m Nftjvečji slovenski dnevnik v Združenih državah Vdba za vse leto - - - $6.00 Za pol leta - -Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto iMisloyenskihidelavceTyAmenE The largest Slovenian Daily ia the United States. lasoed every day except Sundays and legal Holidays. 75.000 Readers* {TELEFON: C0BTLA2TDT 2876 NO. 171. — ŠTEV. 171. Entered m Second Clan Matter, September 2L. 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., under Act of Congreee of March 8, 1878. —* ■ - ... _____ TELEFON: OOET^ANDT 397« N£W YORK, FRIDAY, JULY 23, 1926. — PETEK, 23. JULIJA 1926. VOLUME XXXIV. ~ LETNIK XXXXV4 P0INCARE SNUJE NOV KABINET Mm* «* Francoska poslanska zbornica je strmoglavila ministrstvo Herriota. — Velika ljudska množica ga je iz žvižgala.—Poincare bo stvori! unijski kabinet. — Prazna zakladnica vzbuja strah. PARIZ, Francija, 22. julija. — Prizor v poslanski zbornici, ko je padel kabinet Herriota, je bil skoro suhoparen, kajti konec so smatrali za vnaprej določeno stvar. '> Ministrski predsednik Herriot je prečital ministrsko izjavo z izzivalnim glasom. Govor je zna-čila velika izprememba od prvotnih namenov vlade ter je kazal znamenja notranjega boja tekom preteklih dveh dni, ki je imel skoro za posledico resignacijo finančnega ministra še predno je stopila vlada pred zbornico. Njegovo tezo glede uravnave finančnih zadreg Francije je mogoče spraviti v en sam stavek: — — Naš program temelji na prepričanju, da lahko dežela reši samo sebe. Dostavil je, da so se njegovi pristaši borili proti Caillauxu vsled tega, ker bi inozemski krediti le še nadalje zasužnjili deželo. Svoje stališče glede uravnave vojnih dolgov je o-pisal takole: — Francija namerava plačati dolgove, katere je napravila za obrambo prostosti na tak način in v taki obliki, ki ji bo omogočala prepričanje, da lahko drži svoje obveznosti. Vztrajamo pa pri neodvisnosti akcije dežele v vsaki domeni . Ostali vladni predlogi so se tikali stabilizacije notranjih naporov, ustvarjenja neodvisnega padajočega sklada, izključenja vsake nadaljne inflacije ter strogega varčevanja. Finančnemu ministru de Monzie-ju je bilo nato prepuščeno, da razvije te predloge. Prvi napor de Monzieja je bil prestrašiti svoje poslušalce z navedenjem enostavnih dejstev položaja. Vsa izvajanja novega ministrstva pa niso nič pomagala, kajti zbornica se je izrekla proti njemu. PARIZ, Francija, 22. julija. — Ko je nesrečni Herriot včeraj zvečer zapustil Elizejsko palačo, se je oglasila pri predsedniku Doumergue delegacija poslancev, ki mu je izročila peticijo s prošnjo, naj stvori kabinet narodne zveze, katerega bodo podpirali podpisani poslanci. Ta peticija je nosila podpise treh sto in dveh poslancev, kar predstavlja večino poslanske zbornice. Predsednik je nato poklical Raymond Poincare-ja, da stvori nov kabinet, in prejšnji predsednik je sprejel povabilo. Predsednik republike je naprosil Poincareja, naj stvori vlado narodne zveze, kateri bi bila zagotovljena močna večina v poslanski zbor niči. Pustil pa mu je vso prostost glede izbire svojih ministrov. Poincare se bo pričel .posvetovati z raznimi politiki danes zjutraj in pričakovati je, da bo mogel dati do večera svojo odločitev glede možnosti koalicijskega kabineta. Ta kabinet bo mogoče vključeval Brianda ter Albert Sarrauta. Ce je večina poslanske zbornice v resnici sklenila opustiti malenkostno politiko ter posvetiti vse svoje napore rešitvi franka, je bil včerajšnji razvoj skrajno važen. Ce bo mogla prihajajoča vlada dobiti zaupnico v parlamentu ter ga poslati nato na počitnice bo mogoče frank rešen, Ce pa to ne bo mogoče, je frank obsojen na pogibelj. Stoji namreč na robu propada, in zakladnica je pred neposrednim bankerotom. Peticija poslancev prosi predsednika, naj opusti vsak napor, da napriti temu ali onemu krivdo za pretekle dogodke. Izjavlja, da je diktatorstvo desnice prav tako nepratkično v Franciji kot diktatorstvo levice. Kako prav so imeli poslanci, ko so strmoglavili Herriota, je razvidno iz dejstva, da se je zbralo kakih ! 0,000 ljudi včeraj zvečer pred Burbonsko palačo ter kričalo proti Herriotu. Le redkokedaj je bila vprizorjena taka demonstracija proti kakemu /r^nccskemu politiku. Nadaljna sovražna množica ga je čakala pri Elije, ne da bi ga zapazili ljudje. Tretja aretacija v zadevi Melletta. Tretji mož je bil aretiran v zvezi s smrtjo urednika Melletta. — Canton-ska policija je dala v Akronu aretirati lastni-k a neke igralnice. — Psialias je bil oproščen. CANTON, T)., 22. julija. — Potem ko je poteklo pet dni izza u-mora Dou R. Melletta, ki je bil ubit iz osvete, ker je napadal politične grafterje ter tukajšnje pristaše organiziranega zločina, je izjavil nekdo, ki je oficijelno spojen z zasledovanjem morilcev, 'da bo deležen imunosti pred kazenskim zasledovanjem sleherni, ki bi nastopil ter razkril identič-nost svojih tovarišev. Detektivi, ki se pečajo s slučajem, so priznali, da more sedaj le ta radikalna metoda dovesti do aretaeije zločincev. Okrajni pravdnik McClintqek je odgovoril na vprašanje. >e je 1o resnično: — Tega poročila nočem niti potrditi, niti zanikati. IL»čem pa reči tole: Sedaj čaka $26,000 no-grade moža, ki bi dal informacije, ki bi imele "za posledico aretacijo morilcev. Te nagrade so pristne ter ne bo nikakih prerekanj ali izgovorov glede njih. Celo mož, ki je oddal usodcpo'ni strel, bi bil postavno upravičen do te svote ter bi jo dobil, č-i bi se prostovoljno udal. To se je zgodilo po aretaciji tretjega osumljenca v Akronu in potem ko se je izjalovila pitts-burška preiskava. George Psialias, ki je bil pridržan v Pitts-burghu do prihoda detektiva Sla-teria, MeClintocka in Ilenrv de Vile, ki je rekel, da je videl Psia-liasa v bližini doma Melletta ob času umora, je bil oproščen potom habeas corpus postopanja, potem ko ga ni mogel de Ville izbrati iz vrste aretiranih. Komentar McClintocka se je glasil: — Nisem popolnoma zadovoljen glede nedolžnosti Psialia-sa. Nikakor nisem še gotov ž njim. Še vedno zasledujem njegova gibanja. Edini svetli žarek v preiskavi je prišel potom en^ga sovražnikov Melletta. Policijski načelnik Len-gel, eden onih, katere je napadel Mellett v svojem boju proti zločinu, je poslal detektive v Akron, kjer so aretirali Pete Magrasa, ki ima policijski rekord kot lastnik igralnic. Policija je namreč izvedela, da so ga videli v bližini Mellettove hiše, ob času ko je bil izvršen umor. V Canton ga je privedel detektiv Jakob Metzger, ki je moral v preteklosti prenesti skoro prav toliko napadov Melletta kot njegov glavar. Magras je baje pogosto pretil uredniku. Podvržen zaslišanju je trdil, da ni bil nikjer v bližini Cantona ob času umora in da je bil takrat v Akronu. Magras je bil pridržan brez jam-Ščine. Avstr. turisti posečajo Francijo. Avstrijski turisti so se poslužili prilike, katere nudi vedno manjša vrednost franka ter se spominjajo svojih lastnih zadreg. — V splošnem pa simpatizirajo s svojim prejšnjim sovražnikom. Prohibicija glavni vzrok zločinov. Sidney W. Brewster, warden okrajnega sodišča v New Yorku, je izjavil včeraj pred državno komisijo, da smatra prohibicijo za glavni vzrok zločinov sedanjega časa. Rekel je: — Ne morem dovolj močno poudarjati svojega prepričanja, da je večina današnjih zločinov direktno ali indirektno posledica prohibicije. Prohibicija ne ustvarja le omalovaževanja postav, temveč potiska navzdol tudi moralo občine. Povzroča. Jbutlegarske vojne, izsiljevanja, graft in in krive DUNAJ, Avstrija, 22. julija. — Ironična usoda je hotela, da hodijo Avstrijci, ki o pred štirimi leti ogorčeno zrli na francoske in druge inozemske obiskovalce, sedaj v vedno večjem številu v Francijo. Avstrijske finance so bile urejene vslcd rekonštrukcij-skega programa Lige narodov, pri katerem je pomagala tudi Francija. Uradniki francoskega konzulata na Dunaju morajo z žalostjo opaziti, da postaja nakupna moč njih plače z vsakim dnem manjša v dragem prejšnjem sovražnem, glavnem mestu, kojega denarna' vrednost je bila Stabilizirana. Iz-j javili so včeraj, da je v tekočem letu število vizejev za Avstrijce, ki hočejo potovati v Francijo, trikrat tako veliko kot pa je bilo lansko leto in da je neprestano raslo v zadnjih šestih tednih, vsled kombinacije počitnic ter padajočega franka. Ne vrjamejo, da so ti potniki špekulantje, pač pa izletniki ter ljudje sorazmerno skromnih sredstev, ki si lahko pri- J voščijo le najbolj cenene počit-1 nice. Nekoč bogati Avstrijci, ki niso mogli potovati izza vojne, so se poslužili zadnje prilike. Nesreča, ki je zadela frank, je naravnost božji bila gosi o v za tukajšnji intelektualni razred, ki je bil najhujše prizadet od avstrijske inflacije in ki želi obnoviti svoje stike s francosko kulturo. Dve tretini avstrijskih učiteljev preživljata ali nameravata preživeti svoje počitnice v Franciji. Čeprav se glasi, da išče beda tovarišijo in čeprav bi se lahko pričakovalo pri Avstrijcih čut zadovoljstva vspričo nesreče, ki je zadela Francijo, je opaziti tukaj le malo škodoželjnega razpoloženja. Mesto tega pa zasleduje večina Avstrijcev francosko finančno krizo s pristnimi simpatijami ter žalostjo. Govore kot ljudje, ki so vse to preizkusili ter opozarjajo na dejstvo, kako sličen je francoski položaj debaklu avstrijske krone. Medtem ko polnijo izletniki vlake, namenjene proti Franciji, izjavljajo listi, kako dobro razumejo iz svojih lastnih izkušenj rastočo ljudsko sovražnost v Franciji napram inozemskim obiskovalcem. Vidijo pa zlo za celo Evropo in posebno za.Avstrijo, če bo frank še nadalje padal. Zmanjšanje vrednosti francoskega denarja je že škodovalo tukajšnji trgovini in industriji. Ne *rpijo le kopališča, temveč tudi dunajska trgovina z razkošnimi premeti, ki temuje s pariško. Neka velika topilniea ni mogla še nadalje tekmovati s francoskim jeklom ter je zaprla svoje naprave. "Neue Freie Presse" izjavlja, da tiči vzrok poloma francoskega franka v mirovnih pogodbah in v rulirski invaziji. Prav posebno pa dolži nacijonalizem Clemen-ceauja ter njegovo pomanjkljivo ekonomsko znanje. Iz tega sklepa, da ne more noben narod škodovati drugemu, ne da bi s tem škodoval tudi samemu sebi. Dolgo prijateljstvo med Avstrijo in Francijo je vzrok želje in prepričanja, da bo Amerika pomaga}^ Franciji ter zadržuje obenem tudi špekulacijo. Oni, ki Enajst mladeničev utonilo v jezeru. Enajst mladih ljudi je u-tonilo, ko se jim je preobrnil majhni čoln v Balsam Lake, Canada. LINDSAY, Ont., 22. julija — Strašna tragedija, ki se je za vršila na Balsam Lake, je postila znana, ko so dospeli na breg, po štiri ure trajajočem boju štiri preživeli preobrnjene canoe. Preživeli so opisali, kako so videli 11 tovarišev izginiti, drug za drugim, v mrzlih valovih, ko se je preobrnil njih čoln. Devet pogrešanih mladih mož, v starosti od devetnajstih do 21 let, je prišlo iz Toronta, a eden je prišel iz Peterboro in drugi iz Galt. Družba se je napotila iz taborišča, katero vodi "Brotherhood of St. James Cathedral" v čolnu proti Colionk, da nakupi tam živila. Veter je pihal neugodno in več mož v taborišču je svetovalo, naj se ne vprizori vožnje. Mladi ljudje pa se niso dali ustrašiti, posebno ne, ker so bili dobri plavalci in ker so vedeli, kako ravnati z canoe. Štirje preživeli so pripovedovali, da so zašli v vihar in da se je njih čoln preobrnil, ko ga je zadel mogočen val. Mladiči, ki so se nahajali v čolnu, so se držali slednjega ter ga skušali spraviti na breg, a preživeli pravijo, da so postali njih tovariši izmučeni in da so se potopili v valovili. Pomoč sovjetov za angleške stavkar je. PARIZ, Francija, 22. julija. — Vprašanje, o katerem se je dosti razpravljalo, ki se je tikalo zago-netke, kdo je bil glavni podpornik stavke angleških premogar-jev, je bilo rešeno potom objave sedaj zborujoče narodne premo-garske federacije, da je ruska sovjetska vlada prispevala k izve-denju stavke $2,100,000. Angleška premogarska federacija je naprosila sodelavce v drugih deželah, naj prispevajo k stavkarskemu skladu po svojih močeh, da bo mogoče nadaljevati s stavko še šest mesecev, če bi bilo treba. Voditelji angleške stavke so pri tem izjavili, da bi bilo skrajno težko preprečiti uvoz inozemskega premoga v Anglijo in da so vsled tega angleški premo-garji edinole navezani na finančno podporo tovarišev v inozemstvu. so si opekli prste s padajočim frankom Jeta 1924, se boje sedaj ponovitve iste prikazni. POLJSKA HREPENI PO MIRU Poljski minister za zunanje zadeve Zaleski je izjavil, da želi Poljska miru s svojimi sosedi. Rekel je, da bo dal vzgled s tem, da bo odpoklical vojaške atašeje. — Prijateljstvo z Rusijo in Nemčijo. — Težave z Litvinsko . VARŠAVA, Poljska, 22. julija. — Poljska želi postati mirovna sila centralne in iztočne Evrope ter bo v ta namen nudila prvi vzgled s tem, da bo odpoklicala svoje vojaške atašeje iz poslaništev, katera ima v inozemstvu. Tozadevno izjavo je podal minister za zunanje zadeve Zaleski, ko je nastopil pred poljskim Sejmom ter pričel razpravljati o politiki nove vlade. Baltiška konferenca, sklicana v glavnem vsled prizadevanj Poljske, bo pomenjala nadaljni korak proti ustanovljenju trdne mirovne politike, ki bo predstavljala pravo nasprostvo proti politiki, o kateri se je domnevalo, da bo uveljavljena po vojaškem preobratu dne I 2. maja. — Vsi vojni alarmi, katere objavljajo glede Poljske, morajo prihajati le iz vrst sovražnikov poljske države, — je rekel minister za zunanje zadeve. — Mi nočemo nobenega ozemlja, ki nas obdaja, a tudi nočemo, da bi nam sosedje vzeli kak del našega ozemlja. Zaleski je nadalje ugotovil, da sta odpoklicanje vojnih atašejev odredila on in vojni minister maršal Pilsudski, in da naj predstavlja to jamstvo namenov dežele. Zaleski je ugotovil, da upa uveljaviti miroljuben sporazum z rusko sovjetsko državo in da bo tudi kmalu uveljavljen ekonomski sporazum z Nemčijo. j — Obžalujemo le, da nimamo še normalnih od-nošajev z Litvinsko, — je nadaljeval, — vendar pa upamo, da bo Litvinska kmalu spoznala, da sedanji položaj ne more dolgo trajati. Ellsworth in Nobile sta s v laseh. Ellsworth je pojasnil, kako je najel Italijana. — Ekspedicijo sta zasnovala pred dvema letoma on in Amundsen, predno se je pridružil Italijan. Lincoln Ellssworth, spremljevalec Roand Amundsena na transportnem poletu vodljivega zrakoplove "Norge" je odgovoril včeraj generalu Umbertu Nobile glede odgovornosti za uspeh potovanja. — Pred dvema letoma, ko sva se sestala Amundsen in jaz, sva se dogovorila, da bo va ostala skupaj, dokler ne bova pojasnila skrivnosti tega, kar leži v onem velikem nepoznanem ozemlju po-zemlju polarnega morja. Najin poskus leta lf)25 z dvema aero-planoma je prešel v zgodovino. Za svoj nadaljni poskus sva izbrala zračno ladjo ter odšla v Italijo, kjer se nama je zdelo, da imajo tam najboljšo zračno ladjo za najine svrhe. Ker je Nobile zgradil "Norge" ter poznal njene zmožnosti v različnih vremenskih razmerah, smo ga pridržali kot kapitana in pilota. — Tako Amundsen kot jaz sva smatrala "Xorge" in Nobila le kot sredstvo v dosego cilja, — ki je bil polet preko polarnega morja. — Glede ugotovila Nobila, da so bili vsi člani ekspedicije plačani, izjavljam, da nisva dobila niti kapitan Amundsen, niti jaz nika-ke plače. Katerakoli finančna odškodnina za ekspedicijo bi morala priti od noveškega Aero-kJuba. ki pa ima sedaj več kot $100,000 dolga. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpofltevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji • Lire + - " Din. 600 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 ... ... $ 4,05 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 7.80 Din. .... 2,500 .... $ 4B.25 Lir ... ... 300 .... .. $11.40 Din. .... 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $18.50 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir ... .. 1000 .... .. $36.00 Za L«i8iljatve, ki presegajo Desettlsoč Dinarjev ali pa Dratiaoč Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. Nakazila po brzojavnem pismo lzvrfnjemo v $1— Posebni podatki. ' Pristojbina za Izplačila ameriških dolar. Jev v Jugoslaviji In Italiji znaSa kakor sledi :u $25. aU manjl znesek TO centov; od $35. n sprt J do $300. po 1 egtrte Za vetje svote po pismenem dogovoru. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ruma: cobtlandt 4687 New Yorlc, N.: Y„ je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta ievrievanj* poslov držav** banke, ter se v soglasju s postavo eamore imenovati banka* os* fcwlitwMimflimtti V . , ...... : GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) J Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sftkser, president.__Louis Benedik, treasurer. Place of buaweat of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NARODA' "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za New York ea celo leto Za telo leto velja list ea Ameriko h» Kanado________...$€.00 Za pol leta ___________$3.00 Za četrt leta___._________$1.50 17.00 Za pol leta_______________$3.50 Za inozemstvo ea celo leto ~,.$7.00 Za pol leta ---------------------$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopiai brea podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ______ najdenio naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. _ Telephone: Cortlandt 2876• NAŠIM DOPISNIKOM Naprej — prisrčna hvala vam. Zahvaljujemo se vam v svojem imenu ter v imenu vseh tistih, ki z veseljem in zanimanjem eitajo vaše dopise. Iiojakom je list sredstvo za natančnejše spoznavanje drutf drugega, za presojanje in spoznavanje razmer po drugih naselbinah in za ožje miselno zbližanje. Mi nimamo sredstev — in noben slovenski list v Združenih državah jih nima — da bi imeli plačane poročevalce ])0 brezštevilnih slovenskih naselbinah po Ameriki in Kanadi, ki bi natančno poročali, kaj se je zgodilo t likaj ali tam, kaj se tu ali tam snuje, kaj skušajo rojaki doseči, kaj so uveljavili in kaj jim je spodletelo. Vsak dopis je zanimiv in uvaževan, pa naj bo še tako kratek in navidez še tako brezpomemben. V naselbini umre rojak. Dopisnik nam sporoči njegovo smrt, od kje je bil doma, na čem je bolehal itd. Tisoč rojakov bo mogoče dopis prečitalo in v istem hipu tudi pozabilo njegovo vsebino. Čital ga bo pa tudi sorodnik ali prijatelj pokojnika, ki se nahaja par tisoč milj vstran in bo dopisniku srčno hvaležen za važno informacijo. Svojo hvaležnost naj izkaže drugim nepoznanim dopisnikom in čitateljem s tem, da o prvi priliki poroča, kaj je novega v njegovi naselbini. Vsaka male n kot, ki jo čitajo rojaki iz drugih nasel-bin, je v splošnem zanimiva. Nekaterim je pa celo živ-Ijenske važnosti. Dopisi naj postanejo prisrčna vez, ki bo vezala naš razkropljeni narod po Združenih državah. Če ste se naveličali navadnih XT AV A DNA mešanica vam bo mogoče u-gajala, ko jo okusite... Toda aea orna se je naveličate. Navadna ne more dolgo časa obdržati naklonjenosti. Zadnjih dvajset let se je dasti cigaret povzpelo na višek javnega odobravanja samo zato, da so izginile z vidika. Toda vsako leto v teh dvajsetih letih je IIELMAR, kraljica izrednih cigaret, neprestano pridobivala na splošnem ugledu. Seznanite se s H ELM AR Kraljico izrednih cigaret. Francozi so čudni ljudje, in če ima kdo v Franciji križe in težave, jih ima ministrski predsednik. Francozi žele, da bi jim upniki dolg odpustili, da bi I jim ves svet pomagal pri guljenju Nemčije, da bi se jih ne smel nihče niti z mislfjo v slabem namenu dotakniti in da bi jim bilo obenem dovoljeno izzivati ves svet. Svoječasno so imeli Nemci podobne ideje, pa jih je svetovna vojna že vsaj deloma izpametovala. MILIJON DOLARJEV ZA BORIH DESET TISOČAKOV Ni dolgo tega, ko so se vršile v Pennsylvaniji primarne volitve za republikanskega senatorja. Menda so nastopili trije kandidati, in izvoljen je bil tisti, ki je največ potrošil za izvolitev. Vsi trije so potrošili v to svrho par milijonov dolarjev. Vsako službo človek toliko ceni, kolikor je vredna. Ameriški senator ima nekaj nad deset tisoč dolarjev letne plač«. m - Kandidat, ki se skuša skobacati do take službe, naj bi potrošil par tisočakov v svrho izvolitve. Par tisočakov, ne pa par milijonov. Tisti, ki da za stvar, ki je navidez vredna en dolar, deset dolarjev, je s tem dokazal, da pričakuje od nje naj-manj petnajst dolarjev dobička. Če ne, je povsem navaden norec, ki bi ga bilo treba dati pod kuratelo. Senator, ki plača za svojo nominacijo milijon dolarjev, mora najbrž slutiti, da mu bo senatorska služba razen oficijelnih deset tisočakov, tudi par milijonov prinesla. Taki ljudje pa niso zastopniki naroda, pač pa njega izkoriščevalci. In je skrajni čas, da bi ameriški narod to uvidel ter * ----• 7 bi izvolil zastopnike, ki bi ga zastopali, ne pa izkoriščali. D opisi. UBOGA FRANCIJA Herriotovo ministrstvo je odstopilo. To je menda že deveto ali deseto francosko ministr par mesecih, ki je slo rakom žvižgat. B&rberton, Ohio. Neizogibna smrt je tukaj pobrala rojaka Franka Štrukel. Pokojni je bolehal približno štiri mesece. Vzrok bolezni je bila je-tika. Umrl je dne 19. julija. Fr. Štrukel je bil star 48 let, doma z Iga pri Ljubljani. Tukaj zapušča le stričnika Antona Štru-kel in nekoliko bližnjih sorodnikov, v stari domovini pa ženo, tri otroke, mater in dva brata. Bival je v Ameriki zdaj vdrugie 13 let. Bil je pri dveh podpornih društvih, pri društvu Triglav, št. 48 N. P. J. in pri tukajšnjem samostojnem društvu Domovina. Društva so mu priredila dostojen pogreb dne 20. julija po cerkvenem obredu. J. B. Chisholm, Minn. Rojakom in rojakinjam lista Glas Naroda naznanjam, da sem prevzel zastopništvo za list G. N., najstarejši in največji dnevnik v Združenih državah. Čitatelje in čitaljice prosim, da mi ostanejo naklonjeni in gredo na roko. Kar ^e tiče lista G. N. bom vas I jaz vpošteval in vam šel na roko. Znano mi je, da je list G. N. priljubljen med čitatelji in čita-teljicami, ker prinaša lepe povesti in romane in drugo zanimivo Čtivo iz domovine. Kar se dela tiče, ni pohvalno. Rudokopi so stari, razume se, da bodo tudi kmalu izčrpani. Mladina se izseljuje v večja industrijah na mesta, kar nas je starih pa br-klamo v rudokopih. Brezposelnih je dovolj. To, kakor tudi druge naselbine je obiskal ljubljanski škof A. B. Jeglič. Sprejem je bil veličasten. Pozdravil ga je v imenu društva Friderik Baraga tajnik T. Strle. Y cerkvi je bila pridiga, pete litanije, blagoslov in ko- lekta. Pridige ne bom navajal, ker so drugi bolj vešči kokor jaz. 16. julija je bil vroč dan in sopara. Ob peti uri popoldan je pa prišlo bobnenje in grmenje od se-verozapada, na kar so se pojavili nad okolico črni oblaki. Začela je padati toča, ali to ni bila drobna toča akkor lešniki, ampak kakor kokošja jajca. Take toče ne pjomnijo niti stari naselniki. Najhujše so prizadete proti severu gledajoče hiše na šipah, visoka poslopja, šole in trgovska poslopja. Čitateljem in čitateljicam naznanjam, da sem prevzel zastopni-jiištvo za list G. N. 21. julija t. 1. Z bratskim pozdravom Anton Panian. JUG0SLAV1ATREDENTA tfiSSSSSSS Napravite o* z OCOA XJBES rovanja. "Piccolo poroča o zborovanju hudobno in lažnjivo. Trdi celo, da Vojna odškodnina. Mnogo razburjenja je bilo že v deželi radi vojne odškodnine Sedaj razpošilja oddelek finance intendance v Gorici vojnim oškodovancem vabila, da se zglasijo radi sklepanja konkordata in dostavlja debelo tiskano, da kdor ne bo vupošteval tega pozida, se •bo vpošteval tega poziva, se kratkomalo odreka pravicam do vojne odškodnine. Opomin vzbuja pomisleke, ker ljudstvo dobro ve, kako lahko se take-le vrste prijazni opomini izkoriščajo v njegovo škodo. . * Domača vina po Goriškem trpe vsled konkurence s strani italijanskega vina. To je dovolj znano. Sedaj prihajajo še pritožbe, da se točijo po razpih vaseh slaba, ne pristna vina, ki so zdravju škodljiva. Po kleteh domačih vinogradnikov pa je še polno dobrega, pristnega vina po primerni ceni na razpolago. Tako si naši ljudje ponekod sami izpodkopujejo svoj gospodarski položaj. V Škrbini na Krasu je umrl posestnik in bivši župan Martin Lozej. V Gorenji Trebuši so pokopali Petra Grudna, bivšega dolgoletnega župana. Nemška kampanja proti Trstu se nadaljuje. "Frankfurter Zei-tung" se bavi z razmerami v Trstu j horič. Spodtaknil se je ob cesti in in pravi, kako se favorizirajo j padel v globino 30 metrov. Umrl stara italijanska pristanišča in \ je v bolnišnici, kako se stori za Trst malo ali nič. ša od lanske. : : r?i f - ' - Peter Zgagi Prijatelj M. L. iz Sharon, Pa., me prosi, naj sledeče objavim v svoji koloni: Pred krakim sem čital v čika-škem frančiškanskem listu, da se Peter Zgaga še dobro spominja, kako je nekoč frčal med nebom in zemljo na hladno. To se pravi, da kjer so ga zaslišali o poteku zbo- so ga vrgli iz dvorane. Peter Zgaga je to dobesedno natisnil v Glasu Naroda, spodaj pa vso stvar zanikal. Obljubil je, občni zbor ni bil naznanjen obla- da bo svojo kolono opustil, ako sti. Izmišljuje se, da je zborova-: um z eno samo pričo to dokažejo, nje vzbudilo pri Italijanih v sv. I Dokažite mu torej, potem vam Luciji odpor. Končno pravi, da. mir zasiguran. Mislim, da si so učitelji naznanjeni sodni obla-'™!™ želite. Zgaga vam ni stavil sti. "Piccolo" bi rad videl toimin-*preostrih pogojev. Ako mu doka-ske učitelje uklenjene in pahnjene v ječo . . . Gospodarska beda se pozna po vipavski strani v nekaterih krajih vedno bolj grozeče. Tako hodijo tudi iz Rihem-berga gledat v južne kraje Jugoslavije, kje bi se nastanili, da bi bilo bolje. Poročajo pa, da se vrne marsikdo razočaran. Iz Idrije. Šolska zaključna prireditev v rudniškem gledališču je pokazala, kako se naši otroci tudi v sedanjih razmerah trudijo, da bi napredovali. Prireditev je pričala o veliki njihovi nadarjenosti. — V Tisovcu se je smrtno ponesrečil gozdni delavec Ivan Mo- Centralna Evropa se v vedno večji meri emancipira od Trsta. Poljska ima svojo svobodno lu-ko v Gdanskem, Cehoslovaška pa v Hamburgu. Nemška tranzitna politika je dosegla, da se je če-hoslovaški promet preko Trsta lani znižal za četrtino napram letu 1924; znižanje za Avstrijo znaša 8 odstotkov. Istrsko fašistovsko akcijo proti drugrodcem je odobril notranji minister Fe-derzoni in strinja se ž njo tudi sam Mussolini. Tako ponosno poroča tržaško fašistovsko glasilo. Istrski fašisti hočejo hitro poita-lijančenje drugorodcev. Zato želijo v prvi vrsti, da se nemudoma odstranijo naši učitelji in duhovniki . . . Fašisti so že marsikaj sklenili, kar pa se ni izvršilo tako brzo, kakor so si domišljale njihove razgrete glave. Ustavljeno učiteljsko zborovanje. Učiteljsko društvo za tolminsko okrožje je imelo svoj redni občni zbor, ki se pa ni mogel izvršiti do konca. Občni zbor je bil naznanjen oblasti in predložen imenik članov. Torej vse v redu. Ali prišlo je orožništvo v zboroval ni prostor pri Sv. Luciji in ustavilo zborovainje iz obzirov na javni red. Popisani so bili vsi udeleženci je orožniški poročnik jih je po- — Vreme je skrajno neugodno in vse kaže, da bo letina še slabša od lanske. Ia Istre. Fašistovsko deželno tajništvo je dobilo iz Kima obvestilo, da je finančni minister določil 200,000 lir za potrebna preddela, da se sestavi načrt za preskrbo Istre z vodo. — Iz Ibole poročajo, da so bili te dni na sedež fašija povabljeni vaški načelniki, kjer se jim je razlagalo, da bi bilo prav, da bi vsi drugorodci pristopili k fašistov-svi stranki. Čez osem dni bo sledil odgovor. V Bistrici so ustanovili podružnico italijanskega planinskega društva. Tem povodom je bil prirejen ples, katerega se je udeležilo mnogo domačih družin. Potekel je v dobrem sožitju narodnosti. žejo, bo vsa slovenska javnost vedela. da je Peter lažnjivec. Ako mu ne dokažete, bomo vsi rekli, da je frančiškanski list lagal po svoji stari navadi, kar ni posebno kreditno zanj. * Ej, prijatelj, v Sharon, Pa., ne bodo dokazali . . . * Francoski frank je zopet padel. Francoski frank je sicer lep denar, toda ko je treba ž njim kaj drugega denarja kupiti, je brez vsake vrednosti. * « Mussolini je že marsikaj poskušal in dosedaj se mu je še we po-sjrečilo. Se nekaj naj poskuša uveljaviti v Italiji — prohibicijo. Ce se bi mu ta poskus posrečil, bi ga vsi smatrali za največjega državnika vseh časov. Toda Mussolini je dovolj pameten, da vc do katere meje sme iti. * Statistiki so dognali, da ima vsak šesti Amerikanec avtomobil. Vsak stoti im»v pa plačanega. Toda tega statistika ne omenja. * Dobro bi bilo, če bi uredništvo katoliškega lista v Chicagu pozvalo Trunka, naj vsak dan kaj novega vseje v Pisano polje. List je vendar za to tukaj, da novice prinaša, ne pa starih po«yrevanj. Vzemi včerajšnjo številko ali pa par številk ki so izšle pred nekaj meseci ali tedni, pa boš čital eno in isto. * V francoski Legiji tujcev je tudi nekaj Slovencev, ki se bore proti Kabilom v Afriki. O domovina , . . v daljo kot seme razsipaš svoj plod . . . * Kemal paša je odločen možak. Vsak, ki mu ne parira, je smrfi ZLOČINEC WIMPASSINGEB ki je umoril in razsekal svojo ženo, je po najnovejših domnevah dunajske poljcije osumljen tudi umora svoje nezakonske 171etne hčerke Karoline Stieflechner. Za njo manjkajo sledovi že od marca, ko je zapustila svojo službo pri neki dunajski obitelji in je odtlej ni nikjer več najti. Bila je brhka in delavna. Wimpassinger jo je nekoč oskrunil in zlorabil. Policija, ki je prepričana, da je kakor zdaj ženo spravil tudi hčerko na drugi svet, da bi zabrisal svoj ostudni greh, je te dni ponovno izvršila preiskava "na zločinčevem stanovanju in odkrila nove krvave sledove. NAZNANILD. Gospod župnik Ivan Štrajher iz Borovnice pri Ljubljani je na povratku v staro domovino. Ker ima še par dni časa do odhoda, ga lahko Borovničarji, ako žele, obiščejo na 574 Jefferson Ave., Brooklyn, ali pri gospodih Frančiškanih na 8." Cesti v New Torku. Mala industrija na Goriškem se bori s težkimi razmerami. Prizadeti pravijo, da bi se znaHio od-pomoglo, ako bi se pooblastil kak goriški zavod za izplačilo že dovršenih kohkordatov. To je nujno potrebno, ker se vedno hujše občuti nenaden zastoj izplačevanja vojnih sredi sedanjih neugodnih finančnih odnošajev. Italijanski listi pozivajo politične faktor-zval, naj nemudoma zapuste Sv. (je, da bi se stvari oprijeli in po-Lucijo. Predsednik društva je mo' inagali rešiti krizo male indu-ral priti na orožniško postajo, strije. Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4% $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. Frank Sakser State Bank zapisan. Vzgled mu je dal Musso-pripadnikov obeh ymi z Matteottijem. S Vem pa še ni rečeno, da sta Kemal paša in Mussolini moža-poštenjaka. 82 Cortlandt Street 82 Coi New York, N. Y. Menrla ni težjega na švofu kot najti šivanko v velikem sermem kupu. Tz Kansasa poročajo, da jo jo neki tamkajšnji farmer našel. Našel jo je s tem, da je videl nanjo. * Ko se je hotela ženica prikupiti svojemu možu, mu je rek'a: — Dragi možiček, to poletje pa ne bom potrebovala nobene obleke. Mož se je prijel za glavo ter vzkliknil: — O ti prokleta moda! Saj sem dobro vedel, da bo prišlo enkrat do do tega . . . * Poljski ministrski predsednik je naznanil svetu, da hoče živeti Poljska v miru s svojimi sosedi. In živela bo v miru, ker miru krvavo potrebuje, dokler ne bo prišlo iz Pariza povelje za napad. 1 Ko je bilo prišlo iz Pariza po-velje. naj Rusijo napade, se mu je Poljska brezpogojno pokorila. Za opekline ' na prstih ji pa Francija ni hotela dati nobene odškodnine. , * NewyorSki governer Smith namerava kandidirati pri prihodnjih volitvah na detnokratskero tiketu. Seveda, če, bo nominiran za kandidata. Smith je namreč katoliške vere. posedaj ni bil še nobene katoličan predsednik Združenih držav. V Smithovem slučaju se bo kazalo, verska nestrpnost roslednjih urah nervoznega miru neposredno pred izbruhom s j 4 osnega požara 1. 1914. Njegova beseda je takrat pomenila odločitev na tehtnici narodov. Zato pa imajo njegovi spomini izredno važnost in interesantnost. Sir Grey je postal politik tako-rekoč nehote in proti svoji volji. Njemu ni bilo za javno udejstvo-vanje, ljubil je sport, lov in ribolov, živel je na domačem posestvu v Fallodono, njegov oče je bil čatrtnik, atari oče mu je bil pa parkrat minister v Gladstoue-ovi vladi. Nekega dne je Grey predsedoval lokalnemu liberalnemu zborovanju v mestecu Alnwiek in sicer z izredno spretnostjo in velikim govorniškim uspehom — izvoljen je bfl za paslanca s 23 leti in dasi nerad se je moral ločiti od domačih polja in voda ter oditi v Londonu. V svojo mirno domačijo se je hotel zopet stalno vrniti pozneje, ko mu je umrla žena in prijatelji so ga le a težka pregovorili, da se ni odpovedal politiki. Kot pravi Anglež je zapustil vsako soboto London in odhajal do pondeljka na deželo živet dva dni kmečko življenje in lovit some ali postrvi. Ko je postal minister, je zapuščal London »amo čez nedeljo, toda ta počitek mu je bil svet, Sel ga je uživat celo usodno nedeljo dne 26. julija 1914. Posebno je spoštoval eno spomladansko nedeljo v letu: Ko so zazelenele bukve in nikdar ni mogel pozabiti, da mu je to edinstveno nedeljo nekega leta pokvaril sultan Abd-ul-Ilamid z neko državno zadevo, radi katere je moral ostati v Londonu. Zanimivo je, da je državnik, ki je popeljal Veliko Britanijo proti Nemčiji, bil ob začetku svoje kari jere bolj na strani Nemcev kot pa Francozov. Ko je vstopil 1. 1892 prvič na pozor išče kot državni pod tajnik, se je nagibala angleška politika oči vidno na stran trozveze (Nemčija, Avstrija, Italija). — Francija je bla takrat ravnokar sklenila zvezo z Rusijo in med Anglijo in Francijo je pretil konflikt radi Šiama ter ozemlja ob zgornjem Nilu (Fachoda). Sir Grey je fran. nilsko ekspedicijo odločno označil kot "sovražen akt". Te besede mladega politika-uovinca so vzdignile po Evropi mnogo prahu in Francozi so Gre-ya uvrstili med svoje nasprotnike. Toda Grey ni bil nasprotnik nikogar, vojna mu je bila vedno nekaj, proti čemur se je treba do skrajnosti upirati. In ko se je spor med Francijo in Anglijo L 1904 poravnal s posebnim dogovorom, je zapisal Grey, da bo štel ta dan, ko at a se sporazumela dva velika liberalna naroda, med svoje najlepše v življenju. In * tem francosko-angleškim dogovorom »e začno intrige Nemčije, ki so končno privedle do te- On k RUNKELOV rdečekožec •edftjl —o V ICA ODLIKOVALA OVALCA ga, da se je ta dogovor spremenil v prisrčno antanto" (ente eordi-ale). Nemčija ki ji je še L 1899 Chamberlain ponudil zvezo, pa je zaigrala vse. L. 1905 je sir Grey zunanji minister. Nemčija, ki na Cbamberlainovo ponudbo niti odgovorila ni, se oborožuje bolj in bolj, vojna mornarica njena raste in že mese edni po nastopu svoje"! ga novega mesta stoji Grey pred evropsko krizo: Berlin se vmeša V maroško vprašanje in ogroža francoske interese v Afriki. V tem času je zakopal Francijo v Londonu odličen diplomat Paul Cam-bron. In ta je prvi, ki je zastavil Greyu usodno vprašanje: Ali bo Anglija pomagala Franciji, če jo Nemčija napade. — V memoarjih opisuje Grey znameniti razgovor, ki ga je imel s Cambronom 10. januarja 1. 1906. Grey je znal slabo francosko, Cambru angleškega sploh ne, pač pa sta oba dobro razumela drug drugega jezika in sta ponavadi obravnavala med seboj vsak v svoji materinščini državna vprašanja. Ta dan je pa Grey hotel točnega tolmačenja in je k razgovoru poklical stalnega državnega pod tajnika sira Thomasa Sander-sona, Ko je Oliambru svoje vprašanje izrekel, je začel Sanderson nervozno tipati s prsti po kolenih in s to nezavestno gesto reagiral na težo francoskega vprašanja. Grey se je izognil vsaki obljubi, pač pa je dejal, da je njegovo osebno mnenje, da bi Anglija Francijo morala podpirati, če bi bila napadena, kajti Nemčija hoče brez dvoma razbiti dobro razmerje med Londonom in Parizom; ki je pogoj svetovnega miru. Če-sar ni Grey hotel točno povedati Cambonu, to je pa odločno izjavil nemškemu poslaniku grofu Metternieliu: če Nemčija napade Francijo, bo imela proti sebi tudi Anglijo. In to smer je v svoji politiki Grey ohranil do leta 1914. Nemška intrigantska diplomacija je postala zanj, ki je bil osebno jasen in odkrit, odurna; prišlo je do zveze z Rusijo. Vendar je kljub temu poskušal dobiti zvezo tudi z Berlinom. Toda Nemčijo je že pognal na usodno pot prvi admiral Tirpitz, ki je forsiral povečanje vojne mornarice. Na ta način si je Nemčija ustvarila obroč sovražnikov sama in ko je ob aneksi j i Bosne stopila na stran Avstrije, je bil ta obroč sklenjen. Razmerje med Anglijo in Nemčijo, ki ga je hotel Grey narediti v duhu miru in sprave, je postajalo od dne do dne neznosneje. In ko je 1. 1911 Nemčija poslala svojo vojno ladjo "Panther" demonstrativno v Agadir, je moral tedanji kance-lar Lloyd George glasno zaklicati v svojem govoru, da Anglija takega pniževanja ne bo trpela. Nemčija je morala odnehati, toda nje bes je rasteL Sir Grey se je trudil tudi po tem incidentu za zbližanje z Nemčijo. V miroljubnih namenih je šel v Berlin celo sam britanski vojni minister lord Haldane. Zaman! Francija in Anglija sta se nato začeli sami z naglico oboroževati. Izbruhnila je balkanska vojne 1. 1912. Turško cesarstvo je bilo zdrobljeno. Balkanski konflikt 1. 1912 je bil prvo znamenje svetovnega požara, ki je izbruhnil dve leti pozneje. Že takrat se je zdelo, da se bo vojna za razkosanje turškega teritorija v Evropi razširila čez balkanske meje, kajti Rusija je stala očitno na strani Srbije in Bolgarije in "poiz-kusna mobilizacija" Avstrije nam je še iivo v spominu. V tisti ner-voznosti je ohranil mirne živce samo sir Grey, ki je predsedoval takrat v Londonu zborujoči konferenci veleposlanikov. V svojih spominih opisuje, kake so prijateljsko občevali med seboj poslaniki Francije, Italije, Rusije in Nemčije ter se prav lahko sporazumevali pod njegovim predsedstvom. Celo nemški poslanik, princ Lichnowski (po poko-lerju poljski plemen it aš) se je v vsem strinjal s svojimi tovariši. Grey pravi ponebno naglasa njegovo miroljubnost in- lojalnost Orijentalno -vprašanje, ki je kr- HCNHY MILU*. *UH. o- C. V Hurlinghamu, Anglija, so se vršile velike polo teknie, pri katerih je zmagal lord Wodeh ouse. Angleška kraljica mu je o-sebno izročila srebrn pokal kot prvo nagrado. vavo grozilo Evropi, se je v Lon- jane ukloneta. Tudi Holhveg in donu za zeleno mizo rešilo v miru. Jagow se zavedeta, da bi se jima vsaka druga akcija vštela kot ve- Ta veliki uspeh je v Greyu globoko utrdil v brezskrbnost sredi največjih bojnih priprav na kontinentu. Kajti nemški junkerji niso bili duha princa Lichnowskega. Berlin je začel po balkanski vojni z oboroževanjem v tako ogro-nem obsegu, da se je Francija čutila prisiljeno, vpeljati triletno obvezno Vojaško službo. Toda Grey ni niti mislil na kako nevarnost in takratni britanski (premier As-quith je bil prav tako prepričan o tem, da je kaka vojna z nemške strani izključena, v dobri veri je živel tudi sam nemški poslanik Lichnowski in izgleda, kakor da ga je Trpitzeva klika v tej veri potrjevala, zato da bi bila Anglija tem bolj prepričana o miroljubnosti Nemčije. Sir Grey in princ Lichnowski, ki je odhajal na svoj dopust, sta imela 24. junija 1914 še konferenco, pri kateri sta pregledala evropski položaj in ugo- leizdaja, zato sta konferenco odklonila. Vendar sta oba še vedDo računala z nevtralnostjo Anglije in medtem ,ko francoski poslanik sploh ni bil sprejet za časa krize niti enkrat, je imel angleški sir Goschen vedno dostop do Jagowa in Bethmann-IIollwega. Da se je Nemčija zanašala na nevtralnost Anglije nekako utemeljeno, temu je brez dvoma vzrok angleško javno menenje, v katerem še dolgo ni prišlo do zavesti, da bije tudi za Britanijo usodna ura in da se tiče balkanski konflikt tudi Anglije. Prvi je to spoznal jasno in zavestna. Grey je naslovil na Berlin svoj prvi opomin: črtal pot, po kateri je odločno stopal. 24 tir potem ko je odklonila udeležbo pri mednarodni konferenci, je nemška vlada zaprosila angleško, da ji le-ta zagotovi svojo nev. tralnost za slučaj francosko-nem- vor, ali bi bilo dobro, če bi bil L 1914 odločno izjavil v krizi, da bo Anglija šla s Francijo. Zlasti to poslednje vprašanje, ga najbolj teži. Odgovor, ki si ga daje je značilen: Take odločne izjave ni bilo mogoče dati. Nikakor ni mogel angažirati Anglije brez odločitve kabineta, ta pa se ni mogel odločiti, predno se ni izreklo javno menje. Sicer pa po njegovem mnenju tudi odločna izjava ne bi bila. pomagala, kajti nemški vojaški krogi so smatrali angleško armado za brezpomembno.organiza-cijo. ";;-: _ .,.';t Mogoče se Grey uipti, k^jt? eno je gotovo: nemški kancler jji računal z,? intervencijo AsagjijeL. in razburjenje, ki se ga, je'pblastilo ko mu je izročil sir Goshen ultimatum Britanije, da slutiti,, da bi se "civilist" morda vendarle bili ojunačili in postavili junkerjem p robu, če bi bili prepričani o intervenciji Anglije. Iz spominov Greyevih veje popolna iskrenost in človek, ko jih odloži je prepričan, da Anglija na vojno ni bila pripravljena in ž njo ne računala. Naj omenimo iz memoarjev še frapantno stran o dogodkih po bitki pri Charleroi: angleške in nemške armade razbite, kdo bi slutil, da se bliža velika zmaga ob Marni? Nemci prodirajo z veliko naglico. Goreči pa-trijot Cambon je na obisku pri Greyu ves potrt in zamišljen, Grey ga tolaži in mu našteva vse mogoče momente, ki kažejo, da se bo obrnilo na bolje. Cambon molči, naenkrat vzplamti in izgovori preproste besede: "pa pravica tudi Im Usoda je šla pot Pravice. Tajnost Aleksandra I to vila, da n inikjer znaka kakega ške vojne. Odgovor Greyev je bil konflikta. Grey je na tej konferen-j Odločna odklonitev: "Anglija ne c predlagal, naj bi se interesne sfe-' prevzame nikake obveznosti." Toda kljub temu so tudi po tej izjavi Greyeve depeše v Berlin sestavljene skrajno miroljubno. Zakaj ni Grey vendarle odločno povedal Berlinu, da bo v konfliktu Anglija stopila Franciji ob bok? Iz memoarjev ni razvidno, dasi se čuti, kakor da si lord Grey tudi PRINČEV HAREM V BUDIMPEŠTI re med trojno antanto in trozvezo uredile z mirnimi pogodbami, ki bi garantirale svetovno ravnotežje. O tem razgovoru je angleški zunanji urad po svojih običajih obvestil angleškega poslanika v Berlinu s posebnim pismom in to pismo je poslednji diplomatski do- kument angleškega zunanjega mi- ^ &ane& neka]_0 te~ ye&t g tem vpra_ nistrstva v seriji iz mirnega časa Štiri dni pozneje je bil umorjen v Sarajevu avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Vsa Evropa je zašla v skrajno napetost. Sir Grey, ki ga je bila londonska veleposlaniška konferenca prepričala o uspešnosti osebnih razgovorov je verjel, da se bodo nasprotja izgladila tudi sedaj. Verjel je to tako trdno, da je šel celo 3 dni po avstrijskem ultimatu Srbiji po svoji stari navadi prebit nedeljo 26. julija iz Londona na deželo. V Londonu je pripravil le za vsak slučaj vabilo velesilam h konferenci za poravnavo avstrijsko-srbskega spora in je naročil naj se to vabilo, če bi se situacija poslabšala, odpošlje. V njegovi odsotnosti je dne 26. julija stalni podtajnik sir Arthur Nicholson to tudi storil. Ko je Nemčija odklonila udeležiti pri kaki splošni akeiji velesil, je miroljubni Grey mahoma izpre-gledal invse zavedal ogromne nevarnosti. Angleška deviza v zunanji politiki "Wait and see". (Počakaj, kaj bo) ni bila več na mestu, bilo je trebo energične akcije. Greyev mir se je izprem,enil v jezo zoper nemško neodkritost ;Beth-man-Hollweg in v. Jagow, ki sta bila zatrjevala, da nista vedela za avstrijski ultimatum predno je bil odposlan in da ga v celoti ne odobravata, sta se nakrat postavila na stališče, da je Nemčija proti temu, da bi'se kdo vtikal v zadeve "njene slabotne zaveznice Avstrije", ki naj sama uredi svoje račune s Srbijo. Grey poskuša vsa sredstva, toda situacija ni več v rokah diplomatov, ampak tajne vojaške in junkerske kamarile, ki je "civiliste" potlačila popolnoma v kot. Tujkama rila je zahtevala vojno, ce se Rjfeija. in Franci- šanjem. Mogoče ni smel stopiti iz rezerve radi kabineta, ki je bil po večini svojih članov sestavljen iz pacifistov in zagovornikov miru z Nemčijo. V tem oziru je dramatičen pasus o takratnih njegovih razgovorih s francoskim poslanikom Cambonom, ki ga je rotil, naj Anglija jasno izjavi, da bo šla v eventualni vojni s Francijo, kajti s to izjavo bo rešen mir. Cambon, piše Grey, me je rotil, naj mislim na interese svoje domovine, naj prevdarim, kakšen bo položaj Anglije, če bo Nemčija strla Francijo in zagospoda-rila nad Evropo. Ti razgovori so bili mučni. Oba sva imela nastop, ki nama je bil zapovedan. Cambon je bil tako srečen, da je mogel biti njegov nastop lep in on je to tudi izkoristil. Meni taka sreča ni bila dana, o tem sem si bil na jasnem. Ampak jaz nisem mogel ravnati drugače kakor sem." V kolikor ni bilo za vojno pripravljeno angleško mnenje, je k temu pripomogla Nemčija sama s svojimi brutalnimi akti. Grey je naslovil na Berlin svoj prvi spomin : Anglija ne bo dovolila, da bi nemško brodovje napadlo francosko obalo. Na ta opmin sledi pohod Nemčije na kopnem čez Belgijo. Ta prelomitev nemške besede in surovo nasilje vzdigneta Anglijo. 3. avgusta 1914 je Grey opisal parlamentu položaj in britanska vlada je lahko v polnem soglasju z narodom poslala Nemčiji ultimatum. Narodi so bili vrženi na tehtni co usode. V posebnem poglavju razmotri-va Grey vprašanje, ali bi se bila mogla svetovna vojna preprečiti. Izprašuje si vest v podrobnosti: aK bi bilo prav, če bi bil šel 1. 1912 on sam v Nemčijo na razgo- V Budimpešti živi že več let sin bivšega turškega sultana Abdula Hamida princ Abdul Kadir. Princ ima pravljično urejeno vilo, v kateri ima tudi cel harem. Lani mu je pobegnila iz harema z njegovim tajnikom prva žena. Čez nekaj let se je vrnila brez tajnika in princ ji je vse odpustil, toda medtem se je bil seznanil v bu-dimpeštanskem baru z lepo Ma-žarko, ki je nastopala kot plesalka Lulu. Vzel jo je k sebi in ji je dal na razpolago več krasno o-premljenih sob v drugem nadstropju svoje vile. Ž njo je morala prinčeva prva žena deliti njegovo ljubezen. Mažarka je postala prava haremska dama, vendar ji je pa princ dovolil tudi občevanje z zunanjim svetom, osobito s sorodniki. To prinčevo šarmantnost je izrabljal najbolj "bratranec" lepe Mažarke, Melegv, slušatelj tehnične fakultete v Budimpešti. Dne 30. junija 11. ponoči je hotei iti princ spat. pa je začul v drugem nadstropju pritajeno šepetanje in žvenket kozarcev. Jasno je bilo, da ima Lulu nočnega gosta. Princ se je hotel na lastne oči prepričati, kaj se godi v njenih sobah. Odšel je po stopnicah in našel vrata zaklenjena. Šele na ponovno trkanje in odločno zahtevo mu je Lulu odprla. Pri nji je bil študent Melegy. Princ ga je hotel v jezi zapoditi iz vile, toda študent se mu je postavil po robu in vrgel princa samega po stopnicah. Princ je dobil pri padcu pr eidpred sodišče in Budimpešta je zelo radovedna, da-li odpusti 'Abdul Kadir nezvestobo tudi1 drugi svoji ženi. Že zadnjič smo poročali, da je med ruskim ljudstvom zopet oživela legenda o carju Aleksandru I., ki je baje umrl kot menih v Sibiriji. Uradno je sicer zabeleženo, da je umrl Aleksander I. leta 1825 v Tagaurogu, toda rusko ljudstvo je prepričano, da to ni res. Že na dan svečanega carjevega pogreba so krožile po Petro-gradu in Moskvi čudne vesti. Govorilo se je, da pokopavajo truplo neke privatne osebe, ki s carjem Aleksandrom in carsko rodbino ni v nobeni zvezi. Iz teli govoric je nastald pozneje cela literatura. Ruski in nemški pisatelji so napisali več povesti o tajinstveni usodi carja Aleksandra I. Za pisatelji so nastopili zgodovinarji in izjavili, da je vse to o-bičajna legenda. Veliki knez Nikolaj Mihajlovič se je osebno lotil tega problema in prišel do zaključka, da so vse govorice o menihu Fedorju Kuzmiču, ki naj bi bil v resnici car Aleksander, absurdne in izmišljene. Kmalu je bilo tudi rusko ljudstvo uverjeno, da je car Aleksander res umrl na Krimu in da počiva njegovo truplo v petropavlovski .trdnjavi v Petrogradu. Zgodovina pripoveduje, da je car Aleksander umrl nenadoma, in sicer leta 1825 po 241etnem vladanju. Izrazil je baje večkrat željo, da se odreče prestolu v korist svojega brata Nikolaja. Njegovo truplo so pripeljali iz Taganroga v Petrograd. Car se je pred smrtjo tako spremenil, da ga na mrtvaškem odru ni bilo mogoče spoznati. Spočetka so ljudje domnevali, da ni umrl naravne smrti, pozneje so se širile med ljudstvom govorice, da sploh ni umrl, da so ga sicer hoteli na Krimu zastrupiti, da pa so mu zvesti prijatelji pomagali pobegniti. V krsto, ki so jo poslali v Petrograd, so položili truplo nekega vojaka, ki je bil nekoliko podoben carju. Cez enajst let se je ustavil v neki uralski vasici pred kovačnico neznan jezdec, ki je hotel dati podkovati svojega konja. Spri se je s kovačem in orožniki so ga aretirali. Bil je 601etni mož širokih pleč, plavili oči in nežnega o-braza. Oblečen je bil preprosto, vendar pa lepo. Izjavil je, da mu je ime Fedor Kuzmič. Da je to res, ni mogel dokazati, pod nobenim pogojem pa ni hotel izdati svojega pravega imena. Oblasti so ga poslale v tomsko gubernijo v Sibiriji, kjer je živel do svoje smrti leta 1864. Prebivalstvo ga je smatralo svetnikom. Stari pu-ščavnik je bil zelo podoben carju Aleksandru I. Cesto je pripovedoval o vojni leta 1812, o prihodu carja Aleksanra v Pariz in o drugih važnih zgodovinskih dogodkih. Fedor Kuzmič se pred smrtjo ni hotel izpovedati. Duhovnikom je baje izjavil: — Ako ne povem resnice, mi bodo nebesa zaprta, a-ko pa povem resnico, boste od strahu pobegnili. — In tako je odnesel Fedor Kuzmič svojo tajnost seboj v grob. Ko so nedavno v Petrogradu odprli grobnico carjev, je bila krsta Aleksandra I., prazna. To potrjuje domnevo, da je bil dozdevni menih Kuzmič res car Aleksander I. Do istega zaključka je prišel nedavno tudi ljudski komisar prosvete Luna-čarski. Nihče pa pri tem ne ve, kakšni motivi naj bi bili pri tem carja vodili, da je za ves svet u-mrl celili 40 let poprej kakor je umrl v resnici. ROJAKI, NAROČAJTE ŠE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zado-volj ni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom 46 PARIS 99 KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. I. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, sopro-" ge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zgla-si, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : Hew York, N. T. ALI VESTE, — da je bil v novem jugoslovanskern kabinetu imenovan Slovenec Ivan Pucelj poljedelskim ministrom? Ali veste, da so Helmars za ve • najboljše zastran 100 odstotkov čistega turškega tobaka, ki ga imajo v sebi? SAMOMOR "LETOVIŠČARSKE OBITELJI Iz Inomosta poročajo, da se je v Gnadenwaldu v soboto zvečer zastrupila neka obitelj, ki je šele nedavno prišla tjakaj na letovišče. Obstojala je iz moža, žene in dveh otrok. Vsi štirje so zaužili veronal. Ko so jih našli, sta bila otroka že mrtva, zakonca pa so v brezupnem stanju prepeljali v bolnico. Dr. IVAN ČERNE, LJUBLJANA, Jugoslavija Gospodarska pisarna (ni advokat) uredi dobro, hitro in po smerni ceni vse zadeve, ki jih imate v starem __kraju spraviti v red. _ Poleg več drugih posestev priporočam v prodaj: na Spodnjem Štajerskem. 3 km od žel. postaje, 2 vrelca mineralne vode. Vpeljano podjetje, več tai8 s pohištvom, zemljišča. Velika rentabilnost, cena Din 400.000._ Pozor rojaki! V zalogi Imamo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) Knjig« je krasno trdo vezana ter slane $3.00» Slovenic Publishing Company n OortUmdl Btmt M«w York, ft. -jt m- • • • rpo i cesti življenja -——1 • - — KOMAH IZ ŽIVLJENJA. i> ,-, r4 J g' Za "(Has Naroda" priredil Q. If. ' ' 74 (Nadaljevanje.) \ | Tri in trideseto poglavje. y Ze dva dni, tekom neprestanega i>oletnega*-dežja, je trpela Sofija molče s svojo gospodinjo, a radi te ga nie manj globoko. Od one ure naprej, ko je zapustil Ter Velpu za vedno hišo Kon-rida, ni zaspala Vera uiti za trenutek ter ni ničesar zavžila ali popila. Sofija je lahko storila kar je hotela, a na vsa svoja vprašanje je dobila le brezbrižni odgovor: — Da, da. Izgledalo je. kot da je ugasnila v Veri vsaka volja do življenja. Topo in mrtvo je zrla naokrog, hodila i/, en.e sobe v drugo iu v njenih možganih se je neprestano pojavljalo le eno vprašanje: — Zakaj! — Zakaj moram nositi jaz to V? Včasih ji je tudi švignilo v glavo, -če se je Henrik že zvezal ? Ce ima Juiina sedaj pravico imenovati se njegovo nevesto, a ničesar ni vprašala iu nikaka novica ni prodrla v njeno tiho hišo. Dež je ponehal. Vera je stala na balkonu ter zrla na krasote spodaj, a z izrazom, kot oziiam silo tega občutka, — potem obrnite svoje poglede na neko drugo, — na mojo drago llildo, — Ona vas že dolgo ljubi in njeno čisto, a samotno dekliško srce je dober dar, ki vam poklanja življenje. Živeča Vera bi najbrž stala med vama, a mrtva bo tvorila most, na katerem se lahko srečata. In ne pokopljite me v mestu. Tukaj, pod zelenim drevjem hočem počivati, obdana od zraka, solnč-nega svita in šumenja dreves. Ne jezite se name, prijatelj moj, raditega, kar sem rekla v strahu radi smrti Lorenca. Vem, da vas je žalilo in to mi je žal še v tej uri. Jaz nočem biti vaša sodnica. Obvestite Henrika Ter Velpsa o moji smrti in če imam še kako željo, bi rada videla, da eita z mojih nemih ust še enkrat silno pridigo izdane ljubezni . . . Sedaj, prijatelj moj, pa vas imenujem s tem izvršiteljem svojega testamenta Ker bom umrla neporočena, mi pripada celo premo Dne 13. septembra 1923 se je umaknila ustavna vlada v Madridu vojaškemu direktoriju generala Primo de Rivera. Od takrat ne dobiva svet iz Španije nikakili zanesljivih dnevnih poročil več. — Časopisje je pod strogo cenzuro' in listi izgledajo v belili lisah ne-! kako tako kot v Sloveniji med j vojno. Proti urzupatorju Riveri se oglašajo le redki glasovi Špancev, ki so pobegnili v inozemstvo. Med temi je eden najtehtnejših brez dvoma pisatelj Blasco I-banez. odločen republikanec in pisatelj svetovnega slovesa. Ou je izdal lani v Parizu brošuro "Por Espana v contra el Rev" (za Španijo in proti kralju), v kateri z vel iko vehemenco napada monarhijo, kralja Alfonza XIII., in diktatorja Rivero. Da ne prizanaša v ničemer, se vidi naprimer iz karakteristike, ki jo podaja o generalu Riveri: pijanec, babjek, veseljak. Med takimi strastnimi izpadi prizadetih ni lahko najti objektivne snovi. Zato je prav dobro došlo 80 strani obsegajoče poročilo o situaciji na Španskem, ki sta ga izdala Francoza brata Jerome in Jean Thauraud, znana kot poznavalca vzhodne Evrope in bližnjega vzhoda sploh. Brata sta prebila zimo leta 1924 v Maroku, in se podala spomladi 1925 na Špansko, kjer sta prav temeljito proučevala razmere in prišla v stik z vsemi krogi. Da bo njihovo poročilo umljivejše (brata Thauraud začenjata s špansko katastrofo pri Melili leta 1921), moramo omeniti, da je od nastopa restavracije bourbonske dinastije leta 1875 pa do leta 1923, torej niti ne tekom petdesetih let, Španija izdala za razne vojne ekspedi-cije devet milijard 185 milijonov in 891.000 pezet narodnega premoženja, vse to brez najmanjše koristi. Nasprotno: tekom tega časa je Španija izgubila Cubo, Porto Rico in Filipine ter prišla v najtežji položaj v Maroku. Med temi ekspedieijami so se vrstili neuspehi za neuspehi in generali so zvračali krivdo na generale, generali pa na vlado. V to zmešnjavo je posegel general Rivera, pognal vlado in parlament s pomočjo vojaštva ter prevzel vse državne posle sam v svoj direktorij kj er so bili člani sami vojaški dostojanstveniki. In sedaj brata Tharaud. Bila sta v avdijenci tudi pri kralju ter se informirala, kako je kralj, ki je prisegel na ustavo, tak<^ mirno akeeptiral razgo nparlamenta in diktat uro sebi kot vrhovnemu vojnemu poglavarju podrejenega generala. Kralj jima je pojasnil, da v Španiji ne smeta iskati politične zavesti ali pa javnega mnenja kakor drugod po civiliziranih deželah. Tega Španec ne pozna. — Vidite, pri vas si diktaturo predstavljate kot strašno fizično nasilje, — je dejal Alfonz, — v vaših listih čitam, da pri nas streljajo in zapirajo ljudi na debelo, povsod da je teror policije. Mar sta vidva tudi to videla? Saj življenje pri 4ias je normalno in mislim, da je malo dežel, kjer bi vladal t^k mir kot pri nas. Po ulicah se lahko nemoteno ustavljate in pogovarjate, ne da l?i v*s razganjala policija. Po polnoči dobite po kavarnah pijače kolikor hočete, tega še v New Y.orku ali Londonu, teh trdnjavah svobode jie morete'. V Madridu laliko kričite in prepevate do petih zjutraj, če se vam ljubi. — Kralj je izjavil, da bo vlada države prišla zopet v ustavni parlamentarni tir, čim se stare stranke tako regene-rirajo, da bodo za to zrele. Glavni dokaz, da je vlada Rivcre potrebna, je po kraljevem mnenju to, da je povsod po deželi mir, ni več ne štrajkov, ne banditov, ta mir je takorekoč dnevni plebiscit za direktorij. Glede parlamentarnega režima sploh se je kralj izrazil, da je vprašanje, če je zmožen braniti obstoječi red proti sovjetiz mu. V Italiji da se je najpreje po kazalo, da ne. In Španija bi šla is to pot. O Riveri se brata Tharaud izražata. da je kakor drzen igralec pri kartah : riskira vse in veruje v srečo. Dvomita pa, da bi imel kralj prav, ko misli, da je mir med narodom dokaz za stalnost direktorija, kajti prav tako bi se tudi sovjeti lahko zagovarjali s potrpežljivostjo mužika. Tihi toki diktaturi nasprotujočega intelektualnega liberalizma se v Španiji vendarle dobro razločijo. Seveda teko te struje le po mestih, kaj ti kmet na deželi gleda v svojem kralj u nedotakljivo svetinjo, — njegova mentaliteta je iz 14. in 15. stoletja, njemu so svoboščine, ki jih je pod diktaturo izgubila liberalna inteligenca, tuje; kralj in monarhija, to je zanj enotna Španija. Radi tega direktorij nima resnega nasprotnika, kolikor ima odpora \ : ^siili. pa ga s svojo vojaško silo prav lahko drži v šahu. Intelektualci v Španiji se bodo morali v resnici temeljito regene-rirati na vseh poljih in se skleniti s priprostim narodom, predno bodo zopet zreli, da prevzamejo režim. Izgleda, da sami. brez zveze z narodom, kakor je to bilo doslej, nikoli več ne bodo mogli zavladati. In v tem oziru pomeni sedanja diktatura mejnik med staro in prihajajočo dobo — ki bo prinesla kontrolo zdravih narodnih sil v gospodarstvo in politiko. Če se posreči Riveri po ureditvi maroškega vprašanja doseči za Španijo izdatnih koristi, bo boj proti diktaturi še težji, toda tudi ozpicija z abodočo vlado bolj trdno postavljena. ZDRAVJE FRANCOSKIH ŽELEZNIČARJEV Iz proletarske univerze. V letošnjih pravilih o sprejemu na petrograjsko univerzo tovariša Zinovjeva stoji: 4'Tovariši, ki hočejo priti na univerzo, morajo dobro čitati, biti v stanju pismeno izraziti svoje omisli in obvladati štiri matematične operacije s celimi številkami in njih deli. Želi se tudi vsaj malo znanja fizičnega zemljepisa. Kandidat naj se tudi dobro spoznajo na tekoče politične dogodke in poznajo določila X, XIII in XIV kongresov ruskih komunistov. Morajo poznati zgodovino komunistične stranke po knjigi Zinovje%-a "Zgodovina RKS" in politiko stranke po padcu Kerenskega . Podatki iz zgodovine razrednega boja in politične ekonomije se zahtevajo v obsegu učnega gradiva srednje komunistične šole." Kakor se vidi, evete politična podkovanost na račun splošne izobrazbe. V francoski zdravniški akademiji se je vršila nedavno anketa o zdravniški oskrbi železničarjev. Profesor Guillain je poudarjal, da je treba za vse železniške uslužbence organizirati perijodiČ-ne zdravniške preglede, in sicer z amlade vsaj enkrat v petih letih za starejše pa vsaka tri leta. Posebno živčni sistem in srce je treba večkrat pregledati. Pri nameščencih, katerih služba je v tesni zvezi z varnostjo potnikov, osobi-to pri vlakovodjili, je treba vsaj vsako drugo eto temeljito pregledati oči. Vlakovodje, ki so.podvrženi alkoholizmu, bi morala železniška uprava takoj odpustiti iz službe ali jih vsaj premestiti drugam, kjer ne morejo toliko škodovati. Profesor Lapersonne je nagla-šal, da privatne železniške družbe večinoma zanemarjajo zdravstveno stanje svojih uslužbencev, da ne ravnajo v smislu zdravniških navodil in da se posebno za vid železničarjev vse premalo zanimajo. Pregled oči bi moral biti zelo natančen. Vlakovodjo se da najuspešnejše preizkusiti na lokomotivi, ki upravlja stroj. Zelo važno je, da pozna in razloči vlakovodja vse signale. Pogosto se pripeti, da mora vlakovodja reagirati med vožnjo na sto kilometrov^ dolgi progi v eni uri na dvesto signalov. Naravno je torej, da lahko j povzročijo slabe oči največjo nesrečo. Dr. Guillain je ob zaključku posvetovanja prečital dopis nekega železničarja, ki opozarja na finančne stiske, v katere bi prišli železničarji, ako bi jih država radi telesnih nedostatkov odpustila iz službe. Zdravniška akademija je v zvezi s tem dopisom izjavila, 'da je njena dolžnost analizirati bolezni in opozarjati na vse telesne nedostatke, ki lahko povzročijo železniško nesrečo. Cherbourg; Olympic, 27. Julija Resolute, Cherbourg. Hamburg. 28. julija: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 29. julija: Westphalia, Hamburg. 31. julija: Zeeland, Cherbourg, Antwerp; Bremen, Bremen. avgusta: Leviathan. Cherbourg. 4. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Geo. "Washington. Cherbourg, Bremen. 5. avgusta: Albert Bailln. Cherbourg, Hamburg. Majestic, Cherbourg; 7. avgusta: Republic, Cherbourg, Bremen. 10. avgusta: Martha Washington. Trst: Coium-bus, Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg. 11. avgusta: Berengarla. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 14. avgusta: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 17. avgusta: Berlin. Cherbourg, Bremen. 13. avgusta: Mauretania, Cherbourg; Arabic, Hamburg; Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris. Havre: Olympic, Cherbourg Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute. Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: I*res. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avqusta: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 28. avgusta: Ma1' tic, Cherbourg. 31. avgusta: I'res. Wilson, Trst. 1. septembra: Bereiigaria. Cherbourg; George Washington. Cherbourg, Bremen; Derfflinger, Bremen. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Andania. Hamburg. 3. septembra: Columbus. Cherbourg. Bremen. t 4. septembra: France, Havre; Homeric. Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretania, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen: Westphalia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS, III SKUPNI IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aquitania. Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg. 18. septembra: Majestic. Cherbourg; Berlin, Cherbourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengaria. Cherbourg; Arabic. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 23. septembra: Thurmgia, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France. Havre. 28. septembra: • Muenchen. Bremen. t 29. septembra: Mauretania. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. 30. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. Satinovo perilo peri v gorki vodi, pomešani z boraksom. Belo svileno pa ohraniš v prvotnem stanju, ako zadnji vodi, v kateri izplakuješ, dodaš štiri koščke sladkorja. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne paraike, ki Imajo kabine tudi v ILL razredu. Glasom nove naselniSke postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto In ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni nasetoiški komisar v Washington, D. C. Profinjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobili svojce iz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja* naj ^mm prej piše za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez, da bi bili šteti v kvoto. Stariši in otroci od 18. do 2L leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kroti. Plate po pojasnila. Prodajamo vozne Uste za vse proge; tudi preko Trsta *amorejo Jugoslovani sedaj potovati. ' FRANK SAKS S« STATE BANK $2 CQBTLANDT ST- NEW YORK 45 Broadway .Putujtc pod ameriško zastavo" Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourga Uredite tako, da se boste udeležili posebnega izleta v domovino pod osebnim vodstvom Mr. J. Turka, posebnega zastopnika United States Lines, na parniku GEORGE WASHINGTON ki odpluje 4. avgusta ali pa putujtc z vašimi sorojaki na parniku PRESIDENT ROOSEVELT ki odpluje 11. avgusta Prostori na vsoh parnikih United Stat« Lines so svetovnoznani. Dobili boste prostorne kabine, prostorne krove in dosti dobre hrane. Za odplutja brodovja: S.S. LEVIATHAN S.S. GEORGE WASHINGTON—S.S. REPUBLIC S.S. PRES. HARDING—S.S. PRES. ROOSEVELT vprašajte lokalnega ageuta ali pišite na UStates Lines (Phone, Whitehall 2800) New York City IJhenchilffte samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJI FRANCE 14. AUGUSTA - 4. SEPT. PARIS 21. aug. — 11. sept. MAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za t, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJE mu Rad bi izvedel za FRANK MLI-NAR-A, podomače Kroeov iz Unca, št. 25 pri Rakeku. Pred par leti je bil v Frugalety, Pa. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga poroča, ali naj se pa sam oglasi. — John Šušteršič, Florenci Store, Dawson, Pa. (2x 23,24) POZOR BO JAKI! Prosti pouk glede državljan, stva in priseljevanja je vsak četrtek in pe«tok med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski soli štv. 62 Hester & Essex Street, j New Yoiik City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. SLOVENCI, M se želite povrniti y 4°VPvino! Nudi se Vam v stov. Štajerski krasno lesno Industr. podjetje v Jako bo. Bitim tesnem kraju bre« konkurence, "ki se procja radi smrti. Žaga #" polnojarmenikom In pripadajočim posestvom z večsobno hUto s katerim o-hratom ee da brez posebnega znanja doeei? dnevno najmanj, £1* 7000 do 1(00 Čistega dobička. Cena nizka In po zelo ugodnih pogojih. Več pove OGLASNI ZAVOD KOVAČIČ, Maribor, 8. H. fit Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašur jejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. &0/AKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NABOJDA", NAJVEČJJ SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH, Rojak IGNAC KORNIČ, kateri je odšel z nekim Bajda pred nekako 28 leti v Ameriki in se nastanil blizu Buffalo, N. Y., dobil bo za njegovo življenje najvažnejšo novico ako naznani svoj naslov podpisanemu uredništvu. Rojaki, posebno g. J. Vovk v Buffali, kateri bi vedeli zanj, ako je živ ali mrtev, naj blagovolijo to naznaniti: — "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet naš znani zastopuik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravnižtvo. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas NaroSa", ADVERTISE in GLAS. NAROD A ^ ..........itišiži_________________