendar ni začel kot prosluli Ikar, temveč kot modelar in tudi vojaški padalec - Nekaj zgodb iz njegovega še neobjavljenega romana s pomenljivim naslovom Obrni plašč, v katerem se bodo spoznali tudi nekateri Sobočani, smo na straneh Pena že prebirali - Prvo, kar sem ga vprašal, ko sem se mudil pri njem, jaz, ki sem preživel že nekaj »strahov pred letenjem«, je bilo, kakšne barve je nebo, če si zgoraj... Klepet z enim od najmlajših motornih letalcev v sociahstični Jugoslaviji murci prvega šolanega letalca že 1914. leta, in sicer Štefana Hozjana iz Brezovice pri Veliki Polani, ki je bil tudi eden največjih letalskih asov, o katerem so pisali celo v ameriških strokovnih re'vi-jah, so pa podatki o njem tudi na internetu. teška točka, zato, hvalabogu, ni prišlo do bomban-diranja. Kako pa so sprejeh Prekmurci sestreljene pilote? I ■■-Točno tako. NašTfaritje sO' sTu^fli'predvšen^TPttt^j jih vojskah, v mislih imam seveda madžarske le talske sile iz prve ali druge vojne, o čemer sem že precej pisal tudi na straneh Vestnika, v Nepujsa-gu in v letalski reviji Krila. Kakor kje. Naj povem tudi to, da so enemu od sestreljenih pilotov nad Martinjem zaradi prstana odrezali prst. To lahko potrdim s priča-mi.V Soboti pa so enega pilota, ki mu je zgorelo padalo, kratko malo sezuli. Tako je pač bilo. Boste to zgodovino naših vrlih letalcev Izdali v knjigi? Če bo šlo vse po sreči, bo knjiga s to tematiko izšla že letos. Zelo me veseli, da se tudi naša domača založba zanima za izdajo. Ah so Prekmurci kaj slabši letalci od Štajercev ah Kranjcev? •c* ■^1 A ■* Od kod vam vsi ti podatki? Ne, ne, pilot je vsak dober. Ni pomembna narod nost, ampak človek! Madžarski častnik februarja 1944 pred sestreljenim zavezniškim liberatorjem B-24 z oznako 8604; bombnik je odvrgel nekaj bomb nad Goričkim, častnik, ki se postavlja pred njim, pa naj bi ga sklatil z neba. Ja, ja, prebrskal sem mnogo papirjev, bil v vojnem muzeju in arhivu v Budimpešti pa tudi po internetu brskam. Seveda pa je mnogo prič še živih in prav njihove izpovedi so veliko prispevale k moji knjigi. Kako je pilotu v zraku? Dandanes skoraj več ne gleda skozi okno, temveč v monitorje. Kako je bilo v vaših časih? Pa tudi romanu? Ko sem jaz začel leteti, so bili še pionirski časi letenja, a ne v smislu bratov Wright ali Edvarda Rusjana Takrat je bil človek v zraku še bolj odvisen od sebe. Sedaj je letenje bolj preprosto kot pred leti, a užitek letenja je ostal enak. V drugi svetovni vojni so nas »obiskovala* in se mnogokrat tudi trdo prizemljila zavezniška letala! Prvo nemško letalo se je pri nas pojavilo z vstopom nemških sil pri Gederovcih, in sicer že navsez O tem raje drugič. Ne, ne, ne bo govoril le o letalih Naslov bo Obrni plašč. Kaj je za naslovom, pa si lahko vsakdo predstavlja, kajne? Milan Vincetič Se je dogajalo več nesreč kot danes? Logično, saj motorji še niso bili tako popolni Ali se lahko rešiš z dvomotornim letalom, če eden odpove? Seveda se da pristati, če je le primeren teren. Ali vas je kdaj zamikalo, da bi šh med profesionalne pilote, morda med potniške? godaj 6. aprila ’41. Najprej so priletela izvid-niška letala, ki so preletavala območje od Ge-derovec do Radgone in se preusmerila proti Šentilju. Za njimi so prišla madžarska patruljna letala. Prvo madžarsko letalo pa so za vezniki sestrelili ’43. leta. I Kaj pa »rijadoni M ^■: [31 V visokogorju predstavljajo konji, osli in uiule edino prevOžno oziroma jahalno sredstvo. Razdalje je mogoče premagati le peš ali na hrbtu živali. DO KAŠMIRJA Več razlogov je bilo, da sva se z Andrejo odločila za ogled Kašmirja. Glavni je bil ta, da spoznava nove kraje in ljudi ter njihove navade. Kdo še ni slišal za kašmirsko volno, za ročno tkane preproge in svilo ter izdelke iz orehovega lesa ...1? Pokrajina je prekrita z mnogimi jezeri, v katerih se lesketajo obronki z gozdovi poraščene severozahodne Himalaje. Na pobočjih gora so v skale izklesana terasasta polja. Ob njih so zaselki in koče pridnih in delavnih ljudi. Tipična vasica s preprostimi lesenimi hišami. ...^- Ite-/ •.ir' ■«. sf:' J..-. •■/ f Po visokogorskih planotah se pasejo ovce. Od tod izcir« znana kaš-mirska volna. Terasasta polja Kašmirja omogočajo, da se rastlinske kulture ne mešajo med seboj. Pa še ena korist je. Odvečna voda odteka na nižje ležeče terase - torej odličen prikaz namakalnega poljedelstva. ?5!^^ t Jezero Dal je prav posebna poslastica za oči. Prekrito je z lokvanji, ki jih nabirajo za steljo in hrano živipi. Od vojne je ograjeno z bodečo žico in za vožnjo po njem potrebuješ posebno dovoljenje in mnogokrat ne gre tudi brez spremstva vojske. Sicer pa je jezero domačinom prijazno, zato žMjo dobesedno na vodi. '1« I in ramenih. prodO' Ji ’7 fl 1» ' 1 Ml i*r1 '/ 1 I' Srinagar - na mostu je običajno gneča. TV vidiš prave kašmirske obraze, ki prav nič i Žene nabirajo in tovorijo drva za dolgo vidiš prave Kasrnirske obraze, ki prav nič i in hladno zimo. Prenašajo jih na glavah n® spominjajo na Indijce - ne po religiji, /l ne po običajih in ne po barvi kože. VESTNIK 51 Pen februar '99 VODI LE ENA CESTA r f+b , .n* K’ ■ —I „. fr ' ' n Vi* / ___________Nekaj o preteklosti Kašmirja Pokrajina se uradno imenuje Jammu in Kašmir. Že od nekdaj so si ga zaradi bogastva in lepot želeli mnogi vladarji. Od 14. stoletja dalje je bil Kašmir pod islamsko oblastjo, od 1846 država pod britansko zaščito in hindujskim maharadžem. Od razdelitve britanske Indije 1948 pa je Kašmir sporno ozemlje med Indijo in Pakistanom. To je povzročalo že hude vojaške spopade. Posredovale so celo mirovne sile Združenih narodov. Lete so med državama vzpostavile začasno črto ustavitve spopadov, ki velja še danes. Že na prihodu te pričaka prava armada indijske vojske, ki vzdržuje mir. Vojska te spremlja povsod: po hribih, dolinah, na cesti, ob cesti in te pogosto legitimira. Kašmir je še vedno sporno območje, ki si ga želita imeti pod svojo popolno kontrolo tako Pakistan kot Indija, ki ji večji del Kašmira tudi pripada. Hudi vojaški spopadi, ki so izbruhnili pred sedmimi leti, so terjali prek osemdeset tisoč človeških življenj. Vojna še vedno traja. Ljudem ne prinaša razen pomanjkanja in revščine nič dobrega. Na tem ozemlju od nekdaj živi večinoma le muslimansko prebivalstvo v sožitju z budisti in hindujci, Trenutno je v Kašmiru prek sedemsto tisoč indijskih vojakov, ki se pogosto spopadajo z islamskimi skrajneži. Le-ti se borijo za priključitev Kašmirja k Pakistanu. _________________življenje na jezeru________________ Abdulova družina živi na istem delu jezera že nekaj rodov. Tam je živel že njegov praprapraded. Glavni vir preživetja so jim bili že od nekdaj razni popotniki, kolonialni voditelji in drugi, ki so si privoščili krajši ali daljši oddih na njihovi ladji. O tem pričajo razna posvetila, ki so jih zapustili popotniki in na katera je Abdul še posebej ponosen. Nekatera med njimi so stara krepko čez sto let in v njegovi hišici na vodi imajo posebno mesto. Z velikim veseljem in ponosom jih pokaže vsem, ki se kot popotniki znajdejo na njegovi ladji. Hiša je v resnici ladja. Ima tri sobe. Urejena je v angleškem stilu. Najbolj sva se razveselila kopalnice. Imela je veliko kopalno kad, ki je bila najbolj zaželena Na ladji je bila tudi skupna jedilnica in dnevna soba z izhodom na palubo. Tam sva se zadrževala večino časa podnevi, ker je bilo prijetno toplo. Noči so bile zelo hladne. Temperatura je padla tudi do ničle. Zeblo naju je celo v dokaj dobrih spalnih vrečah, čeprav sva spala oblečena in pokrita tudi z dekanu Abdul živi s svojo družino na otočku, h kateremu je privezana najina ladja. Otoček je dovolj velik le za majhno hišico. Ladja je s hišo povezana z lesenim mostičkom. V družini je šest otrok. Pravi, da zato, ker dolgo ni S -A 1 J* 4 Tako sta regljanje strojnic in zvok helikopterjev ponoči tam nekaj vsakdanjega. Verjetno tudi zaradi tega redko srečaš belega turista. i - ii 2 J ll,» 'S' «■ ' 'V J. i X v • ______Pot v Kašmir Do Kašmirja vodi le ena cesta. Cesta, na kateri mrgoli tovornjakov. Med njimi izstopajo vojaški tovornjaki. Le-ti so na cesti zakon in se tako tudi obnašajo. Večinoma prevažajo razne surovine in pridelke iz pokrajine. Služijo pa predvsem za to, da prek njih dostavljajo hrano in J ,17 razne druge stvari, ki jih potrebuje vojska. Potujeva z državnim avtobusom, ki spominja na džip avtobus. Je edina zveza, razen letala, ki je za študenta veliko predrago. Cesta spominja na kolovoz, asfalta je le za okras. To pomeni; jama ob jami, debelo kamenje in prepadi skoraj celo pot. Poskakovanje in premetavanje sta glavni športni disciplini. Imeti moraš dober želodec in še tršo betico. Pa še prahu se naješ brezplačno, kajti veselo vdira skozi vsako špranjo in draži nosnice ter grlo. Šofer avtobusa pa je pravi »dasa«. Divja po cesti, prehiteva, trobi m upošteva pravilo močnejšega. Ce mu ne zaupaš, raje izstopi. Sedim pri oknu. Pokrajina je idilična. Pod cesto, v globoki soteski teče reka. Nad njo se dviga pogorje Himalaje. Od vznožju gora so zaselki in terasasta polja Višje v pogorju prevladuje gozd in nad njim skalovje. Vasice z majhnimi hišicami ostajajo za nami. Ljudje pred hišicami prodajajo svoje izdelke. Večinoma so moški. Ženske vidiš delati na polju. Z njimi so tudi otroci, oblečeni v živopisna oblačila. • ______________Srinagar in Pal Lake_____________ Srinagar je glavno mesto regije. Utrujena in zaprašena po 27 urah vožnje izstopiva. Tu naju čaka najin gostitelj Abdul. Z najetim avtomobilom se odpeljemo v kraj z imenom Dal Lake. Kraj, ki od nekdaj slovi po svo- ji lepoti. V preteklosti so ga pogosto obiskovali popotniki in razni kolonialni angle^i voditelji. A domačini se jih radi svojega oblastniškega obnašanja ne spominjajo prav radi. Enakopravni jim niso bili nikoli Bili so jim za- lahko le služabniki. , .. , , Značilnost tega kraja je, da večina his kar plava po jezeru. Jezero leži med hribi in je v bistvu zadnji večji kraj pred odhodom v visokogorsko Himalajo. 2 Andrejo sva se nastanila v eni od plavajočih is, v u ovi hiši. Do nje je mogoče priti le s čolničkom, * čini pravijo šikara. Čolniček upravljajo z ve J , večini so zelo stari, a zato nič manj stabilni . Hiša ladja je zasidrana ob malem otočku m kokdaj kam premakne. Otočki so obdelani, če je le do-Jezero je polno volj zemlje. Okolica jezera je krasna. -lokvanjev in drugih vodnih rastlin. Mnogo je nih ptičev. 71. IV k 'ji :*=■ Družinske vezi so globoke. Ljudje si pomagajo med seboj. Eden prodaja blago, drugi je šofer, tretji oddaja sobe ... Med njimi poteka blagovna menjava, tako se lažje preživi ... imel sina. Na vrsto je prišel šele kot peti. Po družinski tradiciji ves posel prevzame naj starejši sin. Vloge v družini so vedno razdeljene. Zenske skrbijo za otroke in hrano, možje pa se ukvarjajo s trgovanjem. Vodo iz jezera uporabljajo za vse. V njej se umivajo in perejo perilo. Uporabljajo jo za kuho, čeprav so tudi vsi odtoki speljani v jezero. Za kuho mora voda seveda pre-vreti. Hrana je dokaj enolična. Glavna jed je riž, ki je vsakdanji glavni obrok. Jedo tudi krompir in zelenjavo. Jedem primešajo mnogo začimb in začimbnih mešanic Zato so jedi pekoče, izstopa čili. Za zajtrk ponudijo dober kašmirski kruh, ki po obliki spominja na palačinko iz vzhajanega testa. Zelo okusna sta tudi med in kašmirski čaj. Abdulova hišica, v katero naju je večkrat povabil, pa ima le dva prostora. Prvi je kuhinja, drugi jedilnica, ki zvečer postane spalnica. Tukaj smo sede na preprogah tudi obedovali ali večerjali. Družbo nama je delal le gospodar. Žena je stregla. Otroci, med njimi že odrasle in lepe hčerke, pa so se zadrževali v kuhinji. Abdul je jedel tradicionalno, vse z desno roko, brez pribora. Po jedi si je roko splahnil v posebni posodici z vodo. Kot vegetarijanca sva midva z Andrejo vedno dobila več izredno dobrih zelenjavnih jedi. Po jedi je vedno sledil pravi kašmirski čaj in stekla je debata o marsičem. Alkohola pa kot pravi muslimani ne pijejo m ga ne moreš niti kupiti. Danes se domačini zaradi vojne dobesedno borijo za preživetje. Da je vse skupaj še težje, imajo na grbi še indijsko vojsko in visoke davke. Indijska vojska jim »pospravi« pretežni del pridelka. Zaradi pomanjkanja so cene izdelkov mnogo višje kot drugod po Indiji. Visoke so cene elektrike, ki jo morajo plačati leto vnaprej. Previsoke so cene goriva in hrane. Ob tem jih indijska vojska ustrahuje In počne tam v imenu miru prav vse. Dela hišne preiskave, zaslišuje ljudi - tudi turiste. Omejeno je tudi gibanje po mestu. V vse de' 3 mesta se ne da niti priti. Prepovedali so nama celo ogled mošeje, da ne bi zanetila kakih nemirov in s tem nasilja. Sicer pa so dan pred najinim prihodom islamski skrajneži ustrelili Francoza. ki se je potikal po mestu. Tako so ukrepi indijske vojske za Indijce upravičeni. Približno pred dvema leto- V Kašmirju živijo večinoma muslimani, o čemer pričajo tudi mošeje. Indijska vojska lahko ogled mošeje, menda zaradi varnosti, tudi onemogoči. ma se je stanje umirilo. Od takrat tam dobesedno mrgoli indijske vojske, ki je tudi glavni cilj napadov skrajnežev. Včasih zajamejo tudi kakšnega turista, ki pa ga rajši kot ustrelijo uporabijo za izsiljevanje. Skrajni muslimani še danes mislijo, da lahko le z nasiljem preženejo indijsko vojsko iz Kašmirja. Čeprav so razmere vojne, Kašmirci ne obupujejo. Imajo zelo razvito intenzivno namakalno poljedelstvo. Trudijo se v turizmu. Dosti je malih obrtnikov, ki se preživljajo s tkanjem, vezenjem in izdelovanjem preprog. Zelo razvito je izdelovanje okrasnih in tudi uporabnih predmetov iz orehovega lesa. Potep po bližnji in daljni okolici Pogosto sva se odpravila na potep v bližnjo in daljno okolico. Zaradi varnosti je bil vedno kdo z nama. Že zato, da obkrožiš jezero, potrebuješ posebno dovoljenje. Vožnja s Šikaro je pravi užitek. Na jezeru sva srečala tudi ribiče in domačine, ki so nabirali vodne rastline za hrano živini. Dovoljenje potrebuješ tudi za odhod višje v Himalajo. Z Abdulom sva se z avtomobilom, ki je bil stare angleške proizvodnje, odpravila skozi Kangan do Sonamar-ga. Kraj leži na višini 2740 metrov in je zadnji dokaj varen kraj. Peš smo se nato odpravili še višje v pogorje, prav do snega. Cesta vodi naprej v Leh in dalje v La-dakh. Pokrajina je zelo lepa. Zaradi prihajajoče zime je bila temu primerno tudi obarvana. Ob poti nas je spremljala kristalno Čista reka, ki priteka izpod pogorja. Nad reko se dvigajo terasasta polja z manjšimi visokogorskimi naselji. Vsi ljudje, ki smo jih srečevali na poti, so se pripravljali na prihajajočo zimo. Ženske so v vehkih vrečah na ramenih in glavah tovorile drva. Pomagali so jim tudi otroci. Moški pa so po večini sedeli pred hišami, razpravljali m prodajali svoje izdelke. Eni preproge, drugi pletenine, izdelke iz lesa, hrano in stvari, ki jih potrebuješ, da preživiš mrzlo zimo. Opazil sem posebno vrsto oglja in majhne glinaste posodice za prenos žerjavice, ki ob tem oddajajo veliko toplote. V to harmonijo življenja z naravo vdira še strah pred skrajneži in indijsko vojsko. Nas so legitimirali do vrnitve v Dal Lake kar sedemkrat. Nekaj dni zatem sva hotela še višje v Himalajo, v smeri proti Lehu in potem Ladakhu, a je bil zaradi spopadov prehod nemogoč. Povsod se čuti napetost, zato nisva še bolj izzivala usode. Poslovila sva se od gostitelja Abdula in njegove družine ter odpotovala iz Kašmirja novim dogodivščinam naproti v upanju, da bo v Kašmirju zavladal mir. Avtor prispevka s svojim gostiteljem Abduljem pod vznožjem Himalaje, kjer je že sneg. 42^ [--februar '99 Pen VESTNIK 52 Mi šprica- mo, ključna "stranka" pa mirno pripoveduje naprej... I I ” VE J ME PA RAJŠI 5^ JrEJDNO ŠPRICNI! A HI 44 Za trenutek v slabo voljo spravljena: "Fse vas gor obejsm!“ I Želji ene od naključno pošpricfkjanih sicer nismo ustregli, smo pa zato spoznali, kako dobre fali slabe] volje ste napadeni. I I Undan (za zapik je bil pustni torek] smo se namreč zmenili, da je že zadnji čas za špricjkjanje. Ne vinske trte ali krompirja, pač pa ubogih, nedolžnih žrtev na dveh I nogah. Špricali smo s ”hudo močno barvo, ki izgine v dveh, treh minutah. Sprva pa seveda sproži reakcijo prizadetega. Takšno ali drugačno. I v tI p.s. Za morebitni strah in slabo voljo se , iskreno opravičujemo. In se obenem ; priporočamo za naslednjo norost. Ne pozabite: dan brez smeha je izgubljen dan! i: 't .M ll Rekordno pošpricana maškara - začudenje, a kljub vse mu dobra volja. T Eden od nepridipravov (Albert) navihano razlaga, da se ’ ni potrebno čistiti, ker se bo barva tako ali tako razblinila. "Tak zamazana več nemo mogla dale odavati!" (ampak I langaši so šli za med že čez kakšen trenutek) Bo madež res šel ven? Mogoče. Največkrat doživeta reakcija: pošpricanki prav, a se ne I upa niti po-I steno razje-F žiti. "Sto vas je tak grdou špricno?" ( A'-' na' sicer ni Obramba nežnejšega spola, pri kateri ne veš, Če ne želi še več. Špric(k)anja namreč. V I Simon P., ki je vse skupaj ovekovečil. Mož je bil ob Irmini barvni kopeli hudo jezen, pa se je jeza (tako upa moj zdaj že ohladila. Kot je izginila barva s plašča. Po špricanju zaslužen krofovski oddih: napadalci Irm: B., Albert A. in Bojan P. drugi strani fotografije ji J VESTNIK S3 Pen šolska februar '99 J a fašenik je mimo -fašerike smo zakopali, samo nej se, je pravo ati. Ja štere smo pa te njali, san pito ges? Štere Vanek, vej pa te f parlamenti, je pravo ati. Tej so fašenki cejlo leto. Tak se štukajo kak kakše babe na tržnici. Zaj etoga, te ovoga obera-jo, pa interpelejrajo, pa odsta-vlajo - tak ka se vo vidi ka pri nas nikše drujge nevoule nega kak šteri minister je dober, ali je slab, ali ka je ger prkaco. K a nan gospodarstvo tak naraji vrag gemle, tou ne briga niko-ga. Glavno ka se oni odstavlajo pa po sta Via jo. Naš ati je pravo, k a nede šou f svoj en Žitki na nikše voiitvi več. Samo na ene bi ŠOU, je še pravo. Na tiste, ge bi se naše politike odstavil, se do zagnjega, je pravo kompletno. Ja što bi nas pa te vodo, san pito? ^^^a stoulčka, de lej ko fčasi ŠOU Kama se pijtate? Za svetovalca v financ-non ali pa kmetij sk on ministrstvi Na finanč-non de svetoval, kak se lejko na velko državni pejnezi trošijo, na krnetijskon pa kak si lejko v rt n ara gor ze-meš. Aja je pra- vo ati s toga nika ne d e. Tak kak s sej drujgi afer pa aferic nej. Inouk samo se tu o gr ata, samo pejnezi ostanejo. Njin - seveda. No sebole se guči, ka de se ta nesrečna avtocesta eti pri nas začala pomali delati. Zainok že kopajo, pa nej za avtocesto, liki na trosi za tou avtocesto bodočo avtocesto kopajo arheologi. Najšli so že sefele, ati je pa pravo naj pregloboko nanč ne kopajo, ka ger izkopa jo kak še staro rimljansko avtocesto - ka njin je te pa nede trbelo delati. Sami, bi se vodili. “Kak sami?" san pito. Ja tak, kak oni, vej tuj zaj tej ka so zaj na vladi sami za sebe delajo. Dobro, kak je tak, je v etoj na-šoj maloj državi, nikdar je še nej bilou ka ne bi nikak bilou Lidje so se še sigdar znaj šli Ja, znaj-šo se je pa tuj naš veleposlanik v Bnišli, gospod Zlobec. Da ga, če ga odstavijo, s toga sedanjo- Amenkanci so si pa odejnoli. Bili je ne j krif ruka. Ka njemi je Monika prej nej ruka takšega delala, ka bi bilou v nasprotji z ameriškimi zakonami. Naš ati je pravo, ka je nej šlo za oralni seks, liki ka njemi je znankar Monika sokrvico vo z njegove klobase cecala, ka bi lepša bila. No pri nas se kaj takšega nemre zgoditi. Nan krf pa sokrvico ne pige Monika, pri nas so tej sesalci v bejli srakicaj pa f kravataj No kak smo že na začetki pravil, smo se e noga ministra pa rej-šili Policaji so brez šefa. Naš ati že cejli keden proslavla. Pa nej zavolo toga, ka je Bandelj odstopu Pravo je ka znankar zaj zaposleni natoj fermi-se pravi pcn-liciji zaj znankar menje delajo, če pa ne majo šefa. Pa njemi je njegof pajdaš Lujzek razložo, k a so zaj še bole lagoji, ka se že nou-vomi bodočomi šefi ščejo notri kuj piti. Pri glasovanji, če Bandelj naj bou ali ga pa naj nede se je pokazalo. ka f tej naši strankaj pa f koalicaj neka škriple. Že pa se ne vej šteri s s šterimi fkup držijo Šteri so zeleni, pa šteri so plavi , pa čarni. Naš ati je pa pravo, ka če je bole poškrableš, ji je še največ pod tejmi nouvimi farba-mi, spodi še fejst rdeči Lipou pozdravleni vaš Vanek, 5. a OŠ Bakovci - mali Decemberska Benova nagradna križanka je po znanju prinesla srečo naslednjim: • čika-fuka po železniških tirih (vozovnica za Vestnikov vlak ’99): Željko POPOVIČ. Sebeborci 54, 9221 Martjanci • niste sami. Vestnik je z vami (polletna naročnina na Vestnik): Nuša BENKO, Št. Kovača 18, 9000 Murska Sobota • sodelovanje na Penovi akciji: Marija SIMON, Nedelica 79, 9224 Turnišče • MV za vas ( čestitka ali mali oglas na Naj radiu - tokrat izjemoma zastonj!): j Dušan REŽONJA, Kidričeva 10, 9240 Ljutomer • praktična nagrada (dežnik, nahrbtnik ali koledar Podjetja za informiranje): Tonček POZVEK, Slomškova 5, 9000 Murska Sobota ■ r-- ! Od 25, februarja do 25, marca P OVEN (21. m. - 20. IV.) red kratkim ste spoznali nekoga, ki vam je zmešal glavo oziroma o njem veliko razmišljate. To morate razrešiti sami. Med 4. in 17. vam bo sreča naklonjena, v tem času bo morala pasti tudi pomembna odločitev. Na poslu bo šlo vse kot po maslu, v družini bo škripalo. Vsega naenkrat ne zmorete, zato se pri svojih željah raje malce brz- dajte. L BIK jubezen. Še malo, pa se (21. IV. - 21. V.) boste spet lahko postavili na noge v popolnem sijaju, če pa iščete partnerja, se morate zavedati, da je samo telesna privlačnost za kaj resnega premalo Do raznih nesoglasij lahko pride v prvi polovici meseca. Nujno je potrebno, da nekje nekaj spremenite. Osebne težave boste najlažje in najlepše uredili med 18. in 23 ________________________ O DVOJČKA (22. V.-21. VI.) dnos do sodelavcev (sošolcev) v delovnem oko- lju bo pomemben za razvoj nekaterih dogodkov. Prisluh- nite okolici. To, kar govorijo o vas, bo morda pomembno. da boste ukrepali na pravi način. Prihaja obdobje, ko bo- ste potrebovali prijatelja. Zavedajte se, da imate srečo, zato je ne preženite s trmoglavostjo ali nepopustljivostjo. RAK (22. VI.-22. VII.) rva polovica meseca vam bo dala možnost splošne- gTzadovobstva tako v službi kot doma. Obi tem upošteVajte, da bo začetek tedna kritičen za d^^inske o o^. I V neki zadevi se bo pokazal vrhunec. Vmes boste razdražljivi pa še vsaka pripomba vas bo posebej pnz kakor ne stojte in ne čakajte, ampak ukrepa) . imate možnosti. Mesec, ki je bil v znamenju študentskih se-mestralnih počitnic, gre h koncu Samo študentsko življenje v ljubljanskih domovih je bilo osiromašeno, kajti v tem času sta nekako veljali dve »'fronti«. Eni so si privoščili počitnice, drugi izpitne obveznosti. Letos so se organizacijski in administrativni fakultativni upravni vrhovi odločili, da se bodo izognili gneči, ki se je pojavljala v prejšnjih letih ob informativnih dnevih Tako so torej srednješolske horde prihodnjih študentov spustili v prazne fakultete in s tem preprečili marsikatero nervozo. Kot vedno, je tudi letos zanimanja za študij več, kot je na voljo prostih mest. Torej jih i-;.' 'i M BE 5E mto. ,v Informativni dnevi bo tudi iz te generacije kar precej potegnilo kratko Za te mladenke in mladeniče je tako matura »zakon«. Dobra matura, dobra fakulteta in obratno. Sliši se enostavno, ampak ni. Po moje večini srednješolcev, ki se odpravljajo na študij, ni jasno, kaj bi radi od študija in življenja Seveda jih popolnoma razumem. Tisti ljudje, ki že zelo hitro vedo, kaj bi radi od življenja, so veliki srečneži. Starši, katerih otroci zdaj končujejo osnovno šolo - ali res pričakuje- te, da bodo vaši otroci že vedeli, kaj hočejo od življenja? Iz tega sledi, da informativni dnevi niso oziroma ne bi smeli biti »zajebantski dnevi«. Ko sem jaz šel pred leti na informativni dan v »bolano Lublano«. sem pričakoval žurantsko uverturo v novo življenje. Dandanašnje mladenke in mladeniči pa so kar precej zaskrbljeni glede izbire študija. Povsem upravičeno Na fakultetah, kjer je velika konkurenca, potekajo pravi boji za informaci- ! A GE ma, ki je precej, če ne celo zelo drugačen od srednješolskega. Na informativnem dnevu največkrat dobijo zgolj skopo informacijo o tem, koliko izpitov jih čaka. Dejstvo je, da se tisti, ki organizirajo fakultativne informativne dneve, ne trudijo dovolj. Mislim, da je celo najbolje, če dobi prihodnji študent že na informativnem dnevu občutek, da je samo številka, ker se bo vsaj privadil na to dejstvo. Kako zelo so »bruci« (tj. sveži študentje) izgubljeni v novem svetu, je opazno vsako leto. Govorim seveda o tistih, ki nameravajo izdelati prvi letnik. Da je strah še večji, poskrbijo na nekaterih fakultetah že profesorji sami. Mislim, da bi na tem področju fenomen informativnega dneva moral odigrati večjo vlogo, ker prehod iz srednješolskega v študijski sistem ni tako enostaven, kot je, saj v predavalnicah niti ni prostora za vse interesente, Večini prihodnjih študentov prav tako ni jasna neka osnovna funkcionalnost študent- I CTI • _ i- • ft, ■ K. adToefVa HW...."L. H skega siste- se mogoče komu zdi [dl i HQipSKOJ’^Ar ^Pripravlja: Agencija Hogod 1 I _ _ I _ _ __I LEV (23. VII. - 22. VIII.) rivoščite si zabavo v družinskem krogu m po možno- sti s sorodniki. Pokazalo se bo nekaj zanimivega. Začetek drugega tedna bo dokaj naporen. Če se boste odločili za potovanje, bodite previdni. Kar se službe tiče, si morate bolje razporediti čas in izpolniti roke, o katerih ste se že dogovorili. Pazite na živce, ker jih prepogosto utrujate. N DEVICA (23. Vili. - 22. IX.) apetost izkoristite za novo strategijo, saj ste sami ugotovili, da nekaj ni v redu Dolžnosti, stare želje in nove načrte morate uskladiti Zvezde so vam veliko bolj naklonjene, kot mislite, zato je vaš strah popolnoma odveč. Tudi zato, ker v drugi dekadi lahko pričakujete dodatni val energije. V začetku tedna lahko pričakujete nenačrtovan izdatek. __________________________ v wpn ■ EHTNIC tl (23. IX. - 22. X.) prvi polovici meseca bodo imeli pomembno vlogo odnosi s prijatelji, v službi se bo pokazalo kar nekaj težav, ki pa bodo prehodne. Dobro bi bilo, da si privoščite kakšen dan odsotnosti. Stvari, ki so v vaši lasti, morate bolje vzdrževati. V neki družbi boste »glavni«, vendar pazite, da vas naslednje jutro ne bo bolela glava. Zanimivo sporočilo. V ŠKORPIJON (23. X. - 21, XI,) sekakor upoštevajte, da okrog vas poletava amor- ček, in če še ni, bo vsak čas poslal puščico, ki vas bo zadela v srce. Morda je na vidiku celo neka stara ljubezen. Po drugi strani, pa se spleta nekaj novega, ki se bo v pravi luči pokazalo verjetno šele Junija, Pred vami je mirno in dokaj sproščeno obdobje. Čenč ne poslušajte. V tem obdobju bodite v prometu posebej pazljivi. D STRELEC (22.XI. - 21. XII.) obro bi bilo, če bi pri ljubezni včasih poslušali tudi pamet in ne samo srca, poleg tega pa se zavedajte, da partner ni okras za vaše telo. Če se le da, se čim več gibajte med ljudmi. Čimbolj boste odkritosrčni in navdušeni, toliko bolj boste privabili pozornost tam, kjer to želite. Bliža se obdobje, ki bo ugodno za izpolnitev pomembnih poslovnih zadev, polaganje izpitov ali življenjsko odločitev. V KOZOROG ' LJUB (22. XII. - 20.1.) as element zemlja bo poskrbel, da boste v tem ob dobju uravnovešeni in preudarni, zato zdaj poskrbite, da izpeljete zahtevne načrte, ki ste si jih zamislili v preteklosti. V tem obdobju pazite na osebo ali skupino ljudi, ki vas bo poskušala pripraviti na prepir ali izjavo, ki bi imela za vas hude posledice. Vsekakor ne izpustite nobene zabave, kajti srečali boste nekoga ... VODNAR (21,1. - 19. II.) repuščeni ste sami sebi, zato morate zadeve tudi sami razrešiti, Pred odločitvijo naredite kratko anahzo. Osebo, ki se vpleta v vaše posle, boste lahko z dobršno mero diplomacije pridobili na svojo stran. Imeli boste prednost, Če boste ukrepali takrat, ko bodo drugi šele razmišljali. V odnosih z bližnjimi upoštevajte, da imajo pravico, razmišljati drugače kot vi. RIBI (20. II. - 20. m.) ^Lmate dobro idejo, vendar prej, preden jo izpeljete, z njo seznanite partnerja. Vse skupaj opravite do 10. Po tem datumu bo šlo z energijo navzdol. Glede sreče je treba nekaj časa počakati. Tretji teden bo zanimiv za zadeve v zvezi s čustvi, zato bo dobro, če se boste v tem času malo več ukvarjali s sabo. Čas po tem obdobju izkoristite za službene ambicije. Kaže dobro. Ben kratko ref eno. Vestni kova mesetna priloga In Ima tudi sicer zvezo z ciklusom. Ustanovljen |e bil. da bi. v skladu z imenom In naravnim me cm taaoplsni pen (tnalol in penelrammei (prodlralecl ter bil poln fotoeraTi). KaMoi Izdaja ga Podjetje za informlranje.Odgovornl urednik matičnega časopisa je Janko Votek uredniki Pena so Bojan Peček. Jože Rituper in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Wnlčc za fotografije skrbita Nataša Juhnov tn Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emrl. Računalniško ga obltkule Robert J, Kovač. Za Pen ni posebne naročnine! P«n februar '99 Pen VESTNIK 54 Hoffma. toži in »kasira« Dustin Hoffman je predal sodišču L .A. Magazine in modnega mogotca Ralpha Laurena. Revija L. A. Magazine je namreč lansko leto objavila reklamo za Laurenovo obleko in čevlje in si pri tem sposodila Hoffmanovo fotografijo iz filma Tootsie. »Če bi mi ponudili, naj reklamiram njegove proizvode, bi za to prejel mihjone, pa še premislil bi si prej, ali naj reklamiram moško ali žensko modo,< je Dustin komentiral svoje dejanje. Tamkajšnji strokovnjaki pravijo, da mu bo s to tožbo »padlo< najmanj tri milijone dolarjev. O ti o o USODNA. ŽENSKA Za to visoko lepotico Urno Thurman pravijo, da ima sarm in bleščavo Laurene Bacall in misterio znosi Grete Garbo. Ime so ji dali po hindujski boginji, začela pa je kar zgodaj: Z dvajsetimi leti se je poročila z 12 let starejšim milijonarjem Gary-jem Oldmanom. Ker je veliko pil, se ga je hitro znebila in skočila v zakon z Johnom Malkovichem, $ katerim je takrat snemala film Nevarne zveze, vendar z njim ni bila dolgo srečna. Srečo je potem poiskala pri Richardu Gereu, s katerim se je spoznala pri snemanju filma V zadnji fazt Zaradi nje se je Richard ločil od Cindy Creawford. Johny Depp se je od nje ločil, ker se je v nekem nočnem lokalu poljubljala z Mickom Jaggerjem, ki je med poljubom držal roko na njenem zelo inthnnem delu telesa. Oktobra je rodila hčerkico, katere oče je May Ray. Trenutno se je Uma umaknila, kaj bo čez čas, pa ve sam bog. Znani hollywoodskl režiser, ki je sicer preveč ne mara, je izjavil: »Tako je lepa, kot da se je pravkar spustila z oblakov.* Princi na počitnicah O i h o : >05 ti O) v. z R L' •’ Princ Charles je v teh dneh v Švici na zimskih počitnicah. Pravijo, da je dober smučar in da se v glavnem ukvarja svojima sinovoma Harryjem in Williamom. Dneve preživljajo skupaj od jutra do večera. Sicer zgovoren princ se izogiba prijateljev in znancev in takoj po večerji odide s sinovoma v svoje prostore. Ali tam gledajo televizijo, se igrajo kakšne igrice ali se pogovarjajo, pa vedo le oni. Na vrhu liste najslabše oblečenih, ki jo že 39 let sestavlja Mick Blackwell, nekdanji holivudskl kreator, se je letos (velja za lansko leto, seveda) znašla Linda Tripp, ženska, kateri se je Monica Le-wlnsky najprej izpovedala. »Odlično* drugo mesto sl je prislužila Madonna, za katero pravi, da je bleščeč stvor v neogotskem stilu. Tretja na tej ne ravno častni lestvici je zvezda filma Titanic Kate VVinslet. I Whoopy bo podeljevala oscarje Je pametna! 'l I Slovesnosti ob podelitvi oscarjev, ki bo 21. marca, letos ne bo vodil BiLly Crystal, kot že Šest let nazaj, ampak Whoopy Goldberg, ki je sama dobila leta 1990 oscarja za stransko vlogo v filmu Duh. Imena nagrajencev so skrivnost do zadnje sekunde. Doslej se ve le, da ga bo dobil za življenjsko delo režiser Elia Kazan (Tramvaj poželenja, Vzhodno od raja). > 't- i .T I Da, I samo da: ni lepa^ Ponovno prvi? 4, tudi pametna jel To je Kim-beriv Hefner. Po tem priim-kuse jeverjet-no nekomu že posvetilo: na fotografiji vidite soprogo H Huga Hefnerja, ■ lastnika Playbo-( ya. 34-letna dolgonoga in dolgolasa punca, oprostite gospa, ima dva otroka in, to je zelo pomembno, z možem tvorita , družino, ki slovi ' po razumevanju kt in spoštovanju. I »Večina žensk, ko I Ameriške najstnice že nekaj mesecev potrpežljivo stojijo v vrstah pred blagajnami kinov, da bi dobile vstopnico za film Spoznajte Joea Blacka z Bradom Pittom v glavni vlogi. Triurna romantična zgodba, polna solz, poljubov in nežnosti, govori o ljubezni na prvi pogled, ki se konča na nepričakovan način. Tako lep in tako seksi Brad Pitt na filmskem platnu še ni bil videti, pravijo njegove oboževalke. Celo tiste, ki so ga pred kratkim »zapustile« zaradi Leonarda di Capria, se zdaj spokorjene ponovno vračajo. Brad, ki pravi, da išče žensko, ki jo bo ljubil in z njo imel otroke, torej ponovno prihaja v modo... 'l>* (T I. b ■■ . g .1 > * h dobijo otroke, enostavno pozabi na sebe. Skrajšajo si lase, se pretirano hranijo, okra-\ sijo z nakitom A in se vživijo v vlogo matere. , Seveda take niso več zani-r mive moške- j mu. Prava ženska mora biti dobra mati, ob tem pa skrbeti, da bo možu vsak dan privlačna!* Kim-beriy razkriva recept, kako se ohranja dober zakon. B< * VESTNIK 55 Pen februar ’99 Pevec in vodja skupine Napoleon, seveda že veste, da je govor o Mihu Merlaku, se je odločil za korak v svet gostinstva. Res da se je zgolj z glasbo težko preživljati, a Miha pravi, da se za odprtje lokala ni odločil le zaradi financ, pač pa tudi zato, ker ga to nekako veseli in konec koncev si je za zgled vzel tudi tuje estrad ne umetnike. Ja, torej je Miha sedaj lastnik lokala z imenom Fas-hion cafe. Ce se boste želeli v njem okrepčati in morda srečati Miho v živo, se boste morali podati v Ljubljano, in sicer v trgovski center Murgle. Fashion cafe je urejen v stilu hollywood-skih lokalčhov, za točilno mizo pa imajo televizijo, kjer vam ves dan prikazujejo različne modne revije ter novosti iz sveta mode. tv Predelave slovenskih skladb v disko ritme se kar vrstijo. Med predelanimi skladbami skupin Zmel-koow. Big Foot Mama pa solistov, kot so Anja Rupel, Dej a Mušič, Miran Rudan, MZ Hektor..., se je sedaj pojavila še skladba Znam živet (na tlehj primorske pevke Tinkare Kovač, 'iS ^72/ ^*j »1 IS/telodije Naj angeli Tako prepeva Natalija Verboten in se predstavlja že z drugim samostojnim projektom. Prvo kaseto je NataLija izdala že pred štirimi leti, a se je šele na nastopu za evrovizijsko popevko leta 1997 predstavila širšemu občinstvu. Takrat je vzbudila pozornost tudi j zaradi svoje smole, ki |o je doletela na generalki Eme, saj si je zlomila gleženj, a |e kljub temu vztrajala in lepo izvedla skladbo, ki |o je zanjo napisal Matjaž Vlašič. Matjaž je tudi sicer prispeval večino glasbe za Natalijino novo ploščo. Naj angeli te čuvajo je naslovna skladba njenega projekta in nastala je seveda pod peresom Matjaža Vlašiča, ki je očitno zelo veren možak, saj če se spomnimo, je že za Vilija Resnika napisal skladbo Naj bogovi slišijo. Vilija so bogovi uslišali, Natalijo pa angeli nekoliko manj, le- - tos ji namreč ni uspelo priti v finale Eme '99. Natalija namerava vsekakor nastopiti na Orionu ter na Festivalu melodij morja in sonca. Naj še omenimo njen uspešen nastop na Veseli jeseni '98, ko je prejela za skladbo Ne budi me 3 2 te čuvajo nagrado za najbolj prisrčnega izvajalca. No, seveda pa ne smemo pozabiti, da se je uveljavila tudi kot voditeljica oddaj v razvedrilnem programu TV Slovenija. Že dobro leto je ena od voditeljev oddaje Po domače, predstavila pa se je tudi kot pojoča voditeljica ene od oddaj Poletni most. ki so za vselej vam predstavlja nih- čedrug kot Mojmir Sepe ali Mojzes, kot ga kličejo v glasbenih krogih. Mojmir Sepe je skladatelj stare garde, ki pa je še vedno na glasbenem prizorišču. To potrjuje njegovo vsakoletno sodelovanju pri izboru popevke za Evrovizijo, ki se ga udeležuje kot član strokovne komisije, prav tako kot pri festivalu me-lodij morja in sonca. Lani se je še bolj intenzivno posvetil popevki leta, letos se je festival preimenoval v Orion in I! 1 I T j I T I 'k f 1 ■q-Sa'" i" ll 1 tudi letos ne bo manjkal na sklepni prireditvi, ki bo v začetku junija. Na plošči in kaseti Melodije za vselej boste lahko uživali kar ob 21 skladbah. ki so kar precej zaznamovale našo glasbeno zgodovino. Tako boste lahko poslušali skladbe: Ribič, ribič me je ujel, Poletna noč. Med iskrenimi ljudmi, Zemlja pleše, Glažek vinčka... Tistim, ki pa se še kako drugače prepuščate glasbi in ne le s poslušanjem, pa bodo prav gotovo prišli prav še notni zapisi. Enajst članov šteje skupina PLANET GROOV, Sedaj se lahko pohvalijo s svojim prvencem Livin’ On Planet Earth, kjer boste našli vse, kar potrebujete za dobro acid jazz funk glasbo. Če skupine ne boste srečali na kakšnem nastopu njihove slovensko-hrvaške turneje, si boste lahko ogledali vsaj njihov najnovejši videospot. Koliko pomladi štejeta Matjaž Jeršič in Bojan Pustinek, ne vemo. Vemo pa, da delujeta kot Duo Primavera že šest let. Prerez njunega sodelovanja sta spravila na nosilec zvoka in ga poimenovala Koliko pomladi. Zvone Hranjec, Marino Marče-la, Dušan Zore, Natalija Verboten je le nekaj imen tistih, ki so jima pri projektu pomagali. Letos je bilo na izboru za finale slovenske evrovizijske popevke še posebno razburljivo. Organizacijski odbor, v katerem sta tudi Miša Molk in Nataša Ase jev, si je zadal nalogo, da mora biti letošnja zmagovalna skladba zelo dobro uvrščena, saj se sicer lahko zgodi, da bo Slovenija morala eno leto pavzirati in je na naslednjem izboru za Eurosong sploh ne bo zraven. V zakulisju se šušlja, da so našli ključ do uspeha, ta pa naj bi bil takle: pomembno je, da je pevka lepa. Vse drugo je nekaka stranskega pomena. Ema ‘99 Slovenci bomo finalista lahko izbirali med naslednjimi izvajalci: Mitja Šedelbauer, Tatjana Mihel), Tinkara Kovač, Jan Plestenjak, Nuša Derenda, Lara Banica, Mirnika Tratnik, Gianni & Čadež, skupine Kantor, Nude, Sound Attack, Babilon, Vic tory, A Via Band, California, trio Sanja Mlinar, Damjana Golavšek in Irena Vrčkovnik ter seveda Darja Švajger, brez katere tudi letos ne gre. Darja se je slovenskega izbora za pesem Evrovizije udeležila prav vsako leto, vodje projekta pa ne morejo pozabiti njene visoke uvrstitve in zato se širijo govorice, da je Darja pravo ime za letošnjega zmagovalca. Čeprav nismo slišali še nobene skladbe, je v obtoku še ena govorica, ki za zmagovalko napoveduje Tinkaro Kovač, Kako se bo kolo sreče zavrtelo in kdo ga bo vrtel, bomo videli na prireditvi Ema '99. Do takrat pa vam lahko po- strežemo s še enim tračem. Damjanin mož Carli Novak je za natečaj napisal skladbo, ki ga izvajajo v triu Damjana, Irena in Sanja. Skladba je bila sicer sprejeta pod pogojem, dajo zapojeta le Irena in Damjana, ker Sanja Mlinar po organizatorjevem mnenju ni primerna. CarU se je temu uprl in rezultat je, kot vidite, pozitiven, sedaj so sprejeli trio, kakršen je bil zasnovan. O primernosti Sanje pa boste presodili kar sami. Človeku se zastavi vprašanje, ali je Ema '99 postala lepotno tekmovanje in ne izbor za evrovizijsko melodijo. Buh pomagej... buh pomagej... so prosili primorski fantje in »buh- jim je pomagal, da so na kaseti in plošči izdali svoj prvi izdelek. Čeprav se poslužujejo v svojih skladbah tudi harmonike in baritona, vam moramo povedati, da je skupina petih fantov z imenom Buh pomagej usmerjena v rock’n’roll. Kot zanimivost naj povemo še to, da boste na njihovem prvencu našli odo priljubljenemu prevoznemu sredstvu z imenom yugo. if «1 ,7 J Sporen oziroma neprimeren Ogledalce, ogledalce, na Emi povej I (1 'd trio Damjana, Irena, Sanja ' " j, katera najlepša je v deželi tej? Naši najbolj dejavni rapperji so vsekakor Pasji kartel, ki se te dni lahko pohvalijo tudi z izidom plošče Kartelova teorija. Gonilni sili sta Matej in Janez Novan, najbolj znan med njimi pa je seveda smučar Jure Košir. Njihova največja uspešnica s plošče je skladba Ker sovražnik ne spi. Županja občine Piran ter Agencija Plahutnik sta razpisali natečaj za 22. festival melodij morja in sonca, ki bo med 15. in 17. julijem v Portorožu in Piranu. 1 Pen Bralci Pena i k Bilo mi je okrog 5 let, ko sem z bratom Ivanom (jaz sem skrajno desni, on pa je tik ob meni) obiskat tudi strica Tineka na Hotizi. Ne vem, če je še kje kalina fotografija, na kateri bi bil mlajši. JOSIP IJOZAJ ŠARDI iz Lendave Govoriti o sebi oziroma se javno predstavljati v časopisu je zame težka naloga, saj tega nisem vajen. Nekoliko se 1 s “ 'm..' v č tudi bojim, kaj neki bodo rekli tisti, ki me poznajo. Ali se morda komu ne bo zdelo, da se preveč hvalim? Ali ne bo kdo celo užaljen? Ker vem, da je Vestnikova priloga Pen, prebiram jo največkrat v službi, naravnana predvsem hudomušno, bom skušal omeniti predvsem tiste stvari iz mojega življenja in dela, ki • Otroštvo sem preživel v rodnem krafu Žabjak, kamor se fe poročila moja ' '■'■v. -'lis c 1 I 'h- 1- :i' bi jim lahko rekli posebnosti. Ampak, če bo kaj narobe, bo za vse kriv novinar JOŽE GRAJ, ki me je nagovoril za sodelovanje v tej rubriki. 1. te-' I 1 1 i Pred tremi leti sem se včlanil v kolesarski klub, ki se imenuje Kolesarska združba Srčni kozli. mama s Hotize • V Ljubljani sem se izučil za vodovodarja, delam pa 22. leto pri Komunali Lendava • Sem velik ljubitelj narave in tudi član Kolesarske združbe Srčni kozli Ljubljana Če morda dvomite o mojih planinskih podvigih, poglejte, kako ponosno stojim skoraj na vrhu Triglava. Ibdi naprej sem šel seveda. Peš k dedku na Hotizo Moja rojstna vas je Žabnik nedaleč od Martina na Muri, kjer sem tudi obiskoval osnovno Šolo. V času mojega otroštva je bilo tam na reki Muri več mlinov. Enega je imela v lasti tudi moja mama, ki je bila prej doma na Hotizi. To pa omenjam zato, ker nikoli ne bom pozabil nekega dne, ko je imel njen oče Matija Horvat god. Mama in oče sta mu odšla čestitat, midva z mlajšim bratom pa sva morala ostati doma. Toda čez čas sva se odpravila na pot tudi midva, in to peš, pa še bosa. Čez Muro sva se pripeljala z brodom. Spotoma sem nabral šopek zvončkov in jih ob prihodu na mamino domačijo izročil dedku ter mu čestital za god. Do tu je bilo vse lepo in prav, nato pa sem jih dobil po riti. Služba, delo Končal sem poklicno šolo za vodovodarja v Ljubljani, kjer sem bil tudi nekaj časa v službi. Ob prvi priložnosti pa sem se zaposlil pri komunalnem podjetju v Lendavi. Tu sem si ustvaril tudi družino. Delo vodovodarja me veseli, čeprav sem včasih ves moker. Zgodilo pa se mi je že tudi, da je sneg zametel avto, medtem ko sem moral nekaj popravljati pri rezervoarju! vode v Lendavskih Goricah, Komaj sem ga našel. Rad delam tudi v goricah prijatelja Milana, ki živi v Ljubljani. Najlepše opravilo je seveda vinska trgatev. No, tudi košnje trave, napenjanja žic, postavljanja in napenjanja soh ter še zlasti pretakanja sodov se ne branim. Doma pa včasih vzamem v roke sesalec in postorim moška opravila v stanovanju. Za kuhanje torej nisem primeren. Za pranje posode pa sem kupil pomivalni stroj. Sicer pa me doma žena prekaša skoraj pri vsem, in tega me ni sram priznati. Sem tudi član Srčnih kozlov Kot večina fantov me je najprej zamikal nogomet. Brcal sem pri domačem klubu in tudi danes se podim za žogo pri veteranskem klubu Polet v Martinu na Muri. kolesarskega izleta do Splita, in to zato, ker jim nisem napisal nobene razglednice. Zapisali pa so takole; >Etapo je uspešno prevozil in se nam vrnil z žulji na ... Od popitih piv ga je tudi zelo močno bolela ... Zato mu sodelavci in sponzorji podeljujemo to priznanje, ker je mislil vedno na nas in se mo zahvaljujejmo za poslane razglednice, ki Tukaj pa sem v delovni obleki vodovodarja , in s posebnim priznanjem v roki. Podelili SO I, mi ga v podjetju lani, ko sem se vrnil $ t I Kot dokaz na mojo uspešno nogometno kariero hranim tudi tale posnetek. Ko sem se šolal in živel v Ljubljani, sem se zagledal v hribe. No, visoko v gore ravno nisem plazil, zdaj pa grem skoraj vsako leto na Triglav. Udeležujem se tudi raznih pohodov skupaj s člani Planinskega društva Lendava. Lani sem nagovoril tudi moje sodelavce, da smo šli skupaj na najvišji slovenski vrh. Bilo nas je 23. Na Kredarici sem jim dejal, da ne smejo imeti s sabo nahrbtnikov za vzpon do vrha Triglava. Jaz pa sem ga vzel in v njem sem prinesel vrv, s katero sem krstil tiste, ki so prišli prvič do Aljaževega stolpa. Škoda, da nisem mogel krstiti tudi direktorja. V nahrbtniku sem imel tudi črke, s katerimi smo sestavili napis »50 let Komunale«. Zelo rad tudi kolesarim. Prijatelj Milan me je nagovoril, da sem se včlanil v Kolesarsko združbo Srčni kozli, ki šteje 15 članov. Vsako leto se podamo na nekaj daljših izletov po Sloveniji, Hrvaški ali Avstriji. Prav zdaj, 26. februarja, nas čaka izlet s kolesi od krškega mosta do Splita. V počastitev dneva državnosti pa načrtujemo izlet od Ljubljane do Lendave. Ime Srčni kozli pa smo si nadeli lani, ko smo se podali iz Ljubljane proti Puli. Na poti nekje pri Reki, ko smo imeli krajši postanek, so k nam pristopili novinarji in nas intervjuvali. Spraševali so nas tudi, kako se imenuje naš klub. Nekdo je v šali dejal Srčni kozli. V časopisu je res tako pisalo, in sklenili smo, da naj tako tudi ostane. Mene že ne moti.