281. številka.
Ljubljana, v petek 5. decembra.
XVII. leto, 1884
It haj a vsak dan BVfčer* izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o • o z <• rn k deiele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 g\d , is Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za LJHbljano br<-z pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 »Id. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ao po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnj e dežele toliko več, Kolikor poštnina /.naša.
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če <*>• dvakrat  '•■ po 4 kr., če se trikrat ali ve4krat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra v n i š t v o je v Ljubljani v Frana Kohnana biAi, gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuauila, t. j. vse adiuinistrativue Itvafi.
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i, 4. decembra.
Danes se pričenja posleduje zasedauje v šestletni dobi, za katero je izvoljen državni zbor. Ker v vsem tem času državni zbor ni bil zaključen, ampak vsako leto le preložen, otvoril se je le pričet-kom sesije leta 1879 s preatolnim govorom, pozneje pa brez vsake formalnosti. Dtugod, na Nemdkem, Angleškem itd. in celo na Ogerakem je navada, da se parlament vsako leto odpre s preBtolnim govorom, na katerega aledi odgovor zbornice in več ali manj obširna adresna debata. Take debate sma si pri nas pribran li in menda brez vsake Škode za ljudstvo in za parlamentarizem. Sicer pa je vlada v preBtolnem govoru leta 1879 razvila tak projram, ki 8e ne da izvršiti v jednem ali dveh let'h in tedaj ae presojevati po uspehih v kratki dobi jednega leta.
Koncem šestega leta pa sme se po pravici vprašati, koliko 8« je izvršilo od vsega bega, kar se je pred šestimi leti obetalo. Oficijalui odgovor bodemo slišali koncem te sesije iz cesarskega prestol«. Kritika nasprotnikov se bo gotovo temeljito b tem vprašanjem pečala pri budgetni deb ti. Končno ra/.sodbo pa bodo izrekli volilci pri volitvah bn-tločega leta
Im< nituili sklepov in zakonov v tej poslednji sesiji ni pričakovati. Prepozno se je otvorila in prekmalu se bode končala, da bi parlament mogel kaj več rediti, kakor državni budget.
Finančnemu ministru je sicer pri srci zakon o pristojbinah, po katerem upa zopet državne dohodke pomno i'i za par mdijonov goldinarjev. Poalanci in gotovo tudi vsi davkoplačevalci pa bi raji kaj slišali o prihranitvah pri državnih stroških, da bi se davki mesto povikšali jedenkrat zaceli zni-žavati. TVda o tacih nameuih ničesar ni slišati in tudi tista štedilua komisiju s svojim Bkrivnostuini delovanjem menda ne bo izlegla zlatih jajc narodom na korist in olajšavo
Poslanci so se zbrali v mnogobrojnem Številu. Vladna stranka je dovolj mo^na, da se vlada lehko nanjo zanaša in z njeno pomočjo kaj koristnega ukrene, pa nikjer se ne kaže prava volja, zlasti ne pri izvedenji narodne r a v u op r a v n ost i. In tako
se utegne tudi šesto leto končati in Slovenci za Bvojo ubogljivost in upogljivosl, druzega ne bodo prinesli domov, ko dražji petrolej in dražjo kavo.
Ljudska šola z nemškim učnim jezikom v Ljubljani.
(Dalje.)
V isto kategorijo spada tudi peticija nekaterih Ljubljanskih meščanov, katero sem ravnokar omenil. Tudi je deželni šolski svet, mestuemu šolskemu svetu naložil, da ima peticijo, kakor tudi poročilo o sklepu kranjske hranilnice predložiti mestni občini Ljubljanski, da Be njen zastop o celi stvari posvetuje. Dalje zahteva deželni šolski svet, da naj se o tej zadevi začuje tudi mnenje c kr. okrajnega šolskega nud/.oruika.
To je bistveni obseg c. kr. deželnega šolskega svita ukazu z dne 16. junju 1884 št. 11063; a katerim se more mestni zastop še le danes pečati, ker se mu dosedaj v posvetovali]« še ril bil predložil. Na to so vodstva mestnih Ijulskih ■'<>! naprav-Ijnla vse mogofe in nemogoče i/ku/.t\ Okrajni šolski nadzornik g. Blaž Hrovath pa je pri mestnem šol-hkem Bvetu oddal svoje mnenje dne 18. oktobra 1884 Temu mnenju sme se vse očitati, samo to ne, da je temeljito. (Pt rtrčovaleč potem pretita obširno mnenje g. okrajnega šolskega nudzoruika Hro-vat/i, v katerem se isti za potrebo Di m^ke deške iu dekliške ljudske šole izjavlja in tudi napravi privatne in m U<r ljudske šole po kranjski hranilnici pritriuje, ker bi bilo le v korist prebivalcev dežele in L'ub-Ij.insktga mesta, oe hi fe ustanovilo več ljudsk'h šol z brezplačnim poukom).
Poročevalec potem nada'juje: To je obseg tega mnenja, ki ni skoraj ničesar druzega, nego goli prepis ministerskega ukaza in ukaza c. kr. deželnega Šolskega sveta z dne IG. jun'ja 1884 O „iimenji" moralo se bode še po'&eje govorit', ali že tu pa se sme po vsi pravici uagla&ati, da ustanovitev nemških ljudskih šol v nuši mestui občini ni pol.tična zadeva, pač pa zadeva strogo ekonom euu narave.
Kdor o taki zadevi svoje mnenje izivka, moral bi je podpreti z drugačnimi argumenti, uego so površno zakriti politični argumenti gospoda c. kr. okraj-
ni ga šolskega nadzornika, katere se skušajo oala-diti s skorjo prekuhanega sladkorja, ki se imenuje: „metne unmassgeblicbe Meinung!'
Še prej nego so se preiskovanja mestnega šolskega sveta dognati mogla, došel mu je c. kr. deželnega šolskega sveta dopis z dne 28. septembra 1884 št. 1724. Ta dopis, kije karakterističen slove: „Der k. k Stadtschulrath Wird hiemit aufgefordcrt die mit h a. Erlasse vom 16 Juni d. J. Z. 1106 vorgeschriebenen Nachweisungen mit deu beztl^licheu Nachvveiaungen und Antragen betn ffend die Bestim-mung il»'i- A n *ahl upd des Umfanges der in Laibach zu erriehtendeu Btadtiscbeu Volksschulen mit <ieu-tseher Unterriebtsspracho znverlassig bia Ende Oktober d. J. vorzulegen.
Hiebei wird zugleich im Hinblicke auf die in abnlicben Fiillen erfolgten Entscbeidungt n des hohen k. k. Unterrchts-Mini>teriums und dea bohen k. k. Veiwaltungsgerichtshofes bemerkt, daas dure h die Errichtung deutscber Privat-Volkschu-len die 81 b d t g © m e i n d f ketnesfalls der Verpflichtung e n t h o n e n v/e.den konnte, ilir deutehen Volksscbulunterricbt auf d»e im Ein-gauge des eiwiibnt*-n Eiiasses angedeutete VVeiso zu sorgen. Laib ch um 28. September 1884. Ettr den k  k. Landespi a-ideuton: Cbonnsky. m. p."
Pomen teb besed je jase.i! To se pravi: Ljub-Jjunska mestna občina morala bode n m k<> ljudske šole ustanoviti hot" i ii nehote, in to tudi t'-daj, če se bode kranjski hranilnici posebna nemška učilnica dovolila. Obroki ukaza smemo sklepati na prihod-njost. Prihodnjost bode pa taka, da bode ubogo Ljubljansko mesto moralo ustanoviti drago nemško učilnico, in da bode na drugi strani imela tudi kiaii), ,i hraniln ca nemško ljudsko šolo, kjer ae bodo pridno germunizovuli slovenskih starišev slovenski otroci. V t'm oziru, čestita gospoda ! izključena je vsaks ilUZtja'] Tol ko o zgodovini deuašnjega vprašanja.
Glede meiitmične rešitve tega vprašanju pa ima šolski odsek tole poročati Vestuo je pretre-saval materijal, ki se mu je predložil po magistratu in oziroma po mestnem šolskem svetu. Veliko važnost prideval je, ter je moral pridevati ukazu gospoda uaučnega ministra c dne 2. marca 1884 št. 238. Ta
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. II.
(Daljo.)
— To bi razrušilo vse najine načrte, a mi dva sva že vse pripravila za odhod, jecljala sem in začela udaja ti Be.
— Naj pa pojde danes zvečer k princu na poklon, rekel je moj mož z druzega konca sobe z razdraženim glasom, kakeranega še neseni slišala od njega.
— Lejte, ljubosumen je, to zdaj vidim v prvo-krat, zasmijala se je sestričiua. — Pa jaz je ne prigo-vnjam zaradi princa, »mpak zaradi nas vseh, Ser-gej Mihajlovič. Kako je prosila grofiuja R., da pridete k njej.
— To je od nje zavisno, rekel je mož in šel je ven.
Videla sem, da je bil vznemirjen bolj kakor po navadi; to me je mučilo in nič nesein obljubila
sestričini.   Ko je ona odšla, šla 8em k možu. Za m.šljen je hodil gori in doli, nič ni videl ne slišal, ko sem po prstih prišla v njegovo sobo.
„Predstavlja se mu že zopet mili Nikolski dom", mislila sem gledajoč ga, „in zajutrek v svetlem salonu, njegova polja, kmete in večere v velikem salonu in nočne tajinstvene obede. — Ne!" sklenila sem aama pri sebi," vse plese na svetu, laskanja vseh prinčev dam za njegov ljubi mir in tiho prijaznost." Hotela sem mu povedati, da ne pojdem h grofinji, a on se je obrnil, zagledal me zmračil čelo in premenil kratek in zamišljen izraz svojega obraza. Zopet se je bistrost, modrost in nekak pokroviteljski nemir pokazal v njegovem pogledu. Hotel ni, da bi ga jaz videla kot prostega človeka; moral je vedno kot polubog na podstavku stati pred menoj.
— Kaj hočeš, draga moja? vprašal je ter ravnodušno in pokojno obrnil se k meni.
Nesem mu odgovorila. Jezilo me je, da skriva svoja čuvstva pred menoj, da neče ostati tak, kakeršnega sem jaz ljubila.
— Ti hočeš tedaj v soboto h grofinji? vprašal me je.
— Ruda bi bila  šla, odgovorila sem, — pa
tobi ni po volji. In vse je pripravljeno za odhod, pristavila sem.
Nikoli mu ni tako hladno gledal, nikoli ni tako hladno govoril z menoj.
— Jaz ne odpotujem do druzega torka in uka ai bodem razložiti vse reči, rekel je. — Zato stori mi to milost iu pojdi. Le pojdi, če ti ljubo. Jaz ne poidem.
Kakor vselej, kadar je bil vznemirjen, začel je ravnodušno hoditi po sobi, ne da bi me Še kaj pogledal.
— Jaz te res ne razumem, rekla sem, stala na jednem mestu in sledi.a za n^m, — ti govoril, da si zmiraj tako miren (on ni nikoli tegu govoril). Zakaj govoriš tako čudno z menoj ? Pripravljena sem, za te žrtvovati to veselje in ti tako iro-ničuo, kakor Se nikdar nesi govoril z meno}, zahtevaš, da bi šla.
— Nu kaj! Ti žrtvuješ (posebno je podaril to besedo), in jaz tudi žrtvujem, kaj more biti boljšega. Borba velikodušnosti. Kuka je ta rodbinska sreča?
Prvokrat sem slišala od njega tako ostre iu porogljive besede.
Njegovo rogauje me ni užalilo, ampak razdru-
ukaz pa je za denašnjo obravnavo prevažen in se glasi v važnejših odstavkih :
Ko se navedo sklepi deželnega šolskega sveta kranjskega, po katerih ae ureja pouk na mestnih ljudskih šolah v smislu sklepov mestnega zbora Ljubljanskega, pravi se nadalje: „Nach diesem B-Jschliis-sen in ihrem Zusamrnenhange, wodurch die sioveni-scbo Spruche an al len stiiItiscben Volksschulen lur al le Lehrgegt nstaude u Is Unterrichtsprache eiuge-flihrt werden soli, ohne dass gleichzeitig ftir die Errichtung deutscher staitischer Volksscbuleu in bes t j m m ter Weiae gesorgt ist, iudem die be-trtrlende Vorsorge von dem Namweise uud von der Anerkennung des Bediirfnisses abhaugig gemacht wird, wurden den Angehorigeu des deutscben Vulks-Btammea, der eineu Tbeil der Bevdikeruug der Landesbauptstadt Krainu bildet, die Mittel nicht ge-aichert sein, an bfl mtlichen Volksschulen in Lubaeh Unterricht :n deutscher Sprache zu erlangen. Auch wiirde durch d-e Beschraakuug der in Aussicbt ge-8tellten Vorsorge ftlr deutsiheo Volksschulunterricht auf Kinder deutscher Muttersprache die froie Ent 8chiiessung der Eltero oder dereu Stellvertretur, den Kiudern den Volksschulunterricht in der eineu oder in der andern Landesspracbe geniessen zu lassen gehemmt und dadurch thatsachlichen Bedli fuissen der Bevblkerung Laibachs uach deutschen Volks-schulunterrichte nicht entsprocheu werdcn. Iudem der k. k. Landesschulrath vou dem Vorsteheuden in Kenntniss gesezt wird, ergeht an deuselbeu die Autforderung, diese Aog-legenbeit eiuer neueren Be^chlussfassung m uoteriirben, vvobei zu bertiek-sictitigen stin wird, dass gleichzeitig mit der Eroffuung stadtischer Volksschulen mit sloveniscber Unterrichtsspracbe auch miudestens je eino sta itische Volksschule mit dt utscher Unterrichtsspracbe ftir Knaben und ftir Miidcbeu zu erbftnen sein wird und dass es den eiu/elnen K trni oder deren Stellver-tretern nacb ihrem E-messen freisteht, die Kin ier in eine stiidtische Volkschule mit tdovenischer oder mit deutscher Unterrichtssprache >-u scbicken.u
Poročevalec nadaljuje: Gospoda mestni odborniki ! Gospod n au ir. min ster je odkritosrčen, in ka-koi- vidite, se s svojimi t*>ndencijumi nikakor ne skriva za gorami. Šolski odsek je besede ministrovega ukaza polagal na tehtnico, ter sprevidel, da je gospod minister mnenja, da je naša mestna obodna zavezana nemško ljudsko učilo.co ustanoviti ne samo za otroke nemške narodnosti, temveč tudi /a otroke slovenskih BtfTiiev, kateri bi svoje otroke raje v nemško učilnico, kot pa v slovensko pošiljali, Go-spi-du ministru ni toliko za otroku nemške narodnosti, kakor za re/širjenjo nemškega pouka.
(Dalja prib.)
Politični razgled.
IVol ran je <le'žc&c
V Ljubljani 5. decembra.
Drža«'ni zbor bode, kakor se po ruča z Dunaja nekemu češkemu listu, zboroval samo do 18. t. m., potem pa pojde na božičue počitnice. Takoj po Sv. Treh Kraljih se zopet snide.
Posleduji Riegrov govor je zopet sprožil vprašanje o ceelteni državnem pravu. Vsi češki, pa tudi drugi listi se bavijo b tem, vsak s svojega sta-
lišča. Vsled tega se tudi mnogo piše o zjedinjenji dežel češke krone. Čehi so nadejajo, da avtonomisti dobe pri volitvah dvotretjinsko večino, potem se bode pa to dalo izvesti. — Na Ogerskem pa Riegrov govor ni napravil posebno ugodnega utiša. Kakor se da iz madiarskih časnikov posneti, ogerski državniki nikakor ne bodo pomagali Čehom doseči svoja prava. Neki ogerski list pravi, da je avstro-ogerska pogodba navezana na gotove pogoje, in taka pogoja sta, da se tudi v avstrijskej državnej polovici ustavno v'ada, iu da avstrjske dežele ostanejo vkupe kot O^crskej jednakopravna celota. Potem pa Čehe opozarja, da bodo Ogri vselej pripravljeni pogajati se samo z državnim zborom, nikakor pa ne s posamičnimi deželnimi zbori. Po izjavah tega lista soditi bi Madjarji k večjemu Čehom dovolili jednako avtonomijo nasproti drugim avstrijskim deželam, kakor jo imajo Hrvati nasproti Ogerskej. Sicer pa še to ni gotovo, kajti Madjarji na vse nezaupljivo gledajo, kar bi utegnilo utrditi kako slovansko narodnost.
Grallskl Rusini se že začenjajo pripravljati za državnozborske volitve. V Turki se je osnovalo rusinsko politično društvo, katerega glavni namen bode voditi agitacijo pri volitvah.
Vuaiijt* (Iržave.
Razpor mej Rusijo i u Vatikanom je
skoro poravnan. Ruski poslanik pri Vatikanu, Bu-tenjev, se kmalu vrne na svoje mesto.
Francoski ministerski sovet je sklenil n.-črt novega volilnega r 'da predložiti senatu in potem zahtevati od zbornice, da vsprejme senatove sklepe. N" ta način se nadeja vlada, da za časa nov volilni red dobi veljavo in se bodo mogle bodoče volitve že vršiti po njem.
V nemškem državnem zboru je izjavil Bismarck, da je pripravljeu spraviti se z Vatikanom in kaj o J jenjati, ako tndi kurija kaj odjenja. Pred vsem se pa Vatikan ne smj vedno petegovati za Poljake, ki so sovražni nemški državi. On ne bode nikdar lojni tri, da bi škofijski sedež na Poznanskem zašel kak sovražnik države. Poudarjal je, da je treba nasprotovati tako imenovanej poljskoj revoluciji. Bismarcka silno draži, da ue more na jedenkrat raznaroditi Poljakov. Državni zbor je vsprejel Windt-horstov predlog, da se odpravi zakon, ki izgama katoliške duhovnike, kateri se branijo podvreči se državnim u; redbam, z 217 proti 93 glasom, četudi je Bismarck tulil, da je to razžaljenje zveznega so-veta, če 8* takoj pride v drugič s predlogom, katerega je ta /avrgel. Ia tega glasovanja se vidi, kakor tudi iz glasovanji za dijete državnih poslancev, da vlada prav za prav še sto glasov nema zaae v zboru.
Vprašanje svobodno plovbe po Nigri pr de baje še le prihodnji teden v afrlskef konferenciji na vi sto. Anglija bode pri tem izjavila razne svoje želje, na katere se bode pri tem morala tudi konferenca ozirati, ker morajo njeni sklepi biti jednoglasni, da pridobe mejnarodno veljavo.
Ker so se razkrila velika izneverjeoja v Carigradskom arzenalu, bil je neki civilni uradnik dejan v vojaški zapor. S tem so mislili višji turški uradniki odvrniti sum o 1 sebe. Zaprtemu uradniku se je posrečilo neko pismo odposlati velikemu vezirju. Ta je ministru pomorstva zaukazal zaprtega uradnika izročiti civilnej sodniji, h kratu pa začeti strogo preiskavo. — Ker je neki več dijakov bolgarskega kolegija v Solunu pelo revolucijske pesni, je zaukazal tamošnji geueralni guverner strogo paziti na to šolo in jo zatvoriti, če bode treba. Najbrž Turki le iščejo povoda, da zaprć to šolo, ki jih v oči bode.
V ponedeljek je angleški ministerski predsednik obširno razlagal predlogo o razdelitvi volilnih okrajev. Mesta, katere imajo spod 15-000 prebivalcev, volijo s kmetski mi občinami. Mesta s 15.000 do 50 000 prebivalcev dobe' jednega, mesta z 50.000
do 165 00O prebivalcev dva poslanca. Zastopstvo Londonsko se bode zelo premeuilo V sosedstvu stolice se bode napravilo 7 novih volilnih okrajev, kateri bodo volili 8 poslancev, vseh posiancev bode London volil 37, JLiverpool dobi 6 novih poslancev, Glasgovr in Đirmiogham po 4, Manchester 3, Leeds in Shef-fiel po dva. Število poslancev se bode povekšalo za 12, in sicer za 6 na Angleškem, za 6 na Škotskem.
Egiptovsko finančno vprašanje bode Ae Angliji napravljalo velikih težav. S Francijo bode jako težko se sporazumela Rusija nek' nikakor ne bode hotela dopustiti, da bi se te povekša! angleški vpliv v Egiptu. Nasproti p* ho«- t; Nemčija iu Rusija povzdigniti veljavo komi ip' egiptovskega državnega dolga. .1 iko dvomljivo je še ali bodo vlasti dovolile ponižanj« obresti].
Iz Sudan«* pr k*ja vest, da je Mahdi umrl, in da njegovi vojaki zelo mrjo. Ta vest se pa nam zdi še nezanesljiva, in moramo še počakati, če se obistini.
Domače stvari.
— (Knezoškof dr. M i sijaj dojde v četrtek v 11. dan t. m. a popoldanjim vlakom v Ljubljano in se poda takoj v stolno cerkev, kjer hode blagoslov.
— (Deželni šolski svet kranjski) je v svojoj včerajšnje] seji sklenil, da ima mesto Ljubljansko dolžnost, ustanoviti deško in dekliško ljudsko šolo z nemškim poučnim jezikom na občinske stroške. Mestu dal se je ukaz v tem zmislu. Tako vsaj poroča „Tr. Tagblatt".
— (Naučno ministerstvo) potrdilo je ušolanje Roženg runtarj ev v šulv eranjsko golo v Lugaci. Nevolja in razburjenost mej prebivalstvom velika.
— (K draginji kruba.) Nekdaj določeval je magistrat naše slovenske stolice vsak mesec po žitnej ceni tudi ceno in težo kruhu raznih vrst. A Ljubljanski peki obrnili so 86 do magistrata s prošnjo, naj bi ustavil to določbo, in so obljubili peči koli o r možno velik kruh. Mestni zbor je na to namestil določila cene in teže kruha ukrenil vsaki mesec uradno razglaševati po časnikih imena onih mestnih pekov, kateri so pekli oajve< i kruh, da je občinstvo vedelo kje kupovati ceni primernega in okusnega ki uha. Nam ni 211»no, da bi bil ta ukrep izgubil svojo veljavno moč, znano nam pa je, da se ne izvaja več.
— (Iz Ljubljane) v C lovec odpelje se danes okolu SO prič h konečnej obravnavi v pravdi anarhistov.
— (Iz Celja) nam piše prijatelj našemu listu: Včeraj sem Vam brzojavil, da je Ormoški sodnik g. Kmetic odstavljen. Danes pa Vam imam poročati, da kakor čujem, bode jednaka osoda zadela tudi sodnika v Marnbregu in njegovega pristava g. Macuna, znanega izza njegovega službovanja v Orrooži. Voditeljem sodnije v Marnbregu bode baje pristav Nadamlenski.
— (Benjamin — Ni m rod.) Najnovejši dnevnik prinesel je v včerajšnjem listu svojim lahkovernim in štedilnim čitateljem mej domačimi stvarmi neistinito vest, da se je uložilo v poštne hranilnice v mesecu novembru v Avstriji 9510 milijonov, izplačalo pa 85-10 milijonov. To je prav velika in milijonsko tolsta raca, katero je ustrelil veliki lovec Nimrod v Graškem gozdu.   Čestitamo Izraelcem k
žilo, njegova ostrost me ni prestrašila, ampak še v meni ostrost vzbudila. Ali je on, ki se je vselej tako bal fraz v najinem pogovoru, ki je bil vedno iskren in prost, to govoril? In zakaj V Zato, ker sem mu hotela žrtvovati svoje veselje, v katerem nesem videla nič slabega, in za to, ker sem ga pred jednim trenutkom tako razumela in ljubila. Najini roli sta se premeoili, on se je izogibal odkritosrčnih in prostih besed, jaz sem jih pa iskala.
— Ti si 86 jako spremenil, rekla sem in vzdih-nila. — Kaj sem zakrivila pred teboj ? Ne ta veselica pri grofinji, ampak nekaj druzega je v tvojem Brci proti meni. Zakaj ta prikritost? Ali bo je nesi ti sam tako bal poprej ? Naravnost povej, kaj imaš proti meni? „Naj reče, kar hoče," mislila sem, in bila prepričana, da mi nema ničesa očitati vso to zimo.
Stopila sem na sredo sobe, da je moral iti mimo mene in gledala sem ga. „Stopil bode k meni, objel me in vse bode končano, mislila sem, in žal mi je bilo, da mu prej nesem mogla dokazati, da nema prav. Pa postavil se je na konci sobe in po glodal me.
— Iu ti še vedno ue razumeš? rekel je.
— Ne.
— No, ti pa hočem povedati. Mizi Be mi, prvi pot se mi mrzi, da čutim, in da ne morem, da ne bi čutil. Ustavil se je in videlo se je, da se je bil prestrašil surovega glasu svojega.
— Kaj? vprašala sem ga, b solzami nejevolje v očeh.
— Mrzi se mi, da si dopala princu, in da mu kar tečeš naproti, ter se ne zmeniš za moža in sebe, za žensko dostojnost in nečeš razumeti, kaj mora čutiti tvoj mož, če sama nemaš čuvstva dostojnosti; pa še rečeš možu, da žrtvuješ, to je, pokazati hočeš, „njega visokost je zame večja sreča, pa jo vender žrtvujem."
čim dalje je govoril, tem bolj se je razvnel od lastnih glasov, in njegov glas je zvučal strupeno, ostro 'n surovo. Nikoli ga nesem videla, pa tudi ne pričakovala takega; kri mi je silila k Brcu, bala sem se, pa h kratu me je vznemirjevalo čuvstvo ne zaslužene sramote in razžaljenega samoljubja in rada bi se bila maščevala.
— Dolgo sem že pričakovala tega, rekla sem,
— govori, govori.
— Ne vem, česa si pričakovala, nadaljeval je,
— jaz sem mogel pričakovati še hujše, ko sem te videl slednji dan v tej umazanosti,  lenobi, rozkošji
in neumnem društvu, in dočakal sem . . . Dočakal sem, da me je sram, ter čutim bridkosti, kakor še nikdar; sram me je bilo za tebe, ko je tvoja prijateljica b svojimi umazanimi rokami začela broditi po mojem srci in začela mi očitati ljubosumnost, ljubosumnost, na koga neki? ;na človeka, katerega niti jaz, niti ti ne poznava. Ali me ti nalašč nečeft razumeti in hočeš mi žrtvovati nekaj ? . . . Sram me je tebe, sram, da se tako ponižuješ . . . Žrtva! ponovil je.
„AI To je oblast moža," mislila sem. „Žaliti in poniževati žensko, katera ni nič zakrivila. To je tedaj moževa pravica, a jaz se jej ne pokorim."
— Ne, ničesar nečem žrtvovati za te, rekla sem in čutila, kako sta se mi nenavadno razširili nosnici in kri mi butila v glavo. — V soboto poj-dem h grofinji, vsekako pojdem.
— Bog ti daj mnogo veselja, a mej nama je vse končano! zakričal je v jezi, katere ni mogel več zadrževati. — A zdaj me več ne bodeS mučila. Bedak sem bil, da . . . spregovoril je z nova, p« ustni sta mu trepetali, videlo se je, da se je premagoval, da ne dopove do konca, kar je začel.
(Dalje prih.)
svečanej in bogatej pojedini pri Mali?i! Oi, ti ne-Brečua in usodepolna računska pika, da ne stojiš pred številkama „pet" niti v „Grazer Tagespost J-i, niti v Benjaminu! Uložilo se je istinito v avstrijske postne hranilnice minoli mesec le 9,518 693 in izplačalo samo 8 506 280 goldiuarjev, kar jo pa več, prepuščamo radi lovcu Nimrodu in njegovim elastičnim gonjačem za težavni lovski posel — kot Miklavževo darilo.
— (Osobne vesti.) Ker je sekcijaki načelnik vitez dr. Eoder imenovan senatnim predsednikom upravnega sodišča, navstalo bo v kratkem nekaj osobnih sprememb pri finančnem ministerstvu. Kakor se govori, bode titularni sekcijaki načelnik: ministerijalm sovetnik vitez Andrej Baumgartner, predstojnik 4. sekcije (za carino, užitnino, finaučno stražo in mitnina), stalnim sekcijskim načelnikom, minister ija'na sovetnika vitez Heunk Auerhammer, predstojnik 1. oddelka (za budgtt, kredit iu vojaške pristojbine) in vitez Anton Niebauer, predstojuik 2. oddelka (/a državni dolg, deželna in občinska po-sojilu, varščine, banke in borse, postne hrauiluice, zvuuajui kredit, deuarstvo in puaciranje), tostranski državni komisar pri avstro-ogerskej banki in borsoi komisar pa bosta izvoljena, titularuima sekcijskima načelnikoma. — S'kcijski načelnik pri naučnem ministerstvu Fidler podal se je 2. t. m. za več tednov na dopust, katerega bode po navodi uporabljal za razne študije potujoč po Nemčiji in družin deželah.
— (Prva promocija sub( auspiciiB imperatoris na novem Dunajskem vseučilišči.) Izšolani pravnik Ed Coumont, kateri je napravil vse državne izpite in rigoroze iz vseh predmetov z i/vrstni m uspehom, bo promoviran „suh auspiciis imperatorisJ doktorjem prava. Promocja Be bode vršila v prisotnosti cesarskega namestnika in s tem večo svečanostjo, ker je prva na novem Dunajskem vseučilišči.
— (Fbrchtgott-Tovačovskega desetletnica.) V Kratkem bode minolo deset let, odkar je umrl slavni slovanski skladatelj in pevo-vodia slovanskega pevskega društvu ua Duunji, gosp. Forcbtgott-Tovačevskij. V spomin velikega genija priredilo bode slovansko pevsko društvo 16. decembra desetletuico. Ziutraj imenovanega dne bode mrtvašnica za pokojnikom, kjer bode slovansko pevsko društvo pelo Fdrchtgottvo črno mašo, zvečer pa bodo svečanost, pri katerej peli se bodo samo Fbrchtgott-Tovačovskega krasni zbori. —
— (Nepoštenost.) Mitničarsk preglednik poslal nam je včeraj i.aslednje vrste: „Sinoči ob i 8. uri pripeljal je fijakar po Dunajski cesti, ter pri mitnici sv. Krištofa jo kar skozi popihal. Mituičar je kričal nad njim, uaj počaka in pača cestovino, a fijukar si je mislil: Ne boš me Jaka ! A k nesreči bile so železniške ograje zaprte ter ui mogel naprej. Mitničar ves spehau priteče za njim, smuk, mu vzame svetiluico iz kočije ter hiti dalje na Dunajsko mitnico, kjer bi ga bila z užitninskim paznikom prijela in preiskala. Pa fiiakar ne bodi len, pomaga si iz zadrege ter jo pobriše proti kolodvoru, od tam skozi Kolodvorske ulice v mesto, ter je srečuo odnesel pete brez bvetilnice ua kočiji". — Dobro bi bilo, ko bi bo poizvede!o ime tega tihotapskega fijakarja, da se objavi občinstvu.
— (Zanimivo) utegne biti marsikomu, zlasti Bedaj, ko je Kodrov roman „Kmetski triumvirat" dokončan, da je kmetskega vodje Ilije hčerka Jela pokopana v Studenicah v dravinjskej dolini, kjer je umrla kot nuna v tamkajšnjem samostanu.
— (O firmi Tachinkel-ovi.) V Dunajskih listih čitamo, da bode „Lauderbauk" vender prevzela uravnanje ter izplačala za prve potrebe nujni denar pod naslednjimi uveti: G. Kuffler odstopi od vseh svojih zastavnih pravic. Vsi upniki se morajo zadovoljiti z vsotami, ki se jim bodo pri sodile po likvidaciji, mej tem pa morajo dovoliti moratorij. Firma: A. Tschinkel-a sinovi, bratje Tschinkel in Anton Tschiokel prično takoj likvidacijo. Vsi upniki dajo „Landerbanki" dovoljenje, da se za dovoljeni kredit in za likvidačne stroške izplača iz mase, kakor je to zakonom določeno pri konkurzih. Kar bi po likvidaciji premoženja preosta-jalo, dobe ga Tschinkelovi drugovi itd. — Po tem takem je upanje opravičeno, da se bode ta zadeva o omenjenih pogojih uravnala, kar mora z ozirom na veliko Število delavcev in uradnikov, ki imajo v Tschinkeloovih tovarnah gotov zaslužek, vsakdo le želeti.
— (Tr8tenJakova razprava: Weriand de G raz) recenzuje se v „Wiener Literarischer
II uidweiser" Nr. 10, 1884 jako pohvalno. Na konci recenzije pa reče presojevalec: „Sehr daokbar waren wir dem Autor ftir eine Publicstion dieser inte-ressanten Schrift in deut-cher Sprache, um die Re-sultate seiner Forschungen auch denjenigen zugang-licb zu machen, die des Sloveniscbeo nicht machtig sind." „Kres".
— (Vabilo na slav o ost); katero priredi akademićno društvo „Sloveniia" na Dunaji dru. Francetu Preširuu v spomin dne 9. decembra meseca 1884. Začetek ob 7. Uri zvečer. Lokal: „Hotel zur Stadt Wien", (VIII.. L»nge Gasse 15). Spored: A 1. Pozdrav predsednika. 2 A. Foerster: „Pobra-timija", zbor. 3. Slavnostni govor, govori g. # * # 4. a; Hlavka: „Ne/akonska mati-', zbor. b) K. Ma-šek: „Ukazi", zbor. 5. a) Chopin: Scherzi. b) Ka-lhU/: nŠto se bore misli moje", igra ua klavir go-spica Bogomila Š . . ova. 6. A Hajdrib: „Herce-govska", zbor. 7. Umlauf: Concert Phautasie II„ igra na citre g. J. Hostuik. 8 Dr. B. Ipavic: „Vojaška", zbor. 9. F Majer: „T.čic* gozdna", čvetero-spev. 10. J Kocijančič: »Venec slovenskih narodnih pesni", zbor B. Zabava. Pevovndja g. Jan Jifik. Klavir g. Bosendoiterja.
— (Iz Maribora.)  (Ljudska  knjižnica.) V tukajšnji Leon ovi tiskarni pride koncem t. m. prvi snopič „ljudske knjižnice" na svitlo,   katera  bo izhajala vsak mesec v dveh po četiri polu obsegajočih snopičih. Prinašala bo „ljudska knjižnica" priproste, lahko razumljive povesti,   ljudske pravljice, šege in in navade iz raznih krajev slovenske domovine. Istina Bog, da bomo iz početka dali  tiskat',  razuo ljudskih pravljic, samo preloge iz nemščine in stoprav s časom, ako se bodo razmere zbolj^ale, tudi prevode iz slovanskih jezikov. Vedno bomo pogledovali na to, da bodo povesti poučne in nravne. Ob enem obračamo se še do slovenskih pisateljev, katerim je napredek in blagost milega naroda na srci, z gorečo prošnjo, da bi nas blagovolili gledo tega po mogočnosti podpirati, „sudsko knjižnico" naroči si lehko vsak, ki ima voljo do čitanja;   stalo   bo za celo leto 1 gld 70 kr.. /a pol leta 90 kr., za   četrt leta 48 kr. b pošto no vrtd, pojediui snopiči bodo stali brez poštnine 6 kr, a s poštnino vred 8 kr.   Prosimo torej vse roilojuhe,  da   nabirajoč obilo   naročnikov, ker brez. takih bi ostal naš n .men bre/,   vsega vspeha, pri našem prostem slovenskem ljudstvu prekoristuo podjetje drage volje ra<'ijo podpirati
— (Graščino Rad vanj s k o) kupil je, kakor poroča „Slov. gosp.češki inženir g. Kubelka i Dunaja.
— (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca novembra 28 453 gold. 57 kr. dohodkov, 25.877 g.d. 37 kr. pa izdatkov. 01 1. januarja do 1. decembra bilo je vseh dohodkov 223.157 gld. 23 kr., izdatkov pa 220.581 gld. 3 kr., vsega prometa torej 443.783 gld. 26 kr.
— (V Trstu) jih je od srede do včeraj opo-ludue zopet 15 za osepnicami zbolelo, 7 pa umrlo. Za ueprav.ini osepnicami jib je zbolelo 13. — Za obitelii za osepnicami zbolelih nabralo Be je 7189 gld. 60 kr.
— (Razpisa u a) je služba učitelja na jedno-razrednici v Zagradci. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. t. m. c. kr. okrajnemu šol. svetu v Rudolfovem.
Razne vesti.
* (Dijete p ob lance v.) Povodom zadnje debate o dijetah poslaueev v uemškem državnem zboru priobčile bo „Times" statističeu pregled v raznih ustavnih državah. V II o 1 and i ji dobiva poslanec po 166 funtov šterliugov na leto in potrebne stroške; v Belgiji 16 funtov št. 16 šilingov na mesec; norveški poslanec dobiva 13 šilingov 4 pence na dau; por tu g iš ki 10 šilingov na dan; francoski senatorji in poslanci imajo 450 funtov št. na leto; člani kanadskih zbornic za vsako zasedanje nad 30 dnij 1000 dolarjev in potne stroške; Brazilija daje svojim senatorjem 360 funtov Šter-lingov za zasedanje, poslancem pa 240 funtov in potne stroške; mehikanski poslanci dobivajo po 2000 dolarjev na leto; Argentinska *ljudovlada daje jim celo 700 funtov št. na leto; v Z jedi njenih državah ima vsak senator in poslanec 1000 funtov Šterlingov. V Ogerskej dobivajo poslanci po 5 gld. 25 kr. za sejo in 800 gld. stanarine na leto, hrvatski poslanci pa 5 gld. na dan in miljariuo.
* (Promet pri avstrijskih poštuih hranilnicah.) Meseca novembra t. 1. uložilo je štedilno občinstvo pri naših poštnih hranilnicah v 121.821 uložkih 9,518.693 gld. Minoli mesec bo 86 toraj ti hi/k i znatno pomnožili, kajti oktobra t. 1. znašali  so le 8*4 in septembra t. 1. še celo samo
61 milijonov goldinarjev. Izplačalo se je raznim strankam pretekli mesec v 42.918 slučajih 8,506 280 gld. V Kranjfkej, Štajerskej in Koroškej uplačalo se je v 7978 slučajih 714 201 gld. in izplačalo v 1931 slučajih 238 462 gld. Od 1. januvarija do konca novembra se je uplačalo v 1,359 539 slučajih 44,931.535 gld., a itplačalo v 343 669 slučajih 37,072 729 g!d., v istem času 1883. leta pa se uplačalo v 1,720.756 slučajih 8,176.889 gld., a izplačalo v 180.250 slučajih 2,964 050 gld. Skupaj uplačalo se je tedaj v obeh letih v 3,180 295 bIu-čajih 53,107.424 gld., in izplačalo v 523 919 slučajih 40,018.779 gld. Ostalo je torej 30. nov. t I. v poštuih hranilničuib biagajnicab  13,089 645 gld.
* (NajveČe vrednosti papir v Avstriji.) Dunajski nemški listi objavili so zadnjič vest, da ima knežja rodbina Starhembergova ua vesoljnem svetu največe vrednosti papir, namreč jedno samo obligacijo v znesku 1,500000 gld., katera glavnica daje lepe obresti letnih 75 000 gld. A veliko veče vrednosti je varščina za srečkanje društva rudečega križa ua Duua)i, kajti ta obstoji v jednej samej pa-pirnej renti ogromne vrednosti 4 (štirih) mdijooov gld., od katerih dobiva društvo na leto 168 000 gld. obresti pri Duuajskej osredojej blagajnici za državni dolg. Ta obligacija je gotovo, Če no ravno na vesoljnem svetu, prav gotovo z našem cesirstvu najveće vreduosti papir.
* (Blatensko jezero), takozvano madiar-sko morje, je v preteklem meseci popolnem, prvnkrat v tem stoletii zamrznilo.
* (Š t e v i 1 o židovv Nemčiji.) Pri ljudskem številjenji 1. decembra 1880 pokazalo He je, da živi po celej nemšktj državi 561.612 Židov, t. j. l^0/,, vsega prebivalstva.   Od teh jih je bilo tedaj nase-
ljenih
v Prusiji........... 363.790
„ Bavarskej.......... 53.526
„ Alzaeiji in Loreni....... 39.278
„ Badenu........... 27.278
„ Hesenu........... 26 746
r Hamburgu..........16.000
ua Virtemberškem........ 13.331
in na Saksonskem........ 6 518
* (Cena človeške krvi ) Prizivna sodnija v Lijonu sodila je te dni o nekem dvoboji in obsodila oba dvobojnika v denarno kazen — jednega franka. Ker se je pri tem dvoboji prelilo pol litra krvi, lahko vsakdo po Bodnijskej cenitvi izračuna,
koliko je vreden liter navadue človeške krvi.
* (Usodepolneračunske zmote.) „Fran-kobrodskemu listu" poroča prijatelj naslednji dogodbi, kateri nam jasno pričati, kako slabi računarji so Nemci. „V bilanco predilnice v Erdmaunsdorfu uri-nila sq je pri soštevanji računska napaka, vsled katere se je izplačevala za 3°/o preveli ka dividenda". „Ta uaodepolna zmota," nadaljuje poročevalec nemškega lista, nme živo spominja ua shčen dogodek pred štirimi leti. Prišel sem uamreč po naključji k nekej rodbini, kjer je vladalo veliko veselje. „„Briljantna bilanca,"" mi reče hišni oče, „„1800 tolarjev smo zaslužili Jaz sem jim čestital. Čez 14 dni pridem v štacuno omenjenega gospodarja. Oče in mati, oba sta jokala, njuni sin pa je stal na drugem konci z velikimi in prav rudečimi ušesi — tudi neznosno tuleč. „1 kaj pa je V" jih upraŠam osupel. „„Oh, lejte!"a pravi gospa, „„ta osel, naš nadobudni sin soštel je v bilanci tudi letno številko k dobičku !ua — Pa res ni vsak človek strokovnjak.
Listnica upraviiifttva. (iospod J. M. v Dolenji vasi: Vaša naročnina sedaj plačana do zadnjega februva-rija 1885. — Gospod II. M. v Slavini: Plačano do 8. januvarija 1885.
Umrli so v Ljubljani :
V deželnej bolnici:
25. novembra: Janez Jazbec, hišni posestnik, 42 let, za edemom v možganih.
26. novembra: Marjeta Tignanac, gostija, 59 let, za vodenico.
28. novembra: Marija Vovk, dekla, 20 let, za sušico.
29. novembra: Jera Wagner, gostija, 64 let, za rakom. — Marija Kastulic, gostija, 61 let, za vodenico.
30. novembra: Pavel Jarc, delavec, 33 let, za pluč-nico. — Franca Zore, kajžarjeva hči, 2 dni, za oslabljenjem močij.
1. decembra: Gregor Peterael, dninar, 24 let, za je-tiko. — Alojzij Erbežitik, tkalec, 27 let, za jetiko.
Meteorolog i eno poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
4. dec	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-79 mm. 73723 mm. 734-98 mu.	—130° C 4- 16° C -f- 36«C	si. vzh. si. jz. si. JZ.	d. jas. d. jas. obl.	3-00 mm. dežja.
Srednja temperatura — 2*9°, za 3-8° pod normalom.
JD"CLriaJsJs:si. borza dne* 5. decembra 11.
i izvirno telegrafično porodilo.)
Papirna renta..........82 gld. 10 kr.
Srebrna renta..........83   „   25 n
Zlata renta...........101   „   70 „
5°/o marčna renta.........97   „   45 „
Akcije narodne banke....... 871 gld.
Kreditne akcije......... 306 „
London............ 123 „
Napol............. 9 •
C. kr cekini.......... 5 »
Nemške marke......... 1 »
*•/, državne »ročke iz 1. 1864   250 gld. 125 „
Državne »redke iz L 1864.         100 gld. 171 .
4*/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 104 ,
Ogrska zlata renta ••/,...... 123 „
•      .     4-ft'„          .... 9« .
,     papirna renta 5°/«..... 91 *
6°0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . 101 „
Donava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld. 117 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/»*/« zlati zaat. listi . 122 ,
Prior, oolig. Elizahetiue zapad, železnice 110 ,
Priir. oblig. Ferdinandove scv. železnice 106 ,
Kreditne srečke......100 gld. 180 ,
Budolfove srećke  ....         1" l 3
Akcije unglo-avtitr. banke .   .   120   „ 105 „
1'rMmmway-društ. velj. 170 gld. a. v.    . 213 ,
kr.
30 JO 75 77 15 75 50 85 75 20 05 50
80 88
ST R. GAHDTNER & Co.,
H tovarne aa Atainpili|e,
Dunaj,  IV.,  Hanptstrasse 49 in _ Atigersdorf pri Dnnaji ob j. žel. § U fl
Priporočajo za božično sezono ra- b (l* zen svetovno znanib štanipiiij vseh 5 vrst ir» specijalitet žepnih štampilij, „ mrdalijonov, kresil, nožev itd. s štampiliJHini, 4 jako lini* čudovite natentovane novosti! 11 Patentovano sport-kresilo s štampilijo .   . . Patentov.ini žepni nožek l štampilijo   .   . . Isti s svedrcem za odmaš. steklenie. s štamp. Meilalijon z ven potegljivim daljegledom . .
(Ne presegajoč normalne velikosti.) Plosko za štampilijo:sport-kresilo 43 — U ; nož 40-5; vse vkape proti poštnemu povzetja ali s predpošiljatvo zgornjega zneska in natančoe objave teksta stampilije.
aiaruaNQZ
UIM3SU4
gld. 2.50. „ 2 50. , 2.70. „ 2.6». (760—3)
Št. 294.
Razglas.
(765—3)
Od mestnega županstva Radovljiškega se daje na znanje, da bode vsled privolitve visoke c. kr. deželne vlade za Kranjsko od 11. julija 1884, St 6634, v uh' 1' 1 Radovljica od sedaj na letnem sejmu na sv. Gregoma (12 marca), na Binkoštoi torek iu 13. decembra (sv. Luciia) tudi sejm za živino. Ako je 12 marca ali 13 decembra nedelja ali praznik, bode letni in živinski sejm drugi dan Do sedaj obstoječi letni in -/ninski sejmi na sv. Jurja (24 aprila) in sv. Simon-Judeža (28. oktobra) ostanejo še na dalje.
Mestno županstvo v Radovljici,
dne 20. novembra 1884
Tujci:
dne 4. decembra.
Pri Slona t Lučka z Dunaja. — Krizman iz Zagreba. — Dr. Uranifi iz Gradca. Dinter z Dunaja.  — Dr. Vaupotic iz  Postojine. — Pollak z Dunaja.
Pri  tlt%|ici:  Bumik iz Kamnika.    - \Viesse z Dunaja. — Novak iz Celovca.
XXXXKXXXXXttttXXXXXXKXXXXXXX
Naravno, zlatorumeno, najtispešnejše
olj e.
Samo ob sebi in naravno iz ribjih jeter tekoče zlatornmeno ribje olje je
najuspešnejši lek, kakor to innogostransko potrjuje izkušnja nuspretnejših zdravnikov in dobri glas tega leka širi se dan na dan po sijajnih uspehih, ki so se ž njim dognali.
Izredno dobro deluje pri: ftkrofeljnih, jetiki, spnsčajih, bezgavkah itd. Jedna steklenica 60 kr.; dvojno tolika le 1 gld.
To ribje olje prodaja in razpošilja s poŠto vBak dan
lekarna Jul. pl. Trnkoczy-ja „pri samorogu",
v l,|iiLi|auL Jlestiii trgf št. 4. (704—5)
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Dr. Schmidt-ovi uspešni
jrilepti za knrja očesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot, brez bolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanej rabi teh prilepit iv se odpravi vBako kurje oko brez vsako operacije.
Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 2» kr. i»- v.
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz 1ekar*kih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot i/, vrstno sredstvo proti živčnra boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, ischiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, oslabijo-nju in polucijam. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otrpnelosti mišic, trganju v členkih in mišicali, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvnnanje. Cena steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v.
NB. Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jevc izdelke in samo ono za pravo priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittners's Apotheko in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. (461—10)
Glavna razi ošiljalna zaloga: GloKgnltz, Nižje-Avstrijiko, lekarna J. Blitner-Ju.
Dr. Sehinidt-ove prllepke »i kurja oeeaa in dr. Behr-ov žlvenl ekstrakt prodajata v JLJablJaui lekarnarja: J. Svoboda in J. pl. Trnkoezy.
a plužah in za sušico bolehajočim
se  zastonj  pove neko prav  izvrstno zdravilno-sredstvo. — Na vprašanja odgovarja radovoljnog|
THEODOR ROS8NER, Leipzig, Reichsstr. 3. i
N
Mejnaroina linija.
Ii Trsta v MM naravnost.
Veliki prvorazredni parniki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeuiujo blago in potnike po i.ajnif.jih cenah iu z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „S-arrey", 4200 ton, okolu 19. dne decembra. Kaj u ta za potnike 2©o golti. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (771—5)
T. TEEKUILE,
generalnega pasažoegu agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Coumnale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne  naj   se   na Kmiliuiio d9 Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trstu.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦O***
X& Jesensko in /imska sezono
priporoča
najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča
tvrdka za sukno
MORITZ BUM-a
v Brnu
(ustanovljena v letu 1822):
Volneno Mimo. RriiNki izdelki, jako lopi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.G0, 2, 2.50, 'J, 3.50 do gld. 8 meter.
BI »igo /a sluiMke suknje v vseli barvah in vsacega dela, po icld. 2.50, .'(.">(>, 4, 4.50 do &ld. 12 meter.
Najnovejša podklud - za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. * meter.
Elegantno blago zu hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. H meter.
Pravi angleški popotni  pluidi, 31/, metra dolgi in 1 meter (JO cm. široki, prakt. barv,  po gld. 3.50, 5 25, 6 50 do dd. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake baze za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, bilarde in vozove, sukna za ga
silna, strelaka, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in franko.   Blago so pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplači.  Pošiljatve nad 10 gld.
vrednosti poštnine proste. Karte z mnogovrstnimi uzorci poMljam na zeljo zastonj gospodom krojaškim mojstrom« - BformsIuO blago aa obleko, normalne postelj ake in |»otul-tike odej«. Hlnleum dr. <»iiHtu> a JUger-ja v stiitticurtu9 v bogataj (sbari.    (543—15
VELIKA
LOTERIJA.
0
5000001
kot največji «lol>Jt«>k v naJHreeiie-|eiu nI n ca J i ponuja velika o«l ilam-burške države zajauićeua «l(>nurna loterija.
Specijelno pa:
1 prem. a mark 300000		
1 dobit.	1 mark	200000
^ dobit.	1 mark	100000
1 dobit.	ii mark	90000
1 dobit	a maik	80000
0 fc- dobit.	1 mark	70000
1 dobit, ii mark		
i dobit.	a mark	50000
1 dobit.	:'i mark	30000
O dobit.	a mark	20000
3 dobit.	& malic	15000
2() dobit.	a mark	10000
5 6 dobit.	a mark	5000
10 () dobit.	h mark	3000
— dobit.	a mark	2000
() dobit.	a mark	1500
515 dobit.	a mark	1000
10   6 dobit.	ii mark	5 0 0
29020 dobu.	a mn k	1 4 5
1946'* dobit.	a mark	200,150.
124, 100,	94, 67, 40, 20.	
Vkupc  B0.500   dobitkov   iu polet; t«na »e i<-<lu;i premija pride v svtl ■ nli razredib icotovo <lo odločitve.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in i vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima IOO.OOO srček, od katerih se bode 50.500 srček, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,290.100 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kak- r tudi zaradi največje mogočo garantije za izplačanje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalnu direkcija in vse podjetje nadzoruje država.
Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseh 50.500 dobitkov že v mulo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem mi 00.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijulno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk to denarne loterije je izročena obema podpiMuniuia trgovskima blAauia in vsak, kdor jih boce kup ti, naj se neposredno na nje obrne.
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridelati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se donar lahko pošlje po poltnej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda, katero bode IO. iu 11. decembra* velja
I eela originalna areeiia av. v. gld. 3.50.
1 polov -ica originalne «r«»čiie av. v. gld i 1.73. I     trt i 1 .t   orla; liialne Mreeke av. v gld—.OO.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanju, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, č,.s žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z u ti sneni m državnim grbom listo dobitkov, katera raz'oeno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne Ogajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečke pred žrebanj eni nazaj 'vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
10. decembrom 1884
dopoHlati direktno na Jednega podpitmuih »lavnib lote-rifHkib burean.
M. STEIN, VALENTIN & C,
tot<-;nvv< j» 5.
lIAlflBlTIt**;.
ltoiiittft<ra«N<» »41 :JV
11/tJtlKlTKG.
Žrebanje prvega razreda je uradno na 10. in 11. decembra t. 1. stalno določeno.
Vsak ima pri nas to prednost, fl« dobi or ginslne srečke neposredno brez vsacega posredova, rji i maijših prodajal dv, potem đoni ne le V najkrajšem času po sr- > kanji, ne da bi zahteval, ura mo listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacoga pril.it ka. (735 — 11)
;zdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zele/. nikar
Laatnuia iu tisk „Narouue Tibkarue".
J-