186. številka. Ljubljana, v sredo 13. avgusta XVII. leto, 1884. Izhaja vuak dan sve«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman aaavstrijsko-ogerske dežele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae letu 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 Ur. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav ni štv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zadnja beseda o 600 goldinarjih. (Iz učiteljskih krogov Notranjsko.) Ako to ne pomaga, potem bi bila vsaka be-seda: bob ob steno metati in se z bikom bosti. Nar. pri;. Da nad svojim sovražnikom ložje dosežeš zmage venec, opazuj bistrim okom vsako njegovo kretanje! Ravnajo se po tem pravilu bolje taktike, sem si izposodil v zabavo velikih počitnic jeden letnik „Laib. Schulzeit." iz naše okrajne učiteljske knjigarne. Po pazljivem čitanji pridem do zadnje številke, kjer se običajno bobna za novo naročbo na ta list. Tu obrnejo mojo pozornost na se sledeče z razprtimi črkami tiskane besede: „Ein solehes Organ ist namentlich jetzt fiir jeden Lehrer, der noch Beiufsgeftihl im Leibe bat, eine No t h \ve n d i g k o i t, wo die Satzungen, denen wir stets und nicbt selten zu unserem Nachtbeile »las Wort redeten, auch in Krain langsam zum Durchbruche kommen, wie dies der Landtag und bo manehesan-dere bewies. Man erkennt, was endlich zum Siege gelangen muss und verlasst den Standpunkt der Negation, den man zum Nacbtheile der guten Sacbe so viele Jahre f es tgehalten. WerAugen hat, der sohe!" Častitega Čitatelja čujem jeziti se, rekoč: „Kaj vlečeš te stare čenčarije zopet na svitlo; tako je „Schulzeitung" pisala takrat, ko so imeli v kranj-Bkem deželnem zboru veČino nemškutarji, ki so vspre-jeli Vesteneckovo šolsko novelo in dovolili 500 gold. za goreče germanizatorje." Jako se motiš, dragi moj! Ta himna v nevezanej besedi se deželnemu zboru poje v 24. št. XI. tečaja z dne 25. decembra 1883. leta. Torej nij dvoma, da je urednik Sima mislil na lansko zasedanje tužnega spomina. Ker pa v zadnjem zboru razun šolskega proračuna in privolitve tistih famoznih 600 gold. vnetim ponem-čevalcem ni bilo nikake druge šolske predloge, sta se Linhart in Sima obradostila jedino nad poslednjim činom. Silno rad bi bil videl ta dva glavarja po-nemčevalne šole, kako sta veselja poskakovala in si roke mela, videča, da jima ne bode treba več nadlegovati „Schulverein-au za nagrado germanizatorjem, ker bode v prihodnjič to oskrboval drage volje narodni deželni zbor! Navedeni citat je sicer majhen, a ima veliko v Bebi, in kdor zna mej vrstieami čitati, najde v njem skrito to le misel: Glejte, kranjski učitelji! Tista slovenska ljudska šola, o katerej Vam »učiteljski Tovariš" že 23 let kvasi, ni vredna piška-vega oreha, nego naše „S a t z u n g e", t. j. nemška ljudska šola za Slovence, katero Vam neprestano priporoča „Schulzeitung" že 11 let, te so jedino prave. Štajerski in koroški deželni zbor se ravnata z najboljšim uspehom stanovitno po njih. A ideja ponemčenje Slovencev po nemčevalnej ljudskej šoli, ima, kakor na svoje oči vidite tako Bilno moč, da se jej ne more več ustavljati niti Vaš kranjski narodni deželni zbor, od katerega ste pričakovali zlatih gradov. Spametujte že vender in popustite maločastni prapor tistega Praprotnika ter pritecite pod zmagovito zastavo Linharta in Sime! In kdo je dal povod za tako sleparjenje in beganje učiteljev ? Potem bo pa Se licemersko čudenje izreka, kako da je mej njimi tako malo značajev. A komur ta dvomljiva pohvala še ni odprla očij, na kliniko ž njim, da mu ozdravijo okulerji očesno mreno! Če ima deželna blagajnica kaj novcev odveč, naj se ž njimi oskrbe* tukajšnje kraške šolske občine s šolskimi vrti, kojih zaradi uboštva Se mnogo šol nema. Ali pa, ako privošči deželni zbor nam učiteljem na deželi kaj postranskega zaslužka, naj razpiše nagrade za umno sadjerejo in marljivo gojitev narodnega petja šoli odraslo mladine. V naglici bi bil kmalu nekaj važnega pozabil. S tistimi GOO gld. se baje tudi Kočevski učenci slovenščine uče? Tudi na ta pesek v oči so dobili metači izvrsten odgovor. Kakor mi je pravil pripravnik Ljubljanskega učiteljišča, je letos s Slovenci delalo zrelostni izpit tudi devet Kočevarjev, kateri so se dali pa v si izprašati samo za nemške šole. Ako bi pa utegnil naš deželni zbor letos z zopetno privolitvijo 600 gld. za nemščino, koperneti po Si-movi pohvali, — potem prosim pa g. Dežmana, da zbere ves svoj humor ter inscenira ta-le „špas:u Za dotično sejo naj si preskrbi upisalno polo udov „der Ortsgruppe-Laibach", kojo naj pomoli v podpis vsakemu poslancu, ki bode za to svoto glasoval. Ker mu že zaradi doslednosti ne bode mogel odreči nihče podpisa, naj to veselo dogodbo brzojavi dr. Weitlofu, da jih predlaga za častne ude „Scbulve-rein-au, v Ljubljanskoj kazini naj se jim pa slovesno izroče častne diplome, a pri slovesnem banketu naj napitnice prevzameta Linhart in Sima! Da pohvala nSchulzeitungeu ne zadeva tistih vrlih poslancev, ki so lani zoper to svoto glasovali, to jim je sedaj v največjo čast, — a v posebno zadostenje mora biti to tistemu poslancu, ki je s položitvijo svojega mandata proti temu, ves narod sramot oremu činu, protest oval ! Zato mu bodemo pa notranjski njegovi volilci v Velicega Šmarna dan v Postojini votirali jednoglasno zaupnico, in zaoriti čemo, da se bode Čulo notri tja v Logaški dvorec: Naš poslanec je bil in bode, dokler mu da Bog živeti : junački boritelj za narodne svetinje — gospod dr. Valentin Zamik! I. Trgovska in obrtna zbornica. (Konec.) IV. Gosp. Vaso Petri816 poroča o prošnji občine Obrh za dovolitev petih semnjev z blagom in živino v farni vasi Dragatuši. Proti semnjem se izražajo samo tri poročila. Zbornica se je že v seji dne 9. septembra 1870 o jednaki prošnji te občine proti izrekla, ker se razmere ueso spremenile, stavi predlog: Nasvetuje naj se, da se prošnja ne usliši. Predlog Be vzprejme. V. G. Vaso Petričič poroča o prošnji občinskega zastopa v Vinjera Vrhu za dovolitev štirih semnjev z blagom in živino. Prošnjo podpirajo občine Petrova Vas, Semič, Kot, Črešnovec in Gradec. Proti dovolitvi so štiri poročila. Ker se je zbornica dne 24. septembra 1880 proti dovolitvi izrekla in se razmere od tedaj neso spremenile, stavi odsek predlog: Nasvetuje se visoki c. kr. deželni vladi, da prošnji ne ugodi. Predlog se vzprejme. VI. G. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Novi Lazi za dovoljenje jednega Bemuja z blagom in živino. Opravičene občino ne ugovarjajo tej prošnji. Odsek ne more prošnje priporočati z ozirom na to, da je v Kočevskem okraji 60 semnjev, izmej katerih jih pripada 38 davčnemu okraju Kočevje, dalje z ozirom na to, da je v bližini 11 semnjev, torej iz gospodarstvenih ozirov nikakor ni potrebna pomno?itev semnjev. Odsek torej predlaga: Zbornica naj nasvetuje, da se prošnji ne ugodi. Predlog se vzprejme. VII. G. Vaso Petričič poroča o prošnji občine Vrhnika, naj bi se ji dovolil tržni dan na vsak četrtek in nasvetuje: Zbornica naj c. kr. okrajnemu glavarstvu prošujo priporoča. Predlog se vzprejme. VIII. Gosp. zbornični predsednik Josip Kušar poroča o dopisu mestnega magistrata, kateri vabi zbornico, naj naznani izvedence za prepire o znamkah za izdelke lekarnarjev. Gosp. predsednik predlaga izvolitev naslednjih gospodov: Otomara Bamberga, Alfreda Ledenika, Josipa Lozerja, H. Ničmana, Mib. Pakiča, V. PetričiČa, dr. Josip Poklukarja in Fr. Ks. Souvana. Predlog se jednoglasno vzprejme. IX. Zbornični tajnik poroča o ukazu visokega ministerstva z dne 5. julija 1884, Št. 1192, s katerim Nj. ekscelenca gospod trgovski minister poroča, da dne 1. avgusta t. 1. stopi v moč Najvišje potrjena in z ukazom trgovskega ministerstva z dne 23. junija 1884., drž. zak. št. 103 razglašena organizacija državno-železniške uprave. Namesto državno-železniškega sveta, kateri se je sestavil ua podlagi ukaza z due 26. februvarja 1882, drž. zak. št. 25, a bo zdaj razpustil, stopi po §. 5 gori omenjene organizacije državno-železnišk svet, kateri ima izrekati svoje mnenje o gospodarstvenih vprašanjih pri železniškem prometu; ta državno-železniški svet sestoji iz predsednika in 50 članov, katere imenuje trgovski minister. Izmej teh jih imenuje 24 po na-Bvetu trgovskih in obrtnih zbornic, in zbornica v Ljubljani ima z zbornico v Gorici vkup jednega predlagati ter ob jednem naznaniti namestnika. Predlagati se morejo samo pravi zbornični člani. Zbornični tajnik naznanja dopis na trgovsko in obrtno zbornico v Gorici, na kateri dopis pa še ni došel odgovor ter meni, naj bi se koj vršila volitev, ker se je nadejati da Goriška zbornica vzprejme predlog in ee ta nasvet mora izvršiti že do 25. julija. Zbornica se soglaša s tem predlogom. Na predlog gospoda zborničnega predsednika se predlaga pravi član zborničen g. Karol Luckmann, ravnatelj kranjske obrtne družbe članom in sklene se, da se oni član, katerega imenuje Goriška zbornica, predlaga namestnikom. X. G. Vaso Petričič opozarja, da c. kr. deželna blagajnica ne vzprejtma pokvarjenega, obrezanega, prevrtauega in zelo obrabljenega denarja, kar prouzroča trgovcem ne malo škodo, ker morajo od kupovalcev vzprejemati tudi poškodovan denar, če hočejo kaj prodati. On stavi torej predlog: Zbornica naj dela na to, da bode c. kr, deželna blagaj-uica vzprejemala poškodovane desetice in dvajsetice ter da se le potem odstranijo iz prometa. Gospod zbornični predsednik Josip Kušar omenja, da Be je zbornica zaradi tega že obrnila ua visoko c. kr. finančno ministerstvo in ker dohajajo jednake prošnje, se bode; Če se ta prošnja ne usliši, zopet obrnila ua visoko c. kr. finančno ministerstvo. Zbornica vzame to izjavo z zadovoljstvom v znanje. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. avgusta. Včeraj je minulo pet let, odkar je postal grof Taafle miuisterski predsednik. Nemška liberalna stranka, ki je bila nekdaj tako mogočna, je bila takrat tako priSU ob veljavo, da ni mogla sama sestaviti nobene vlade. Kakor se je tudi baron De-pretis prizadeval, da bi sestavil ministerstvo z levice, vse je bilo zaman. Priti je morala spremeran*. Vsi neoeuiški narodi smo novo miuisterstvo z vesoljem pozdravili, tembolj, ker se nam je obetala narodna jednakopravnost. V novem ministerstvu je sicer ostalo nekaj liberalcev, katere je pa prisilila njih lastna stranka izstopiti iz ministerstva. Tako so polagoma prišli v ministerstvo nemški konservativci, pa tudi nekaj Slovanov. Novo ministerstvo imelo je prestati hude boje, vsako leto so liberalci kuj iznašli, s čemer so hoteli vreči ga. Pa v vseh nevarnostih mu je desnica pomogla iz zadrege. Mnogi poslanci z desnice so zatajili interese svojih volilcev, da so ie ohranili strankino disciplino. Desnica bila je tako trdna, da so jo nasprotniki začeli imenovati železni obroj. Kaj je pa dobila desnica od vlade za svoje zvesto podpiranje? Jako malo. Narodno vprašanje, ki je bistveno vprašanje velikega dela desnice, se je veduo odrivalo z javnega pozorišča, nič dosii boije m bilo z drugimi tirjatvami. Pa to Še ni zadosti 8 daj hočy vlada desničarje še potisniti na stran iu osnovati neko srednjo stranko, ua katero ae misli opirati. Tako da se sedaj že marši kak poslauec, ki je dosedaj hodil z vlado, že kesa zaradi tega. Najbolj smo pa cpeburjeni mi Slovani. Naši ljudje se še vedno nazaj potiskajo, to najbo Jje kaže to, da je v ministerstvu 5 Nemcev in samo 3 Slovani, izmej deželnih šefov je, ako generalov Kravsa in Juvanovica ne štejemo, 8 Nemcev in Bamo 3 Slovani, in izmej predsednikov višjih sodišč jih še 10°/0 nI Slovanov, če tudi je slovanski živelj v večini v tostrauskej državne) polovici. Kakor nemški listi poročajo imajo nemški liberalci še vedno vtčino v štajerskem velikem posestvu, če tudi so h še, upisane v deželno desko, izbrisane iz volilnega zapisnika. Njih zmaga je samo od trga zavisna, če pridejo vsi liberalni volilci volit. Ako jih pa kaj izostane, pa bodo propali, ker je večina jako neznatna. Vseh volilcev broji štajersko veleposestvo 179. Rusini na Cvallškcin se zbirajo na taborih in se (»osvttujejo o sedanjem položaji nj'b naroda, kako postopati pri prihodnjih volitvah v državni zbor, kako zboljšati stanje vzhodno guliškib kmetov, in sredstvih kako se braniti proti pritisku od strani poljskih sodeželanov. Tudi rusinski narod se vedno boli zaveda s\oje narodnosti, in s časom utegne postati faktor, s katerim se bode tudi moralo računati. Kakor se Dunnjskim listom poroča iz Dalmacije se tam kaj strogo postopa proti časopisom in proti dopisi ikoni tujih novin. Telegrami ua opozicijske novine se konti skujejo. Konfikacije poročil o javnih sejah deželnega zbora in juvn h soduijskih obravnav; h neso redke. Sploh se tam največkrat konfiskujejo časopisi v vsej monarhiji. Hrvatski sabor je sklican na 23. dan t. m. Zboroval bode le malo časa, potem se bode pa razpustil. Pri novih volitvah bode pa tudi najbrž zmagala viadua stranka, kajti pričakovati je od vlade jako hud pritisk. Ban sam se je podal v Krajino, kakor se govori, samo zato, da je pripravil tla za vladno stranko pri volitvah. Vnanje dr/avc. Crnogorski knez je zauka&al, zidati novo mesto Podgorico. Gradjenje cestn 12 Piavuice čez Podgonco v Dan lov giad se je že začelo. Ta cesta bode imela velik strategičen pomen. Mej bolgarskimi konservativci in liberalci se neki uapravija zveza proti sedanjemu ministerstvu. Če je to resnica, potem sedanje ministerstvo ne bode dolgo trajalo. X-.lo-t.no je za mlado kneževino, da tako dolgo ue more priti d > stalno vlade. Strankarski prepiri zadržujejo vsak napredek. Preveč mož je, ki bi bili radi ministri, zato pa drug dru-zeinu polena pod noge mečejo. Kazpor je že stara slovanska napaka. Kdo pa ima korist od tega ? Tujci, sovražniki slovanstva. To vidimo povsod, tudi v Bolgariji. Tamošnje stranke se mej sabo prepirajo, tuje vlade pa pri tem žanjejo največje koristi. Francoski kongres je imel v pouedeljek svojo sedmo aejo. Prvi je poprijel besedo bonopar-tist Cuneo d' Ornano, ki je utemeljeval dostavek k reviziji, Ua bi plebesot moral sankcijonirati ustavne zakone. Znano je namreč, da bonopartiški princi po plebescitu hočejo prilezti na prestol, zato so njih privrženci se tukaj potegnili za plebescit. Ta dostavek je pa bil zavržen s 500 proti 215 glasom. Nek drug dostavek, tikajoč se pravice, razpustiti zbornico, se je zavrgel s 455 proti 283 glasom. Potem je prišel razgovor o 1. odstavku revizijskega načrta na vrsto (2 mesečni obrok za sklicanje zborničnih volilcev). Glasovalo se je po listkih in vsprejel se je s 523 proti 139 glasom ta odstavek, kakor sta ga vsprejela zbornica in senat. Potem je pa prišel ua vrsto 2. odstavek ustave, ki določuje, da republ kanska državna oblika ne sme biti predmet revizije ustave in da princi rodbin, ki so v Francji vladale, ne morejo postati predsedniki repubiiue. Proti tem predlogom sta govorila orleanista Bocher in Freppel (ikof). Prvi je poudarjal, da je ta odstavek nepotreben, ker se večina zborne itak menja, in bode, kedar pride druga večina, ga pa odpravila. Tak član bi pa tudi nasprotoval svobodi. S'cer bomo pa, rekel je, na tihem pripravili nov režim, ki nas b )de osvobodil republike in njenega pritiskanja. OJgovarjal mu je ministerski predsednik Jules Ferry, in v svojem govoru rekel, da ta odstavek ni tako nepotreben, kakor je trdil predgovornik, to kaže že to, da mu je ta tako nasprotoval. Škof Freppel je trdil, da je le monarhiji povzd'gnila Francijo in da bode ta zaradi lastne veljave zopet prej ali slej morala postati kraljestvo. Glasovalo se je o vsakem delu tega odstavka posebej, in bil je prvi »sprejet s 502 proti 155, poslednji pa s 597 proti 153 glasom. Ves odstavek je pa bil vsprejet z veliko veČino. Pri tej priložnosti je tuli minister-, vi predsednik naznanil, da vlada misli v kratkem predložiti zboru ci poslancev zakon, ki jemlje princem vsako pasivno volilno pravo. Število angleških vojakov v JEgriptu se bode zaradi nameravane ekspedicije v Chartum za 10.000 mož povišalo. Dopisi. Iz Zagorja na ftotraiijsken 12. avgusta. [Izv. dop.] Tukajšnje bralno društvo je, kakor smo že brzojavili, v odborovej seji dne 9. t. m. jednoglasno izključilo najnovejši dnevnik alias „slovenski VVochenblatt". Povod temu izbac-nenju je ta, da notranjski Zagorci hočejo pokazati, da taeega lista, ki le nemir dela, nočejo v svojej društvenej sobaui ne za plačilo in tudi ne brezplačno. Pri odborovej seji bilo je tudi skieneno, brzojav.ti nSlov. Nar." ta sklep. Opomnim naj ob jednem, da so se vse v tukajšnjej bralnej Bobi nahajajoče številke najnovejšega dnevnika sežgale. Nauki tega lista, ki prouzročujejo le prepir, so nam zavednim Zagorcem nepotrebni, drugi časopisi in knjige nam boljše in v narodnem oziru bolj posnemanja vredne nauke daj<5, po ujih Be bodemo ravnali. Gosp. Obreze dopisi na notranjske domoljube nas neso posebno navdušili. Nesmo najizvrstnejši politiki, a prav dobro vidimo, kaj se numerava, dobro čutimo, da in kje nas čevelj tišči. — „Narodna gostilna11 v Št. Petru je po našem vzgledu najnovejši dnevuik tudi izbacnila, oziroma nazaj poslala z opombo, da tako hujskajočega časnika več prejemati no mara. V ohranenje narodnega miru bi bilo ree vredno priporočati ne le posamičnim osobam, tamveč tudi društvom, da ae ravnajo po vzgledu Notranjcev. Kdor nemir išče, gotovo tudi v nemiru pogine, in po mojem mnenji sme to OBodo pričakovati prav v kratkem tudi najnovejši dnevuik. Zagore c. Iz Središča 12 avgusta. [Izv. dop.J (K volit vi deželnega poslancu.) Pretočeno nedeljo se je tukaj iu v Ormoži vršil volilni shod z jako dobrim uspehom; predstavil se je gospod profeBor Kun s tek iz Ptuja kot kandidat za deželnega poslanca v skupini mest in trgov ter razvijal svoj program; povedal uam jo svoje dobre nazore in mnenja, kako se morejo zboljšati razmere v spodujem Šta-jerji in za Slovence sploh v političnem, narodnogospodarskem iu šolskem obziru. Poudarjal je, da je njegov program program in delovanje cele slovenske stranke v njenem dosedanjem 23 letnem par-lamentaričnem boreuji za pravico. Ko bo nekateri volilci povedali še svoje želje, na katere ozirati ae je gospod kandidat obljubil, je bil on z veseljem jednoglasno vsprejet kandidatom deželnega poslanca. Zdaj pa na noge, dragi volilci v Ptuji, Ormoži, Ljutomeru in Rogatci, vsi dne 21. t. m. na volišče, da vržemo prvokrat v tej skupini nasprotnika ob tla; udeležba mora biti popolna in kdor bi izostal, zakrivil bi izdajstvo naroda, bil bi v pravem pomenu besede Judež Iškarijot. — Vi odličujaki, imejte skrb na volilce, da uikdo ue izostane; 21. t. m. je dan, na katerega ves Blovenski svet nadepolno čaka, nobena skrb, nobena eneržija nam no sme biti pretežka. Nasprotniki imajo gaslo : „Alle Mann an Bord !" To gaslo tudi velja za nas in zmaga bo naša; v to pomozi Bog in sreča junaška. Iz Ptuja 11. avgusta. |I'.v. dop.] Pri nas se vrše ravnokar volitve volilnih mož, katere se vrše precej miruo, kajti vladnega aparata zdaj ue poznamo. Vedeti je namreč treba, d% 86 je še celo pri slednjih državnozborskih volitvah od strani nekega c. kr. komisarja na ljudstvo nekoliko uplivalo. Zdaj smo to moro, hvala Bogu, vender raz sebe vrgli, gg. komisarji drže ae popolnoma nevtralno. Tudi mi ne-čemo na kmetsko ljudstvo u plivati, kajti mi hočemo, da se volitve vrše prosto. In tako je prav. A druga mora je prišla na nas, mora kupovanja glasov od strani nemčurjev. Iz gotovega vira vam zamorem poročati, da je kupovauje glasov pri nas na dnevnem redu. Tako so mi znani slučaji: ta možje dobil 4 gld., zopet drugi 3 gld., zopet tretji 5 gld. itd. itd. Novci dohajajo iz Maribora, kjer je glavna denarna zaloga. Govori se, da dobivajo ti ljudje novce od „nemškega šulferaJDa". Zdi se mi, da bode to resnica. — Dalje mi je omeniti, da hodijo korteši nemčurske stranke od hiše do hiše ter trobijo ljudem na uho: ne volite duhovnov, ti le zase gledajo, ne za vas. Neki tukajšnji „dolgonogee" znebivši se svojega imetja, roma po naših Halozah, zopet drugi — v Ptuji zdaj velik mož — prilizuje se ljudem in obeta jim nove ceste, če t*'ga volijo in ue drugega. Res, mi ue vemo, kaj ti ljudje hočejo, kajti kandidata bi radi postavili, pi mkdo neče prevzeti, vsak se boji blamaže, zato hočejo na skrivnem delati za uekega Piska. N tj le piska, bode že sp skal. Res, nemčurji so res zviti pa delavni ljudje in tudi peneze imajo na razpolaganje. Ko bi bilo mogoče zmagati, bi ti ljudje zmagali, toda potolaženi naj bodo, predao oni v našem okraji zmagajo, tekla bode Drava proti Korotanu. Za to bodemo skrbeli. Treba bode tedaj nekoliko tem ljudem, ki s pod-mitovanjem kvarijo in begajo ljudstvo, na prste pogledati. Vlado in naše poslance pa opozorimo na delovanje »nemškega šulferajua", 6e ne bode prepozno. Ugovorni obravnavi »Slovenskega Naroda'1 pred dež. kot tiskovnim sodiščem. V Ljubljani 11. avgusta. I. Prva obravnava tikala se je konti skovanoga telegrama Žužemberških rodoljubov, v katerem se kliče slava „Sokolu" iu „Pereat" reduktorju Šuk'jeju. Konfiskacijo odredila je c. kr. deželna vlada, ki v dopisu do c. kr. deželne sodnije navaja uzroke konfiskacije. Dopis pravi, da je šlo društvo Sokol in pevski zbor Čitalnični (gosp. Šuklje tega pri mestni delegirani sodniji ni hotel priznati. Op. por.) mimo kaziuskega vrta, da je bilo nedostojno vpitje, vmes pa da so se slišali klici: „Krepaj Švaba!" „Prokleti Švaba!" iu „Smrt Švabu!" Najnovejši dnevnik, kot list vlade, je to obnašanje okaral, na kar se je z druge strani odgovarjalo in odobravalo obnašanje „Sokola". To nepostavno obuašanje „Sokola1' hoče se odobravati 1 v telegramu Žužemberških narodnjakov, ker se kliče „Sokolu14 „Slava", reduktorju Šukljeju kot pisatelju karajočega članka pa „Pereat". Državnega pravdnika namestnik g. Pajk se popolnem oslanja na te uzroke, po katerih bi bil „Sokol-' grešil proti §. 11. postave z dne 20. aprila 1854. leta. Ker se v brzojavki odobrava nepostavno dejanje, je to pregrešek po §. 305 k. z. in zato državni pravduik predlaga, da se ugovor urednika „Slov. Naroda" zavrže. Dr. Zarnik pravi, da uredništvo „Slovenskoga Naroda" ni napravilo ugovora z namenom, da se doseže kak u-neh, nego iz radovednosti, kako bodo visoka vlada to konfiskacijo opravičila. Da bode opravičeuje tako velika umetnost, ne bi bil mislil, kajti zdi se mu tako, kakor Če bi bil kdo žejen in bi šel po vodo namesto v Ljubljansko „Zvezdo", kjer je znano dobra voda, naravnost po vodo k Savici. Ako stoji v telegramu „Pereat Šuklje", ni to nobeno kažnjivo dejanje, kajti Šuklje ui vladna osoba. „Sokolu" se pred kaziuskim vrtom ne more očitati nobeno kažnjivo dejanje, to je izpovedal pred mestno delegirano sodnijo šef policije mag. svetnik g. Perona. „Smrt Švabu" je hrvatsk izraz, ki se nikdar ne čuje v Ljubljani, ko bi se sploh kaj klicalo, klicalo bi se „Smrt nemškutarju I" Čudno je, da jednaka, prej priobčeua telegrama iz Trsta in Mozirja, nesta napotila niti državnega pravduištva niti deželne vlade h konfiskaciji, dočim je telegram Žužemberških rodoljubov ua jedenkrat kažnjivo dejanje. Tako postopanje, pravi zagovornik, je, da se blago izrazi, naravnost čudno. Da bi preiskaval z mikroskopom, ne najde kaznjivega dejanja v telegramu. Šuklje je na Slovenskem kot ofieijozen pisač jako nepriljubljena osoba, in ker je napadel „Sokola", kakor že tudi mnogo druzih in bo še napadal, kar mu bo Še v glavo palo, dokler bo imel svoj list, ker Šuklje smatra napade kot „sport", zato so mu Žužemberski rodoljubi kot te stroke „Bportsmanu" zaklicali „Pereat", kar pa ne more biti kažnjivo dejanje. Dr. Zarnik konečno priporoča, naj se ugovor proti konfiskaciji odobri. Državnega pravdnika namestnik g. Pajk odgovarja, da zavoljo „Pereat Šuklje" ni bil list zasežen, le za to, ker se v telegramu „Slava" kliče „Sokolu", z ozirom na demonstracije pred kazioskim vrtom. Da državno pravdnistvo ni konfiskovalo, ima uzrok v tem, ker uradno ni ničesar vedelo, da se je prigodilo kako kažnjivo dejanje, ali pa, da bo vrši kaka preiskava. To pa je bilo znano vladi, ki preiskavo vodi. Ko je g. dl. Žarni k prav dobro replici ral, česar pa ne moremo priobčiti, se je objavila raz-Bodba, da se ugovor ne usliši. Uzroki, katere je navel predsednik sodišča g. Kapretz, naslanjajo se povsem na dopis deželne vlade. II. Druga obravnava vršila se je zaradi interpelacije dr. Žarni ka v mestnem zboru in zaradi odgovora župana g. Grassellija. Razlogi, s katerimi se je konfiskacija potrdila, bo ti-le: Vprašanje dru. Zamika iu odgovor župana Grassellija sta osnovana tako (kakor sta tiskana v „Slov. Narodu"), da hočeta naredbe deželne vlade ponižavati. Dr. Zarnik primerjajoč najnovejši dnevnik k „Tagblattu", dolži vladni list rovanja, tudi b tem, da trdi, da je poročilo v vladnem listu izmišljeno in zlagano. Da je pa ta dnevnik res vladni list, to je razvidno iz tega, ker je že večkrat v člankih naglašal svojo direktno zvezo z vlado itd. Tedaj se more smatrati dotični članek kot izjava deželne vlade. V odgovoru, ki se podtika v „Slovenskem Narodu" županu g. Grasselliju, se trdi, da bode od vlade pričeta preiskava imela negativen resultat, kar je razžaljenje vladne avtoriteta, kajti Ljubljan ski župan je podredjeu deželni vladi, kot načelnik redarstva. Dr. Zarnik pravi: Da je najuovejši dnevnik vladni list, o tem ui dvoma, saj brez koleka izhaja. Kar Be tiče interpelacije, stavila se je za to, da bi se po županu, po prvi uradni osobi v mestu, kajti župan je vladna osoba, kakor okrajni glavar, v mestu zvedelo, kaj da je na teh izgredih resničnega. Interpelacija imela je jako dobrodejen uainen, da se občinstvo pomiri in da bi videlo, so li popisi izmišljeni ali ne. Sodišče je z ozirom Da prej navedene uzroke zavrglo ugovor. Dr. Zamik prijavil je takoj proti obema razsodbama priziv. Domače stvari. — (Presvitli cesar) potrdil je z Najvišjim odločilom z due 31. julija t. 1. po deželnem zboru kranjskem skleneno postavo, da se na Bloški Polici, Babnem polji in na Rakeku napravijo mitnice. — (Volilni shod) je 15. t. m. ob 3. popo-ludne v Slatini, kjer se predstavi gosp. Božidar Raič volilcem. Nadejamo se mnogobrojnega obiska. — (P. u. volilcem Ptujskega volilnega okraja.) 19. t. m. zbirajo se volilci ob 9. ur« v „Narodnom domu", od koder se odrine skupaj na volišče. — (Iz Središča) se nam piše, da se je število ondotnih narodnih volilcev vsled reklamacij g. Robiča pomnožilo od 137 na 152 in je jedno glasna izvolitev g. prof. Kunsteka tam gotova. — Posnemajmo jih! — (Deželnobrauibeno ministerstvo) vrnilo je načrte za novo vojašnico v Ljubljani z dostavkom, da proti zgradbi po teh popravljenih podrobnih načrtih ni nobenega zadržka. Nova vojašnica bode tolika, da bode prostora za polkovui štab in tri batalijone. — (Popravek.) Računski svetnik gospod Luckmann ni imenovan po novem Ljubljanskem kne-zoškofu, ampak po vladi, a le začasuim upraviteljem kuezoškofijskim. — (Iz Šent Vida pri Zatičini) se nam piše: Najnovejši dnevnik mora zaradi uaročnikov v jako veliki zadregi biti. Pred kratkim strašil je po našem kraji nek agent zavarovalne banke A. ter na vse pretege usiljeval ljudem slovenski „Wochen-blatt" in — Ljudski glas. Hvalil je omenjena listu, kolikor je mogel, o Ljudskem glasu je celo trdil, da ga podpira vlada. Pravil je, da mu na razne poštne postaje pošljejo po več izvodov omenjenih listov, za katera potem on nabira naročnikov. Ne da bi ga kdo vprašal, povedal nam je, da je na Ljubljanskem močvirji ujel nekoliko naročnikov — v Velikih La-šičah pa so mu ueki brali levite ter ujemu iu omenjenima listoma dali „eonsilium abeuudi". — Po bob no dobro se jim ue more goditi, če morajo na tak uačiu uaročnikov iskati. — (Nova tovarna.) Ker je dosedanjo tovarno za žične žreblje (drahtstiftenfabrik) v Poljskih ulicah kupil g. Ivan Knez ml. iz Spodnje Šiške, postavil si bode tovarnar g. I. Globočnik iz Železnikov blizu takozvane „Schtmerfabrik" novo tovarno, ki bode večja od prejšnje. Nova tovarna mora do 1. novembra t. 1. biti gotova. Delo je prevzel zidarski mojster g. F. Zupančič. — (Utihotapiti) je hotel pred včeraj po noči neki mesar po cesti z Rožnika celo zaklano kravo, ki je bila že razsekana, s kožo vred. Vozil je prav počasi proti kolibi užitninakega paznika, ki je tam nastavljen. A dospevši blizu hišice užitnin-skega paznika, pognal je konja v dir. A ujeli so ga, odvzeli mu vso zaklano kravo in še veliko globo bo moral plačati. Kdaj se bodo vender odvadili ljudje na ta način hoteti goljufati mestni užitninski zakup. Naj bi jim vender jedenkrat zasvetila luč spozuanja, da je to sramota in da goljufajo svoje someščane in sami sebe. — (Tatvina.) Danes zjutraj ukral je štirinajstletni Brajer g. Mariji Nedvedovi, najemnici gostil-nice „pri Kroni" iz listnice na mizi štiri petake, si kupil mošnjiček, vanj spravil 19 gold., vse vkupe pa pod frančiškanskim mostom pod kamen skril. Ker je gostiloičatka Brajerja uajelu, da je keglje nastavljal, se je takoj sum obrnil nanj. Policija ga je takoj ujela. Brajer je obstal in tudi pokazal pod mostom skriti denar. Ker ima Brajer tudi drugo tatvino na vesti, ker je v mostnem kopališči okral blagajnika g. pl. L., izročil se je deželni sodniji. — Včeraj ukrala je Neža Gladiha, 181etna vlačuga iz Trebnjega, Rezi Ogrinovi, delavki v tabačoi fa-briki skoro vso obleko in potem ubežala. Porabila je priliko, ko hišno gospodinje ni bilo v stanovanji, da se je splazila v stanovanje. — (Gasilno društvo na Vrhniki) priredi v nedeljo 17. dan t. m. na dvorišči gostilne „pri Manrovi" tombolo v prid svojemu zalogu. Začetek je napovedan za 3. uro popoludne. Dobitki bodo lepi iu razni. Kartica stoji 20 novcev. — Vabila na to dobrodelno veselico razglašena so utra-kvistično, s slovenskim in nemškim jezikom, — znamenje torej, da je nemščina potrebna. — (Ivan Rendič. hrvatski kipar.) Tržaški list „Independente", sicer ljut Bovražnik vsega slovanskega, vender poveličuje Ivana 11 mlin, hrvatskega umetcljnika. Ivan Rendić, kateri je v Tržhškej razstavi predstavljal hrvatsko kiparsko urne-teljoost In po svojih razstavljenih doprsnih kipih zelo zaslul, je rojen umetnik. Ž> kot dečok kazal je prirojeno nadarjeuost in v avojej domovini na otoku Brači pri živini ua paši izdeloval je podobe iz ilovico. Slučajuo jo pozneje prišel v Trst, kjer ga je poučeval stari MtiBeotto v kiparstvu. Potem je bival v Benetkah, kjer 8e je šolal pii Drupeji, kateremu ga je piiporočil Nikolo Tomaseo. Rendić je ne utrudljiv delavec. Ne moremo popisati in našteti vseh del, katera je že izvrAil. Preko 100 njegovih doprsnih kipov se nahaja po Dalmaciji in mnogo tudi v Zagrebu. Najnovejše Rend cjvo mojsterski dovršeno delo sti dve doprsni podobi za Gorupovo obitelj na Reki. V Tržaški razstavi se vidita dva doprsnika, katerih jeden predstavlja H M^mellija, drugi Črnogorskega kneia iu oba sta vrlo lepa in umeteljsko dovršena proizvoda hrvatskega umeteljr.ika. Sosebno knežev obraz je tako izvrstno in krasno vspodobljen, kakor bi bil fotografiran in tudi skupna celota vsega doprsnika je bistroumno, duhovito in umeteljno dovršena. Telegram „Slovenskomu Narodu": Dunaj 13. avgusta. S cesarskim patentom z dne 8. t. m. skliče se deželni zbor gališki na 2. dan septembra. „Fremdenblatt" potrjuje, da bode Kalnokv v kratkem Bismarcka obiskal. Razne vesti. * (Kaj se človeku, če postane minister, lahko primeri.) V mčnem kopališči Išlu je tako silno pomanjkanje stanovanj, da je zadnjič tja dospevši trgovski minister baron Pino, ker ui dobil v celem trgu uiti jedne majhne sobice za prenočišče, v železno-cestnem vozu prvega razreda prenočiti moral. * (Goljufija v solnem o s k rb ni š t v u.) Iz Črnovic se piše: Pred več. dnevi je v blagajn čnej sobi solnega oskrbništva v Kaezvki v Bukovini tukajšnjej deželnej blagajni namenjen zvezek bankovcev v vrednosti OOOO gld. izginil. Takoj poslana soduijska komisija je pri pregledovanji iu primer- janji, uradnih knjig, blagajnice in zaloge soli našla zgubo 1300 metr. centov soli v vrednosti preko 11.000 gld. Vsled tega je komisija davkarja Vinka H»rasseka in priglednika Ivana Kudlo prijela, in potem v ječo tukajšnje deželne soduije oddala. * (Velika povodenj v S e b as to p o 1 j i. ) Iz Odese se piše, da je 11 (23) pi. m. S-bas topol j zadela velika nesreča. Od 8. ure zjutraj pa do jedne ure popoludne je dež ob hudem vremenu kar a curkoma lil in naredil veliko škode po mestu in vsej okolici. Ploha je vse hiše, katere stoje ob Bilki pri topniškem zalivu, tako zalila in spodkopala, da se jih je mnogo podrlo. Voda v reki Bilka je čuda hitro naraBtla, ae razlila iz struge, pokoučavala in pustošila strašansko na dolgo in široko. Mej nalivom so utonili trije otroci in več kmetov, ki so bili na polji pri dela. Tudi nekaj državnih poslopij je voda močno poškodovala, tako n. pr. državno dohodarstvo. Samo v mestu je naliv napravil škode še Čez 200.000 rubljev. Koliko znaša škoda v okolici Se-ba8topoljskej še ni znano. * (Ce pl j en je kozzoper pasjo steklino.) Pariški uradni list „Journal Officielu priobčil je te dni poročilo po ministerstvu nalašč za preiskavo Pa-Bteurjevega cepljenja koz sestavljene komisije. Strokovnjaki so potrdili resnico novega zdravila zoper pasjo steklino in se izjavili, da so se skušnje dobro obnesle. 23 psom so koze stavili, 19 pa ne, potem so vseh 42 psov pustili, da so jih stekli psi popadli, ali pa so jih sami zdravniki s strupom stekline zavdali. Onih 23 psov, ki so imeli koze stavljene, je ostalo popolnoma zdravih, zadnjih 19 je pa bolj ali manj za steklino zbolelo. * (Meseca julija zmrznila.) Iz Bludenca se piše 4. t. m.: Pred 12 dnevi sta se iz bližnje vasi Brand podala dva kmeta čez gore* v sosednjo bvico, da bi od tam kavo čez mejo utihotapila. Ker ju ni bilo o pravem času domov, se polasti domačih tem večja skrb in bojazen, ker je mej tem na-v&talo neugodno in mrzlo vreme. Takoj gre več va-ščanov ju iskat. Pa zaman. Še le včeraj so našli zgubljenca na visočini Scesaplane, jednega Bedečega in druzega ležečega, toda oba — z m r/. ne na. * (Zaroka perzijskega prestolonaslednika.) Po poročilih iz Teherana se ie najstarejši šahov siu, cesarjevič Muzzafer K Min, kateri je zdaj cesarjev namestnik v pokrajini Tiibris, s hčerjo perzijskega vojnega ministra Kina Mirze JusBufa zaročil. Kan Mirza Jussuf je neizmerno bogat in je spremljeval svojega gospodarja po evropskem potovanji. Nevesta, katero bo cesarjevič vzel za soprogo, pa ni ravno njegova prva in jedina ljubimka, kajti Muzzafer Eddin ima doma s krasoti-cami dobro založen harem, kateri ni dosti manjši od očetovega. * (Najnovejši Mazepa.) Pred tromi leti se je 34letni Hemy Burbank rodom Anglež, naselil s svojim starejšim prijateljem Wiisonora v severnej Nebraski (v Ameriki; mej travnatimi planjavami, kjer se zdaj sosebno peča z živinorejo. Bil je sa< mec, njegov prijatelj VVilsou pa je imel lepo mlado ženko. Unela se je, kakor se prerado večkrat zgodi mej sn nio.oiii in mlado krasotico goreča, a prepovedana ljubezen, za katero je osleparjen: soprog kmalu zvedel in sklenil se strašansko maščevati nad svoiem tekmecem. "VVilson napade jedenkrat po noči Bur-bauka, ga zveze, mu pohiomi ude, in ga priveze na hrbet neobuzdanemu in divjemu melrkanskemu konju, katerega zapodi v beg. Iskri konj divja in drvi obtežen z nenavadnim bremenom vedno dalje iu dalje, po dnevi in po noči, v jednomer čez hrib in plan. Sedmi dan šo le so ga pri 200 milj oddaljen.'j na samoti stoječej hiši ustavili oudotni prebivalci in ga oprostili čudnega tovora. Burbank, ki je že prvo noč na divjem begu zavest zgubil, se ni nič zavedel. Ko so nesrečnega moža rešili iz straš uega položaja, ni mogel govoriti. Še čez dolgo časa, ko so ga zopet k zavesti pripravili, se mu je razvezal jezik, da je povedal svojim rešiteljem o uzroku iu skrivnosti svojega strašnega trpljenja. „Cow-boysu so se zaprisegli, kedar Burbank ozdravi, se nad nečloveškim VVilsonom tudi nečloveško in strašno znositi in maščevati. Način maščevanja teh ljudij je pa še hujši, nego je bil Wilsonov. * (Globok vzdihljej.) Debeluh (debelo gleda in posluša, kako občinstvo v gledišči igro iz-sikava, in reče:) Jojmene! kako to dramo izžviga-vajo; to je hrup iu razaajauje; hvala bodi Bogu, da nesem jaz postal dramatični pesnik! Poslano. Man muss nur artig Boin und w o 11 e n, Sonat kommt das Miisson und danu fehlt der Dank. Grillparzer. (Izpred sodišča.) Dne 31. julija t. I. vršila se je pred c. kr. okrajnim sodiščem v Z. kazenska obravnava zoper gospoda zdravnika X. zaradi prestopka zoper varnost časti v smislu § 496 k. z. Gospod X. drznil se je dne 7. julija 1884 v javnej gostilni v pričo več ljudij zasramovati iu psovati vse časti vredni dami, gospodičino učiteljico Y. in nje mater, v njiju nenavzočnosti s sramotilnimi besedami: „pemske k . . . ., kanalije, bohmiscbeg gesindel, bbhmiscbe ludern". — Naravno je bilo tedaj, da sti dami na tak surov in za omikanega človeka jako nepristojeu napad na neomadeževauo njiju Čast dali jedini za slučaj primeren odgovor, da sti namreč obtožbo uložili in sodnim potom zahtevali, da se jima na drzen način odvzeta čast zopet povrne. Vsak previden človek storil bi bil zdaj na mestu goBpoda X., kar bi bilo za slučaj potrebno, pošteno in moško, obžaloval bi bil nespametno prenagljenost, prosil bi dami odpuščenja. katero bi se mu gotovo ne bilo odreklo, in stvar bi bila končana. Toda mogočni gospod X. ni se hotel pokoriti pred ubogo učiteljico, mislil si je, da bo svojemu žalostnemu junaštvu na korist ostrmoglavil resnico in pravico, — in tako je moralo priti do konečne obravnave. Sodnik, ki je obravnavo vodil vseskozi v lepej slovenščini, obsodil je obtoženca Da 25 gld. globe in v povrnitev vseh Btroškov. Tujci: dne 12. avgusta. Pri slonu: Fabriotti iz Trsta. — Logar iz Rtidolfo-vega. — Franceschi, Poljšak iz Vipave. — Vecile, Gomelli iz Trsta. — Zakrajšok iz Rakeka. Pri Mali«!: Gerstendorfer z Dunaja. — Kodvna iz Gradca. — Scarpa iz Trsta. — Fischa iz Brna. — Kalcher iz Kopra — Savor z Dunaja. Pri avstrijskem ceaarjl: Kavčič, Kranjc iz Celja. Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem« peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. > rt «4 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73692 mm. 73505 _. 73480 mm. -f 17-3nC + 25-8đC -f-19 4° C Orezv. si. jz. brezv. megla d. jas. d. jas. 0-00 u. Srednja temperatura -f- 20-80, za 1-0 1 nad intniialnm. Tržne cene v IJ uhlja.i i dne 13. avgusta t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, , ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ ... Proso, a ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrunovo „ „ Kokoš ....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, s „ . , Drva trda, 4 kv. metre . mehka, „ , „ gld. kr. 82 53 39 25 53 18 50 50 32 94 80 62 72 85 2'/, 8 64 56 66 38 40 18 60 69 50 90 ID'u.ia.aJisisiSL borza dne 13. avgusta 11. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna ren a.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ren ....... . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London........ . . Srebro ............ Napol.............. C. kr. cekini........ . . Nemške marke....... 4°/0 državne arečko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. alata renta, davku prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 stajcrnke zemljišč, od/ez. ohlig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 11 , , zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri->r. oblig. Ferdinatidove aev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budollbve srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 80 gld. 95 kr. 81 P 70 103 !» 40 • 96 9 15 859 9 — 315 m 40 n 121 » 60 n 9 n w 65 t n 5 n 74 i 59 9 50 a 124 9 75 n 169 9 50 rt 108 9 45 199 15 92 n 45 n 89 ■ 20 . 105 n — 115 n 75 121 n 25 108 9 40 105 0 50 jI 179 n 25 19 — „ 111 n 30 214 ■ 40 Zemljišče na barji na prodaj. Skupina, ki meri 105 oralov in leži tri četrti ure od Ljubljane ter je popolnem osušena, za pridobivanje šote in pridelovanje poljskih sadežev pripravna, IH'Otlćt SC pod ugodnimi pogoji. Posredovalci so izključeni. Podrobneja pojasnila daje (496—3) Anton Podkraišek v Ljubljani, Gradišče, Rimska cesta št. 5. Jadvokatno pisarno v Novem mestu <502~2) v prostorih „Narod noflra doma**. Krčmar, ki je izurjen in zmožen položiti kavcijo, more takoj prevzeti z ugodnimi pogoji večjo, jako dobičkanosno Več se izve v P. Ks. Miiller-jevem Annoncen-Rurean v Ljubljani. (500—2) Pri suhem vremenu trgana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane knpuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—1) Die Central-Station far Obet- und Gomuse-Verwaltung in Oraz. Pivovarna bratov Kosler-jev. \ Izvrstno marčno pivo i v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz 7 (476—5) \ zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. | Iz Trsta v Hovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Teutonla", 3400 ton, v 1. dan septembra. „ „Britetn.3n.Ia.", 4200 „ ______ Kajuta za potnike S200 gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na 0". TEBZZUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Ffscher »V Coinperz, generalna agenta, v Reki. (480—9) 1 N ■ to _s? F It -t _. o o. o* li «1 i IS 3 • s/3 S > I B o P o a 9 B 5? o« 2. 3 & . S to4 n " B iS! te CA S? CC B tt> r-r- i s 9 §.' 2 > ■ _ ar o Si si S" 1 2. ^ 3 H o O D 3. m 0 1 so "Tl 1 m —- a —I ^— lil e s CO N 05_ MS: f & =; rt PT rt 5'_3' od _ b (sS b .. b J" Brt S Cd < g Trt) o < 2 izdatelj iq odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Gospod Fragner! Prosim Vas, račite mi po pošti poslati za priloženih 10 gld. zabojček z desetimi steklenicami Vašega dr. Rosoveg-a zdravilnega balzama. Ob jednem mi dovolite Vam objaviti, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar jo uživam, ne čutim nikakeršnih bolečin v želodcu, dočim sem jih prej 10 let trpel. Nadalje ozdravil je tudi mojo soprugo bolečine na jetrih, katere je prej mnogo let trpela in ohrani mi sedaj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč nas posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogosta. Vsprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim se znamenovam Kazimir ftlusalalti, nadzornik železničnih gradb v Aleksincu, v Srbiji. Hitra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da Be vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. NajboljSe rtamačv nt-tt st t »». da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo aprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan jo iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudsko tiomače svettstvo postal in se uplošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja 80 na frankirane dopise na vae kraje proti poštnemu povzetju avote. St~eixj e n j e I Da Be izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, nai povsod izrecno »lo-. Kosov zdruvilni Imlzuui iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali Batno zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Booovega zdravilnega "balzama. I*ru vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Pioooli, lckar; Vlj. Mayr. lukar; Eras. Birschitz, lekar; Jok. Svoboda, lekar:vJ. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoji ni: Fr. Baooaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu": Dom. Rizzoli, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: O. Christololetti, lekar; A. de Gironooli, lekar; B. Kiirnor, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V O glej i: Delta Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de _eitenburg, lekar; G. Prendinl, lekar; G. B. Forabosobi, lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu: C. Arazlm, lekar. ■J9T~ Vae lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avatro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: _Pr_tž__o člo___a-6e ___suziil© zoper bule, rune in vnetje vsake vrste. Ako so ženam prsa vnamejo ali stnlijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nolitanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, čo si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rano, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne »i v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le so mazilo nanje prilepi. W \h4itljit