257. številka. Ljubljana, v četrtek 8. novembra. XXI. leto, 1888. SLOVI KI NAROD. Izhaja vsak dan zvetfer, izirasi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bfM pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.T za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne p< tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol* franki ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in apravništvo je v GoBpodskih ulicah št. 12. Dpravništvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Pro domo. ii Ustava dovoljuje in garantuje vsem narodom širne Avstrije narodno svobodo in izomiko narod nega jezika. Mi nečerao navajati in razpravljati mi tem mestu, kako se tolmači na mnogih mestih in v mnogih slučajih postava ki podaja jednake pravice in dolžro8ti vsem državljanom brez izjeme, mi le naglašamo tukaj, da smo posegli tudi mi Slovenci radostno po podani nam pravici, ter smo se trudili natančno in vestno le na podlagi osnovnih postav, pridobiti svojemu narodu in svojemu jeziku iste pravice, katere je prej užival le jeden srečen narod v Avstriji. Bil je torej naš pričet boj v prvi vrsti strogo političen, seveda le v ozkem lokalnem okrožji, in drugi naš boj strinjal se je le v neprestanem ti udu, da povzdignemo svoj jezik na isto stopinjo, da je zmožen in vreden zagotovljene politične svobode svojega rodu. Znano je vsakemu, tudi najbolj zavistnemu našemu nasprotniku, kako borne bile so in so še dandanes politične drobtine, ki so padale v tej d<>bi našega hudega semintija obupnega boja raz bogato mizo osnovnih postav v naše proseče roke. Ker se nam je ugovarjalo vedno in vedno, da nosmo zmožni zaradi svoje duševne revšine prebaviti na jeden pot popolue svobode in jednakoprav-nosti, zjedinili smo, in to je največje dosedanje naše politično delo in naš uspeh, vse svoje moči, da iz-likamo in povzdignemo svoj veke zatrt jezik na višino svetovnih jezikov. Kakor bučele v vzbujeni pomladi nobili smo zrn za zrnom na oltar narodne literature in narodne omike, da je narastlo po združeni moči v znatno višino, da! v primeri z našimi preža lostni mi nasprotji in z maloštevilnostjo našega naroda, — na priznanja vredno mesto v primeri z našimi političnimi malostnimi uspehi! Da smo se pri likanji svojega maternega jezika v prvi vrsti na sorodne nam slovanske narode opirali, osobito na iste, ki imajo razvito literaturo, je tako naravno, da bi bilo smešno in popolno brez cene drugačno naše postopanje. LISTEK. Izza kulis. Kje ste izvedeli, milostiva gospa, da se v nedeljo dne 18. novembra t. |, drugikrat predstavlja burka „Gosi in goske ?" „Kako je mogoče po tako strogi in ostri obsodbi občinstva še jedenkrat poseči po takej nesrečni igri ?u Tako mi pišete. Odgo Valjam: Jaz izvajam samo odborovo naročilo; a priznavam, da mi je veselja kri šinila v lica, ko sem čital v letošnjem repertoirji omenjeno igro. Obsodilo jo je občinstvo, dame v prvej vrsti in zakaj V Našim damam že naslov igre „Gosi in goskea ni ugajal. V igri se res nahaja mnogo, kar nežnega spola nikakor ne osvetljuje tako, kakor bi se mu prilegalo. Teta Bela in doktorica Natalija pač res ne delata časti krasnemu spolu. Toda karikaturi nesta, kakor so šepetala lepa usta. Kopijo prve smo našli tu v Ljubljani in po tem uzorci se je priredila uloga in posnela toaleta. Vsak dan jo lahko vidite na tukajšnem trgu in kadar me počastite v Ljubljani, pokazal Vam bom to furijo. Čujem Vas vsklikniti: „Po trgu iščete kopij za oder!" Moj Bog, milostna, ustvariti vse iz sebe, to bi bilo malo preveč zahtevano. Mej onimi sedečimi in če In baš, ker nam naši nasprotniki ne morejo odrekati poštenja in pravice v strogo političnem boji, opirajo svoje zlobne oči v vir, iz katerega zajema naša narodna omika. Tako smo postali čez noč vedno zvesti Slovenci, ki smo prelivali veke in veke svojo srčno krv za najvišjega vladarja, za svobodo in blagor Avstrije, „panslavisti", nevarni „domišljevalci", ako-ravno smo pripravljeni žrtvovati za vsako ped svoje domovine vsak trenutek življenje in imetje. „Gorje onemu, ki črni in zaničuje blag duh in požrtvovalnost za svobodo in omiko!" pravi Ilou.sseau. Mi pa trdimo vzlic natolcevanju hudobnih nasprotnikov, da nam še vedno živi najblažji čut pravega domoljubja v prsih, kajti on je bil in je Še vedno jedina zvezda, ki nas vodi po mračnem in trnji:vem potu narodnega boja. Veke zveRti Slovenci sodimo, da pride dan, ki pokaže, ali je omajala svoboda idejalno krasne osnovne postave naše rodoljubje, ali pa je rodila le sovražno zavist, katere strup bi segal daleč črez meje mogočne Avstrije. Liberius. O državnem zboru. V včerajšnjej seji zbornice poslancev začel se je razgovor o naredbi, s katero so se ustanovila porotna sodišča za anarhistične zločine v petnajstih sod nji h okrajih. PobI. dr. Kronawetter oglasil se je prvi za besedo in poudarjal, da hoče govoriti le o formalnih vprašanjih. Čudno se mu zdi, da na dnevnem redu stoji obravnavanje v zmislu poslovnega reda o tej zadevi. Ta izraz je bil nepotreben, ko se o vseh vladnih predlogah vrši posvetovanje po poslovnem redu. Zdi se mu, da se je s tem le hotelo opozoriti, da se pri prvem branji ne sme merito-rično govoriti o stvari. Govornik misli, da je vlada rušila zakon z dne 23. maja 1873, ker ni navela nikakih uzrokov za svojo naredbo. Ta zakon odločno zahteva, da ima vlada povedati uzroke, in on kot poslanec tudi to zahteva. V poročilu se govori, da je najvišje sodišče bilo izreklo svoje mnenje. Ta izjava najvišjega aodiča bi se morala vender pečimi ženicami na trgu tiči mnogo originalov, še več pa mej mimo hodeči mi. V tej gneči, verujte mi, ni slaba šola za glumaca. Zato ste me toliko krat videli plaziti se ob starih zemljah našega mestnega trga. A vrniva se k stvari. To žensko strašilo zauese veter iz Pariza na posestvo Klopotca, moža trde skorije, a dobrega zrna. Bela hoče mu na tak način usiliti svoje pretirane Parižanske „manire". Odpustili bodete tedaj priprostemu možu, Če tu in tam zase ali pa tožeč svojci soprogi nevoljen zamrmra: „To je prokleta baba!" Popolnoma opravičeno; saj gotovo poznate odlične gospode, kateri bi se in se v jednakih slučajih posluževajo istega izraza. Da bi se pa v burki potisnil realizem tako daleč na stran, da bi vsakej tršej besedi bila zabranjena pot na deske; potem si je sploh težko misliti burko. „Baba je neumna gos!" pravi godec v „ Ko varstvo in ljubezni", a nihče se še ni jjspodtikal nad tem izrazom. Verjeti mi smete, milostna, ako pridete ta dan v Ljubljano in obiščete naše gledišču, da se boste mnogo smijali in to je b ur k a. V Karlovem gledališki na Dunaji se je pred tremi leti igralo „Der theatralisehe Unsinn", in spominjam se, da sem mej mnogimi in slabimi ocenami čital tudi sledečo: Das Stiick bat gefallen, man kam aus dom Lachen uicht beraus; es ist dem- sporočiti zboru. Tu je pa le rečeno Najvišje sodišče je izreklo svoj blagoslov, pa je vse dobro! Treba je, da državni zbor zve, na podlagi kacih informacij je državno sodišče izreklo svoje mnenje, kajti lahko je mogoče, da informacije neso osnovane in resnične. V Angliji v tacih slučajih skličejo obširne enkete, ne pa tako kot pri nas, da ljudi, ki kaj izpovedo kacemu parlamentarnemu odseku, kar odpravijo z odgonom. Odsek, ki pretresa take predloge , pa pravi, vlada je nam na ušesa povedala in mi jej verjamemo, torej vsprej-mimo predlogo. Govornik priporoča, da bi se predloga izročila odseku 18 članov, ki naj se volijo po dva iz vsacega oddelka. Poslanec T Ur k pa misli, da neso izjemni zakoni pravo sredstvo proti socijalno-demokratičnemu gibanju. Zboljšati treba stanje delavcev. Socijalno-deraokrat8tvo je v neki zvezi z židovstvom. Izjemni zakoni se uporabljajo tudi proti protisemitom. Ker je govornik nazival obsodbo Sehonererjevo akt naj-podlejše kabinetne justice, dal mu je predsednik ukor. Po predlogu Pscheidenovem se je predloga izročila kazenskemu odseku. Predlog Kronawetter-jev bil je torej zavržen. — Včerajšnja seja gospodske zbornice je bila jako kratka. Predsednik se je sprva spominjal umrših članov, omenil še nekatere druge stvari, potem je zbornica brez vse debate vsprejela zakon o pokritji izrednih kreditov za oboroževanje. Pol i t i čn i razgled. v-..-« raiijr dežele. V Ljubljani 8. novembra. V predvčerajšnej seji .e jih prilega Članov. Na to se začne debata o zakonu o odškodovanji pri škodah, ki se naplavijo kmetijskim posestnikom z rudarstvom. Vladno predlogo je najprej zagovarjal poljedelski minister dokazujoč, da bode nov zakon ustregel poljedelcem pa tudi rudarjem. Po dosedaniem zakonu je poljedelec v tacib slučajih le težko dobil odškodovanje. Proti vladni predlogi govorila sta poslanec Siegmund in Suess, za predlog pa grof Kounic Zakon se je vsprejel v generalnej in podrobne) debati. Prvi odstavek do-locuje, da mora rudarski podjetnik vse potrebno storiti, da se poslopja in občila ne poškodujejo in razrušijo. Samo za taka poslopja ni nič odgovoren, ki bi se zidala v okrožji rudnika brez potrebuega oblastvega dovoljenja, ko bode izdan ta zakou. Drugi odstavek govori o odškodnini za narejene škode. Posl. dr. Magg je hotel, da bi se poplačevale škode, zmanjšanja bodočih dohodkov vsled poškodeb bi pa ne bilo treba odškodovati, pa njegov predlog ni obveljal. Ker je ta zakDn večje važnosti le za Češko in Moravsko, kjer so veliki premogovniki ter ni tolike važnosti zu naše pokrajine, ne priobčimo podrobnosti o debati. Poslanec Veigani in tovariši interpelovali so pravosndnjega ministra zastran kon fi8kacije nekega plakata, s katerim se je naznanjalo, da izide nov časopis. Poslanec Ttirk in tovariši so predlagali, da bi se še kdo poklical v ministerstvo, ki bi imel le nalogo varovati nemštvo, ko sta že dva ministra, Pražuk in Zaleski, ki imata nalogo varovati slovanske koristi. To se jim že zdi potrebno glede na zvezo z Nemčijo. Ta predlog pa ni dovolj bil podpiran. Vsprejel se je pa predlog poslanca Kronavvetterja, da bodo vsi poslanci smeli biti prisotni pri obravnavah brambenega odseka o novem vojnem zakonu. Poslednji čus se mnogo govori, da je pričakovati novih prememb v ■■linisi < rst \ n Gauč in Baquehem se ne bodeta več dolgo obdržala. Nek Berolinski list je zvedel, da je poslednji že prosil, da bi mu izročili namestništvo na Moravskem in priporočal za trgovskega ministra sekcijskega načelnika Witteka, ki dobro pozna vse posle tega mi-nisterstva in ni strankarsk. Taaffe pa ni bil zado voljen s tem predlogom, ker za Moravsko mora biti imenovan namestnik, ki bode tudi Čehom ugajal. Z Baquehemom bi pa Čehi gotovo ne bili zadovoljni. V mi nir države. Pogajanja mej ltusijo in papežem se bodo zopet začela. Ruski diplomat Izvolski je že odpotoval v Rim, da se bode pogajal. Sedaj baje ne gre v prvej vrsti za urejenje katoliške cerkve v Rusiji, temveč le za to, da se osnuje stalna diplo-matična zveza mej Rusijo in Vatikanom. Druge zadeve se bodo že potem poravnale. V Turčiji se je za prihodnjih deset let dovolilo carine prosto uvaženje strojev in aparatov, kateri služijo v kako javno korist. Vlada se nadeja, d;i bode ta naredba povzdignila kmetijstvo in obrtni jo. ter zbolj.šala blagostanje V koliko se bodo uresničile nade njene, poučila nas bode bodočnost Najbrž bodo tudi od te naredbe imeli največ dobička tujci. Ko se smde pruska zbornica poslancev, bodo baje poslanci katoliškega centra interpelovali vlado o potovanji nemškega cesarja v Rim. Bismarck je že zvedel, kaj nameravajo in baje nema ničesar proti tej interpelaciji. Misli se celo, da bode knez Bismarck odgovoril na to interpelacijo v tacem zmislu, da se cesarjevo potovanje ni nič dotikalo rimskega vprašanja. Dne 30. t m. snideta se špan j*k i zbornici. Najvažnejša zadeva, s katero se jima bode pečati, bode nov vojni zakon. Vlada hoče uvesti splošno vojaško dolžnost. Temu se bodo upirali konserva- našemu okusu in našim razmeram, to sami dobro veste. Narveč predstav na našem odru doživel je „Mlinar" Raupabov. Je li bil ta mož katolik, tega ne vem. A če je bil, konštatujem, da je bil slab; sicer bi njegov grobokop ne trd i, da gredo na sv. večer mej 12. in 1 uro po polunoči duhovi v cerkev, ko je živih dovolj notri. To Be je preziralo petnajst let v t r a d ic i j o n a In i igri. Ako konečno hočem še odkriti rano igralnega osobja v „Jednajstej zapovedi", povedati mi je le treba, da je gosp. Danilo zato preveč jokal, ker je premalo znal, in gospoda Borštnika „punčika" preveč upila, ker so osobe v en8amble-u premalo govorile. Pri reprizi bo gotovo to izginilo. Prihodnjič v našej deklamatorični šoli Ves Vaš I. B. Izlet na Bojance. (Belokrajinuka Blika, načrtni —č) V kraj nem jugu ožje naše domovine, mej Črnomljem in Vinico, dobre tri četrt ure od Kolpe, ki meji Kranjsko od Hrvatske, leži na valovitem pogorji malo poznato samotno gorsko selo — vlaška naselbina: Bojanci. Vas, v dve gruči razdeljena, šteje malo nad petdeset koč, v kojih prebiva preko poltristo sta uovnikov, ki so, kakor veli ustno njih predanje pred blizu tri sto leti z drugo proganjano rajo vred tivci, pa tudi mnogim generalom ne ugaja občna vojaška dolžnost. Potem bi namreč vojaki tako dolga ne služili ter bi v vojaščini ne videli svojega poklica. Zaradi lega bi se ne dali tako porabiti za razne pronunciamente nezadovoljnih generalov. Vodja angleških liberalcev Gladstune imel je v Birminghamu govor. Zagovarjal je avtonomijo Irske. Z vnanjo politiko sedanje vlade je pa on prav zadovoljen Grajal je ameriško vlado, da se je tako malo ozirala na Anglijo v znani aferi z angleškim poslanikom. Sploh je govoril jako zmerno. Domače stvari, — (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu v Zavrči pod Ptujem za zgradbo šole 300 gld. in dovolil, da se bode novo poslopje imenovalo „Fran Josipov« Šola". — (K štiri desetletnici cesarjevi.) V mestnem zboru Dunajskem objavil se je grofa Taaffea dopis, v katerem se z ozirom na znano izjavo v „Wiener Abendpost" glede štiridesetlctnice cesarjeve naznanja, da cesar želi, da 2. dne decembra ne bodi nobene oficijalne cerkvene slavnosti, kakor sploh nikakeršne sla vnos ti, ki prouzročuje troške. Tudi je cesar izrecno odklonil vsprejem deputacij pri tej priliki in izrekel željo, da naj izostanejo vse vsa-keršne čestitke in naj se ne dopoiiljajo nikakeršni telegrami. — („Matica Slovenska") naznanja svo jim društvenikom, da so letošnje knjige te dni gotove. Ljubljanski udje dobe jih lahko od petka do nedelje, vsak dan od 11.—12 ure dopoludne, v društveni pisarni, od ponedeljka naprej pa na dom. Z istim dnem začne se tudi razpošiljanje unanjim udom. Člani prejmd po štiri knjige, in sicer: 1. Letopis za 1. 1 8 8 8 (1 for.jj uredil dr. L. Požar. 2. Slovenci in I. 1848 (1 for); spisal Jos. Apih. 3. Frana Erjavca izbrani spisi. I. del. (70 kr.); uredil Fr. Leveč 4. Prihajač [povest] (30 kr.); spisal Fr. Dolinar. Knjige obsezajo 61 tiskovnih pol. Toliko gradiva Matica še v nobenem letu ni podala. Knjige dobi le, kdor jih je plačal. Ker bo nekaj iztisov še ostalo, ker je cena posameznim knjigam jako nizka, dalje, ker jim je vsebina zares zanimiva, pričakovati je, da pristopi društvu še obilo udov in da bodo po knjigah pridno sezali tudi nedruštveniki Poverjenike prosimo, da ob razdeljevanji teh knjig nabirajo takoj udnino za prihodnje leto. — (Plemenito darilo.) Znana češka ro doljubkinja, g. Neuretherova, podarila je podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu 50 gld. — (Poročil) se je danes g. Viktor Rozina, c. kr. notar v Kostanjevici, z gospodično Amalijo KlanČarjevo iz Ljubljane, hčerjo umirovi jenega poročnika A. Klančarja. — („Obrtnika") izšla je 9. številka. Vsebina je mnogovrstna in poučua za obrtnike in ne-obrtnike. — (Ljubljanski mizarji) zglasili so se včeraj in predvčeraj korporativno na rotovži, za htevajoč, da se vsled višjega odloka, ki zabranjuje g. Tbniesu izvrševanje mizarske obrti, ker nema u bežal i iz suženjstva pnzverinjenih bosenskih duš-maninov in iskali in našli zavetja na samotnih neznatnih hrdih Bojanskih. Dasi so od tistih dob promenula stoletja, ohranila si je ta naselbina povsem prvotni svoj značaj in običaje, srbski jezik, pravoslavje in — osobito ženstvo — svojo narodno jugoslovansko nošo. Prebivalstvo peča se s poljedelstvom in ži vinorejo Poljske pridelke, kolikor jih preostaje preko domače porabe, donašajo Bojauke na trg v Črnomelj, kjer je vsak četrtek tržni dan. Izmej živalstva, pa rede poleg govedi niskega mršavoga plemena, prav mnogo drobnice in prašičev. Poslednje pokupijo domači Bojanski prašičarji in jih priganjajo skoro na vse kranjske somnje. Zemlja je plitva in vsled precej visoke lege, pomankauja mokrote in neplodne dolomitne podlage malo rodovitna. Vina pa pridelajo precej in še dosti dobrega v bližnjih Marijindol8kih in Preloških goricah , ki pa vsled pomanjkanja vsakojake komunikacije poide večinoma za domačo porabo. Poslopja so ponajveč lesena in s slamo krita. Vrata nekaterih koč se tako nizka, da se je treba pri ustopu pripogniti in nemajo ruzven par žrebljev nič železnega, kajti tečaji in ;/apah — vse je le seno, primitivno. Večinoma hiš ima zadaj dvorišče predpisanega spričevala sposobnosti, to izvrševanje ustavi. Magistratni komisar g. Tomec je obljubil mizarjem, da hode po odloku najvišje obrtne ohlasti takoj mizarsko delovanje v tovarni gg. Toniesov ustavil, ter uhode do teh prostorov uradno zapečatil. — (Šišenska čitalnica) priredi besedo g plesom na Martinovo nedeljo dne 11. novembra 1888 v prostorih Koslerjeve zimske pivarne. Pri besedi in plesu svira oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Spored: 1. Ned\čd: ^Avstrija moja"; moški zbor (nov). 2. Baumbach-Fuutek: Odlomek iz „Zlatoroga" ; »leklainuje gospodičina Josi-pina Vernikova. ### „Barcolora", duett za ženska glasova s spremljevalnem na glasovirji. 4. .Odvetniki". Opereta v 1 dejanji s spremljevanjem na glasovirji. 5. Volarič: „Slovan na dan"; mešan zbor (nov). 6. Dav. Jenko: „Vidov dan'; moški zbor s spremljevalnem na glasovirji (nov). 7. Sattner: „Na planini" ; mešan zbor z bariton-Bolo (nov). 8. „Mihova ženitev" ; moški zbor. Besedi sledi tombola in potem ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina 30 kr. Častiti društveniki so ustopnine prosti. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. — (Tukajšnje „Delavsko izobraževalno društvo") ima v nedeljo dne 11. listopada t 1. v gostilni „Pri zvezdi", na cesarja Josipa trgu, ob 2. uri popoludne svoj mesečni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odsekov. 2. Upla-cevanje in upisovanje novih udov. 3. Delavsko časnikarstvo. 4. Nasveti in interpelacije. Važnost dnevnega reda pozivlje vse ude v mnogobrojnem številu udeležiti se. Društveno vodstvo. — („Koroških bukvić") izšli so 9., 10. in 11. snopič. V njih nabranega je mnogo narodnega gradiva in cena, 10 kr. za snopič, je tako nizka, da bi podjetju želeli obilnega nspeha. Žal, da je tudi v teh snopičih g. Haderlap zopet krenil na svoj stari zavoženi pot in da je v „Pismu prijatelju" ubral jako osorno struno in se celo neresnice ni plašil. Osorno je pisati „da se na vsem Slovenskem ne najde mož, ki bi ga vsaj razumel" in da „učeni" literati ne poznajo staroslovenske azbuke. Vender bi se kaj tucega še pretrpelo, ker umejemo pisateljevo žalost in nevoljo na ponesrečenem duševnem proizvodu, v podobi prečudnega njegovega pravopisa Napad na „Matico Slovensko" pa moramo z vso odločnostjo odbiti. Gosp. Haderlap trdi namreč o njej, „ d a ima posebne predsodke proti takim pisateljem, ki niso profesorji, da je to 9 Slovencih do zdaj sploh moderno, da ne verjamejo, da bi še kdo drugi kaj vedel". V teh stavkih kaže g. Haderlap, da mu resnica ni posebno pri srci. Ko bi bil namreč blagovolil v roke vzeti n. pr. samo letošnji „Letopis", uveril bi se bil, da so ga večinoma napolnili gg. dr. Vošnjak, Navratil, A. Trstenjak, katerih nobeden ni profesor. Napad na naše profesorje bil je torej jako breztakten iu neosnovan, to tembolj, ker so baš naši profesorji izredno veliko storili za naše slovstvo. Gosp. Haderlap je za svojo filipiko izumil povrhu še poseben „sicherheitsventilu. Napisal je namreč lapidarni stavek: „Kdor me v katero v četverokotu obdajajo na jedni strani hiša, na drugi pa hlevi svinjski in razna gospodarska poslopja, ob obeh koncih pa leseni ali zidani plotovi s prevoznimi durmi. Na obeh straneh in za poslopji raztezajo se Badni vrtovi, ki so krog in krog s poslopji vred obdani z gostim, s protjem spletenim plotom, ki ima namen zabranjevati kru-Ijajoči živali prehod po njivah. Sicer pa uživa ta žival tu veliko prostost, kajti v obsegu tega plotu odprto ji ni samo dvorišče, hlev ali vrt, temveč tudi veža, kuhinje in stanišče, da, še celo pita se dostikrat v hiši, mej tem ko obeduje družina pri mizi. — Največja znamenitost na Bojancih pa je sicer majhna neznatna cerkvica, ki pa je jedino pravoslavno svetišče na Kranjskem, kar je znabiti malokomu znano. Ista stoji na krajuem severnem brdu izven vasi in je zidana v prejšnem stoletji v slogu, v kakeršnem so zgrajene večinoma mnogoštevilne podružnične cerkve po Slovenskem, od kojih se po vnanje tudi nič ne razlikuje, Bamo notranja oprava jo loči od onih, ki pa je jako ubožna V sprednjem koru stoji preprost zidau žrtvenik, ki je ločen od cerkvene ladije z leseno na debelo z barvami namazano pregrajo s tremi uhodi. V to svetišče ustop drugovernikom ni dovoljen. Plastičnih podob cerkev nema, ker, kakor znano, grško-iztočna cerkev pla- tem oziru zaničuje, daje le sam sebi testiraonium paupertatis!" Pomilujemo, tla tudi ta izum ne bode imel zaželjenega uspeha. Zaničeval radi pravopisa gnsp. Haderlapa nihče ne bode, obžaloval pa vsak, da se poganja za tako nesrečno idejo, kakor je njegov pravopis. Slovani imamo pravopisov itak že preveč, ne tr-ba nam še" Haderlapovega. Sicer pa radi verujemo, da je g. Haderlap danes isto tako preverjen rko lani, da ima prav", kajti „des Menschen Wille ist sein Himmelreich." Zato mu pa tudi ne zavidamo blage nade, da bode kakor Galilej dočakal dan, ko bode obveljal pravopis njegov. Preverjeni Brno pa trdno, da bi bile „Koruo-ške buikuce" mnogo koristneje in prijetneje berilo, da ni v njih tacih spisov, kakšen je baš „Pismo prijatelju11. — („Schvvarzgelb") je ime listu, ki je, kakor smo že naznanili, « prvim dnem t. m. začel izhajati na Dunaji. List je dobro pisan, program pa že v imenu „Schvvarzgelb" povedan. A vse to ni oviralo, daje bila takoj 2. številka zaplenjena To naj si zapamtijo nekateri „heulmaieri", ki pri vsaki naši zaplembi stikajo po nagib h in v svoji bujni domišljiji ob belem dnevu vidijo strahove. — (Tatvina.) Neznani tatje udomiti so predpreteklo noč v Verbajsovo prodaialnico v Kravji Dolini, pokrali kave, slanine, srebrnega in bakrenega denarja in zlatih prstanov vsega vkupe nad 200 gl. vrednosti. Posebno polakomnili so se tatje po starih dvajseticah, katere so vse vestno pobrali, dočim so nekaj denarja novega pustili na svojem mestu. — (Nemško brodovje,) ki se bilo povodom jubileja kraljevega v Pireji, pripluje dne 10. t. m. v Trst. — (Iz Cerknice.) Dne 21. oktobra t. 1. vršila se je volitev novega odbora prostovoljne požarne brambe ter je bil izvoljen načelnikom gosp. Ivan Kor še, namestnikom gosp. Ivan Stugulje, blagajnikom gosp. Fran Še rko, tajnikom gosp. Karol Dermelj. Za voditelje in njih namestnike izvoljeni so sledeči gg.: Miroslav Meden, Jakob Šega, Jernej Tre bar, Jarnej Kušlan, Anton de Sebi a v a, Luka Kebe, Franjo K as te lic, Josip Sparemblek Poročnikom gosp. Ivan Kete in poverjencem gg.: Matevž Z a v r š n i k , Alojzij P 0-g a č n i k, Fran Z a g o r j a n. — (V R i c m a n j i h) odpre se v nedeljo dne 11. t. m. želez tična postaja. Vlak vozeč po Hrpelj-ski železnici, odhaja iz Trsta ob 21/« uri popoludne in prihaja v Ilicmanje ob 3 uri. — Tižačani imajo torej ugodno priliko, pokus iti imenitno „bržanko". — (V združenih občinah Buzet-Roč) razpisana je služba občinskega zdravnika. Plača 1000 gld., potni troški 200 gld. Prošnji do 31. decembra t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Atene 7. novembra. Cesarica avstrijska dospela včeraj zvečer v Katakolo, se popelje danes v Olimpijo ter se povrne jutri na Krf. stiko prepoveduje, dočim je ista — mimogrede omenjeno — v ruski cerkvi dopuščena. Razven ne kateri slik brez umetniške vrednosti, katerih samo jedna — slika Matere Božje z oljnatimi barvami na desko sbkana zaslužuje večjo pozornost, ker so jo baje pradedje Bojancev prinesli saboj iz bosenske sužnjosti in ki jo imajo v posebno veliki časti — nema cerkev nikakega lišpa. Okrog cerkve je pokopališče, ki pa ni ogra jeno in je čisto slično dalje na okolu raztezajočemu se pašniku in da ni videti tu pa tam mogil in vanje zatakneuih primitivnih lesenih križev, ne znal bi človek, da je to mirodvor. — Bilo je dne 7. maja letošnjega leta. Krasno pomladansko jutro vzbujalo je novo probujeno naravo iz nočnega sna, in v tisoč in tisoč biserih lesketale so se oživljajoči žarki velečastno izza hrvaških planjav vzhajajočega solnca po raz cvelih livadah in mladem zelenji. Vso to krasoto pomlajene prirode pa je pov-dičevalo žgolenje brezštevilnih krilatih pevcev, od rumenokljunega kosa v temni goščavi, do kolobarjočega škrjanca v sinjem zraku in prijazno pritrkavajoče kukavice v tam nem lesu. Vmes pa so se čuli tu pa tam raz brci jedna-komerni glasovi pastirskih rogov in zvonci pasočih se čred. V jutro napomiuanega dne odpravljala se je mala družba izletnikov iz Črnomlja na Bojance, Pariz 7. novembra. Preteklo noč bile eksplozije v dveh posredovalnih pisarnah za službe. Škoda znatna, vender nobene človeške žrtve. „Matin" piše, da so anarhisti napravili ta atentat. Novi York 7. novembra. Po zadnjih poročilih zmagal v državi Konektitut Harrison, ki ima nekda tudi v Indijani in vseh severnih državah večino in bode torej izvoljen predsednikom. Novi York 7. novembra. Vsi listi soglasno javljajo, da je Harrison dobil 218 glasov. Večina časopisov zagotavlja, da ima Cleveland 183 glasov. V državi Novi York dobi) je Harrison večino. Točni resultat še ni dognan, a zmaga Harrisonova verjetna. Razne vesti. * (Generala Gurkanapitnica.) „Poljska Reforma" za njo pa Dunajski listi priobčujejo jako bojevito napitnico, katero je nekda govoril generalni gubernator Varšavski, general Gurko ob navzočnosti ruskega veleposlanika grofa Šuva;ova, kateremu na čast se je priredil v ruskem klubu banket. Po omenjenem viru slove generala Gurka napitnica tako: „Gospod veleposlanik donesel nam je zagotovilo, da na svetu prevladuje mirovno mišljenje. Kot poveljnik v tej provinciji se tega veselim, kot vojak pa meča ne potisnem v nožnico Navzlic mirovnim smotrom raznih vlad, vlada vender v sosednih državah velika bojevitost. Časnikarstvo šČuje javno mnenje proti nam, vojaški krogi kažejo na naše vojaške nedostatke, na počasno mobilizacijo, na to, da nemarno dobrih vojskovodij, skratka zmagujejo nas jako rano. Vender naj strune ne natezajo preveč, kajti, kadar car zaukaže „Naprej!" prekoračili bo-demo brez mobilizacije v štirindvajsetih urah to ali ali pa ono mejo. Ne preziram vrlin drugih vojsk; a jaz trdim, ne kot rusk domoljub, ampak kot vojak, da se noben vojak ne more primerjati z našim. Ne zanikavam, da ima Avstrija sijajno topničarstvo, Nemčija izvrstno taktiko; Rus pa ima duha in vstrajnost, ki premagata vse; v teh prednostih mu je, toda le deloma, turški vojak podoben. Toda Čemu tratiti besed? Ko nastane potreba, nas dejanja naša ne bodo stavila na laž. Omenjam samo še to: Pot v Berolin in na Dunaj že poznamo. Jaz pijem na zdravje hrabre ruske vojske!" — Vsa ta napitnica je od konca do kraja izmišljena. Veleposlanik Šuvalov zadnje dni v Varšavi niti bil ni, a da je bil, gotovo neso na banket povabili dopisnika poljske „Reforme". Lovorike, ki si jih je pridobil mlečnozobi mladič, ki je patvoril pismo Strossmaverjevo, naudušile so še poljskega kolego, da je izlegel časnikarsko raco, ki bode sedaj po listih strašila par dnij. * (Madame Natalie de Kečko.) „Bra niku" piše se iz Belegagrada, da je pred kratkim Btbska kraljeva kabinetna pisarna odposlala več predmetov, ki bo lastnina kraljice Natalije, a so bili ostali v konaku, pod naslovom : Madame Natalie de Kečko, per adresse Monsier le prince Gregoire Ghika a Bucareste". Carinski uradniki v Zemunu neso bili jednako brezozirni, kakor podaniki nesrečne kraljice srbske in neso carinsko preiskaval' pošiljatve, obstoječe iz 48 zabojev in svežnjej. * (Novi lord- m a yor) Londonski mr. Whi-tohead bode pogostil dne 9. novembra vse delujoče v delavnicah v Cyty z roastbeefom in plumpuddingom. kjer se je imel istega dne praznovati njihov največji narodni praznik — Jurjevo. Sv. Jurij — (23 apr. po jul. kol.) pade sicer po greg. kol. na 5. dan maja. Ker pa je bila letos isti dan pravoslavna velika sobota, preložili so ta praznik za dva dni in praznovali ga ob jednem z vuzemskem ponedeljkom. Ker sem ravno takrat slučajno mudil se v Belo krajini, nesem hotel opustiti redke priložnosti in sem z veseljem pridružil se malemu krdelu. Na dolgem lestvenem vozu oddrdrali smo iz Črnomlja po lepi cesti mimo obdelanih njiv in ozelenelih trav nikov, gozdov in pašnikov skozi divno sredi roman tično ravani ležeči DragatuŠ do Narajca, tu pa poskakali raz voza in peš korakali dalje mimo Belč jega vrha po polagoma v hrib dvigajoči se poti proti Bojancem. Dospevšim na vrh k cerkvici, odprl se nam je lep razgled po vsej Belo kraj i nI. Na zahodu razteza se Ž"zeIjsko pogorje, nekdaj glasovito roparsko zbirališče, ki loči Dragotuško od Poljanske doline in sega daleč proti severu do kočevskih hribov. Ob podnožji Žezlja dvigajo se prijazne gorice Tančegorske, ob kateri leži že omenjena lepa dolina, Dragotučko s ponosno svojo dvostolpno cerkvijo. Dalje proti severu sred hribovja, raztezajo čega se od zahoda proti vzhodu, mej prostranimi vinogradi, ki segajo doli do Dobliške ravani kraljuje zloglasni Maverl se svojo šulferajnsko šolo. Zadaj Ta dan namreč nastopi lord-mavor svoje uradovanje. Drugi registrovani ubožci pa dobe po funt čtja za tiari lo. * (P r e t i 1 u o pismo.) Feldzeugmeister Scbbn • fe!d v Gradci dobil je od neke Dunajske tvrdke pismo, v katerem se terja za nek star dolg 50 gld. Načelnika dotične tvrdke, nekega strugarja, poklicali so k policiji, kjer je izjavil, da on dotičnega pisma pisal ni. Jeden sovražnikov njegovih je torej to storil. Da bi zvedeli, kdo je poslal pismo, so že zaslišali veš osob, a sedaj brez uspeha. * (Prestop v m u h a m ed » n s t v o.) Kakor se poroča iz Carigrada, je armensko-gregorijanski škof združenih vladikovin Jar ga Artakija in MaraŠ, ms. Karekin z materjo svojo prestopil v muharae-danstvo. On je dobil ime Ahmed Muktar, ona pa Fatitna Munire. * (Denar iz Amerike.) Iz vasi Stupoči-jane pri Lutoviske odpotoval je preti tremi leti kmet v Ameriko, pustivši doma ženo in malega dečka, rekoč, naj si pomagata, kakor bo de ta mo^la. Ko si bode dovolj prištedil, poslal jima bode denarja, da prideta za njim. Res se mu je posrečilo. Pred nekoliko dnevi poslal je denar, b.lo je tisoč goldinarjev, ki bo se ubogi ženi izročili po posredovanj županovem. Župana je denar bodel v oči in sklenil je, polastiti se ga. V ta namon preoblekel je svojo ženo fn svojo odraslo hčer v moško obleko, jima počrnit obraz ter je po noči poslal k omenjeni kmetici ropat. Kmetica pa pri tem nepričakovanem prihodu ni izgubila poguma Rekoč, da jim bode dala denar, zvabila je preoblečeni ženski v stransko sobo. Jedva sta bili notri, zaloputnila in zapahniia je duri in ropariei bili sta ujeti. Potem pa posije sinka k Žu panu po pomoč. Ko je dečko prišedsi k županu, povedal ves dogodek, raztogotil se je lakomnik ter začel dečka pretepati tako neusmiljeno, da je dušo izdihnil. Slučajno prišla Bta baš, ko se je to godilo, dva žandarma mimo hiše. Začuvši ropot, ustopita, prižgeta luč, zagledata ubitega dečka in ukleneta Župana. Mej tem pa se je kmetici na straži vsa stvar predolga zdela. Hiti gledat, kje se je sinek zadržal in naleti v županovi hiši na Žandarma, katerima v naglici vse pove. Ko dospejo na kraj roparskega napada in odpro duri v stransko sobo, kazal se jim je grozen prizor: dva mrliča visela sta na stropu. Bila sta žena in hči županova. Iz strahu pred posledicami dejanja svojega bili sta se obesili. * (Atentat proti soprogi.) Oto Gnildig, krojač v Buiimpešti, ki je bil soprogi svoji ulil svinca v ušesa ter jej mej jed namešal šivank, je te dni pisal ženi, da naj vse taji. Pismo so pa dobili in ga izročili preiskovalnemu sodniku. Preiskovalni Bodnik je zaukazal, da naj preiščejo, če GnaV-dig ni blazen. Zdravniki so zatrdili, da ne. Zločinec pa še vedno taji, da bi jej bil v jed namešal šivank. Zdravniki so se pa izjavili, da je mogoče, ker je njegova žena histerična, da je sama požrla šivanke. Gnadig je še vedno v jetniškej bolnici. * (Deklica s pasjo glavo.) V malem pijemontskem mestu je nek potnik zasledil čudno prirodno prikazen. V revni koči pod Apenini bivata dve ženski, mati in hči, živeč se z milodari. Mati je lepa krepka postava, samo na obrazu se jej bere skrb in žalost. Hči je 15 let stara in zares pomilovanja vredno bitje. Nesrečnica ima lepo postavno telo, a popolno pasjo glavo. Ubožici je ime Sara ter se redko kedaj pokaže. Do 10. leta je hodila po vseh štirih in so jo težko navadili kvišku hoditi. Še pozneje le nerada hodi po konci. Svojo pasjo natoro tudi s tem kaže, da seintertja laja. Govori le malo in težko. Ta prikazen je tem čud-nejša, ker je dekličin očo bil tudi krepak mož in sta z ženo bila najlepša dvojica v tem kraji. nad Maverlom pa se spenja na rtastem holmu nekdaj sloveča romarska cerkev sv. Križa v sinji zrak. Zatem vrsti se visoko ležeča kočevska Planina (Stockendorf) z goro sv. Frančiška, Semiško gorovje se svojimi izbornimi, daleko znanimi izbornimi goricami v podnožji in še dalje proti severu in severovzhodu — sivi Gorjanci, pod koji mi leže bogati vinorodni kraji: Suhor, Itadovica m Drašiče. Na severovzhodni strani vali se temnozelena Kulpa mej zelenimi travniki in rodovitnim poljem mimo Adlešič, Gribelj, Podzemlja in Metlike dalje v hrvatsko planjavo. Proti vzhodu, jugovzhodu in jugu ovira razgled deloma vinorodna Pleševica, deloma visoki Zirnik, ki meji Bojance od bližnjega, hrvatskemu ozemlju pripadajočega Marindola ; isto tako zapirajo razgled proti jugozahodu bližnji Bojanski brdi, le na skrajnem obzorji videti je preko njih visoko, proti jugovzhodu obrneno, spečemu levu podobno sivo gorovje, po vsem Slovenskem kot shodišče in plesišče čarovnic znuuega Kleka. V obsegu tega ponosnega naravnega okvira pa se razprostira vsa valovita Belokranjska planjava s starodavnima mestoma Črnomljem in Metliko, mnogobrojnim! seli in cerkvicami, cvetočimi sadnimi vrtovi in vinorodnimi goricami, obdelanim poljem in ozeleuelimi ravninami, prostranimi pašniki in z gozdnim drevjem obraslimi ho'mi, podijoč čarovo prirodno pomladansko sliko. EConoo prih.) •se j „LJUBLJANSKI ZfOF H lirtoffl (331—257) |, I za vse leto gld. 4.60; za pol leta I, gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. -jSL+x>i--- T ujei 7. novembra: Pri MMMft Latine z Dunaja. — Mulej z Vrhnike. — Kautschitsch iz Sevnice. — Kosma iz Kostanjevice. — Rumpolt in Leber s Dunaja. — Zayn iz Warns(lorl'a. — Beck lz Trsta. — Frisch i/. Gradca. — Merk iz Kranja.— Kuchlitz iz Genue. Pri slonu: Sbhmidt iz Beljaka. — Freude'.thal z Dunaja. — Passavalli iz Comx — Kril.-rmanu z Dunaju. — Kaiser z Dunaja. — Tausig z Danaja. — (Joldstein z Dunaja. — Benni^s s Kodanja. Tržne cene v ljubi jani dne 7. novembra t. 1. cl. kr. t\. kr. .Pšenica, hktl. . 5 85 Speh povojen, ker. . - 70 Rež, . 4 66 Surovo maslo, „ !— 90 Ječmen, j. • . 4 39 Jajce, jedno : — 3b Oves, 9 * . 2 44 — b Ajda, 1» • • . 4 22 Goveje mes >, k«r. Proso, ii . 4 71 Telečje „ _ — 50 Koruza, n . 5 20 Svinjsko . „ — 5 Drva trda, 4 □ netr. K 70 Speh frišen „ . — 5»; „ mehka, 4 i 4 40 Meteorologicno poročilo. o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo - Mo-krina v mm 7. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733 4 nn 732 8 mm. 734 4 mm. — 3«* C — 12° C — 3 4° C si svz. hI. svz. al. svz. snež. obl. obl. 6 00 mm. snega. Srednja temperatura —2,7", za —8 3"1 pod oormalom. XDuLr^.GLJsis:3. "borza, dne* 8 novembra t.. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Kld. včeraj 82-15 8265 109-60 97-70 878-— 30870 121-65 Papirna renta..... Srebrna renta..... Zlata renta ...... 6"'„ marčna renta .... Akcije narodne banke. Kreditne akcije..... London ........ Srebro ...... Napol......... C. kr. cekini .... NemSke marke..... 1 / državne srečke iz t 1854 Državne srečke iz 1. Ih64 Ogerska zlata renta 4°/0 . . . '.•gerska papirna renta 5°/0 . . . i.T/g Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4'/?°/0 zlati zast. listi , Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. želoznice Kreditne srečke.....100 gld Radolfove srečke..... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drust. velj. 170 gld. a v. gld danes 82-05 82 65 109 65 97-60 877-— 307-20 121-85 9-64 5-77 59-65 250 gld. 10(» . _ 964 V, — t 5-78 — 59 72'/« 133 gld. 50 kr. 173 „ — 101 „ 25 „ 92 „ 30 m 101 „ 75 „ 121 „ 50 „ 122 „ 80 „ 99 !! 60 182 „ 25 „ 19 „ 25 „ 113 „ 25 224 A 25 „ ^li M I >i I SO JO lovski pes (prepeličar), sliši na ime „morite", barve je bele z rujavimi lisami, kratke dlake, I rujavimi visečimi ušesi, star je blizu dve leti in je precej velik. Zgubil se je od Cerknice proti Velikim Laščem. Kdor ve, kje je, naj blagovoli proti primerne) plači naznaniti g A. RhIInii na Kakekn. pni 760—2) Natječaj. Na temelju odluke obćinskog zastupstva od 5. novembra 1888 razpisuje se ovim natječaj za mjesto liečnika mjestne obćine Kuntav sa godišnjom plaćom i paušalom od forint 1200, izplaeivih u miesecnih antieipalnih obročih. Molitelji imaju svoje obrazložene molbe pod-nesti iini«lal.jo 2'.* vatlov kanafasa, najnovejši naris, najboljše bsže 3 prti, vseh barv, «/4 gld. 2.—, n/4 gld. B.— gld. 1.- Uzorci zastonj in franko. (580—9) M MM", društvo u življenje v London«. 18,o78.393-10 191,108.220-84 58,038.225- — 1.510,78l).529'58 Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1, i Pešta, Franz - Josefsplatz v biši društva. št. 5 in (J, v hiši društva. Društvena aktiva..................frank. 97,872.286,66 Letni dohodki na premijah in obrestih dne 80. junija 1887 ... Izpiačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot.............. V slcdnjej dvanajstmescčnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za..........'........ „ novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah več kot........ r Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v L i ubijani, na Tržaškej cesti Št, S, II. nadstropje pri Curili dO ^Oft-iOllJUotll. (300—ti) ■xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Kurivna moč: 142.39 kg. = 100 kg. Fohnsdorfskega premoga. Priznano najboljši in primeroma najcenejši Fohnsdorfski premog za domačo rabo v zapečatenih vrečah ali prosto v kosih (cel voz) ali v kinnpl. vagonih jctlino 1<» proti narocbi s poštno dopisnico proti povračilu poštnin«1. — Cenik s pošknšnjo na zahtev. T. DEBEVEC, 3 ECilšerje-v-SL u.licsi št. 3 (ReciierjeTra lilša.). Seselaua in cela dri/a na mero in vago Zapečatene vreće — jedino sredstvo proti primanjkljejem. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 88 886454