»Stanovanjski zakon divjega zahoda«
Prcd sprejemanjcm novcga za-kona o stanovanjskih razmerjih, ko na tcm področju vlada kaos in so mogočc najrazličncjše špckulacije, cclo prilastitve družbcnih stanovanj a!i ncdovoljcna trgovanja s solidar-nostnimi, ima OK ZSDS - LS. Lj.-Siška scznam vcč kot 100 odkritih, tako ali drugačc praznih stanovanj v svoji občini katcrega so dali občin-skcmu 1S, la pa ga ic posrcdoval ministru Bavčarju.
Primeri iz Siškc gotovo niso osamljcni. Zgrozili bi se, čc bi vc-dcli, koliko je zarcs stanovanj, ki so prazna, sc nczakonito oddajajo itd. In koliko jc mladih družin, ki živijo dobcscdno na cesti ali pa plačujcio odcruškc najemnine za stanovanja, ki so pravzaprav last družbc.
Na) gre za solidarnostna stanova-nja, za stanovanja v splošni ljudski lasti ali last podjetij - iznajdljivost prilaščcvalcev družbcnc lastnine je ncizmcrna. To, da sc lc pet odstot-kov solidarnostnih stanovanj vrnc v sklad, jc žc stara prcscm. Podjctja imajo vclikc problcrac, ko hočejo dobiti nazaj sianovanja, za katerc nihčc ne plačuje najcmninc ali pa so celo prazna.
Primer gospe L. je skoraj absur-
den. Ko jc podjctjc vložilo zahtevek za izpraznitcv stanovanja, kcr omc-njena gospa ni plačevala stanarine, ji je bilo po sklcpu sodišča dolžno najti nadomcstne najnujncjše prostorc. Tu sc sodna farsa šelc začnc. Gospa sc jc pritožila, da lc-ti niso primerni, podjetjc jih jc moralo prebeliii in popraviti. Slcdiia |e ponovna pri-tožba, da so premajhni in vanjc ne more spraviti vsega svojega pohi-štva. Znova ugodeno. Najti ji jc treba še skladiščni prostor. Pa gospa tudi s tem ni bila zadovoljna, kcr na tcm prostoru nc morc pndobili sta-novanjskc pravice in pohištvo tako ni zaščiteno. Vsc skupaj sc vlcčc žc nckaj lct, od vscga začetka pa ima podjctje v rokah odločbo za izvrši-tcv, torcj deložacifo. Pri vsem tem počasi izgubljajo upanje, da bodo sploh dobili stanovanjc nazaj.
Svoj lonček tu pritakne še sod-sivo, ki že tako ali tako pomanjk-Ijive in čudne zakone rešujc z dlako-cepsko natančnostjo in polževo po-časi. Birokratska logika pač.
Toda ta primcr je prcprost proti genialncmu izvijanju gospoda Dž. (bržkone ob pomoči kakšnega zvi-tega odvctnika), da bi vrnil druž-bcno sianovanjc. Po smrti žcninih
starScv mu jc namreč ostalo še ve-liko stanovanje nedalcč stran od družbencga, ki mu ga ie dodelilo podjcljc. Po \i. členu zakona o sta-novanjskih razmcrjih bi sc moral v 30-ih dnch odločiti, katcrcga bo uporabljal. Tega, jasno, ni storil. Prvostopenjsko sodišče jc potrdilo, da mora stanovanjc vrniti, drugosto-penjsko jc to odločbo razveljavilo, čcš da ni zadovoljivih dokazov, da gospod resnično uporablja obc sta-novanji (s čimer jc absurd samo šc večji, saj bi ga moral - čc ga ne uporablja - vrniti šc toliko prej). Vsa stvar se je poiem ponovila: so-diščc jc prvotno sodbo potrdilo, pa jo kasneje spct razveljavilo. Medtcm sc je gospod ločil, z ženo sta si pra-vično razdclila prcraoženje in s tera tudi obc stanovanji. Priče so ga po ločitvi šc vedno vidcvalc, kako ve-selo hodi k žcni, od katcre se jc pravkar ločil (sam )c to opravičil s tem. da s sinom, ki ie zašcl na kriva pota, izvaja delovnc tcrapijc (!).) Pn njej tudi spi, v družbeno sianovanje pa lc občasno hodi za nckai časa prižiga luči in odpirat okna. Kdo mu pa kaj morc?
Tako kot nc morejo nič tudi go-spodu V. (za zdaj). Imetnik lastnin-ske pravicc na družbcnem stanova-nju in lastnik družinskc stanovanj-skc hiše jc jadrno - ko se je pojavila nevarnost, da bi moral stanovanje vrniti - polovico hišc prcpisal na žcno, naio pa svojo polovico podaril hčeri. Tako je, rcvež, znova ostal brcz vsega, zanj pa jamčita tudi njc-gov šef in predsednik hišnega sveta, čcš, da so govorice, da stanujc v hiši, lažnc. Niti enega ni, ki bi bil pripravljen pričati proti omenjc-nemu gospodu - preveč se ga bojijo.
Kdo ve, koliko je šc takih prime-rov. In koliko časa bo šc potrebno, da bo »pravna« država s papirnatih zakonov prcSla na dejanja, da bo kaznovala prave krivce in zaščitila tisic, ki so zaščitc potrcbni...
OK ZSMS - Liberalna stranka
Ljubljana Siška
Jože Grozde