Polna luna okrog božiča, južno zimo nam zapriča. Murska Sobota. 27. december 2007, leto LIX, št. 52, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra Delno jasno bo in suho. Vreme Pomurje proslavilo vstop v evropski prostor brez mejnih zapornic Petarde v Radgoni, pogreb v Čepincih, Turki v Petišovcih Srečno in uspešno novo leto uredništvo Nepreslišano str. 13- So kupci Srbi? Mura naprodaj NAROČNIK Ljubezen gre skozi želodec Famurlta MJ d,d, Panonska 11. Merska Sobota str. 26 - Feri Matus Iz Murske Sobote je lik za zanimiv slovenski film Zgodba Petelinjega zajtrka s Kraške ulice Danilo Turk namesto Janeza Drnovska Odhod legende, prihod diplomata ?AKTUALNO 27. december 2007 -VKIW Danilo Turk namesto Janeza Drnovška Tretji predsednik Za socialne vrednote in človekove pravice V soboto je pred državnim zborom prisegel tretji predsednik republike v samostojni državi dr. Danilo Turk. Dan kasneje mu je posle predal dosedanji predsednik dr. Janez Drnovšek. Turkov kabinet bodo sestavljali nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Bojan Potočnik, nekdanja ustavna sodnica Dragica Wedam Lukič, Erik Kerševan iz ljubljanske Pravne fakultete in nekdanji slovenski veleposlanik v Rusiji Dušan Snoj. Iz predvolilnega štaba v kabinetu ostajata Franci Perčič in Melita Župevc, v uradu predsednika pa ostaja tudi Magdalena Tovornik kot svetovalka za politična vprašanja. Vodja kabineta bo postala tajnica Pravne fakultete v Ljubljani Mojca Seliškar Toš, generalni sekretar urada pa Stojan Tramte iz službe vlade RS za evropske zadeve. Odhod legende Zgornji naziv si nekdanji predsednik predsedstva SFRJ, predsednik relativno uspešne tranzicijske vlade in predsednik republike zasluži že zaradi svojega dolgega staža in nekaterih novosti, ki jih je vnesel v delovanje navedenih institucij, čeprav so ob koncu njegovega mandata mnenja o uspešnosti le-tega deljena Sklepi na pogo vorih o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike so ostali neupoštevani, njegova mednarodna prizadevanja neuspešna, Gibanje za pravičnost in razvoj pa je zamrlo. Preskok iz vladne v predsedniško palačo tako rekoč sredi mandata je bil na neki način tudi znanilec prihajajoče LDS-ovske agonije pod naslednikom Ropom. Njegova duhovna preobrazba je še bolj burila duhove. O njegovi karizmi in politični teži priča npr. tudi uspeh njegovih knjig, ki so v času ohlajenih medsosedskih odnosov kraljevale v izložbah zagrebških knjigarn, čeprav jih glede vsebinske vrednosti marsikdo označuje kot diletantske in umestno je tudi vprašanje spodobnosti pisanja komercialnih newageovskih knjig na izpostavljeni funkciji predsednika republike. Navzočnost na inavguraciji bolivijskega predsednika Eva Moralesa in s tem tildi na neki ravni simpatiziranje z novim levim valom v latinski Arne riki kot posledico katastrofalnih neoliberalnib reform, je šla še po sebno v nos konzervativnim izvršilnim strukturam. Kljub pomanjkljivostim bi ta prizadevanja, ki so še najbolj zaznamovala njegov mandat, lahko označili kot velik prispevek k vračanju etičnosti in solidarnosti v politiko, torej kom ponent, ki jih vedno bolj pogreša mo pri delovanju levih in desnih političnih strank. Prihod diplomata Kljub diplomatski kilometrini je prišel novoizvoljeni predsednik Turk v volilno tekmo kot splošni javnosti relativno manj znana osebnost od favorita Peterleta. Nekdanji svetovalec generalnega sekretarja OZN naj bi se iz New ¥or-ka vrnil zaradi nezadovoljstva s svojim predvidenim statusom v tej organizacij. Svojih ambicij za »višjo« funkcijo, kot je mesto profesorja na Pravni fakulteti, nikoli ni skrival. Od vrnitve naprej se ga je povezovalo s funkcijama zuna njega ministra in predsednika republike, kar mu je odstop Boruta V mesecu, ko slavi naročnik svoj rojstni dan, imate možnost izbrati darilo: mali oglas v Vestniku ali čestitka na Murskem valu Danilo Turk: »Vse preveč mladih je primorano prevzemati delo za določen čas, kar jim ne omogoča ustvarjanja družine in vizije lastne prihodnosti.« Nasvete glede pomena vrednot ima Danilo Turk za najzanimivejši del pogovora z Drnovškom ob primopredaji. Fotografiji: b. v. Pahorja navsezadnje tudi omogočil. Videti ga je bilo tudi na shodih SDS-a, predaval je na Pučnikovi akademiji in kljub temu, da je proti koncu kampanje označil SD kot stranko, ki o slovenski prihodnosti najbolj aktivno razmišlja, je to izpadlo bolj kot vračilo za njeno podporo njegovi kandidaturi, saj je prevladal občutek, da je Tiirk pragmatik, ki bi kandidira! s podporo katerekoli pomembnejše stranke V svojem govoru po prisegi se je Turk med drugim zavzel za šibkejše, spravo, solidarnost in enakopravnost, socialno varnost, poudaril pomen suverenosti slovenske države, kulture, narodnoosvobodilnega boja ter obsodil krr vice, ki so bile storjene po vojni. Glede človekovih pravic je še posebno poudaril ekonomske, socialne in kulturne pravice in pri tem dejal, da je preveč mladih primorano prevzemati delo za določen čas, kar jim ne omogoča ustvarjanja družine in vizije lastne prihodnosti. Slovesnosti so minile, novega predsednika pa že čaka imenovanje ustavnih sodnikov. Timotej Milanov Izpolnjeni kupon v mesecu, ko imate rojstni dan, predajte v naročniški službi Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Mali oglas z besedilom do 100 znakov ali radijska čestitka z eno pesmico sta brezplačna. Ugodnost velja samo za naročnike časopisa Vestnik, ki imajo v mesecu uveljavitve kupona rojstni dan (ob predaji kupona obvezna legitimacija - dokazilo O rojstnem dnevu), na hrbtni strani pa je odtisnjen naslov naročnika. Male oglase in čestitke brez kupona zaračunavamo po ceniku in veljajo samo za fizične osebe. r ~------------------'---------------------------------- KUPON □ mali oglas □ čestitka (označi) | Za mali oglas vpišite v vsako okence eno črko: Komentar »Dobrodošli, Slovensko« Kaj več od Evrope ne bom imel. Estonec mi ne bo nič bližji in Italijanu bom še naprej dopovedoval, daje Trst naš. In banane bodo dražje, sem pisal v začetku maja 2004, ko smo proslavljali vstop v Evropsko unijo. Ergo: tri leta in pol potem, ko smo šli še v schengen ali območje prostega prestopanja meja med evropskimi državi, ne da bi policistu kazali potne listine, niso dražje le banane. In to tiste banane, po katere smo se v jugoslovanskih časih, ko so bile še trdne meje, vozili k avstrijskim sosedom. No, tja^ smo se peljali še po marsikaj. Recimo po kilograme kave s priloženo čisto pravo črno digitalno uro, s katero si se potem postavljal po šolskih hodnikih. »Nič,« pa smo odgovarjali cariniku strogega pogleda, ko seje sklonil skozi avtomobilsko okno In spraševal, ali je kaj za prijaviti, čeprav smo med nogami tiščali škatlo s paličnim mešalnikom. Na vzhod se je šlo drugače. Brkati madžarski policisti in vojaki - tudi z avtomati v rokah - so strašili. Starši, kadar so prečkali mejo še v času železne zavese, so otrokom naročali, naj spijo na zadnjih sedežih avta, da se ne bodo prestrašili. Ko sem se kot de set letni pobič med počitnicami podil po šalovskih hribih, je babica rekla: »Tja ne smeš, tam so Kusi, ki te bodo odpeljali.« In kazala proti vzhodu. In danes? »Sto proti ena,« mi je jedrnato odgovoril Hodošan, ki je preživel vse - mine na mejni črti, ma džarske graničarje, ki so streljali nanj, jugoslovanske vojake, ki so med osamosvojitvijo raketirali naše policiste in teritorialce na vprašanje, kakšno bo sedaj življenje ob meji. Tudi časi, ko se je streljalo na ljudi, ki so čez severno mejo želeli v boljši svet, so mimo. Na koncu so zaspani policisti v steklenih kabinah na obeh straneh meje le zamahnili z roko, ko si jim pred nos pomolil osebno izkaznico ali potni list. Ne bo se kaj dosti spremenilo, vse je bilo že v najlepšem redu, sta mi rekla zakonca s Cankove, ko sem iskal zgodbe o meji. Torej? »Dobrodošli, Slovensko,« kot je v petek na radgonskem mostu s težavo dejal glavar avstrijske Štajerske. »Willkommen,« mu je po minuti posveta s prevajalko vrnil naš minister Žagar. Ovire so ali bodo počasi padle. Dokončno. Mejo prečkamo kjerkoli in ne le na mejnem prehodu. Na Kuzmi boste lahko hišnega lju- bljenčka preprosto peljali k obema sosedoma, da se olajša in si označi teren. Ali pa boste preplavali Muro Avstrijcem na njihovi strani zabrusili, daso lahko srečni, ker so gostitelji evropskega nogometnega prvenstva, saj tekmovanja drugače sploh ne bi videli. A je tudi nekaj pasti Tisto, kar so policisti lahko doslej počeli meji, bodo odslej lahko izvajali v notranjo' sli države, če se jim bosta določena oseba av vozilo zdela sumljiva. Scenarij: med vrt’ Čanjem iz Gradca ali Zalaegerszega vid prehiti avto z napisom policija na zadnji steklih. Usmeri vas na najbližje možno sto postanka. Možakarja si oblečeta kontih nezona in vaš a vto preiščeta do potankost Pregledata tudi erotično perilo, ki ste ga pili partnerki. In spišeta plačilni nalog, ste jima ugovarjali. Mogoče pa vas legiti^ rajo še varnostniki, ki so si jih v strahu kriminalom z vzhoda in juga po padcu R**'/ omislili v avstrijski vasici DeutschkreUž' bližini avstrijsko-madžarske meje. Andrej Bede* Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota IZIMM OB ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač {namestnik odgovornega urednika), A. Hana RHuP*' ftodei, Andrej Dedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinarji), Nataša Johnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šem611 (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom) Naslov uredništva I* uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13. tel. šl.: 538 17 20 (naročnik služba), n. c. 538 17 10,538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 1710, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračal®' Trimesečna naročnina 16,25 evra (3 894,15 sit), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit), letna naročnina u naročnike v tujini 158,60 evta (38.006,90^ polletna naročnina ra delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evra (11.526,68 sit), lived v kelportnil 129 evra (310 sit), celefetna naročnina za M" netM izdaja 52 evra (12.46128). Transaktijsld račun za naročnine pri Raiffeisen Krekovi banki 24900 9000247884. Dsfc Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v c irvoda m se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za- kona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23.12.1998, ŠL 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za le to 2002 in 2003, Uradni Rojstni dan NAROČNIKA v času od 1. 1. do 31- I. 2008. Nečitljivih kuponov ne upoštevamo. 17.12.2001, št. 103. Naklada: 14.700 izvodov. Brttrouska pošta: Vestnik: ves1nik@p-inf.si, Vtnera: venera@p-inf.si, ureculikt služba: oglasi.vestnik@pinf.si, www-slrait http://www.vestnik.si. . VESTNIK^december 2007_____AKTUALNO 3 21. december: Pomurje proslavilo vstop v evropski prostor brez mejnih zapornic Petarde v Radgoni, pogreb v Čepincih, Turki v Petišovcih Čeprav je odpravljena mejna kontrola, morate imeti kljub vsemu, ko boste potovali po Evropski uniji, ob sebi veljavno osebno izkaznico ali potni list, ni pa več prekršek prestopiti mejo zunaj mejnega prehoda »Pred šestnajstimi leti so po mostu padali streli. Vi ste imeli nepredušno zaprto mejo, pripravljeni ste bili na najhujše. Zdaj meje in zapornic sploh ni več,« je Rudi pripovedoval Josephu na mostu med njunima mestoma - Gornjo Radgono in Bad Radker-sburgom. »Neverjetno,« mu je odvrnil Avstrijec z brošuro o najpogostejših besedah in frazah v slovenskem in nemškem jeziku v roki, ki so jo severni sosedje delili na petkovem srečanju na mostu med Radgonama. »Dedek mi je pripovedoval, kako so Jugoslovani noreli z nakupi v naših trgovinah. Menda so imeli trgovci težave z njimi, ker so mnogokrat kakšen artikel tudi ukradli,* se Mischa, 27, spominja prvega obdobja, ko je slišala za sosede ob svoji južni meji. Zdaj so mnogi s te strani meje njeni prijatelji; »Zvečer grem velikokrat na kakšno pijačo k vam. Mislim, da je tu bolj poceni.« »Malce me je strah. Bojim se, da bo kakšen Slovenec prišel in naju oropal,« je ženska z Fehrin-gerjeve ulice govorila možu. »Neka anketa je pokazala, da se nas kar 70 odstotkov boji, da bo več kriminala, ker ne bo mejnih zapornic,« je z rameni skomignil mož. »Čeprav policijskega nad- Tako se je pokopalo/slavilo v Čepincih. Kakšnih sto ljudi seje udeležilo nenavadnega pogreba, ki so ga pripravili: Zveza Slovencev na Madžarskem, lokalna samouprava Verica in občina Šalovci. Z besedami generalnega konzula RS v Monoštru Draga Šiftarja, češ da je to njegov edini veseli pogreb v življenju, so se strinjali vsi »pogrebci«. In potem, ko so pokopali krsto s kosom žice, kije bila nekoč del železne zavese, seje veselje začelo. Nekateri; med njimi tudi Mihaly Ropoš z Verice, pa niso mogli skrivati solza: »Če bi naši starši prišli nazaj, bi se čudili, preveč smo trpeli, nikoli na tej meji nismo imeli miru. Potem so neko noč prišli po nas in rekli, vi ste Slovenci, in nas odpeljali na Hortobagy, stran od doma.« Foto; suva Eo da gre pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za posebnost, ki je ne poznajo drugje Evropi, ker pa nove zakonske rešitve ne bo pre1 koncem prihodnjega leta, podpira županov pre dlog. Jožef Nerad, prav tako iz NSi, pa je predlaga, da bi lahko vrednost točke zvišali Predlog je M nato brez sprememb soglasno sprejet. Svetniki s> se lotili še predloga za vračilo vlaganj v javno t ■(komunikacijsko omrežje. Predlog predvideva različne višine odškodm > in sicer 487 evrov za 1. fazo KS Črenšovci, 101 , j evra za 2. fazo KS Črenšovci in 345,96 evra za n . go fazo KS Bistrica. Pri tem je Dušana Dervarica LDS zmotilo predvsem to, da so nekateri vlaga v prvi fazi, čeprav so priključek dobili še » sncjc. T. M- VKTHIK-27. december 2007 LOKALNA SCENA Otrokom nevarno križišče bo tako še najmanj dve leti Ljutomerski proračun je za ureditev »prekratek« Na cestnem odseku med Moravci v Slovenskih goricah in Gomilo, na skrajnem zahodnem delu ljutomerske občine, je križišče, kjer se ustavlja šolski avtobus. Vendar ta lahko ustavi le tako, da morajo osnovnošolski otroci na poti domov prečkati nevarno prometnico, promet pa je še posebno gost med kopalno sezono v Biotermah. Vodstvo osnovne šole Mala Nedelja je zato občini Ljutomer dalo pobudo za ureditev nevarnega cestnega odseka. Obravnaval jo je svet za preventivo in vzgojo v cestnem promet in ugotovil, da vejevje z bližnjega sadovnjaka res zmanjšuje preglednost. Po naročilu občinskih služb ga je koncesionar za vzdrževanje občinskih cest takoj porezal. Naslednji ukrep pa naj bi bil postavitev prometnega znaka z omejitvijo hitrosti na 50 kilometrov na uro in oznako o prisotnosti otrok na cesti. To pa je tudi vse, kljub ugotovitvi strokovnih služb, da bi »za zagotovitev varnosti otrok na tem odseku bila potrebna celotna ureditev križišča, v sklopu katerega bi se uredili avtobusno postajališče, prehod za pešce in Šolski avtobus ustavlja na križišču, kjer ni varnega avtobusnega postajališča in ne prehoda za pešce, kjer bi otroci lahko prečkali prometnico, ki vodo do Bioterm. Foto: m. h. pločniki, po katerih bi lahko otroci varno hodili«. V dopisu, ki ga je s podpisom župana Franca Jurše prejela Šola Mala Nedelja, namreč piše, da »za ta namen Občina Ljutomer v proračunu za leti 2008 in 2009 nima zagotovljenih sredstev«. Sklicevanje na pomanjkanje proračunskih sredstev pa vendarle preseneča ob dejstvu, da ljutomerska občina proračuna za prihodnji dve leti še nima, oziroma je bil ie-ta v času dane pobude in tudi občinskega dopisa šele v postopku sprejemanja na občinskem svetu. Majda Horvat Zadnja seja veržejskega občinskega sveta v letu 2007 Pol proračuna za naložbe v prihodnjem letu Veržejski občinski svet je sprejel proračun za prihodnje leto, katerega vrednost presega 1,2 milijona evrov. Občina načrtuje predvsem večje naložbe v gradnjo in obnovo vodovodnega omrežja v Veržeju in Banovcih, za katero bo mogoče pridobiti tudi evropski denar. Tako računajo, da bodo dobili iz Evropske unije in državnih sredstev 294.000 evrov, vrednost celotne investicije pa znaša 420.000 evrov. Če vemo, da bodo za naložbe v letu 2008 namenili dobrih 626.000 evrov, predstavlja to polovico občinskega proračuna. Prihodnje leto namerava občina Veržej odplačati 20.490 evrov glavnice dveh kreditov, in sicer od Ekološkega sklada RS za kanalizacijo v Banovcih in Hypo banke za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta v Veržeju. Poleg tega bodo najeli nov kredit v višini 63-500 evrov za obnovo vodovodnega omrežja. Gre za tisti del, ki ne bo financiran s sredstvi kohezijskega sklada. Sestavna dela proračuna sta tudi načrt razvojnih programov občine za obdobje 2007-2011 in kadrovski načrt, ki v letih 2008 in 2009 ne predvideva sprememb pri kadrih. To pomene da ostaja v veljavi pravilnik o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi, po kateri sta zaposlena dva delavca z univerzitetno izobrazbo in dva delavca z višjo izobrazbo. S tem ostajajo v veljavi naslednja delovna mesta: tajnik občine Veržej, višji svetovalec za pravno področje, varstvo okolja in urejanje prostora, analitik-dokumentalist in računovodja. Na seji so soglasno potrdili tudi predlog sklepa o določitvi ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Veržej v letu 2008. Po novem bo treba za prvo starostno skupino (1 do 3 let) odšteti 418,81 evra, kar je 15,2-odstotna podražitev, za drugo starostno skupino (3 do 6 let) pa 328,66 evra ali za 2,7 odstotka več kot prej. Za krajši program (od 7. ure do 11.30 z malico, brez kosila) bo treba plačati 209,41 evra za prvo starostno skupino in 164,33 evra za drugo starostno skupino. Vsi zneski veljajo mesečno po otroku, kar pa ne pomeni, da bodo morali tudi starši globlje poseči v žep, saj je osnova za plačilo staršev cena programa, v katerega je vključen otrok. Ta obsega stroške vzgoje, varstva in prehrane otroka v vrtcu, ne vsebuje pa sredstev za investicije m investicijsko vzdrževanje. Pri tem občina Veržej kot ustanoviteljica pokriva strošek vrtca, in sicer mesečno razliko med prihodki vrtca (prihodki staršev, veržejske in drugih občin) in upravičenimi stroški, Milan Jerše MO odštela za prireditve 50 tisoč evrov Silvestrovanje na prostem V novo leto s partizanskim rockom Do ponedeljka, 24. decembra, so na Trgu kulture (pred Galerijo) v Murski Soboti potekale prireditve iz ciklusa Praznični december, ki se je začel 17. decembra. Podrobnejši program so na tiskovni konferenci predstavili Bojan Petrijan ■n Darja Potočnik (mestna občina Murska Sobota) ter Zoran Hoblaj (mestne četrti) in Bojan Nemec (Društvo prijateljev mladine). Omenjene organizacije so skupaj z MIKK-om tokrat združile ideje in pripravile prireditve s skupnim imenom Praznični december, ki naj le nadaljujejo pozitivno izkušnjo, ki so jo imeli meščani s Soboškim poletjem (prav tako na Trgu kulture). Vsak dan ob 10. uri so se lahko tako slišali zvoki prazničnih melodij ob izvajanju mehanske glasbe, prav tako pa je potekala tudi prodaja blaga na prazničnih stojnicah, ki so jih pripravili člani soboške območne obrtne zbornice, krajinskega parka Goričko in drugi. Od 16. do 18. ure je bil na sporedu glasbeni program, ki ga je povezovala pevka Moira, Predstavili pa so se tudi domači ustvarjalci. V četrtek je bila najprej lutkovna predstava Zgodbe od drugod v izvedbi Društva lutkovnih ustvarjalcev, nato je bil prihod dedka Mraza in njegovih spremljevalcev, potem pa so se otroci lahko zapeljali z vlakcem do pravljične dežele v mestnem parku. V petek je bila na vrsti glasbe na delavnica Govoreči bobni pod mentorstvom Mirana Celca, KUD Priden možic pa je izvedel Impropa- rado. V soboto med deseto in 12. uro je najprej zaigrala Prekmurska godba Bakovci, sledila je lutkovna predstava Kje si, dedek Mraz v izvedbi Gledališča .Ku-Kuc, za konec pa je nastopil še Mešani pevski zbor Štefana Kovača. V ponedeljek ob istem času so se zvrstili še Pihalni orkester Murska Sobota, Stolni zbor sv. Nikolaja in mešani pevski zbor Chorus. »Že v prejšnjih letih smo razmišljali, kako oživiti in popestriti dogajanje v mestnem jedru. Predvsem je pomembno, da se različne organizacije med seboj povezujemo, saj s tem tudi zni- „ žarno stroške. Upam, da se bo ta prireditev sčasoma razvijala in da bo vsako leto večja z vse večjim številom obiskovalcev,« si je zaželel tajnik mestnih četrti Zoran Hoblaj. Znan pa je tudi že program silvestrovanja na prostem. Le to bo tako kot vedno spet na trgu pred banko in pošto, za glasbeni program od 22 do druge ure pa bo poskrbel bend Rock Partyzani, ki je sestavljen iz članov skupin Ag-ropop, Botri, Martin Krpan, Don Mentoni Band in Magnifico. Ob polnoči bo sedemminutni ognjemet, ki bo podoben tistemu s Soboških dnevov. Organizatorje bo stal enako kot lani, in sicer tri tisoč evrov, medtem ko bodo za Praznični december odšteli 6183 evrov. Praznična okrasitev Murske Sobote, ki je vidna že nekaj tednov, je stala 27 tisoč 268 evrov, skupno pa bodo stale vse prireditve s silvestrovanjem vred nekaj več kot 50 tisoč evrov. Tomo Koles Triletni državni projekt enajstih občin Prekmurja IKT ni noben bau bau Tudi odrasli, gospodinje in brezposelni se lahko naučijo uporabljati informacijsko komunikacijsko tehnologijo Andrej Voroš, Beltinci: »Tudi v naši občini je bilo organizirano to izobraževanje za začetnike. Sam sem zelo zadovoljen, saj smo dosegli cilj, ki smo ga pričakovali vsi udeleženci: osnovno delo z računalnikom, ki ga potrebujemo v današnjem življenju. Večina nas razmišlja, da bi se vključili tudi v dodatno izobraževanje.« Fotografiji: b. b. p. Leonida Domitrica, Melinci: »Naučila sem se osnov dela z računalnikom, dela z elektronskimi mediji, kombiniranega učenja, načina vseživljenjskega učenja, izdelala sem si osebni izobraževalni načrt idr. Moja osebna izkušnja je zelo pozitivna, v šoli nismo imeli možnosti nadgrajevanja svojega znanja tako kot tukaj. S takim delom želim nadaljevati.« Konec leta se izteče triletni projekt z naslovom Center vseživljenjskega učenja Prekmurje, ki so ga na območju 11 občin Ravenskega in Goričkega izvajali s pomočjo mobilne IKT-učilni-ce (oprema za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, računalnik, kamera idr.) na sedmih točkah vseživljenjskega učenja (VŽU) in s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada ter ministrstva za šolstvo In šport. V treh letih si je okrog 600 udeležencev delavnic in še večje število tistih, ki so potrebovali le enkratno pomoč ali informacijo, pridobivalo neformalno znanje na približno deset tisoč urah učenja. Projekt je vodila Razvojna agencija Sinergija, ki je že nekaj časa ugotavljala potrebo po takšnem izobraževanju na terenu, torej kako si pravilno in hitro iskati informacije in napotke s področja vseživljenjskega učenja in se usposobiti za samostojno učenje s podporo IKT. Vanja Lebar (pe- dagoginja) je kot mentorica pomagala mnogim udeležencem na sedmih točkah VŽU; na točkah v Bistri hiši v Martjancih in občinskih stavbah na Tišini, Cankovi, Hodošu, Kuzmi, Puconcih in v Melincih so bili vsak drugi teden. Delo je bilo individualno, z vsakim posameznikom v dogovoru z mentorjem, ali skupinsko. Vsa pomoč in svetovanje ter izobraževanje so bili brezplačni, občine pa so dale na voljo prostore. Vsak center po Sloveniji je razvil eno od elektronskih gradiv, ker pa imajo vzpostavljeno mrežo po vsej Sloveniji, imajo udeleženci dostop do vseh razvitih e-gradiv. Njihov način dela je v primerjavi z delom ljudskih univerz neformalen, kdor se odloči resno pristopiti k izobraževanju in opravljanju izpitov, jih mora opraviti na Ljudski univerzi Murska Sobota. Ker nov program še ni razpi-■ san, bo RA Sinergija še naprej ponujala informacije na teh točkah, ki so že uveljavljene, s prijavo na novi razpisani program pa bodo poskušali razširiti delovanje na celotno Pomurje. Bernarda B. Peček 6 GOSPODARSTVO 27. december 2007 - VESTNIK Nova občina Apače po prvem letu svojega delovanja Naložbe za zagotavljanje kakovostnega življenja občanov Največ pozornosti zagotavljanju oskrbe z zdravo pitno vodo ter urejanju cestne in komunalne infrastrukture Oskrba z vodo v občini Apače je gotovo osrednji problem na tem območju, zato sodi med prioritetne naloge, ki so jih zapisali v razvojne programe nove občine. Kakovost vode je v teh krajih med najslabšimi v državi, zato veliko pričakujejo od izgradnje pomurskega vodovoda, ki ga bo sofinancirala država, hkrati pa se zavedajo, da morajo težave tudi sami reševati. Dobršen del občine se zdaj oskrbuje z vodo iz vira v Sego-vcih, vodni vir je še v Vratji vasi, ki ga koristijo Zavod Hrastovec- Trate in nekaj bližnjih gospodinjstev, tretjina občine pa še vedno nima vodovodnega omrežja. Po besedah župana Darka An-želja želi vodstvo občine problem oskrbe z vodo rešiti že v prvem mandatu, zato v občinskem proračunu za to namenjajo dobršen del sredstev Oskrba s kakovostno pitno vodo je prva razvojna prioriteta občine, aktivnosti so usmerjene v takojšnje ukrepe za izboljšanje pitne vode, ki so jih začeli izvajati že letos, z njimi pa želijo zmanjšati vsebnost nitratov. Zadnja kemijska analiza vode, ki so jo vzeli v novembru iz pipe v vrtcu v Apačah, je sicer pokazala, da je ta še v skladu s pravilnikom, saj vsebuje nitrate v višini 49 mg-'l, vendar v občini nadaljujejo aktivnosti, da bi celotno občino oskrbeli z zdravo pitno vodo. Občina bo sodelovala pri pripravi projekta za izgradnjo pomurskega vodovoda, v okviru tega projekta bodo proučili možnosti za izkoriščanje novega vodnega vira v Vratji vasi, ne izključujejo pa tudi možnosti vključitve mariborskega vodovoda kot rezervnega vira. Občina bo sodelovala tudi pri projektu revitalizacije 11-mlinskega potoka, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor. Gradnja primarnega in sekundarnega vodovodnega omrežja v občini bo potekala v treh etapah. Začetek prve etape načrtujejo za prihodnje leto, ko naj bi začeli graditi vodovod za naselja na relaciji Žepovci-Vratja vas, in sodi v okvir predvidene dinamike izgradnje prve faze pomurskega vodovoda. Deset odstotkov vrednosti tega projekta bo financiranih v letu 2008, preostalo pa v letu 2009 Druga etapa, ki bo prav tako potekala v okviru izgradnje pomurskega vodovoda, zajema gradnjo vodovoda v preostalih naseljih in se bo izvajala v letih 2010 in Oskrba s kakovostno pitno vodo je piva razvojna prioriteta občine, zato so si zastavili cilj, da to uredijo že v prvem mandatnem obdobju, pravi dr. Darko Anželj, župan nove občine Apače. Foto: l k. 2011, tretja etapa pa vključuje vodne vire in jo v celoti vodi ministrstvo za okolje in prostor Skoraj polovico načrtovanih proračunskih odhodkov bodo namenili v apaški občini prihodnje leto za investicije Zanje načrtujejo v proračunu poldrugi milijon evrov, največ sredstev bodo namenili za posodobitev cestne infrastrukture, za ureditev oskrbe z vodo ter kanalizacije in čistilne naprave. V občini imajo več kot 50 kilometrov makadamskih poti, prednost bodo dali modernizaciji cest na hribovitih območjih, kjer povzročajo veliko škode hudourniki, za ta namen pa bodo skušali pridobiti tudi čim več dodatnih virov, zato se bodo prijavljali na različne razpise. Pomembna ukrepa za zmanjševanje onesnaženosti vode sta ureditev kanalizacije in izgradnja čistilne naprave, zato bodo tudi tem aktivnostim namenili posebno skrb. V Segovcih je že čistilna naprava, ki pa še ni prevzeta, saj je izvajalec v stečaju, ustrezne rešitve pa bodo skušali poiskati z njegovim pravnim naslednikom Projekt kanalizacije obsega izvedbo kanalizacije v V prvem letu delovanja nove občine so modernizirali cesto v Segovcih in cesto Nasova-Janhova v skupni dolžini skoraj tri kilometre, za kar so namenili 276 tisoč evrov. Z modernizacijo bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj imajo v občini še več kot 50 kilometrov makadamskih cest, za njihovo modernizacijo pa bodo skušali pridobiti tudi sredstva ob pomoči različnih razpisov. naseljih Črnci, Apače in Segovci ter izgradnjo kanalizacije v Lu-tvercih, Žepovcih in Stogovcih, vendar bodo z njegovo izvedbo začeli šele leta 2009. Po delitveni bilanci med gor-njeradgonsko in apaško občino je prevzela slednja tudi de! obveznosti za sanacijo odlagališča nevarnih odpadkov v Hrastju -Moti do leta 2010, po medobčinski pogodbi pa ima zagotovljeno odlaganje odpadkov v regijskem zbirno-sortirnem centru v Puconcih, za delovanje katerega mora zagotavljati del sredstev. Župan Darko Anželj je zadovoljen z rezultati v prvem letu delovanja nove občine, ki ji je v ospredju predvsem skrb za kakovost življenja svojih občanov. Že prvo leto so namenili 200 evrov enkratne denarne pomoči vsem novorojencem, ki jih j« bilo letos 25, občina je plačala cepljenje deklic proti raku na materničnem vratu, urejajo brezplačen prevoz za šolske otroke, ki so oddaljeni od avtobusnih postajališč, nagrajujejo izjemne dosežke dijakov in študentov, posebnih nagrad pa so deležni vsi študentje, ki diplomirajo na visokih šolah, ter tisti, ki končajo podiplomski študij. Ludvik Kovač Ponovno skupščina Varstroja Lanski dobiček so razdelili Radenci ponovno zdravilišče Na predlog večinskega delničarja lendavske družbe Varstroj, tovarne varilne in rezalne opreme Clarinos, d. o. o., Lendava (sedež družbe je na istem naslovu, kot ga ima družba Varstroj), je skupščina na zadnji seji, sklicani v decembru, sklenila, da se bilančni dobiček iz lanskega poslovnega leta v višini 271,7 tisoč evrov razdeli delničarjem, ostanek pa ostane nerazporejen. Pred tem so razveljavili sklep skupščine, sprejet na septembrski seji, po katerem naj bi ostal celotni dobiček nerazporejen. Do dividende so tako upravičeni delničarji, ki so bili lastniki delnic na dan skupščine, in sicer v višini 0,40 evra bruto na delnico, izplačilo dividend pa je bilo opravljeno v osmih dneh od sprejetja sklepa. Glede na to, da ima družba blizu 530 tisoč delnic, bodo med lastnike razdelili blizu 212 tisoč evrov ali dobro polovico največjemu delničarju. To pa predstavlja skoraj četrtino finančne obveznosti, ki jo je imelo lani podjetje Clarinos, d. o. o., do infond Holdinga, finančne družbe, d. d., prejšnjega največjega lastnika družbe Varstroj, zaradi nakupa delnic. Na skupščini so opravili tudi spremembo statuta družbe in razrešili članico nadzornega sveta Evo Kranjc, novi član, ki jo bo nadomestil s prvim januarjem, pa bo imenovan na predlog delničarjev. Družbo bosta še naprej vodila predsednik uprave Drago Šulek in član Matjaž Unuk, ki sta to mesto prevzela 1. februarja po prekinitvi delovnega razmerju dotedanjemu direktorju mag. Štefanu Ke-peju. M. H. Vama, pretočna in sonaravna Slabih osem milijonov evrov je stala trinajstmesečna gradnja kilometer in dvesto metrov dolge ceste mimo hotela Lipa v Lendavi. Gre za tako imenovano južno obvoznico, ki se bo navezovala na pomursko avtocesto. V petek je bila predana namenu. »Veseli smo nove pridobitve, vsi pa že nestrpno čakamo na še večji dogodek, namreč na dokončanje avtoceste,« je ob tem dejal župan Anton Balažek. »Ministrstvo se pri takih naložbah drži treh načel: varnosti, pretočnosti in sonaravnosti prometnih tokov,« pa je povedal Radovan Žerjav, prometni minister. A. B. Dobra izhodišča Terme Radenci še vedno bremenijo dolgovi preteklosti, tods letos se lahko pohvalijo z do 30-odstotno rastjo prodaje prenočitev in z do 20-odstotno rastjo prodaje pijače in hrane Po kar dolgem času je sklicala prednovoletno tiskovno konferenco tudi uprava Term Radenci, ki spada prav tako v okvir blagovne znamke Panonske terme in v sistem Save. Poslovanje in načrte so predstavili direktor Milan Karoli, vodja prodaje Natalija Klemenčič, vodja hotela Jeruzalem v Ljutomeru Branko Smodiš in vodja Term Banovci Lea Hofman. Najpomembnejši novici sta vsekakor, da se bodo radenske terme ponovno preimenovale v zdravilišče (kar so bile skoraj vseh minulih 125 let) in se s to prepoznavnostjo trdneje umestile na tržišče ter da bodo prihodnje leto končali izjemno pomembno investicijo v prenovo energetskega sistema, velike terapije in veznega hodnika z avlo med štirimi hoteli in kopališkim kompleksom. Četrtino od skupne vrednosti naložbe (od 5,5 milijona evrov) bodo pridobili iz evropskih strukturnih skladov, predvsem pa se bodo rešili prevelikih stroškov z energetiko. V letu 2007 so Radenci končno dobili tudi vodjo prodaje, ki se je z vso resnostjo in zavzetostjo lotila dela. Natalija Klemenčič je namreč prepričana, da je potrebno ponudbo v Radencih, Banovcih in Ljutomeru prodajati kot zgodbe, predvsem pa morajo biti Natalija Klemenčič, vodja prodaje v Termah Radenci Foto: b. b p. pri svojem delu izvirni. Tako je posebnost njihove ponudbe tudi neomejeno kopanje v bazenih in pitje mineralne vode ter kopanje v mineralni kopeli. Zelo tesno se bodo povezali z dogajanjem v lokalnem okolju, tako da bodo izkoristili vse prireditve med prazniki in počitnicami in ponudbo domačinov - prav to je nadvse zanimivo za turiste, če jim je predstavljeno na pravi način. V prihodnje želijo tudi bolje izkori- stiti dejstvo, da je naturistih kamp v Banovcih edini tovrsl kamp s termalno vodo v Evropi' da je med gosti zelo cenjen Čeprav o finančnih rezultati morejo govoriti, se v Radencih r , ko pohvalijo z veliko (predvsem v drugi polovici — saj so imeli v letu 200 več tisoč gostov, 240 tisoč in 190 tisoč dnevnih Bernarda 8- Pe' VESTNIK-27. december 2007 GOSPODARSTVO 7 Vodilni projekt Skupna Evropa Skupni urbani razvoj ob reki Muri Vodilni projekt v času predsedovanja Slovenije EU in v evropskem letu medkulturnega dialoga 2008 prihaja iz dveh Radgon ob reki Muri Dobiček tudi za delavce Vlada je s predstavniki menedžerjev in delavcev dorekla vsebino predloga zakona o sodelovanju delavcev pri dobičku. Najpomembnejša sprememba v primerjavi s prejšnjo različico je višina olajšav. Tako delavci kot gospodarska družba bodo lahko kot olajšavo prvo leto uveljavljali 70 odstotkov razdeljenega dobička, po treh letih pa že celoten znesek. Delitev dobička med zaposlene bo morala z navadno večino glasov potrditi skupščina družbe, delavci pa bodo lahko prejeli do 5.000 evrov letno. Enako bodo naraščale tudi stopnje olajšav za davek na dohodek iz delovnega razmerja, ki ga morajo plačati delavci. Po enem letu bodo lahko kot olajšavo uveljavljali 70 odstotkov denarja, ki ga bodo prejeli od dobička, po treh pa že celoten znesek. Delodajalci in sindikati so s predlogom zadovoljni, vlada pa ga je predložila v obravnavo državnemu zboru M. J. »Odstranitev fizičnih ovir ni dovolj, veliko truda in napora je treba vložiti, da bomo premagali tudi zgodovinske predsodke, jezikovne ba-rlere, bojazen pred konkurenco in druge nevidne ovire. To pa je mogoče prav s skupnimi projekti, skupnim načrtovanjem prihodnosti,« je povedal v uvodu Anton Kampuš. Projekt prihaja ob pravem času in s pravimi nosilci (poleg lokalnih skupnosti so vključena tudi ministrstva, instituti in komisije iz obeh držav), zato upajo na pridobitev evropskih sredstev. Prva ideja je prišla z avstrijske strani, do sedaj so s pomočjo delavnic pripravili potrebno gradivo za pripravo projekta in po četrtkovi skupni tiskovni konferenci v Špitalu bodo izdelali strokovne podlage za pripravo natečajnega gradiva. V nadaljevanju bo razpisan evropski odprti dvostranski arhitekturni natečaj urbanističnega in prostorskega načrtovanja obeh mest (junija bodo predstavljene natečajne rešitve), sem spadajo tudi aktivnosti glede ra-naturacije reke Mure in ureditve obrežij (na prvem mestu je preselitev prašičje farme, spel-janje reke Mure v staro strugo, ureditev otokov in murskega kopališča, ureditev privezov za čolne in ureditev obrežja do Lisjakove struge); načrtujejo tudi gradnjo dveh pohodniških in Peter Merlini, župan sosednje avstrijske Radgone (Bad Ra-dkersburg): »Mesti imata že zelo dolgo tradicijo sodelovanja, ki pa je drugi razen domačinov skorajda ne poznajo, na primer prireditve na mostu. Z županom Kampušem, s katerim sva navezala dobre prijateljske stike in se redno srečujeva ob kavi, se strinjava glede osnovnih usmeritev nadaljnjega razvoja. S projektom, ki sva ga skupaj domislila in premislila, bomo po osemdesetih letih poskrbeli za optično ureditev reke Mure, obrežja in polepšali mesti.« Foto: b. b. p. kolesarskih mostov čez Muro, celovito prostorsko ureditev obeh Grisov in krajinsko-parko-vno ureditev grajskega griča ter končno gradnjo kanalizacijskega sistema in čistilne naprave. Čeprav imata obe mesti skupne zgodovinske osnove, je bil dosedanji razvoj izjemno neuravno- težen: avstrijsko mesto je lepo ohranjeno in zaščiteno, slovensko pa pravo nasprotje, kjer se je vse gradilo nenačrtno, od ene do druge petletke, zato je čas, da se tudi to mesto prizemlji v izhodiščih, je povedal Aleksander Ostan, in zaupal tudi okvirne številke: »Ocena celotnega projekta je 200 tisoč evrov, polovico bo prispevala Evropa, ostala polovica se deli na lokalne skupnosti Radgone in Gornje Radgone, naš del se pa spet deli na sredstva ministrstva, občine in sponzorjev. Takšen način financiranja je na evropski ravni že utečena praksa. Upamo, da bomo dobili Čim boljše rešitve na razpisanem natečaju in da bodo le te potem tudi zagledale luč sveta, torej da ne bodo ostale na papirju.« Vodja projekta Reka Mura in skupni urbani razvoj mest Gornje Radgone in Bad Radkersbur-ga (Radgone) je mag. Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor: »Mesto postaja eno mesto, kot je tudi Slovenija postala fizični del Evrope. Obračamo nov list v zgodovini sodelovanja s skupnim načrtovanjem razvoja in ureditvami, ki do sedaj niso bile mogoče. Zbrali smo se tisti, ki v ta projekt verjamemo in ga podpiramo, da bo projekt dobre prakse in bo služil kot vzor tudi drugim ob rekah, konkretno ga želimo prenesti tudi na reko Sočo. «Cilji predstavljenega projekta so zelo ambiciozni, načrt Šestih osnovnih aktivnosti je pripravljen sistematično, koncept pa je predstavil arhitekt Aleksander Ostan, ki si že drugo desetletje prizadeva približati reko Muro prebivalcem obeh mest in turistom. Z avstrijske strani je odgovorni projektant Andreas Mayer. Bernarda B. Peček Slovenske bolnišnice v Izgubah Slovenske bolnišnice so objavile pred iztekom leta pričakovane izgube v tem poslovnem letu, ki kažejo na to, da bodo med najvišjimi v zadnjih letih. Podatka za javno objavo nista posredovala UKC Ljubljana in Onkološki inštitut, kar po mnenju poznavalcev kaže na posebno poslovno dogajanje v teh javnih zavodih. Izgubo je napovedalo kar dvanajst slovenskih bolnišnic v znesku več kot 8,5 milijona evrov. Največji primanjkljaj napovedujejo v SB Novo mesto (1,6 milijona evrov), najmanjšega v SB Trbovlje (109 tisoč evrov). Murskosoboška bolnišnica je med dvanajstimi bolnišnicami po višini napovedanega presežka odhodkov nad prihodki na enajstem mestu (250 tisoč evrov). Glede na različnost bolnišnic pa je umestno, da izgubo primerjamo s prihodki bolnišnice. V tem smislu ima največjo izgubo Bolnišnica Topolšica (6 odstotkov vseh prihodkov), najnižjo SB Celje (0,4 odstotka). Pričakovana izguba SB Murska Sobota pa predstavlja 0,7 odstotka vseh prihodkov. M. H. KGZS podelila 57 certifikatov NPK Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so pred iztekom leta slovesno podelili certifikate o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Certifikate s področja predelave mesa, mleka in sadja ter peke k^uha, potic in peciva ter izdelave testenin na tradicionalen način ter za poljedelce in živinorejce je pridobilo 57 kandidatk in kandidatov. Največ certifikatov je bilo podeljenih za peko kruha, potic in peciva ter izdelavo testenin na tradicionalen način. Prejemnikom certifikata se s tem odpira možnost razvoja lastnih kmetij oz. zaposlitve drugod. Odpira se možnost registracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji, saj kandidat z njim dokaže usposobljenost za opravljanje dela. Od leta 2003 je prejelo certifikat 610 kandidatov, število prejemnikov pa se vsako leto povečuje. Naslednje leto bosta dva termina za preverjanje in potrjevanje NPK, predvidoma maja in septembra. L. K. Megras odslej ob Noršinski ulici Za nadaljnji razvoj Družinsko podjetje Dragana in Maje Mešič je po šestnajstih letih poslovanja preselilo proizvodnjo na novo lokacijo Poslovno-proizvodni objekt podjetja Megras, ki so ga slovesno predali namenu predzadnji petek v letu 2007, omogoča predvsem boljše delovne razmere 31 zaposlenim. Ves čas od 1991. leta dalje, ko so se razvijali, širili In povečevali obseg poslov, je bilo potrebno veliko odrekanja vodstva in zaposlenih, zato ne čudi, da je Dragan Mešič v svojih željah za leto 2008 poudaril: »Želim si boljših časov, nižjih cen, napredek, investicije, predvsem pa hvala vsem, ki ste me skozi življenje učili, da sem prišel tako daleč ...* Megras bo tudi v novi proizvodni hali, veliki 1250 kvadratnih metrov, v Noršinski ulici v Murski Soboti nadaljeval kovinsko proizvodnjo, s katero je začel leta 1994, to je izdelovanje kovinskih prirobnic in obročev. V prvi polovici hale bo desettonsko mostno dvigalo, urejena okolica v velikosti okrog .3000 kvadratnih metrov pa je namenjena skladiščenju materialov, parkiranju dostavnih vozil ter Dragan in Maja Mešič morebitni nadaljnji širitvi. Celotna investicija je vredna 1,5 milijona evrov in jo bodo pokrili v naslednjih letih. Polovico naložbe so financirali iz lastnih sredstev, za drugo polovico so Novi poslovni in proizvodni prostori podjetja Megras ob Noršinski ulici v velikosti 1600 kvadratih metrov Fotografiji: Jure Zauneker najeli posojilo. Podjetje ima letno 2,7 milijona evrov realizacije, od tega kar tri četrtine na tujih trgih. Čeprav je bila kovinskopredelovalna industrija v Murski Soboti nekoč močno razvita, je le redkim uspelo, da nadaljujejo s to tradicijo. Megrasu je uspelo, da so s proizvodnjo začeli 1994. leta po popolnem razpadu kovinskopredelovalne industrije v Pomurju. Tudi v pri hodnje želi ostati Megras družinsko podjetje z dobro usmerjenimi in razpršenimi naložbami in okrog 35 zaposlenimi. Posebnost novega objekta ob Noršinski ulici je tudi ta, da ga ogrevajo s pomočjo toplotne čr-VESTNIK palke. Dragan Mešič in Aleksander Bokan sta pred leti združila znanje in sposobnosti in ustanovila podjetje Geo-vrtina Kako učinkovito je ogrevanje, pa so se prepričali vsi obiskovalci petkove slovesnosti. Družinsko podjetje z 31 zaposlenimi skrbi tudi za izobraževanje, saj imajo kljub svoji majhnosti dva štipendista na srednji in enega na visoki šoli. Bernarda B. Peček KULTURA 27. december 2007 - VESTNIK Ponovno Fujsova in na novo Inhof Od novega leta naprej bo še nadaljnjih pet let direktorica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota dosedanja direktorica profesorica zgodovine in sociologije Metka Fujs, Galerija Murska Sobota pa bo dobila novo vodstvo. Na mestu direktorja bo odslej diplomirani umetnostni zgodovinar in diplomirani filozof, likovni kritik in kustos Robert Inhof, ki bo nadomestil mag. Franca Obala. Evropsko leto medkulturnega dialoga Leto 2008 je razglašeno za evropsko leto medkulturnega dialoga. S tem želijo bolje ozavestiti prebivalce Evrope, da se spoštuje kulturna raznolikost, ki temelji na skupnih vrednotah EU. V ta namen se pripravlja cela paleta projektov, prireditev in dejavnosti, povezanih s kulturo, z mladimi, izobraževanjem, migracijami, manjšinami, religijami... v vseh članicah Evropske unije. Slovenski ambasador medkulturnega dialoga je intermedijski umetnik Marko Peljhan. Skupaj govorimo slovensko Ob širitvi schengcnske meje je izdala ORF Steiremark drobno knjižico Skupaj govorimo slovensko, v kateri je zbranih nekaj osnovnih besed in fraz z izgovorjavo. Knjižica je kot povabilo Avstrijcem, da vzpostavijo tesnejšo komunikacijo s Slovenci. Tako raste zavedanje, da ho freba bolje poznati druge kulture in druge jezike Koncert skupnega godalnega orkestra iz Pomurja in Ptuja Klarisa Jovanovič: Zgiban prek Mure Pesnitve, ki uročijo Ta pokrajina mi je pomagala povedati tisto, kar sem si žeiela V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti so pripravili božični koncert godalnega orkestra učencev glasbenih šol iz Ptuja, Murske Sobote, Lendave in Ljutomera. Na sporedu sta bila koncerta v C-duru in c-molu za kljunasto flavto in orkester Antonia Vivaldija in koncert v e-molu za kljunasto in prečno flavto Georga Philippa Telemanna. Dirigent in umetniški vodja je bil prof. Tomas Tulaček, kot gostji večera pa sta se predstavili baročna flavtistka prof. Lisette da Silva in flavtistka prof. Mojca Skok. Lisette da Silva prihaja iz Londona, kjer je študirala na Royal Academy of Music. Za svoje nastope je prejela številna priznanja, v zgodnjih devetdesetih letih pa je bila ustanovna članica večkrat nagrajene skupine Trio Tagarela, s katero je koncertirala tudi v ZDA. Mojca Skok je doma s Ptuja in sedaj poučuje na tamkajšnji glasbeni šoli. Glasbeno gimnazijo je končala v Mariboru, glasbeno akademijo pa z odliko v Ljubljani. Trenutno je študentka podiplomskega študija, sodeluje pa tudi v Slovenski filharmoniji ter Simfoničnem orkestru RTV in SNG Maribor. Tomas Tulaček se je rodil v Pragi, kjer je študiral na tamkajšnjem konservatoriju in akademiji za glasbo. Že kot študent je začel s solističnimi nastopi kot koncertni violinist. Mnogo let je živel in deloval v Londonu ter gostoval v mnogih evropskih državah. Sedaj je doma v Ljutomeru, kjer poučuje na Glasbeni šoli Slavka Osterca in tudi na Glasbeni šoli Ptuj. Drugače pa koncertira po Sloveniji in tujini. Po Murski Soboti se je omenjeni godalni orkester z božičnim koncertom predstavil še v Beltincih in Ljutomeru. T. K. Mura in ta pokrajina se ljudi velikokrat dotakneta. Tudi glasbenice, prevajalke in pesnice Klarise Jovanovič sta se, da je nastala erotična poezija Zgiban prek Mure. Čeprav že 20 let piše pesmi in jih objavlja, so šele pesnitve, navdihnjene z Muro, kot me • taforo za primarno žensko energijo, ženski eros, dozorele za objavo v knjigi. Poezija tako v govoru in kot metaforah črpa iz predmetnega in duhovnega sveta Prekmurja, petindvajset spevov pa nagovarja Njega in Njo. »Raje pravim, da je moja poezija bolj erotična kot ljubezen ska, zato ker ima ljubezen v slovenščini ožji pomen, kot ga ima eros v grščini. Eros v smislu prvobitnosti dajanja in uničevanja življenja in tudi Mura je tista, ki življenje daje in ga jemlje,* je povedala Jovanovičeva. »Ona je Klarisa Jovanovič: »Raje pravim, daje moja poezija erotična kot ljubezenska.« Foto: Nataša Juhnov Baletna pripravnica na Glasbeni šoli Gornja Radgona Prvi baletni koraki malih balerin Mura, ki je ljubezen, ki je prapočelo tega sveta, in on, ki se kot seme v Stvarnikovi roki razrašča v njej, in vendar beži od nje, on, ki jo hoče ukrotiti, medtem ko mu njen tok že spodnaša noge.« Na vprašanje, zakaj ravno Mu- ra, pa je odgovorila: »Vzgibi, ki človeka v to ženejo, so iracionalni in razložiti to z razumskim jezikom lahko le delno uspe. Poezija je zelo čutna in običajno črpa iz okolja, kjer nastaja. Pomembneje je, da energija, ki se nakopiči, gre ven. Meni je ta pokrajina, kjer sem našla kup metafor, prišla prav v duhovnem smislu, saj mi je pomagala povedati tisto, kar sem želela « Mura je skorajda idealna prispodoba za ženski eros. Je reka, ki tako mirno teče, za le navidezno mirnostjo pa je strastna energija. Prav tako v Murinih mrtvicah življenje le navidez umre, v resnici v njih vse kipi od življenja Je tisti eros ljubezen, ki pa v tej pokrajini vedno najde tudi tanatos in smrt. Kot je dodala, ji je arhetipskost te pokrajine, ki skriva veliko zakladov, šel n* roko s skrivnostmi pozne antike, gomilami, navdihnile so jo freske Janeza Aquvile, graščine, heteške vezenine, drevoredi topolov ... Gre za pesnitev zrele dikcije in bogatega besedja, v predgovoru pa je Milan Dekleva zapisal: »Pe' snitev Mure je ekstatično pljuskanje besed, ki se stiskajo in preobračajo zato, da bi nas uročile: vstopite vame, pustite vsako upanje. Upanje ni nič moškega, jaz sama, Mura, sem upanje, vstopite vame in postanite, vsaj ** hip - reka ljubezni - ljubezen reke.« Kdor si upa, torej prodret’ vanjo, do maka in orehov. A. Nana Rituper Rodež Z letošnjim šolskim letom so uvedli v Glasbeni šoli Gornja Radgona nov oddelek ples-balet, ki ga poučuje baletna pedagoginja Martina Kramer iz Maribora. V baletno pripravnico je vključenih 25 deklet, najmlajša je stara komaj štiri leta, najstarejša pa ima deset let. Po nekajmesečni vaji in učenju prvih baletnih korakov so pripravile svoj prvi nastop in z znanjem navdušile publiko. »V zadnjih letih je bilo po učenju baleta veliko povpraševanja, vendar nismo imeti prostorov, da bi ga lahko uvedli,« je povedal mag. Marjan Žula, ravnatelj Kar 25 mladih baletk je začelo v letošnjem šolskem letu obiskovati baletno pripravnico. Delajo pod strokovnim vodstvom baletne pedagoginje in se učijo prvih baletnih korakov. coto: Oste Bakal radgonske glasbene Šole. Ko pa so lani začeli obnavljati dvorano, ki sicer še ni v celoti končana, so se odločili, da otrokom ponudijo dodatne možnosti za izobraževanje, in uveden je bil program ples-balet. Mag. Žula pove, da je bil dodaten problem tudi v tem, da ministrstvo za šolstvo in šport ne dovoljuje širitve programov glasbenih šol. »Po pogovoru z ministrom, kjer sem mu razložil, da je pri nas obisk v šoli nad slovenskim povprečjem in da imajo otroci v manjših mestih manj možnosti za različne dejavnosti, je le dovolil, da uvedemo nov program.« To se je izkazalo za pravilno odločitev, saj je povpraševanje po programu zelo veliko, in že ob prvem vpisu se je vključilo 25 mladih balerin. K sodelovanju so povabili baletno pedagoginjo Martino Kramer iz Maribora, ki je diplomirala na baletni šoli v Veliki Britaniji. Deklice se tako učijo v baletni pripravnici prvih baletnih korakov, pravilne drže in se pri-pravljajo, da bodo v prihodnje naredile kakšno pravo baletno predstavo. Čeprav so deklice le kratek čas preživele v baletnih čevljih, so sc veliko naučile. A, N. R. R. Tri nove knjige Založbe Stopinje, Pogače, d. o. o. Od setve do pogače Škof msgr. dr. Marjan Turnšek v pogovoru z glavnim urednikom Založbe Stopinje Lojzetom Kozarjem ml. Foto: a. n. r. r. Pred devetimi leti je bila v okviru župnijskega zavoda svetega Miklavža ustanovljena založba Stopinje. Namen je bil, da z izdanimi knjigami in literaturo ljudem približajo in pomagajo poglabljati katoliško vero. Letos je prešlo njeno delovanje v podjetje Pogača, založba Stopinje, s sedežem v Murski Soboti. Izdali so 16 knjižnih del in eno zgoščenko. Glavni urednik Založbe Stopinje Lojze Kozar ml. je predstavil v družbi avtorjev tri nove naslove, ki bodo gotovo pritegnili širok krog bralcev. Po letu in pol škofovske službe so zbrali nagovore, pridige in homilije msgr. dr. Marjan8 Turnška in jih izdali v knjižn1 obliki. Poimenovali so jo Pf setev. V njej so zbrani škofovl najpomembnejši nagovori, drugim prvi nagovor ter govoH ob različnih priložnosti. Razdeli 11 so jih v poglavja, kot so tvena setev, setev posvečenja priložnostna setev in druge se tve, ki dajejo lepe sadove. Sko Turnšek je povedal, da delo in življenje po pomurskih zup ntjah dobro poteka, pohvalijo pa se lahko tudi z bogatim ku turnim življenjem, kakršnega J drugod po Sloveniji težko najti- Podrobneje so predstav* • tudi obsežni zbornik Stopinje nam hkrati pokazali prve Sto pinje, ki so izšle leta 1972- Lem Šnje so v znamenju cvetja in r z listanjem in branjem 250 str ni obsegajoče izdaje pa sp0211 mo delo posameznih župn r tudi dogajanje zunaj meja, 1J že prehojene stopinje m s pinje, ki jih bo treba še pr ti. Izdali so tudi otroško po vanko Prelepo je ravno po je, katero je besedilo napisa ■ Kozar ml, ilustracije pa je P spevala Karmen Sinodi^ , p. 1 Po naših znanih poteh Božično-novoletni sejem v središču Murske Sobote Ploščad pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico v Murski Soboti je bila tudi v zimskem decembrskem Času prizorišče prireditvenih in sejemskih dogajanj. Tako je bil tudi v predbožičnem času od 17. do 24. decembra, ki je potekal v sicer precej hladnem vremenu, sejem z bo-žično-novoletno ponudbo. Pro- dajalci so povedali, da je v nekoliko toplejših dnevih kupcev več, medtem ko je bilo v hladnejših dneh, ko se je tudi čez dan temperatura spustila pod ničlo, kupcev bolj malo. Na božično-novo-letnem sejmu so se predstavili in tudi prodajali svoje izdelke ponudniki iz različnih krajev Pomurja, največ pa jih je bilo z območja Krajinskega parka Go- Večje povpraševanje je bilo med obiskovalci tudi po novoletnih jelkah. Predpraznična ponudba domačih rokodelcev in prideloval- cev na sejmu Fotografiji J. Ga. ričko. Organizirala ga je Mestna občina Murska Sobota v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Murska Sobota, javnim zavodom Krajinski park Goričko in Komunalo, ob sejmu pa je potekal tudi kulturni program s predprazničnimi nastopi. Pridelovalci in rokodelci so tako prodajali različne izdelke iz lesa, ličja, lončarske izdelke, kovaške izdelke, zelišča, spominke, kvačkane prtičke, sadje in podobno. J. Ga. V Termah 3000 tudi storitve Turistične prireditve Lendava - V petek, 28. decembra, ob 16. uri bo v sklopu prireditev Veseli december, ki jih organizira podjetje Turizem Lendava, pred hotelom Elizabeta start tretjega Silvestrskega pohoda z baklami. Razkrižje - V soboto, 29. decembra, ob 18. uri bo pri Ivanovem izviru predstava Božična noč, ki jo pripravljajo že deseto leto. Predstavo uprizarja Turistično narodopisno društvo Razkrižje v sodelovanju z Župnijo Razkrižje. Lendava - V ponedeljek, 31. decembra, bo na ploščadi pred hotelom Elizabeta prireditev Silvestrovanje na prostem, ki bo potekala v organizaciji podjetja Turizem Lendava. Beltinci - Pred cerkvijo in v bližnjem parku pripravlja od 22. do 31. decembra Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj vsak dan od 18. do 21. ure prireditev z motom Bo-žičkovci - mesto, kjer se uresničujejo otroške sanje. Praznični program vključuje različna nastope, stojnice in delavnice. Radenci - V decembru so ob sobotah od 16. ure dalje pred hotelom Radin Standard Zdravilišča Radenci praznične stojnice v okviru Veselega decembra. Ob stojnicah domače obrti in prazničnih darilih je na voljo še gostinska ponudba, pripravljajo pa jo v sodelovanju z Zavodom za turizem Radenci in TlC-em Gornja Radgona. Beltinci - V ponedeljek, 31. decembra, bo silvestrovanje na prostem, ki ga pripravlja Občina Beltinci, Negova - V ponedeljek, 31- decembra, ob 23. uri se bo začelo v središču kraja silvestrovanje na prostem. Jeruzalem - Na naslovu Jeruzalem 8 je odprla LTO Prlekija Ljutomer Turistično-informacijski center Jeruzalem, v katerem so ob informacijah o kraju in okolici ter promocijskem materialu med drugim tudi še spominki in ponudba vin. Lendava - V razstavnih prostorih Galerije • Muzeja Lendava na lendavskem gradu je na ogled razstava Renesančni vladar - Matija Korvin, državnik, vojskovodja in mecen. Negova - TD Negova - Spodnji Ivanjci je odprlo v Negovi turistično pisarno, ki je odprta za obiskovalce od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro ter ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure, V istih prostorih je na ogled razstava Negova skozi čas. V Lendavi o razvoju športa in turizma Motodrom, atletska steza in olimpijski bazen Generalni direktor Direktorata za šport pri Ministrstvu za šolstvo in šport Simon Starček se je pogovarjal v Lendavi o razvojnih vprašanjih občine s poudarkom na športu In turizmu z županom Antonom Balažkotn. Srečal se je tudi s člani odbora za Šport ter predstavniki športnih društev in gospodarstva v občini ter se pogovarjal z njimi o uresničevanju razvojnega programa občine na športnem področju med letoma 2007-2013- Občina tudi zelo veliko vlaga na tem področju, v načrtu pa je tudi mednarodni projekt Moto center oziroma Motodrom, ki so ga na ministrstvu tudi podprli. V naslednjih letih načrtujejo tu- Simon Starček je potrdil tudi podporo ministrstva občini pri nekaterih načrtovanih športnih in turističnih Investicijah. Foto: J. Ga. di investicije v rekonstrukcijo J nogometnega igrišča in ureditev atletske steze. Pismo o nameri, ki je bilo podpisano med županom in predsednikom uprave skupine Sava, in pogovor s predstavniki gospodarstva pa kažejo močno podporo gospodarstva razvoju športa in turizma v občini. Župan Balažek je dodal, da si želijo na športnem področju v občini dograditi nekatero infrastrukturo, kot so atletska steza, razsvetljava na nogometnem stadionu, umetna trava na nogometnem igrišču, Motodrom (nosilec projekta je podjetje Petrol), s Savo pa tečejo intenzivna dogovarjanja o pokritem olimpijskem bazenu. Pri investicijah v občini sta povezava športa in turizma ter čezmejno sodelovanje zelo pomembna. J. Ga. estetske kirurgije V centru sprostitve, lepote In dobrega počutja Ther-inalium v Termah 3000 Moravske Toplice so svojo wellness ponudbo prejšnji teden razširili še s storitvami estetske kirurgije. Te bo v svoji ambulanti opravljal dr. med. Boris Onišak, sicer ustanovitelj Estetike Onišak. Sedež podjetja Estetika Onišak je v Murski Soboti, ambulantne preglede in manjše posega izvajajo v ordinacijah v Ljubljani, Moravskih Toplicah in Rogaški Slatini, vse operativne posega pa v bolnišnici v Rakičanu. Ob otvoritvi je vodja zdravstva in wellness centra Thermalium Robert Grah poudaril pomen takih novosti v ponudbi Term 3000 za uresničevanje njihovega cilja - ponudba najkakovostnejših turističnih produktov. Dr. Onišak je opravil že vrsto estetskih operacij. Ukvarja pa se s popravki nosu, ušes, brade, vek, dvigonrčela in drugimi manjšimi kirurškimi posegi, kot so odstranjevanje tetovaž, madežev in izrastkov. Uspešni so tudi pri povečevanju ustnic z različnimi polnili, Posebno pozornost posvečajo tudi pomlajevanju obraza, opravljajo pa tudi posege za povečanje in zmanjšanje prsi, korekcijo trebuha, lipo-sukcijo in drugo. J, Ga. ww^vestnik.si Dobrodelna prireditev Iskrice sreče v Radencih Društvo prijateljev mladine občine Radenci je že devetič pripravilo dobrodelno kulturno-zabavno prireditev, ki sojo letos naslovili Iskrica sreče. Prireditev je potekala v prepolni kongresni dvoraniTerm Radenci, predsednik društva, kije prireditev organiziralo, Vladimir Ra ntaša, pa je povedal, da bo izkupiček od prireditve namenjen štiridesetim otrokom, ki bodo tako lahko letovati v zimskih počitnicah na Pohorju. S prireditvijo so zbrali 1.062 evrov, pričakujejo pa še denar donatorjev. Nastopili so otroci iz vrtca Mehurčki Radenci, Vrtca na hribčku zJanževega Vrha, iz Vrtca Kapela - enota Grozdek, učenci OŠ Radenci, zaplesala pa je tudi Katja Kolarič, ki je bila letošnja udeleženka evropskega in svetovnega prvenstva v disko plesih za mladinke na Češkem. Prireditev so sklenili učenci OŠ Kapela z dramskim prizorom Iščemo pravo Pepelko in plesnim nastopom. D. M. V Odrancih dobrodelna prireditev Otroci otrokom Radi pomagamo, se veselimo in dobroto z drugimi delimo - je verz iz pesmi, ki sta jo napisali učenki 8. razreda Osnovne šole Odranci Helena Vrbnjak in Doroteja Kavaš. V skladu s tem verzom je bila tudi celotna dobrodelna prireditev, ki so jo pripravili učenci in kolektiv odranske osnovne šole z naslovom Otroci otrokom. Izkupiček od prireditve in prodaje otroških izdelkov bo namenjen Pediatričnemu oddelku bolnišnice v Murski Soboti. V okviru prireditve so pripravili božično-novoletni koncert in božični bazar otroških izdelkov, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi likovno razstavo nekdanjega ravnatelja te šole in likovnega pedagoga Antona Černija. V kulturnem programu, ki je potekal v predbožičnem razpoloženju s poudarkom na dobrodelnosti, so nastopili učenci in delavci OŠ Odranci, OPPZ Metuljček, učenci OŠ II Murska Sobota in harmonikarski orkester Glasbene šole Lendava. Pestro ponudbo izdelkov, ki so prišli izpod rok Šolarjev in dijakov, pa so prispevale ob organizatorjih prireditve še osnovne šole I Murska Sobota, Bogojina, Franceta Prešerna Črenšovci Kobilje, Prežihovega Voranca Bistrica in OŠ II Murska Sobota, s svojimi izdelki je sodelovala tudi Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomer. J. Ga. 10 KMETIJSTVO 27. december 2007- VESTNIK Obvestilo pridelovalcem, ki so vključeni v ukrepa integrirano ali ekološko kmetijstvo Kontrolo bodo opravljale le določene organizacije Z letom 2008 prihaja do pomembne novosti pri kontroli in certifikaciji integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave, saj po novem to lahko opravljajo le tiste organizacije, ki so uspele pridobiti akredltacijsko listino za standard 45011 (standard za certifikacijske organe). Organizacije, ki bodo z letom 2008 izvajale kontrolo in certi-fikacijo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave, so: - Inštitut za kontrolo in certifikati jo v kmetijstvu in gozdarstvu, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor, - Bureau Veritas, d. o. o., Linhartova cesta 49 a, 1000 Ljubljana, - Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu Univerze v Mariboru, Vrbanska ul. 30, 2000 Maribor Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zato vse omen jene pridelovalce obvešča, da če njihova sedanja organizacija za kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in prede lave ni navedena na zgornjem seznamu in so vključeni v SKOP ali KOP, nemudoma vzpostavijo stik z eno od navedenih organizacij, kajti v skladu s predpisi se morajo upravičenci v kontrolo prijaviti najkasneje do 31- decembra tekočega leta za naslednje leto. Če ne bodo izbrali ene od navedenih organizacij, v letu 2008 ne bodo upravičeni do plačila za ukrepa integrirano ali ekološko kmetijstvo. L. K. Novosti v kmetijstvu Spremembe v programu razvoja podeželja Višji prag za obvezno članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Pri Borkovih v Črešnjevcih Trgatev za ledeno božično vino Vinogradniška kmetija Borko izčrešnjevcev se ob turizmu ukvarja predvsem z vinogradništvom, saj imajo več kot 27.000 trsov vinske trte. Kot je povedala Danica Borko, so se letos po desetletnem premoru odločili, da pride lajo ledeno vino. Naključje je hotelo, da je bila trgatev opravljena na dan pred božičem, tako da bodo v svoji kleti izšolali ledeno božično vino. Kakšnih dvajset trgačev je potrgalo grozdje z 800 trsov laškega rizlinga v neposredni bližini kmetije, iz njega pa so iztisnili okrog 100 litrov mošta in v njem namenil 32 odstotkov sladkorja. Franci Klemenčič Za rejo vaših živali poskrbimo na enem mestu! Popolne, dopolnilne in mineralno-vitaminske mešanice ter posebni krmni dodatki za govedo! Z uporabo krmnih in mineralno-vitaminskih mešanic ter krmnih dodatkov do zdravih živali, dobre plodnosti In odlične mlečnosti! Pan vi ta, Proizvodnja krme d.o.o. Lipovci 251 r 9231 Beltinci T: 02 54 22 100 | F: 02 54 22 120 E: proizvodnja, krme@panvita, si I: www.panvita.eu {www.panvita.Si MK - KETOFIN dopolnilna krmna mešanica name njena visokoproduktivnim kravam molznicam za izravnavo energetskega primanjkljaja prvih 100 dni laktacije ter za živali, ki so nagnjene k acetone mi j t ■ ketozi na začetku laktaclje. CARO - PLUS mineralno- vitaminska mešanica za izboljšanje reprodukcijskih sposobnosti prt kravah molznicah. KALCIJ - VITAL za prehrano krav molznic za dodatno preskrbo a kalcijem in energijo, priporočljivo pred in po telltvi. EL-PRO‘VITAL vodotopna mešanica elektrolitov, vitaminov in probiotika za teleta- Nadomesti zaradi driske izgubljene elektrolite, razstruplja organizem, izboljša sprejem hranilnih snovi. skupina $ □a n vita Dobršen del zadnje seje vlade so ministri namenih kmetijstvu, saj so sprejeli spremembe in dopolnitve zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, potrdili so spremembe pri plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe, ukrepe iz druge osi programa razvoja podeželja in pri izvedbi nepfr srednih plačil v kmetijstvu, prav tako so potrdili spremembe Programa razvoja podeželja RS 2004-2006. Število obveznih članov v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije se bo zmanjšalo za 35 odstotkov, s čimer se bo pripomoglo k boljši reprezentativnosti in učinkovitosti delovanja zbornice. Sredstva znotraj programa razvoja podeželja se bodo prerazporedila k ukrepom, kjer je zanimanje upravičencev večje, s spremembami pa postajajo upravičena do plačilnih pravic tudi nova kmetijska zemljišča v uporabi. Za tretjino manj članov zbornice Po novem predlogu zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije se zvišuje prag za vstop v obvezno članstvo, tako da bodo po novem obvezni člani zbornice fizične osebe, ki imajo katastrski dohodek višji od 167 evrov (40.019 tolarjev). S tem se za dvakrat povečuje vstopni prag za obvezno članstvo fizičnih oseb v zbornici. Zato se bo tudi znižalo število obveznih članov, saj bo teh po novem 111.318 ali za 35 odstotkov manj, kot jih je zdaj. Povečuje pa se tudi povprečna površina kmetijskih zemljišč na zavezanca z 1,7 na 3,3 hektarja. Zaradi manjšega Števila fizičnih oseb se je znižal tudi skupni zbrani zbornični prispevek, predvidoma za 15 odstotkov. Za 81 odstotkov se znižuje tudi število fizičnih oseb, ki plačujejo pavšalni zbornični prispevek v višini dobrih osem evrov. Teh bo po novem predlogu 17.849 članov. S predlaganimi spremembami zakona se bo število članov približalo številu kmetijskih gospodarstev, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (102.202 člana), Z znižanjem obveznega članstva se bo za 40 odstotkov znižalo tudi število članov sveta zbornice. Cilj sprememb zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije je, vzpostaviti reprezentativno in učinkovito obliko povezovanja ter predstavljanja vseh, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom, ter ustrezna strokovna pomoč. Nov predlog zakona temelji na načelu obveznega članstva vseh tistih, ki se dejansko ukvarjajo s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo ter izkazujejo interes za storitve in usluge zbornice. Ključni razlog za spremembo zakona so bile namreč pritožbe v Širši javnosti glede obveznega članstva fizičnih oseb, ki imajo zelo malo obdelovalnih površin. Ker se ne morejo resno ukvarjati s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo, tudi ne koristijo storitev zbornice in zato nimajo interesa, biti njeni člani. Ker vsebuje nov predlog zakona le manj zahtevne spremembe in dopolnitve, bo vlada predlagala državnemu zboru, da sprejme spremembe zakona po hitrem postopku. Prerazporeditev sredstev v programu razvoja podeželja Kmetijsko ministrstvo s pre dlogom prerazporeja del sredstev h kmetijsko okoljskim ukrepom v Programu razvoja podeželja v letih 2004-2006. Prerazporedila se bodo sredstva, namenjena za tehnično pomoč, zgodnje upokojevanje, program SAPARD, in dopolnila k direktnim plačilom v skupni višini 2,3’'O milijona evrov. Analiza stanja ukrepov PRP je namreč pokazala, da je za ukrepe (zgodnje upokojevanje, tehnična pomoč, programa SAPARD in dopolnila k direktnim plačilom) potrebnih manj sredstev, kot je bilo prvotno predvideno, za kmetijsko okoljske ukrepe pa več. Za izplačilo prevzetih obveznosti iz kmetijsko okoljskih ukrepov je bilo zato treba zagotoviti dodatna sredstva. Skupni obseg sredstev se s spremembami programa ne spreminja. Spremembe pri plačilih za KOP Bistvene novosti, ki jih prinašajo spremembe za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 v letih 2007-2010, so: administrativna kontrola in kontrola na kraju samem se nanašata na kontrolo velikosti površin in na kontrolo števila živali; v letu 2008 je za »kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim dre Ledena trgatev pri Krampačevih Minulo soboto so opravili pri Krampačevih v Koprivi Še eno trgatev letnika 2007. Zaradi izpolnjenih pogojev, tri n zapovrstjo je bila temperatura pod -5 stopinj Celzija, je bila to ledena trgatev na 1000 trsih laškega rizlinga y pričakujejo vrhunsko ledeno vino. Na trgatvi so se zbrali številni prijatelji, ki so potrgali zadnje grozdje, v moštu p nameriti 160 Eokslejevih stopinj sladkorja. Bojan Rajk vjem« možno uveljavljati ukrepe SKOP, če je bila tudi v letu 2006 raba zemljišča enaka; odlog lokacije zemljišča v uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča; katalog kršitev in sankcij •jasno navaja, kateri kriteriji izpolnjevanja dobre kmetijske prakse so podvrženi kontroli, kakšne so tolerance dovoljenega zmanjšanja površin oziroma števila živali pri posameznih ukrepih SKOP ter vračila sredstev v primeru kršitev pogojev, določa pa tudi izjeme, ki niso sankcionirane. Spremembe pri plačilih za ukrepe osi 2 Spremembe se nanašajo na jasnejšo opredelitev nekaterih določb ter dopolnitve v primeru kršitev in sankcij v Uredbi o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013. V letu 2008 je za »kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« možno uveljavljati ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za ' kmetijsko dejavnost in podukre-pe KOP, Če je bila tudi v letu 2006 raba zemljišča enaka; administrativna kontrola in kontrola na kraju samem se nanašata na kontrolo velikosti površin in kontrolo števila živali; upravičenci v letih 2008-2013 ne morejo prevzemati novih pctlct nih obveznosti za izvajanje po-dukrepov KOP, razen za podu krep ekološkega kmetovanja; v letih 2008-2013 upravičenci za ekstenzivni sadovnjak lahko uveljavljajo podukrepe za tra-vinje; odlog lokacije zemljišča v uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča; katalog kršitev in sankcij jasno navaja, kakšne so sankcije zaradi kršitev pogojev za izvajanje posamez nih ukrepov osi 2, določa pa tudi izjeme, ki niso sankcionirane; določeni so pogoji, zaradi katerih sta možna izstop iz po-dukrepov KOP in nadaljevanje izvajanja ukrepov SKOP. Spremembe pri izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu Z letom 2008 postanejo za dodelitev plačilnih pravic upravičene tudi določene vrste rabe zemljišč, ki so bila v letu 2007 še neupravičena zemljišča. Po novem bodo tako upravičena vsa zemljišča v uporabi, razen intenzivnih vinogradov Podlaga za to spremembo je v reformi sadja in zelenjave, ki vključuje intenzivne sadovnjake, površine z zelenjavo, vključno z zelišči ter drevesnicami, med upravičena zemljišča. Plačilne pravice z dovoljenjem se leta 2008 ukinejo in postanejo navadne plačilne pravice. Upravičene površine postanejo tudi kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem Pašni način rabe teh površin je edini način vzdrževanja primernega ravnotežja med travinjem in grmičevjem oziroma gozdnim drevjem. V letu 2008 je stopnja prahe ničodstotna, kar pomeni, da kmetom ni treba izvajati prahe in imajo lahko na teh površinah običajno kmetijsko pridelavo. Za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi se uvaja še dodaten rok za vlaganje zahtevkov za krave, ki so telile od 1. junija 2007 do 10, decembra 2007. Prav tako so določeni novi roki za vlaganje zahtevkov za ekstenzivno rejo ženskih govedi za teiitve v naslednjih letih. V letu 2008 se povišajo zneski neposrednih plačil za stročnice in lupinarje, in sicer na 80 odstotkov vrednosti zgornje meje plačila. Ludvik Kovač VESTNIK -27. december 2007 KRONIKA n . Za umor priletnega soseda sojenje Andreju Roganu iz Gornjih Slaveč na Goričkem Udarjal med alkoholnim delirijem Takoj po pretepu je Andrej Rogan končal v priporu, psihiater pa je ocenil, da bi lahko na prostosti ponovil kaj podobnega. Foto: Jure Zauneker Psihiater: Obtoženi bi bil na prostosti nevaren »Obtoženec je kronični alkoholni odvisnik. V noči pred zločinom je padel v alkoholni delirij. Svojih dejanj ni bil sposoben kontrolirati,« je dejal na prostoru za priče psihiater Jožef Magdič o sedeminštiride-setletnem Andreju Roganu iz Gornjih Slaveč na Goričkem, ki je pred sodnike moral, ker mu tožilec Drago Farič očita, da je 14. avgusta letos s pol metra dolgo železno palico tako hudo premikastil petino-semdesetletnega soseda Rudolfa Rogana starejšega - žrtev in napadalec si kljub istemu priimku nista v sorodu -, da je ta 10. septembra zaradi možganske krvavitve umrl v bolnišnici. »Kako je možno, da se obtoženi ni ničesar zavedal, ko pa je skoraj ves tisti dan hodil s palico po vasi naokrog in govoril, kaj bo storil,« je zanimalo Jožeta Šafariča, odvetnika pokojnikove družine. »Bil je bistveno manj priste-ven,« je vztrajal Magdič. »Če ne bo deležen zdravniške in socialne pomoči, bo na prostosti ponovil podobna dejanja,« pa je psihiater odgovoril sodniku Stanislavu Jugu, ki je vprašal, ali bi bil Rogan nevaren, če bi ga spustili iz pripora. Patolog Boris Žida nik je obduciral pokojnikovo truplo. Pričal je, da je imela žrtev več ran po temenu in zatilju in da je bila za smrt usodna pljučnica, ki ponavadi sledi tako težkim poškodbam. »Bilo je najmanj pet udarcev, Rogan pa je bržkone že po prvem udarcu padel na tla, naslednji udarci pa so se vsi končali na istem mestu,« je med drugim Židanik pojasnil obtoženčevem zagovorniku Igorju Vin-čecu. Sicer je Andrej Rogan na prvi obravnavi priznal, da je pretepel soseda. »Žal mi je, ker sem ubil Rudolfa,« je takrat sklenil svoj zagovor. Sojenje se bo nadaljevalo naslednji petek, saj je pred tednom dni manjkal medicinski izvedenec. Andrej Bedek Ministrstvo za pravosodje: nov kazenski zakonik za racionalnejši postopek Tožilcem aktivnejša vloga Reforma ukinja sodno preiskavo, osumljenci bodo po novem zaslišani dvakrat -Odvetnik Jože Šafarič: »Isti tožilec bi moral ves čas spremljati zadevo« Pravosodni minister Lovro Šturm je predstavil predlog novega zakona o kazenskem postopku (ZKP). Glavna sprememba je odprava sodne preiskave in instituta preiskovalnega sodnika. Aktivnejšo vlogo bodo tako dobili tožilci. Kazenski postopek bo racionalnejši, je prepričan Šturm. Reforma torej ukinja sodno preiskavo tn preiskovalnega sodnika. Namesto predkazenskega postopka in sodne preiskave bomo dobili preiskovalni postopek. Tu bosta imela glavno vlogo policija in tožilstvo. Trojnega zaslišanja osumljenih - pred policistom, pri preiskovalnem sodniku in med sojenjem na sodišču - tako ne bo več. Zasliševalo se bo v preiskovalnem postopku, ko se bo V preiskovalnem postopku bosta imela glavno vlogo policija in tožilstvo. skušalo ugotoviti, ali je dovolj dokazov za obtožnico. V preiskovalnem postopku bo tožilec tako daleč preiskal sum storitve kaznivega dejanja, da se bo na koncu odločil, ali bo vložil obtožnico ali pa bo ustavil postopek. Do sedaj je preiskovalni sodnik državnemu tožilcu zbiral dokaze, po novem bo sodišče le odrejalo pripor, odločalo o uporabi prikritih preiskovalnih sredstev in izdajalo naloge za hišne preiskave. Novela torej nalaga večjo aktivnost tožilcu in tudi ob- Verjame v kader, poudarek daje strokovnosti Janez Lovrec, 1974, je od začetka meseca prvi pomurski kriminalist. Leta 1993 je končal srednjo policijsko tacensko šolo in takoj nadaljeval študij na takratni višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani, kjer je čez dve leti diplomiral. Nato je bil do leta 2002 razporejen v sektor kriminalistične policije mariborske policijske uprave. »Kot kriminalist sem opravljal naloge na področju premoženjske kriminalitete, mladoletniškega prestopništva, korupcije in krvnih ter seksualnih deliktov,* se je predstavil. Aprila 2002 je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, kot inšpektorv oddelku za splošne policijske naloge pa je bil premeščen vsek-tor uniformirane mariborske policije. Januarja 2005 je postal komandir policijske postaje pri Lenartu, kjer je služboval vse do novega imenovanja. Janez Lovrec je zadovoljen s kadri v murskosoboškem sektorju kriminalistične policije, želi si »ohraniti sedanji visok odstotek raziskanosti kaznivih dejanj, poudarek pa bo na strokovnosti«. Boris Banfi, kije pred to kadrovsko spremembo vodil tukajšnje kriminaliste, je na lastno željo odšel nazaj na mesto vodje oddelka za gospodarsko kriminaliteto. A. B. Trojnega zaslišanja osumljenih - pred policistom, pri preiskovalnem sodniku in med sojenjem na sodišču - ne bo več. Foto: jure zauneker dolženčevi obrambi. Prvi bo namreč glavni v preiskovalni fazi, ko se bodo iskali dokazi za sodišče. In kako gleda stroka na napovedane spremembe? »Vsako spreminjanje utečenega postopka seveda povzroči nekaj skepse,« meni murskosoboški odvetnik Jože Šafarič. »Treba bi bilo razmisliti tudi o tem, da bi isti tožilec zadevo spremljal vse od začetka do konca. Osumljenca bi tako zaslišal v preiskovalnem postopku, v isti zadevi pa bi isti tožilec sodelovaj,tudi na višjem sodišču, kjer bi odločali o prvostopenjski sodbi. Tožilec bi imel s tem morda možnost spoznati obtoženca tudi kot človeka,« razmišlja Šafarič. Dotakne se še porotnikov: »Znano je, da imajo sodišča težave z vabljenjem porotnikov, kar vča sih pripelje do zamud. Znano je tudi, da porota nima velikega vpliva na odločitev sodnika v posamezni zadevi. Lahko bi določili mejo, ko bi na sojenju morali biti porotniki. Recimo pri hujših kaznivih dejanjih, kot sta umor ali oboroženi rop, ali takrat, ko je zagroženih najmanj pet let zapora. Pri vseh zadevah porotnikov ne bi bilo treba biti, kajti navsezadnje tudi okrajni sodniki sodijo brez porote, pa nihče ne dvomi o njihovih odločitvah.« »Z osnutkom delnih sprememb ZKP še nisem v celoti seznanjen, spremembe tudi še niso v javni razpravi, zato tega zaenkrat ne morem komentirati,* pa je sporočil Žarko Bejek, prvi tožilec v pokrajini ob Muri, Andrej Bedek S škodami na skrajno hitre Možje v modrem pokrajine ob reki Muri so dobili novo škodo, s katero se bodo lahko spravili na skrajno hitre in nevarne šoferje. Avto bodo zaenkrat uporabljali na prometnici med Gornjo Radgono in Dolgo vasjo, ko pa bo nared pomurska avtocesta, pa tam. In še opis policijske pridobitve: novi avtomobili Škode Superb Comfort 2,8 V6 so belo-modri avti s policijsko opremo in napravami za dajanje zvočnih in svetlobnih znakov. Na zadnji polici pod steklom imajo vgrajene opozorilne table, s katerimi lahko policisti voznike za sabo obveščajozvna-prej pripravljenimi obvestili, kot je npr. »Stop policija«, »Vozite za menoj« ipd. Vsa vozila imajo vgrajen videosistem za nadzor prometa, ki omogoča posredno merjenje hitrosti na podlagi znanega časa in prevožene poti, uporablja pa se lahko tudi za dokazovanje in video evidentiranje drugih cestnoprometnih prekrškov - tudi prekratko varnostno razdaljo. Vsi podatki se shranjujejo na računalniškem trdem disku. »škode imajo policijske oznake, ker opažamo, da čedalje manj ljudi upošteva celo označena policijska vozila,« je na vprašanje, zakaj so škode s policijskimi nalepkami, čeprav so bila v preteklosti tovrstna vozila brez oznak, odgovoril Boris Žibrat, načelnik pomurskih prometnih policistov. »Z vozilom lahko kontroliramo tiste, ki najbolj prekoračijo hitrosti,« je k temu dodal Manfred Kepe, Žibratov pomočnik. A. B. Izgnana Romuna tržila »hiltije« Romuna, 21 in 34 let, eno leto ne bosta smela priti v deželo na sončni strani Alp, pogojno pa sta bila obsojena na štiri mesece zapora. Tak Je epilog hitre akcije, ko so tukajšnji policisti 10. decembra pred soboškim trgovskim centrom prijeli pet Romunov. Omenjena dva sta prodajala ponaredke električnih udarnih kladiv Kilti, trije sotrpini pa so ju čakali v avtu. Ker so preiskovalci odkrili, da gre za ponaredke, so napisali ovadbe zaradi ponarejanja znamenj za zaznamovanja blaga, dan kasneje pa so jih predali v postopek okrajnemu sodišče. In epilog? Trojica iz avta je bila izpuščena, druga dva pa kaznovana in izgnana iz države. A, B, Konopljo imel kar v peči Možje v modrem si bržkone manejo roke, kajti v prvih decembrskih dneh so pri treh moških z Goričkega našli in zaplenili več konoplje; 21-, 28- in 37-letnikso doma pridelali okrog pet kilogramov in pol konoplje. Prvi jo Je hranil kar v krušni peči, drugi v vedru, tretji pa v polivinilastih vrečkah. Vse seveda čakajo ustrezni ukrepi (beri: kazenske ovadbe zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili). A. B. 12 INTERVJU 27. december 2007 - VESTNIK Z arhitektko dr. Metka Sitar o iskanju prepoznavne podobe mest in pokrajine Individualizem je danes napisan z veliko začetnico Kot arhitektka se ukvarja z urbanizmom in regionalnim planiranjem, posebno pozornost pa daje razvojni politiki mest Rada poudarja, kako je za prepoznavnost mest, krajev in pokrajin pomembno ohraniti lastno podobo in me sto narediti prijetno tako za domačine kot obiskovalce. Je Ljutomerčanka in predstojnica Katedre za stavbarstvo, prostorsko načrtovanje in varstvo okolja na Fakulteti za gradbeništvo Univerze Maribor. Njeno profesionalno delo in tudi želja po spoznavanju drugih okolij jo vodita po Evropi, z vso čutnostjo pa si shrani vsak, šc tako droben članek o mestu in pokrajini, od koder prihaja. Živite in delate v Mariboru, ali se pogosto vračate v Ljutomer? Ne več toliko, vendar vedno rada prihajam »domov« in z veseljem sprejemam obiske svojih domačih in prijateljev, da rečemo kakšno po prleško. Čeprav že 30 let ne živim v Ljutomeru, še vedno, ko me kdo vpraša, od kod sem, povem, da sem iz Ljutomera. Kot arhitektka ste veliko delati v tujini Vedno me je zanimalo, kako stvari potekajo zunaj Slovenije. Ta duh, ki je prisoten v prleškem človeku, povezan z željo po znanju, spoznavanju drugih okolij, drugih kultur, me je prav kmalu vodil v tujino. Z dansko državno štipendija sem opravila po Študiju arhitekture v Ljubljani podiplomsko specializacije iz načrtovanja stanovanjskih sosesk na Kraljevi danski akademiji lepih umetnosti na Šoli za grad benr dizajn v Kobenhavnu. Sledila so leta projektantskega dela v birojih v Ljubljani in Mariboru Deset let sem delala v Gradcu v kakovostnem okolju arhitekturnega biroja z vsestransko dejavnostjo, od arhitekture, projektiranja, urbanizma do regionalnega in prostorskega planiranja. Ugotovila sem, da živi prostorsko načrtovanje v Sloveniji utečeno, a zaprto življenje, in da bo ta prostor, obdan z bolj ali manj razsutimi državam in vpet v širše evropske in svetovne prometne tokove, kmalu moral upoštevati nove vidike načrtovanja. To se danes dogaja, kar pa bolj spremljamo kot načrtujemo, kajti velika mesta in močne infrastrukture načrtujejo tudi gospodarski razvoj Evrope. Te koncentracije se zelo lepo vidijo na zemljevidu Evrope ... Globalna evropska perspektiva pospešuje koncentracijo dejavnosti v velikih mestih, tako so bazeni glavnih gospodarskih žarišč v Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Po drugi strani pa brezmejni evropski prostor spodbuja nove koncentracije mest, kjer imajo priložnosti srednje velika in manjša mesta, in tudi Slovenija bi se morala prilagoditi tem trendom Dejstvo je, da ima Slovenija manj prebivalcev kot kakšno veliko evropsko mesto, in v evropskem merilu dejansko predstavlja eno regijo ali celo eno mestno aglomeracijo. Poleg Ljubljane se v stroki na zemljevidu Evrope kot srednje velika mesta praviloma pojav- Ijajo le Maribor, Celje in morda primorsko somestje. V čem je perspektiva manjših mest, da ne bi ostajala na robu ali celo zunaj do gajanja? S srednjimi in manjšimi mesti se intenzivneje ukvarjamo tudi v Sloveniji, med drugim na naši fakulteti v okviru ciljnega raziskovalnega programa okoljskega ministrstva. Da bi našla ta mesta učinkovite poti za svojo gospodarsko uspešnost, prepoznavnost in konkurenčnost, se zaradi skupnih interesov in razvojnih ciljev praviloma povezujejo v močnejše tvorbe. Istočasno lahko deluje več mrežnih povezav po posameznih interesih oziroma projektih za daljše ali krajše obdobje, na primer ravnaje z odpadki, zaščita voda, izgradnja poslovne cone in po dobno. Za njihov preboj med konkurenčnimi ponudniki pa je »Novi vidiki razvojne politike mest niso samo v rokah politikov, še manj arhitektov in urbanistov, tu se prepleta delovanje različnih sistemov.« potreben tudi premik iz pretežno industrijske proizvodnje v storitveni sektor v smislu razvijanja različnih storitev kot per spektivnih gospodarskih panog. Prlekija in Prekmurje lahko skupaj s sosednjimi območji v tem kontekstu postaneta prepoznavna regija, vendar je pomembno, da se prebivalci identificirajo s skupnimi razvojnimi cilji. V čigavih rokah je razvojna politika mest? Ukvarjate se z razvojem mest po Evropi, kakšna naj je politika razvoja mest pri nas? Včasih so urbanisti, planerji dejansko načrtovali in plansko usmerjali poselitev in pomemb ne dejavnosti v razvoju prostora, kol so šolstvo, bolnišnice in podobno. Danes so vplivnejši drugi dejavniki, to pa ne velja le za Slovenijo, najmočnejše je nedvomno gospodarstvo, ki preko prometnih in telekomunikacijskih poti skrajšuje razdalje med lokacijami. Slovenci imamo srečo, ker vodita čez naše ozemlje dva močna evropska prometna koridorja, ki se križata v Ljubljani, in tako ima Ljubljana kot glavno mesto že zagotovljene osnovne pogoje za uspešen razvoj. Ker bolj prosperirajo večja mesta, bo igrala v prihodnje najpomembnejšo vlogo zaposlitvena mobilnost prebivalstva. Vedno -večji pomen bo dobivalo čezmejno sodelovanje in tudi severovzhodna Slovenija lahko išče prihodnost gospodarskih in kulturnih povezav s sosednjimi čezmejnimi območji, ki so nam blizu po identiteti. Gospodarstvo pomembno narekuje razvojno politiko mest. Kako naj mesta ob tem ohranjajo lastno podobo? Nacionalno pomembna mesta morajo razvijati svojo lastno podobo in kulturo, kar jim zagotavlja prepoznavnost in uspešnost v širšem okolju. Privlačnost današnjih mest ni odvisna samo od podjetniških in gospodarskih investicij, ampak tudi od tega, koliko so mesta privlačna za ljudi, ki tam bivajo, in tiste, ki tja prihajajo Upravljanje mest in pokrajin je odgovorno dejanje, ki ga vodijo lokalne in kmalu regionalne oblasti. Novi vidiki razvojne politike mest niso samo v rokah politikov, še manj arhitektov in urbanistov, tu se prepleta delovanje različnih sistemov. Kdo pa kraju, mestu diktira razvoj? Politika, stroka, kapital...? Velikokrat sta v Sloveniji organizacija in izvedba priprav postopkov za prostorske posege kadrovsko ustrezni, običajno pa zmanjka znanja, zagonskih finančnih sredstev in volje, da bi v pravem trenutku izkoristili potenciale mesta. V sosednji Avstriji so to znala številna mesta dobro izkoristiti, Gradec na primer, ko je postal kulturna prestolnica, in kot na primer nek daj zaostalo pretežno kmetijsko Gradiščansko, kjer s pomočjo Dr. Metka Sitar: »V desetih letih dela v tujini sem vzporedno končala doktorski študij na Fakulteti za arhitekturo Tehniške univerze v Gradcu na Inštitutu za urbanizem in tako ves čas ohranjala stike s Slovenijo. Tako so me leta 2000 povabili k sodelovanju na takratni Urad za regionalno prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor, kjer sem bila med drugim odgovorna za pripravo prostorskega plana Slovenije. Na povabilo dekana mariborske Fakultete za gradbeništvo prof. dr. Ludvika Traunerja pa sem prevzela poučevanje predmetov, povezanih z arhitekturo in prostorskim načrtovanjem. Na mariborski univerzi in med stanovskimi kolegije bila že takrat ideja o samostojni katedri in načrtih za oblikovanje programa za študij arhitekture. In letos jeseni je ta program arhitekture sprejel prve študente v okviru prvostopenjskega študija po bolonjskih usmeritvah.« Fotografiji: a. n. r. r. evropskih strukturnih skladov rastejo na podeželju stavbe najmodernejših vinskih kleti. Maribor in mesta vzhodne kohezijske regije kot kulturna prestolnica Evrope ne bi smela zamuditi te velike priložnosti. Vlaganje v kulturo vsekakor spodbudi različne podjetniške dejavnosti in povzroči razcvet tudi na drugih področjih, kjer morda niti ni pričakovan. »Cilj pri gradnji ne sme biti, pokazati, kaj imaš, ampak, kako se znaš uskladiti z okoljem, sosednjimi objekti in naravo. Skladnost, četudi v drugačnosti izraza, dviguje vrednost prostoru.« Marsikje se raje vlaga v poslovne komplekse zunaj mestnih središč, kot da bi mestu dajali vsebino. Z mesti je treba skrbno ravnati. Mislim, da je regulativa v smislu prostorskega načrtovanja mest in podeželja Še kako potrebna, da se prostor ne razvija stihijsko Zakonodaja je lahko preohlapna, po drugi strani pa velika togost škodi. V času hitrih sprememb išče strolta, ne sama pri nas, ampak tudi v Evropi, svoje mesto, saj gospodarski razvoj močno diktira razvoj v prostoru. Zunaj mest, kjer je najlaže graditi brez kakšnih poseb-nih restrikcij, rastejo veliki kompleksi, nakupovalna središča, ki ne poudarjajo krajinskih in grajenih značilnosti tistega okolja. So le servis in se bodo po ob dobju gospodarskega dobička preselili drugam ali spremenili namembnost. Nimajo svoje arhitekturne identitete, vendar da našnjemu človeku predstavljajo prostor aktivnosti Gre za sociološke spremembe v družbi, ki v Sloveniji vsekakor prehitevajo skrb za kakovostno bivanje in skladnost oblikovanja prostora. Za svoje hiše Slovenci sicer lepo skrbimo, ampak... Kako vi vidite razvoj naših mest in naše krajine? Imam občutek, daje razvoj preveč stihijski in prepuščen investitorjevi presoji. Individualizem je danes napisan z veliko začetnico na vseh področjih. Človek sam sebe izraža skozi različne zunanje atribute, avtomobile, obleko, hišo... Smo v obdobju, ko slovenski člo vek v gradnji hiš * tujimi, nekakovostnimi vzorci arhitekture, nerada govorim o barvah, išče svojo izraznost. Mislim, da k temu prispeva pomanjkanje dobre prakse, kjer bi st izoblikovalo estetsko merilo. Ni nujno, da se veže na tradicijo, moderna arhitektura je enakovredna, pomembno pa je, da se ljudje v teh vzorcih prepoznajo. Cilj pri tem ne sme biti, pokazati, kaj imaš, ampak, kako se znaš uskladiti z okoljem, sosednjimi objekti in naravo. Skladnost, četudi v drugačnosti izraza, dviguje vrednost pro štoru. Za hiše in svoje okolje Slovenci praviloma zelo lepo skrbijo, zato sem prepričana, da se bodo tudi želje in načrti investitorjev vedno bolj prilagajali kakovostnejši arhitekturi v smislu, da z vsakim prostorskim posegom, ne samo z gradnjo hiše, ne oblikuješ samo svojega prostora bivanje, ampak sooblikuješ identiteto prostora za vedno. Kje danes vidimo to kakovost prostora, tisto, karte potegne, da tja prideš? Kakovost prostora se išče v okoljih, objektih, ki imajo svojo identiteto, saj nista niti dve mesit enaki. To kakovost naša mesta imajo in jo morajo ponudili ne samo svojim prebivalcem, ampak tudi vsakemu obiskovalcu, ne le turistu. Ne samo v zunanji podobi, temveč tudi v dejavnostih, od gospodarskih preko izobraževalnih in kulturnih vse do zabavnih in športnih. Za Slovenijo kot destinacijo vlada veliko zanimanje. Problem je slabša dostopnost in s teni m<» bilnost, kar spoznavam ob obiskih kolegov iz tujine in pripravah mednarodnih konferenc-Razdalje od letališč so problem in dokler ne bo zgrajenega celotnega avtocestnega križa, je težko ciljno pričakovati hitet razvoj mest v Pomurju. In kako odkrivati te zgodbe, ki jih mesta nosijo v sebi? Vsak, ki mu omeniš naš konce Slovenije in Ljutomer, najprel pomisli na vino, vinsko trto. Ljudje, ki radi potujejo, vedo, da nosi vsak kraj neko samosvojo obarvanost, ki sc mora zrcalitii v vseh segmentih. Običajno se obiskovalci ustavijo v mestih, kjer so ohranjena stara mestna središča, cerkve, lahko pa pritegnejo tudi kakovostne nove stavbe m nova arhitektura, koc so muzeje gledališča, športna in zabavi na prizorišča. Prav z gledanjem na zgodbe mest, na vrednote, < jih neki prostor ima, ne le po svojem naravnem okolju, ampJ tudi po zgodovinskem in kulf0 nem razvoju, je treba graditi pre poznavnost mesta . A. Nana RituperRodez VESTNIK - 27. december 2007 (IZ)BRANO i3 , So kupci Srbi? Mura naprodaj Milan Moreč zanika, da bi s srbskim tajkunom Bordem Nicovičem sodeloval pri prevzemu Mure Soboška Mura je ponovno v središču zanimanja javnosti. Aktualen naj bi bil prevzem Mure, tokrat se špekulira s srbskim kapitalom in Milanom Morcem v ozadju. Kljub vsemu je treba zgodbo vrniti na začetek, o čemer je Vestnik že nekajkrat pisal, nazadnje po odpovedi Metki Erjavec in Zoranu Krsti-nu. Dejstvo je, da so Murine delnice, glede na nepremično premoženje, ki ga ima v lasti, izredno poceni. Tako je s tega vidika nakup Murinih delnic še vedno rentabilna naložba. To so začutili v Gorenjski borznoposredniški hiši, ki so še pred poldrugim letom kar naprej oblegali male delničarje (predvsem zaposlene) in jim ponujali odkup delnic. Vprašanje je, ali je omenjena družba opravljala nakupe za svoj račun ali za Nacionalno finančno družbo (NFD). Glede na dogajanje ob iskanju novega prvega moža Mure, ko je bil NFD skoraj brez lastništva v Muri in je imel predsednika nadzornega sveta, je šlo verjetno za nakupe za NFD. Zanimivo je, da se je v tistem času zelo povečala aktivnost Zvona in člana nadzornega sveta Krajnika, ki naj bi imel odločilno vlogo pri izboru predsednika uprave. Tako takrat Milan Dorde Nicevič je lastnik investicijske firme Irva Nic Ko, ki v Srbiji obvladuje 24 firm in zaposluje 12 tisoč ljudi, ključna stebra sistema pa sta tekstilna In poljedelska dejavnost. V grozdu tekstilnih podjetij so Prvi maj iz Pirota, Niteks iz Niša, Rudnik iz Gornjega Milanovca in Kluz iz Rume, kot njihovi ugledni poslovni partnerji pa se omenjajo italijanski Stefanel, Armani in Max Mara. Srbski bankir in poslovnež Dorde Nicevič, ki je vodstvu Mure že pred časom prinesel nakupno ponudbo in jo je na mizi našel sedanji predsednik uprave Aleš Kumperščakje avgusta letos napovedal, da bodo tekstilna podjetja v skupini prihodnje leto ustvarila 12 milijonov prihodka. Drugi mogočni vrh investicijske firme Irva Nic Ko je poljedelstvo. V začetku julija je bil končan prevzem drugega največjega agroindustrijskega kombinata v Srbiji PIK iz Bečeja, ki obdeluje 26 tisoč hektarjev zemlje in je največji proizvajalec semen v Srbiji. Pomemben srbski poslovnež je znan tudi po tem, daje njegovi Kapital banki Narodna banka Srbije odvzela licenco, in še, da se na beograjskem borznem trgu odlično trguje z delnicami njegove banke Al K. Moreč kot favorit za predsednika uprave Mure pri predsedniku nadzornega sveta ni uspel. V naših analizah smo kot povezane lastnike vedno obravnavali NFD, Gorenjsko borznoposredniško hišo in Vipo. Ti trije namreč obvladujejo nekaj več kot 25 odstotkov lastništva Mure, in če bi bilo to lastništvo koncentrirano, bi morali oddati prevzemno ponudbo. Zgodba dobi drugo dimenzijo, ko vključimo vanjo drugega velikega lastnika Zvon, ki obvladuje 6,49 odstotka Mure in ki je, ne sicer javno, napovedal povečevanje lastniškega deleža v Muri. Morda pa se zgodba dogaja v drugi smeri in bi jo lahko povezali z Vipo. Ta naj bi bila v vlogi parkirišča NFD, če to ni, potem pa se glede na spremembe v tej družbi krepi zavezništvo na drugi strani, torej z Zvonom, kar pa lahko pomeni boj za prevlado v Muri. V tej zgodbi pa ni izključen nekdo tretji. Če so to balkanski tajkuni, so ti prej kulisa kot realen prevzemnik. Kulisa zaradi tega, ker tekstilci iz Zahodne Evrope počasi oživljajo posle z nekoč močno srbsko tekstilno industrijo in hkrati potrebujejo močan »vmesnik« z znanjem za uspešen zagon te industrije. Nekaj podobnega, kot je gornje-radgonski Epas za Escado. Mura kljub vsem pro- blemom ob določenem čiščenju to vlogo lahko kakovostno opravi, hkrati pa »pasivno premoženje« lahko povrne velik del kupnine morebitnemu kupcu, Milan Moreč, ki je bil še pred poldrugim mesecem član Murine uprave, nato pa jo je po 34 letih dela nepričakovano zapustil, zanika, da bi bil povezan s srbskim tajkunom Dordem Nicovičem, ki Moreč poznanstva z Nicovičem ne zanika, saj se je ta srbski podjetnik za sodelovanje z Muro zanimal že takrat, ko je Murini upravi še predsedoval Borut Meh. Foto: n. j. naj bi se pripravljal na prevzem Mure: Milan Moreč se je za odhod iz Mure odločil potem, ko s prejšnjim in sedanjim predsednikom Murine uprave ni uspel najti skupnega jezika o nadaljnji razvojni viziji te največje pomurske družbe. Po pisanju poslovnega Dnevnika naj bi se pripravljalo na prevzem Mure srbsko tekstilno podjetje Prvi maj Pirot, ki ga je kupil Nicovič, pri prevzemu pa naj bi mu pomagal prav Moreč. Moreč poznanstva z Nicovičem ne zanika, saj se je ta srbski podjetnik za sodelovanje z Muro zanimal že takrat, ko je Murini upravi še predsedoval Borut Meh, vendar do njega ni prišlo Po prevzemu družbe Prvi maj Pirot je Nicovič obiskal Muro, s katero se je želel poslovno povezovati, predvsem pa je potreboval njeno pomoč pri prenosu znanja, saj v svojih tekstilnih podjetjih nima strokovnjakov, ki bi dovolj kakovostno obvladovali tehnologijo proizvodnje. Nicovič je poleg Prvega maja Pirot še lastnik podjetij Rudnik, Niteks in Kluz. Milan Moreč se je z Nicovicem srečal na teh pogovorih, povedal pa je, da z njim sodeluje tudi zdaj, saj začasno stanuje v Srbiji, kjer Po prevzemu družbe Prvi maj Pirot je Nicovič obiskal Muro, s katero se je želel poslovno povezovati, predvsem pa je potreboval njeno pomoč pri prenosu znanja, saj v svojih tekstilnih podjetjih nima strokovnjakov, ki bi dovolj kakovostno obvladovali tehnologijo proizvodnje. ima kot samostojni podjetnik svetovalno firmo, ki sodeluje z več podjetji tekstilne in konfekcijske industrije. Na vprašanje, ali držijo govorice, da se bodo po njegovem odhodu iz Mure skrhali tudi partnerski odnosi z nemškim Bossom, ki zaposluje dobršen del Murinih proizvodnih zmogljivosti, Moreč zatrjuje, da sam tega ne želi, saj je še tik pred svojim odhodom s tem nemškim partnerjem podpisal pogodbo o novih dodelavnih poslih. Pravi, da je največji del aktivnega življenja preživel v Muri, nanjo je tudi čustveno vezan, zato želi, da bi podjetje prebrodilo težave. Ne zanika pa tudi možnosti, da bi se vrnil v Muro, če bi bila priložnost za to. L. K., J. V., M. H. Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Foto s B V petek, 21. decembra, je potekala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani državna proslava ob dnevu samostojnosti In enotnosti. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade RS Janez Janša, ki je vsvojem govoru poudaril predvsem pomembnost slovenskega kulturnega razvoja skozi zgodovino, pravilnost usodne odločitve za samostojnost ter poudaril vprašanje, ali tudi sami cenimo Slovenijo tako, kot jo cenijo v Evropi in drugod. Kajti, če ne ceniš samega sebe, tako Janša, imaš tudi sam težave s priznavanjem drugačnosti. Naprej je Janša med drugim poudaril gospodarski razvoj Slovenije In potrebo po'spravi. T. M. Mestni svet ni za Prekmursko-prleško pokrajino Trg pred galerijo poimenovali Trg kulture S podporo direktorji Jože Feikar, Robert Inhof in Metka Fujs Svetniki MO Murska Sobota so na svoji zadnji seji obravnavali pokrajinsko zakonodajo in sprejeli mnenje, da podpirajo predlog, po katerem se ustanovi Pomurska pokrajina s sedežem v Murski Soboti. S tem zavračajo ustanovitev Prek-mursko-prleške pokrajine in delitev regijskega središča na način, da bi bil sedež pokrajinskega sveta v Ljutomeru, pokrajinske uprave pav Murski Soboti. vojna in statistična regija. Ugotavljajo tudi, da je delitev sedežev neracionalna in bo povzročila veliko težav, saj pokrajinska uprava servisira delovanje pokrajinskega sveta. Mestni svet tudi ni podprl oblikovanja volilnih enot in meni, da bi moralo biti celotno območje mestne občine Murska Sobota samostojna volilna enota, v kateri bi se volilo šest članov pokrajinskega sveta. Po predlogu zakona so ji namreč »odrezali« KS Bakovci in KS Rakičan, ki so ju priključili k Soglasje k imenovanju direktorjev so dali svetniki dosedanjemu direktorju Zdravstvenega doma Murska Sobota Jožetu Felkarju, dr. med., spec., direktorsko mesto Galerije Murska Sobota bo po odločitvi svetnikov zasedel Robert Inhof, diplomirani umetnostni zgodovinar in diplomirani filozof, za direktorico Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pa so imenovali Metko Fujs, profesorico zgodovine in sociologije. Pri tem se sklicujejo na razpoznavnost pomurskega območja, saj se tako poimenovanje občin štirih upravnih enot uporablja že vrsto let, Pomurje pa je opredeljeno tudi kot raz- občinam Beltinci, Odranci in Turnišče, okrnjena murskosoboška volilna enota pa naj bi volila pet Članov pokrajinskega sveta. Svetniki so podprli tudi predlog romskega svetnika Darka Kdo laže? Na zadnji seji mestnega sveta sta se pri obravnavi točke okrog stroškov za Soboške novine ponovno znašla na tapeti Vestnik in njegova novinarka Majda Horvat. Župan namreč pravi, da občani potrebujejo Soboške novine, katere ne lažejo, kot naj bi to počel Vestnik. Izpostavil je članek novinarke Majda Horvat o podvozu na Lendavski ulici, v katerem so zapisane laži. Članek res ni populističen in ne gradi gradov v oblakih, napisan tudi ni na pamet, ampak na osnovi verodostojnih virov. Podatek o novi vrednosti podvoza drži. To, da v sprejetem državnem proračunu za naslednje leto ni več sredstev, kot je v sprejetem amandmaju, tudi drži, in to, da podvoza ni v načrtih za gradnjo do leta 2011, prav tako drži in ne gre za izmišljena dejstva. Po drugi strani pa se Vestnik in novinarka nista vračala v zgodovino načrtovanja tega podvoza in ugotavljanja odgovornosti, zakaj podvoz že prej ni bil vključen v državne proračune, čeprav hi po načrtih moral biti. Državne dokumente in zgodovino dogajanja okrog podvoza na mestni občini bomo objavili v naslednji številki. J. V. Skupni stroški za izdajo sedmih številk občinskega glasila Soboške novine, ki jih tiskajo v nakladi 7000 izvodov, znašajo 47.819 evrov, s tem da je znašal prihodek iz zakupa za oglasni prostorfod junijske številke naprej) 18.270 evrov, preostalo pa je prispeval občinski proračun. Župan Anton Štihec je razpravo o stroških urejanja (od junija so ti znašali 7849 evrov), ki jo je sprožil svetnik mag. Matjan Gujt, pospremil z razlago, da mestna občina in občani Soboške novine potrebujejo, ker pišejo resnico, medtem ko regijski časopis Vestnik piše laži in pri poročanju zapostavlja mestno občino Murska Sobota. Svojo trditev je podkrepil s člankom z droge strani zadnje številke Vestnika o gradnji podvoza. Rudaša, da ima svoja predstavnika v pokrajinskem svetu tudi romska etnična skupnost, volili pa bi ju na celotnem območju pomurske pokrajine Svetniki so sprejeli tudi odlok o imenovanju nekaterih novih ulic in trga v Murski Soboti. Trg pred galerijo se imenuje Trg kulture, Ulica Jožefa Benka leži pravokotno med Kroško in Tomšičevo ulico, južno od nje je po novem Ko-loševa ulica, Ulica Miška Baranje leži zahodno od južnega konca Tomšičeve ulice in obsega severozahodno polovico krožne ulice in njen priključek na Tomšičevo ulico, Ulica Jožeta Grleca zahodno od južnega konca Tomšičeve ulice in obsega jugozahodno polovico krožne ulice. Grofovsko pa bo južno od Šercerjevega naselja. Majda Horvat 14 IZ NAŠIH KRAJEV 27. december 2007- VESTNIK V soboškem varstveno delovnem centra živijo kot ena družina Njihove spominke lahko vidimo marsikje Radgončani fotografirajo digitalno Pri Ljudski univerzi v Gornji Radgoni je potekal novembra in decembra študijski krožek o digitalnem fotografiranju, ki ga je vodil inženir informatike Darko Rigler. Krožek, kije obsegal 25 ur in gaje obiskovalo petnajst udeležencev, je vseboval različne teme; osnove digitalne fotografije, način fotografiranja, prenos slike v računalnik, osnove obdelave slike, arhiviranje slike in drugo. Krožka, ki je bil namenjen samo odraslim, so se udeležile različne generacije, od tega je bilo še največ upokojencev Del o v krožku j e poteka lov sproščen e m in prijateljskem razpoloženju. Kot je povedala vodja za izobraževanje pri Ljudski univerzi Gornja Radgona Mira Balažič, je bilo za krožek veliko zanimanja. Prav takšno, kot je tudi za druge študijske krožke, ki jih vsako leto organizirajo pri radgonski ljudski univerzi. L. Kr. Dobrodelni koncert v radenski cerkvi V polni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Radencih je bil tradicionalni dobrodelni koncert učencev Glasbene šole Gornja Radgona s sodelovanjem župnijske Karitas, ki ga vodi Vikica Ja kopec. Izkupiček od koncerta je bil namenjen za ureditev prostorov Karitas. Mag. Marjan Žuia, ravnatelj Glasbene šole, je poslušalcem povedal, da se vselej radi odzovejo povabilom za nastope, ki podpirajo vrednote dobrodelnosti, kot je Karitas, nato pa je zaigral mladinski pihalni orkester pod vodstvom umetniškega vodje Slavka Ahlina in ob spremljavi skupine Mavrica {tamburica Tonja Stanek, klarinet Sabina Steyer, klavir Sara Kager, kitara Tatjana Jakopec Kagers pevkami). V nadaljevanju so se predstavili še posamezniki na klavirju, orglah, kitarah, klarinetih, harmoniki in flavti in domača skupina tamburaškega društva Drotmantraši pod umetniškim vodjem Simone Pirc KataliniČ. D. M. Varovanci Varstveno delovnega centra (VDC) Murska Sobota imajo v svojih lepo urejenih prostorih v Trstenjakovi ulici v Murski Soboti skupaj z vzgojitelji in mentorji odlične možnosti za življenje in delo. Veseli in zadovoljni so z vsako malenkostjo, po eni strani skromni in dejavni, po drugi pa so ob obisku gostoljubni in hvaležni že za pozdrav ali krajši klepet. Čeprav prihajajo iz različnih krajev Prekmurja, Prlekije in Slovenskih goric, živijo kot ena družina. V Murski Soboti je varovancev okoli 130. S pomočjo mentorjev vedo marsikaj postoriti in narediti. Tako lahko marsikje srečamo njihove izdelke. Pa ne le na prireditvah, kjer ponujajo svoje spominke, pro-dajalnlce imajo sami v svojih centrih, veliko pa delajo tudi za nekatera podjetja oz. podjetnike. Po besedah direktorice Angele Benko Lang v Pomurju skrbijo za varovance v štirih enotah. Nekaj varovancev je vključenih v celodnevno varstvo, drugi pa prihajajo v centre od doma. V Lendavi imajo celodnevni bivalni center v hiši zakoncev Marije in Ladislava Bažike, v bivalni enoti Nekaj izdelkov varovancev Varstveno delovnega centra Murska Sobota Foto: o. b. VDC v Gornji Radgoni (Pri Ro-škarjevih v Črešnjevcih) pa je prostora za šestnajst varovancev. Angela Benko Lang je povedala, da zaradi naraščanja števila varovancev načrtujejo odprtje bivalnih enot tudi v Murski Soboti in Ljutomeru. V Černelavcih pri Murski Soboti ima invalidsko podjetje Želva že organizirano ce lodnevno varstvo za ljudi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Benko Langova je pohvalila sodelovanje večine svojcev in občin, iz katerih so varovanci. Oboji tudi redno plačujejo stroške za njihovo bivanje v VDC. Pohvalila je tudi lokalna podjetja, za katera opravljajo varovanci VDC manj zahtevna dela, za kar so nagrajeni. Za varovance v vseh štirih enotah skrbi skupno 36 zaposlenih delavcev in še trije v okviru javnih del. Do optimalnega števila zaposlenih jim manjkata dva delavca, a ker sc število varovancev povečuje, bodo gotovo potrebna tudi še zaposlovanja. 0.0- Lipič v Budimpešti sprejel Pomurce Številne aktivnosti Koronarnega društva Radenci Predavanje Sonje Vidovič Rauter Več gibanja - manjša možnost možganske kapi Veleposlanik Ladislav Lipič s skupino soboških upokojencev - likovnikov Foto: f. m. f. Na veleposlaništvu Republike Slovenije v Budimpešti je bila minulo sredo posebna slovesnost, ki jo je pripravil veleposlanik Ladislav Lipič pred božično-novoletnimi prazniki ter pred bližajočim se državnim praznikom, 26. decembrom. Ob prisotnosti soproge ter konzula Draga Šiftarja je pripravil veleposlanik Lipič poseben sprejem za Slovence, ki živijo v glavnem mestu sosednje Republike Madžarske, ter jim sprego vori! o pomembnosti omenjenih praznikov. Sledila je otvoritev razstave slikarskih del članov likovne sekcije pri Društvu upokojencev Murska Sobota, ki sta jo predstavila predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Janez Kovač, v imenu likovnikov amaterjev pa še Ernest Bransberger. V enkratnem okolju prostorov slovenskega veleposlaništva v Budimpešti kar 29 svojih de! razstavlja štirinajstih članic in članov likovne sekcije soboškega, Ernest Bran sberger, Drago Fiala, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Marija Makovecki, Marija Pavlič, Vlado Sagadin, Marija Skledar, Rozalija Sraka, Jože Špilak, Lojze Števanec, Elizabeta Tibaut in Lojze Veberič). Po otvoritvi razstave je poskrbel za posebno presenečenje še prihod slovenskega dedka Mraza iz Kekčeve dežele pod Triglavom, ki je najmlajšim gostom razdelil priložnostna darila. F. M. F. Glede na dejstvo, da je med nami vedno več bolnikov s srčnimi in žilnimi boleznimi, niti ne preseneča, da deluje vedno več društev, ki povezujejo tovrstne bolnike. Med slednje sodi tudi Koronarno društvo Radenci, ki združuje več kot sto Članic in članov predvsem iz Pomurja in Slovenskih goric in ki s številnimi dejavnostmi nenehno skrbi za boljše počutje svojega članstva'.' In enako kot praktično vse leto so se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, delavnice, predstavitve in vaje, vrstile tudi v predprazničnih dnevih In kot nam je povedal predsednik omenjenega društva Edvard Met ličar, so ob koncu leta posebno pozornost pritegnili z delavnico o zdravi prehrani, ki je še posebno pomembna za ljudi s srčno-žilnimi težavami, ter s predavanjem s predstavitvijo knjige Stres in bolezni uglednega strokovnjaka prof. dr. Radovana Starca, zdrav nika, primarija specialista interne medicine in kardiologa z Univerzitetnega kliničnega centa Ljubljana Ob koncu leta 2007 pa je bilo na Ptujski Cesti pri Gornji Radgoni še strokovno predavanje, kjer je specialistka internistka in kardiologinja Sonja Vidovič Rauter, Sonja Rauter Vidovič je prejela čestitke v imenu društva. Foto: °-B dr. med., spregovorila o možganski kapi. Po predavanju in pogovoru o omenjeni temi je bila tudi skupna večerja z družabnim srečanjem ob koncu leta. Nekatere sicer preseneča, da je internistka kardiologinja predavala o možganski kapi, toda tudi omenjena nevarna kap je zelo močno povezana s srčno-žilnimi težavami Tako je bil odziv na predavanje zelo velik, dr. Vidovič Rauterjeva pa je postregla tudi z žalostnimi podatki, da za možgansko kapjo na svetu letno zboli kar 15 milijonov, v Evropi pa štiri milijone, torej okoli 200 na sto tisoč prebivalcev. Tretjina slednjih hitro umre, tre- »J tjina je trajno odvisna od p1 drugih in le ena tretjina la1^ nekaj sama postori. Možgan kap, ki je tretji najpogo^r4 rok smrti, posebej di, stare nad 70 let, toda v bolj tudi mlajše ljudi. Večino zbolijo moški Zanjo je veli °' javnikov, na katere na more vplivati, so pa tudi jih no lik ur< in i lahko opustili in s temi—. . zmanjšali tveganje. Ge bi st o gibali, odpravili d**' . idili sladkor v krvi (holeste trigliceride) in krvni1 , i zdravniki najbrž ne ’ veliko dela. Oste Baka< VESTNIKAdecember 2007___________________IZ NAŠIH KRAJEV___________________________ Marko Wolf - profesor, športnik, snemalec, režiser in še kaj Naj vas vse odnese Val Strast do video produkcije ustvarita sodelovanje z Vitomirjem Kaučičem Profesor razrednega pouka, ki je zaposlen kot učitelj na drugi soboški osemletki, se poleg športa in glasbe ukvarja tudi s filmom. Je producent nedavno uspešno promoviranega filma Val. Marko Wolf je sicer iz Koro-vec, vendar ga pot domov zadnje čase zapelje skozi Prlekijo. Je zanimiv sogovornik, ki mu idej za nove podvige ne manjka. Energijo mu dajejo glasba, šport in filmska produkcija. Zase pravi, da se ukvarja z različnimi stvarmi in z enakim veseljem. V glasbi je samouk, sam se je naučil igrati kitaro, potem pa je s pomočjo Turističnega društva Ko-rovci ustanovil tamburaško skupino Vesejli dodoli iz Korovec. S skupino nastopajo dokaj redno, ne pa stalno, ker so člani povečini študentje in jim usklajevanje terminov za vaje in na- ‘A’ 15 MNXUBSKO BHU*TVO « CCRCaRAlHO MRRUZO pr»«tovoljn« prispevka sakan^te na račun: 02496-0092393969 Marko Wolf Foto: L. L. stope večkrat povzroča preglavice. Če je vendarle možno, da se uglasijo časovno in tonsko, zaigrajo na lokalnih prireditvah in Širše. Svoj krvni obtok Marko poživi z igranjem nogometa oziroma aktivnim branjenjem mreže pri Klubu malega nogometa Kučnica -Korovci. Lani je bil zaposlen na Gimnaziji Frana Miklošiča, kjer je vodil video krožek. Da je z Vitomir jem Kavčičem posnel vse kadre filma Val, se gre zahvaliti spletu okoliščin. Video produkcija je njuna strast, zato sta hitro ugotovila, da se njuno znanje ujema, in novo sodelovanje je bilo tu. Tema filma ni zrasla na njunem zelniku, kljub temu pa sta bila njegova gonilna sila. Idejni vodja celotnega projekta je bila profesorica slovenščine Cilka Jakelj. Slednja je s svojimi dijaki začela aktualizacijo vsebine Vala že pred dvema letoma, s takratnim 2. c-razredom. Dijaki so sami prevedli delo, potem so ga priredili v gledališki scenarij in z gledališko igro uspešno nastopali po celotnem Pomurju. Iz tega je zrasla ideja, da bi posneli film. S ciljem, da nastane 45-mi-nutni film, ki bo imel predvsem didaktičen namen, so začeli snemati na različnih lokacijah, predvsem pa na gimnaziji in domovih v okolici Ljutomera. Pri snemanju je sodelovalo okoli 60 ljudi, večinoma so bili to dijaki in profesorji gimnazije, nekaj pa je bilo tudi zunanjih sodelavcev. Omeniti je potrebno tudi ravnatelja Gimnazije Frana Miklošiča Ljutomer Zvonka Kusteca, ki je s svojim odprtim pristopom omogočil, da postane film didaktični pripomoček za različne predmete, od zgodovine, sociologije do morda slovenščine, in da zasije v vsej svoji luči. Slednja je zasvetila prvič na predpremieri v Ljutomeru, potem pa še v Murski Soboti, Mariboru, Celju, Novem mestu in še kje. Ustvarjalci filma so bili povabljeni tudi v Ljubljano, kjer so v sodelovanju s Centrom Evropa predstavili enake možnosti za vse. In zakaj ima film naslov Val? Kdor si ga bo ogledal, bo to tudi sam ugotovil. Lea Lehner Božično-novoletna razstava v Gradišču Turistično društvo Gradišče je pripravilo v prostorih vaško-gasllskega doma v Gradišču v občini Tišina dvodnevno božično-novoletno razstavo. Šlo je že za tretjo razstavo ob koncu iztekajočega se leta. Več mesecev so članice in člani pridno obiskovali ustvarjalne delavnice, kjer so ustvarjali najrazličnejše izdelke. Na ogted so sedaj postavili čez dvesto različnih izdelkov, od rožic iz krep papirja do voščilnic za praznike. Za občino Tišina so narediti 80 različnih voščilnic, kijih je oziroma jih bo s pridom uporabila za čestitke ob praznikih. Na ogled so bile postavljene tudi božične jaslice, ki jih je naredil Boštjan Sadi, poleglega paše dekoracija božičnega peciva in vezenine na različne načine, denimo kvačkanje, •štrikanje« in vezenje. Na otvoritvi razstave so otroci iz Gradišča zapeli in deklamirali pesmice s poudarkom na božiču in novem letu. J. Ž. Božičkov koš so napolnili z dobro voljo Božiček, ki vsem vse oprosti in prav vse nagradi, je obiskal tudi člane murskosoboškega društva Sožitje, društva za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. V kavami hotela Diana gaje pričakalo sto šestdeset članov, ki so v zameno za darila božičkov koš zvrhano napolnili z dobro voljo, smehom in plesom. Tega imajo namreč vedno v izobilju, zase in še za vse, ki so ga zaradi Ihte v življenju nekje izgubili, srčnost praznovanja pa zamenjali s ponarejenimi biseri, z velikimi in dragimi darili. Božiček bo delček te pristne srčnosti tako lahko podaril tudi njim. »Zato vas pozivam, pojdite v teh prazničnih dneh k ljudem, ki ne morejo od doma, jim prisluhnite in dobrota bo rodila dobroto,« je zbrano družbo pozdravila predsednica društva Sožitje Murska Sobota Marija Bačič. M. H. Hofer sporoča 6.81/8.64/kg Hofer trgovina (Loo. www.bofw.si 6 OLD LAND Zrezki/Cordon bleu puranji, iz zamrzovalnika, 850 g/670 g ’Vojn Mtnovkukiiub. c»bKbi