Izhaja vsak ponedeljek zjufra) Ure dn Sivo: Kopitarjeva ul. Si. 6/111 Te efon St. l OSO, Inieruiban 2050 Kokoplsl se ne vračajo Posamezna Si. 1 Vin, mesečno, če se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 D n. no dom In po pošli dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina 50D1 n, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnserall po dogovoru liprava: Miklošičeva c. 5 (paviljon) Poštni ček. račun, Ljubljana 15.179 Tele/on štev. 3030 Nedelja v Avstriji potekla mirno. D".naj, 29. sept. (»Tel. Slov. Listu.<) Današnji štirje shodi heinmehrovcev na nižje-avstrijskeni ozemlju v Stockerau-u pri Dunaju, Modlingu, Zvvettlu in Pochlarnu, radi katerih je bila pred sestavo Schoberjeve vlade velika bojazen, so potekli popolnoma mirno. Izredno močne varnostne straže, katerim je bilo pri- pravljeno na pomoč tudi vojaštvo, niso nikjer imele povoda za nastop. Največje je bilo zborovanje v Stockerau-u, katerega se je udeležil tudi nižjeavstrijski deželni glavar, ki se je v svojem nagovoru popolnoma postavil na stran [ Heiimvehra in izjavil, da hoče Heinnvchr mir-: nim potom doseči relormo ustave proti terorju 1 socijalnih demokratov. Voditelj Heiimvehra ! dr. Steidle je v svojem govoru izjavil: V momentu, ko bi se novemu zveznemu kanclerju, , katerega Heimwehr sicer pozdravlja, radi od-! pora socijalnih demokratov ne posrečilo izvesti i reforme ustave, bo Heiimvehr našla primerna | sredstva in pota, da bo izvedla spremembo ustave tudi brez socijalnih demokratov. Odkritje spomenika Gregorju Minskemu Nj. Vel. kralja zasiopal pr.nc Pavel - Pomemben govor nadškola dr. Baura. Split, 29. septembra. (Tel. »Slov. listu«.) Danes se je vršilo slovesno odkritje spomenika Gregorju Ninskemu. Nj. Vel. kraija je zastopal princ Pavel. Navzoči so bili odlični predstavniki državnih in samoupravnih oblasti, znanosti, umetnosti in univerz. Zelo številno je bila zastopana katoliška duhovščina. Pred odkritjem spomenika je imel govor splitski župan dr. T a r t a g 1 i a . ki je najprej pozdravil princa Pavla, kot zastopnika Nj. Vel. kralja, in nato poudaril, da se bo v zgodovinskem Splitu odkril spomenik Gregorju Ninskemu kot velikemu hrvatskemu pro-Bvetitelju. V svojem nadaljnem govoru je dr. Tartaglia navajal posamezne zanimivosti iz življenja Gregorja Ninskega, omenil, da je ta kip napravil veliki hrvatski umetnik Ivan Meštrovid in dejal, da bo ta kip simbol stoletnega boja hrvatskega naroda na Jadranu. V tem boju se je hrvatski narod naslanjal na ideje, ki sta jih učila sv. brata Ciril in Metcd. Za njim je govoril zagrebški nadškof dr. Bauer, ki je prišel, da osebno blagoslovi spomenik. Dr. Bauer je navajal zvezo med Gregorjem Ninsi.im ter njegovim delom in delom velikih slovanskih apostolov bratov sv. Cirila in Metoda, ki sta uvedla pri nas slovansko bogoslužje. Dotaknil se je zgodovine hrvatskega kralja Tomislava in podčrtal, da je bil ravno škof Ninski tisti, ki se je boril za ideje cerkve in naroda ter ima velike zasluge za hrvatski narod. Gregor Ninski ni bil samo velik slovanski prosvetitelj temveč tudi zvest služabnik cerkve in papeža in ga moramo vsporejati z znanimi hrvatskimi probuditelji, kakor so bili Stross-mayer, Levakovid, Dobrila, Kasimovič i. dr. »Ta spomenik,« tako je končal dr. Bauer, »jc potreben, da ho priča naše borbe v prete- klosti in svetilnik za naše delo v bodočnosti. Spomenik naj bo hranitelj visokih idej Gregorja Ninskega, kakor je naš vladar hranitelj združene kraljevine SI1S. Naj spomenik čuva nad našim Jadranom kot zgled vsem. ki ljubijo našo domovino.« Po govoru župana dr. Tartaglie in nadškofa dr. Bauerja je Nj. Vis. princ Pavel odkril spomenik. Nato so kraj njega položili številne vence; predvsem knez Pavel v imenu Nj. Vel. kralja, zastopniki akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, srbske književne zadruge v Belgradu, univerze v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, mesta Zagreba in drugih hrvatskih občin. Poleg tega so razna kulturna in prosvetna društva iz vse države poslala vence. V splitskem gledališču se je vršila zvečer slavnostna predstava na čast kraljevemu zastopniku Nj. Vis. knezu Pavlu. Provočasno preprečeni komunistični načrti 40 komunistov aretiranih - Komunisti nameraval i poštni rop • Na begu ustreljen komuntst Belgrad, 29. septembra. (AA) V preiska-vr, ki se vodi proti aretiranim komunistom v Belgradu, je bilo ugotovljeno, da so ostanki prejšnjega razbitega komunističnega pogreta, ki so se zbrali in nanovo organizirali. Tekom preiskave se zlasti kaže, da to ni noben idejni niti razredni pokret, temveč samo skupina ljudi, ki so se zbrali na iniciativo komunističnih central v inozemstvu. Oni so delali po navodilih teh central, za kar so dobivali denarne nagrade. Novoformirana komunistična skupina v Belgradu se ni ukoreninila v širših vrstah niti se ni mogla ukoreniniti, ker ni bila zgrajena na razredni podlagi To je najbolj razvidno iz tega, da so morali prihajati ljudje iz inozemstva, da bi mogli ustvariti vsaj nekaj od onega, kar se je v inozemstvu zahtevalo, ker je v vrstah naših državljanov našla le malo ljudi za tako delo. Ena izmed glavnih nalog novformirane komunistične skupine je bila zbirati razna obvestila o razmerah v naši državi, pogosto popačena in tendenčna, in da to servira komunistom v inozemstvu, ki so to zato tudi plačali, nadalje, da širijo nezadovoljstvo med državljani potom raznih letakov in brošur ter da razvnemajo plemensko nes'irpljivost in šovinizem Zborovanje državrih ura4n'hov Skoplje, 29. sept. (Tel. »Slov. listu« ) Danes dopoldne ob enajstih se je v poštnem domu otvoril 10. kongres državnih uradnikov in uslužbencev iz vse kraljevine. Iz Ljubljane se je kongresa udeležil okrajni glavar, dvorni svetnik dr. Florjančič. Kongres je poslal uda-nostni brzojav Nj. V. kralju. Nato so sledila poročila o mednnrHni uradniški zvezi, o uradniškem glasniku in o reviziji uradniškega zagona. Z ♦» h te ve man vht a ti sto v Novi Sad, 29. sept. (Tel. »Slov. listu.«) Danes sc je v palači novosadske produktne in efektne borze vršil kongres trgovcev ma-nrfakturne in tekstilne stroke, na katerem so bili zastopniki iz vse države. Ministru za trgovino in industrijo so zborovale! poslali resolucije. Najvažnejša točka dnevnega reda jc v naši državi, vse seveda na račun onih, ki so plačevali. Ta skupina je pripravljala tudi izvršitev ne'.;ih čisto kriminalnih dejanj. Tako je bilo vse pripravljeno in organizirano, da se uropa denar iz pošte št. 2 na železniški postaji in to v času, ko se je nahajal na pošti denar v poslovanju. Za izvršitev tega posla je ta skupina an-ražirala tudi dva poštna uradnika in sicer Radoslava Ljumoviča in Vasilija čučica. Načrt za izvršitev tega roparskega posla, ki je spadal v program le komunistične skupine, je bil že "■culov in po tem načrtu bi se imel največji del denarja razdeliti med člane te skupine, dru^i del denarja pa bi imel pripasli kot nagradi Radoslavu Ljumo-vidu in Vasiliju Cučidu. Vodje te tolpe so tudi pripravili beg imenovanih poštnih uradni! ov ter lepo in udobno življenje v Rusiji. Izvršitev tega ropa bi se imela izvesti koncem meseca avgusta t. L, vendar pa jo je preprečila pravočasna aretacija le tolpe. Zaradi te zadeve in zaradi dru ili proliza! onitih akcij, ki jih je ta komunistična slupina izvršila in pripravljala za izvrši'ev, je bilo aretiranih 40 oseb ter se proti njim vodi preiskava. Iz rmiUatov preiskave je razvidno, da ta i pokret ni imel nobenega idejnega obeležja, bilo porcči'o Vel grajskega trgrvca Acc R'niča, ki se je pečal predvsem z vpra5anj'm naše carinske politike in zahteval, naj se carne revidirajo, ker trpi kupna moč prcbiva'stva, alco bi dosedanje visoke carine ostale še naprej. Sf!fuo?pTor f&nfa Maribor, 29 sept. (Tel. »Slov. Lislu.«) Žc danes zjutraj so se po Mar 1 oiu rav širile vesti o samomoru, ki ga je izv.šil pri Sv. Petru pri Mariboru neki posestniški sin. Toda šele okoli poldneva so se zvedeli točne,ši podatki, dn gre namreč za samomor posestniškega sina Jožefa Likovec. V noči od sobote na nedeljo je nenadoma počil slrel na podstrešju Likovčeve hiše. Ko so domačini slišali strel, so hiteli na podstrešje in naš i Likovca mrtvega. S strelom , v srce je napravil konec svojemu življenju. Podrobnosti in vzroka, ki je privedel Likovca do obupnega dejnrja, ko to poročamo, še ni-i smo mogli zvedeti. temveč je bil to pokret, ki je delal samo za denar, ki je deloma prihajal od inozemske propagande. Po zaslugi naglega in vnetega poslovanja policijskih oblasti je uspelo, da se ta komunistična tolpa, ki je bila plačana iz inozemstva, pravočasno odkrije in izkorenini. — (Centralni presbiro.) Bekrad, 29. septembra. (AA) Med aretiranimi komunisti v Belgradu je bil tudi Bra-čar Bračanovic iz Piperja v Črni gori, ki jc v Belgradu živel ilegalno kot češkoslovaški državljan pod imenom Kasper Modraček. Bračanovic je, zaslišan 25. t. m, izjavil, da je arhiv tajništva komunistične stranke za Srbijo skril v neki hiši na skrajni periferiji Belgrada in sicer na mestu, imenovanem Ma-rinkova bara, da pa ne ve niti za ulico niti za številko hiše, temveč mora osebno pokazati. Dne 27. t. m. je Bračanovic odšel v spremstvu policijskih organov, da poišče in pokaže to hišo. Po dolgem iskanju hiše je Brafanovid v trenutku, ko so na skrajni periferiji šli proti odprlemu polju, pričel bežati. Policijski organi so ga pozvali, naj se lakoj ustavi, česar pa i ni storil, temveč je bežal dalje. Policijski orga-j ni so za njim streljali in ga ubili. O tem slu-I čaju se vodi preiskava. Z-ris'rniVen'e z gobami Maribor, 29. sept. (Tel. »Slov. Listu.«) V nedeljo popoldne je šel Žagar Ader, stanujoč v Laznici pri LimbuSu, s svojo soprogo od doma. OIroci in sicer 7 letna Amalija, 4 letna Ana, 3 letni Franc in 2 letni Stanislav so ostali sami doma. Že tekom dopoldneva so si otroci nabrali gob, ki so jih nato skuhali in pojedli. Nenadoma so se na olrocih jeli kazati znaki zastrupljcnja ter so prihiteli sosedi na pomoč. Sprva so jih spravili v Rotarjevo gostilno, kjer se je zbralo veliko ljudi, ki so Jim nudi'i prvo pomoč, nato pa so telefonično poklicali tukajšnji rešilni oddelek, ki je otroke prepel al v bolnico. Trem otrokom gre že na bolje, pri sedemletni Amaliji pa so nastopile pos'edice težje narave, vendar tudi pri njej ni pričakovati najhujšega. Dunajska vremen ska napoved: Lepo jesensko vreme bo trajalo da.je. Šahovski turnir v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 29. sept. (Tel. »Slov. listu«.) Deseto kolo šahovskega turnirja se je odigralo sledeče: Rubinstein premaga v 27 potezah Brinckmanna. Dr. Geigcr premaga dr. Singerja v 37 potezah, Rožič Jovanoviča v 52 potezah, Flohr Canala v 60 potezah, Przcpiorka Griinfclda v 60 potezah (to je prvi poraz Griinfclda), Pirc-Maroczy remi v 48 potezah, Konig-Siimisch remi v 32 potezah, partija Takacs-Honliger jc bila prekinjena. Stanje po desetem kolu: Rubinstein vodi s TA, Maroczy 7. Griinleld 6>j (1), Samisch, Flohr 6Vi, Canal, Pire, Pcrzepiorka 6, Takacs 5% (1), Brinckmann 5, Honlinger 4% (1), dr. Gciger 4 (1), Konig 3, Rožič 2, dr. Singer \ Jovanovič 1, Zakon o učiteljiščih Belprad, 29. sept. (Tel. Slov. Listu«). Kakor doznavamo se bo zakon o učiteljiščih uradno objavil jutri. Zakon predpisuje načelno državna učiteljišča. Za šolska poslopja bodo morale skrbeti oličinc, ki lx)do od prosvetnega ministrstva dobile v ta namen nekaj podpore. Vzrok, da se zakon še ni objavil, je prezaposlenost državne tiskarne, ki ima z raznimi finančnimi zakoni polne roke dela. Kongres siovans&ih iiiologov y Pragi Belgrad, 29. sept. (Tel. »Slov. listu«.) Od 6. do 11. oktobra sc vrši v Pragi kongres slovanskih filologov, na katerega pridejo poleg slavistov iz slovanskih držav tudi slavisti iz Amerike, Nemčije in Francije. Našo državo bo zastopal univ. profesor dr. Aleksander Belič iz Belgrada, tajnik Akad. znanosti Pavle Popovič ter univ. profesorja dr. Stcpan Kul-patin in Evgen Spctkorskij. Od Slovencev gre na kongres dr. Breznik in dr. Vidic, zagrebško univerzo bo zastopal profesor dr. Ilešič. Med ostalimi udclcžcnci se navajajo še dr. Aleksijc Jelačič, dr. Radoslav Grujič ter dr. Vladimir Rozov in gospa iz Skoplja, poleg tega pa še nekateri drugi slavisti. Novi gojenci intendantshe šole Na podlagi člena 37. naredbo v administrativni šoli, je minister vojne in mornarice sklenil, da se letos sprejme v nižjo šolo in-lendantske akademije 50 gojencev. Med njimi so sprejeti ti-lo Slovenci: podnarednik Mi-jo Rudež ter kaplarji: Jožef Privšek, Rudolf Bogner, Zvonimir Glavan, Franjo Gričar in Stanko Gorjanec. Nova vlada v Bolgariji Sofija, 29. sept. AA. »Utro« javlja, da je nedavni sestanek predsednika Ljapčeva in šefa socialistične stranke Hriste Pastuhova, clo katerega jc došla n.-. željo Ljapčeva, dal povod, da so sc v političnih krogih pojavila mnenja o možnosti formiranja nove vlade Ljapčev — Burov — Pastuhov. Patriarh Vasilije umrl Atene, 29. sept. AA. Iz Carigrada poročajo, da jc tamkaj umrl patrijarh Ekonomske cerkve Vasilije. Vest o njegovi smrti jc izzvala v Atenah splošno žalost. Turčija odpove pogodbo z Bolgari jo Sofija, 29. sept. AA. »Utro« poroča, da poteče trgovinska pogodba med Bolgarsko in Turčijo 15. marca prihodnjega leta in da je turška vlada sklenila odpovedati pogodbo, o čemer bo obvestila bolgarsko vlado v po-četku oktobra. V Avstriji zvišali obresti za vloge Dunaj, 29. sept. (Tel. Slov. Listu«.) Radi zvišanja avstrijske bančne mere so sedaj tudi dunajske banke zvišale kondicije za Obrestna mera za hranilne vloge znaša sedaj pri takojšnji odpovedi f> in V\ %, pri enomesečni odpovedi (5 in pol %, pri dvomesečni 6 in ''A odstotka in pri trimesečni odpovedi 1%. Lesene hsše Znano je, da je največje bogastvo Slovenije njen les. To bogasivo nima za nas samo stvarne vrednosti, ampak tudi ziuuno ideeiuo j vrednost, ker ie znaten del tega bogastva v | narodnih rokah. Zato pa je treba tem bolj paziti, da nam to bogastvo ne skopni v rokah, ampak da izvlečemo iz njega čini več korisii. Dandanes prodaja Slovenija večino svojega lesa neobdelanega v tuje kraje. To jc škoda, ki se pa ne tla popraviti čez noč. Lepi začetki naše domače Uo-ne obrti in industrije pa opravičujejo upanje, da bomo prodajali v doglednem času znatno večje količine obdelanega in predelanega lesa v tujino kakor pa danes, tako da bodo in: sli domačini tudi pri predelavi svoj zaslužek. Konkurenca z deželami, ki imajo že vi- j soko razvito lesno industrijo, pa jc za nas začetnike jako težka. Saj se niti tujih prekupcev I ne moremo zlepa otresti in se kar ne moremo povzpeli do prodaje našega lesa direktnim konzumentom, kar pomeni za naše lesne pro-ducente milijonske izgube na leto na korist tujim prekupcem. Se težji je in bo boj s tujo obrtjo in industrijo, ki si je svetovni trg že kar razdelila in ki z vso silo svojega kapitala pade po vsakem, ki bi ji hodil v škodo. Toliko večja mora biti torej naša skrb, da krije domača lesna obrt vsaj večji dei domače potrebe. j V tem oziru se odpira slovenskim lesnim producentom in lesnim obrtnikom še jako ši- I roko polje. V prvi vrsti mislimo tu na razne j Egradhe iz lesa, ki so pri nas v najnovejšem 1 času prišle že skoro ob ves kredit, dočini jih v deželah, kjer vlada naravnost pomanjkanje lesa, kar forsirajo. Kdor je imel priložnost potovati po Nemčiji in kdor se ni ustavljal le po velikih mestih, ampak ga je zaneslo tudi nekoliko na deželo, je gotovo videl vsepovsod jako velike naselbine, a vse iz lesa. V najnovejšem času se pojavljajo lesene zgradbe tudi v okolici velikih mest, čeprav je ravno tam opeke in cementa na razpolago več kot dovolj. To so znane weekend -hiš£ in hišice, kjer pa ljudje ne prebivajo le po dva dni v tednu, ampak stalno. V alpskih pokrajinah, kamor spada tudi naša Slovenija, so pa lesene kmečke lii.še naravnost tipične, čeprav je v alpskih deželah kamenja in peska in apna dovolj na razpolago. Znano je, da dočakajo solidne lesene hiše v Alpah kljub vsem vremenskim neprilikam jako visoko starost, kar dokazujejo v les vrezane letnice. Nekdanji alpski prebivalci gotovo niso gradili svotik lesenih hiš brez. tehtnih vzrokov in 'tudi ne brez vsakega izkustva. Les je zelo odporen proti vlagi, je prožen in »diha«. Pozimi je najbolj topla lesena hiša. Takih dobrih lastnosti lesa bi lahko še našteli mnogo. Kljub temu pa so izpodrinili lesene stavbe v najnovejšem času opeka, kamen in cement, menda v prvi vrsti zaradi bojazni ljudi pred požari, čeprav se z lesom glede obdržavanja toplote, ; dihanja-; iu tudi glede trpe/.nosti vsak drugi gradbeni material težko meri. Strah pred ognjem pa dandanes ni več tako utemeljen, kakor je bil nekdaj. Danes ima skoro že vsaka vas svoj vodovod in svoje gasilno društvo z. motorno brizgalno. Poleni znamo dandanes les napraviti skoro negorljiv. Obdelovanje in predelovanje gradbenega lesa Je sploh tako napredovalo, da les kot gradbeni material vedno bolj pridobiva na veljavi in ta napredek je bil tudi merodajen, da so že v mnogih nemških mestih (n. pr. v Celovcu) temeljito izpremenili stare stavbene določbe na korist lesa, ki je bil prej ravno zaradi nevarnosti ognja docela prepovedan. S tem, da novi stavbeni redi v Avstriji in v Nemčiji in mogoče tudi drugod zopet dovoljujejo les kot gradbeni materi jul, so dosegli, da se je začela povsod jako lepo razvijati lesna gradbena obrt. V okrilju avstrijske Zveze industrijcev se je ustanovilo celo posebno združenje lesnih industrijcev za lesene zgradbe, ki študira z najmodernejšimi pomoč-ki vsakovrstne lastnosti raznih lesnih sort. Poseben študijski zavod je natančno preiskal in še preiskuje, kdaj je treba les za zgradbe sekati, kako ga je treba obdelati in kako hraniti itd., da odgovarja vsem potrebam na trpežnost, na ohranitev toplote in na higieno in snago. Na podlagi teh znanstvenih raziskovanj je bilo mogoče ustvarili posebne tipe za lesene zgradbe, kar je seveda zgradbe iz lesa silno pocenilo napram opeki in cementu. Kaj pomeni ta napredek za omiljen je stanovanjske mizerije, je jasno na prvi pogled. l>obro stanovanje je podlaga vse higiene in v veliki meri tudi morale. Nova gradbena lesna industrija pa ima poleg lega še ogromen narodnogospodarski pomen, ker omogoča dobro vnovčenje domačega lesa doma in s tem odpira domačinom nove vire zaslužka. Pri nas v tem oziru še ni videti nobenega napredka. Naši mestni stavbeni redi so ostali, kakršni so, in se nič ne menijo za to, kar se godi v naši neposredni bližini. Do Celovca in do Dunaja pa vendar ni tako daleč in taka pot bi se prav gotovo izplačala. Seveda, lastniki opekarn in Upravni svetniki akcijskih družb za cement bi gotovo godrnjali in se upirali za nje neprijetnim novolarijain, toda interes skoro cele Slovenije mora biti vendarle večji kakor koristi nekaj malo oseb, in če so še lako vplivne. Zato bo treba tudi glede lesa in njegove moderne uporabe za stavbe pogledati nekoliko preko meje in se učiti, kar našemu gospodarstvu gotovo ne bo v škodo. Tudi pri nas bo mogoče pripravljati les za stavbe po izkušnjah moderne lesne tehnike in tudi pri nas se bodo dali ustvariti stavbeni tipi, ki bodo marsikomu pomogli do skromnega lastnega doma, samo resne volje in nekaj odločnosti in podjetnosti bo treba. Novosadska vremenska napoved. Večinoma jasno po vsej državi. Slabotni vetrovi v vzhodnem kvadrantu. Temperatura bo še nadalje pa dala. SvetovacSavske stavnosU v Pragi Praga, 29. sept. (Tel. »Slov. listu«.) Na današnji tretji dan svctovaeiavskih slovesnosti so prenesli relikvije sv. Vaclava s Hradčina na ViSehrad, kjer so bile izpo-.tuvljcne do opoldne. Dopoldne se je začel v praški re-prczentacijski hiši mednarodni kongres katoliške mladine in občni zbor organizacije katoliških intelektualcev. Višek slavnosti pa je bil vsekakor veliki sprevod z relikvijami sv. Vaclava i z višehrad-ske cerkve v Hradčin. Toliko lepote in cerkvenega sijaja je Praga Ie redkokdaj vid" la. Sprevod se je delil v dve skupini, posvetno in duhovniško. Na čelu je korakala skupina mladine v narodnih nošah iz Podkarpatske Rusije, Slovaške, Moravske, Šlezije in Češke. Nato je sledila vojaška častna straža, za katero so peljali n? topovski lafeti čelado, meč in oklep sv. Vaclava. Potem so se v nepregledni vrsti razvili legijonarji, kmetska ko- njenica, brezštevilne skupine žensk v vseh mogočih narodnih nošah, domača in inozemska moška in ženska društva, krščanski kmetje na konjih in peš, nato skupina legijonarjev s češko zastavo kronanja, morje zastav s slikami sv. Vaclava, marijanske kongregacije in razni ženski redi. Dalje so sledili redovniki in duhovščina. Na pozlačeni nosilnici so člani kapitlja nosili pozlačeno škrinjo z lobanjo sv. Vaclava, okrašeno z diademom. Za njo je šla duhovščina višehradskega in šentvidskega kapitlja, zastopniki vseučilišča s pedeli in posvetni dostojanstveniki. Sprevod so zaključili telovadci na konjih in policijska konj niča, za njimi pa nepregledna množica ljudstva. I Pred škofijsko palačo je pričakoval sprevod, j ki jc trajal dve uri, nadškof dr. Kordač z drugimi nadškofi in škofi, ki so potem relikvije j prenesli zopet nazaj v cerkev sv. Vida, kjer je bil blagoslov. Tajne site v Bolgariji ms delu Sofija, 29. sept. (Tel. »Slov. Listu«.) Tukajšnja policija je pred par dnevi dobila obvestilo, da se je tolpi sedmih emigrantov pod vodstvom nevarnega roparja Uiunova posrečilo prekoračiti bolgarsko mejo in priti v notranjost Bolgarske. Včeraj se je posrečilo zalotiti enega člana te tolpe na poti v Varno. Pri zaslišanju je aretiranec priznal, da je njegova tolpa nameravala včeraj dopoldne izvršiti napad na varnski brzovlak, v katerem se je vozil tudi prometni minister Maždarov. Vlak so še pravočasno ustavili pri postaji Červenbereng. Poslali so naprej lokomotivo, ki je brez ne- zgode prevozila ogroženo progo. Policija smatra, da je tolpa radi aretacije njenega člana napad opustila. Policija in vojaštvo zasleduje tolpo in upajo, da jo bodo dobili. Sofja, 29. sept. AA. »Zora« poroča, da je bil v pretekli noči ob 11.30 v ulici Dunav umorjen tovarnar čevljev Mojzos Kohen. Ustrelili sta ga dve neznani osebi. Pri umorjencu ' so našli v listnici njegove listine in 9500 levov. Očividci izpovedujejo, da je eden izmed na-j padalcev v trenutku, ko je str-ljal na Koena, zaklicali evo ti. Domnevajo, da je bil umor izvršen iz osvete ali pa iz političnih razlogov. Tast usireiil svojega zeta Belgrad, 29. septembra. Strašen zločin je bil izvršen pred včerajšnjim v indjiji. Tam je bil ubit Zivko Nikolič, rezervni častnik in ekonom, ki je bil znan kot pošten človek. Zivko Nikolič je bil dopoldne na sejmu, kjer se je v družbi svojih prijateljev zabaval v šotoru za pijačo. Mimo je prišel njegov taat Joca Savič, ki je ostro pogledal Nikoliča ter mu nekaj zašepetal na t:"esa. Nikolič je bil potem še bolj vesel. Opoldne se je Nikolič vrnil domov. Kaj se je dogodilo doma pred ubojem, ni znano. V prepiru je Joca Savič ustrelil petkrat v Nikoliča in ga zndel trikrat v trebuh, enkrat v glavo in enkrat v desno nogo. Ni- količa so napol mrtvega prepeljali v sana-torij, kjer je kmalu uir.rl radi velike izgube krvi. Truplo so prepeljali v novosadsko bolnišnico na obdukcijo. Do zločina je prišlo radi tega, ker je na domu Zivko Nikoliča stalno vladal prepir. Živko se je vedno prepiral s svojo ženo in v takem prepiru ga je last tudi ubil. Najbrže gre pri vsej stvari za premišljen umor, zakaj Joca Savič je ubil Nikoliča z njegovim lastnim revolverjem, ki si ga je tri dni poprej prilastil. Joca Savič je bil takoj po zločinu aretiran in izročen državnemu pravdništvu v Sremski Milrovici. Krvava hšiha meil razbojniki m orožniki C - Ivanjica, 29. sept. (Tel. »Sle*. fistu«.) Razbojniška tolpa je skupno z zloglasnim hajdukom Milanom Tomičem iz vasi Muskovice iz zasede napadla orožniško četo med Vučko-vicami in Liso. Orožniki so začeli streljali ter se je med njimi in razbojniki razvila krvava bitka. Prebivalstvo se je s kraja zelo razburilo, ko pa so kmetje zvedeli, za kaj pravzaprav e knnave Ogijc prvo v r.ajboliš1 kvaliteti Telefon 2020 Ljubljanska nedeljska kronika Nočno lekarniško službo imajo drevi: Mr. Trn. koozy ded, Mestni trg 4 in Mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20. lbanova drama »Strahovi« se ponovi danes v ponedeljek zvečer ob 20 v ljubljanski drami in sicer za abonente reda A. Zasedba ista kakor pri prvi vprizorilvi minoio sreda. * Prvo, kar je kronist včeraj opazil v Ljubljani, je blio to, da »e je prav mnego Ljubljančanov že odelo v suknje In plašče, kljub temu, da je sijalo solnce ves dan. Ljubljančani so včerajšnjo krasno nedeljo temeljito izrabili, dobro vedoč, da nemara že prihodnjo nedeljo ne bo nič z izleti. Zato so bilu včeraj vprežeua v promet prav vsa vozila, kolikor jih -premore LJubljana, od nabito polnili vlakov in do zadnjega količka prenapolnjenih avtobusov, pa do navadnih koles, vse je bilo na cesli. Ostali Ljubljančani, ki si radi visokega datuma v mesecu niso mogli privoščiti izleta, so jo pa mahnili na Rožnik In Golovec. Tam zori sedaj kostanj in zaio sta bila oba hriba včeraj polna nabiralcev tega žlahtnega sadu. Samo malo več obzirnosti bi svetovali tem nabiralcem, zlesti mladini. Nihče nima nič proti temu, da se pobira kostanj, toda grd vandahzem je, Če pri tem nabiralci trgajo in lomijo cele veje s dreves. Ce bo šlo tako dalje, kakor se je pričelo sedaj, se znamo Ljubljančani lepega dne znajti v položaju, d* bnnio imeli mesto senčnatih gozdov v okolici le gola, okleščena debla. Predzadnji dan v mesecu se ie poznal tudi v policijski kroniki. Samo dva pijanca sta bila aretirana radi nedostojnesti, ovaden pa radi ku-1 jen ja nočnega miru ali podobnega prestopka ni bil nihče. Za nedeljo je to nenavaden slučaj. V noči od soaole na nedeljo se je piipctil na peril r T ji Ljubljane večji vlom. Na križišču ceste v Zeleno j mo in Ljubljanske ulice je stražnik cb pol dveh ponoči ugotovil, da je bilo vlomljeno v barako trafike Frančiške šini eno ve. Neznan tat je z zidarsko klanfo odtrgal iz zadn'e stene banke tri deske in se spkzil s' ; zi odprtino v barako ter jo vso izplcnil. Zjutraj je Smonova ugotovila, da je izginilo *jO zavoji kov tobaka Neretva, Morava, Zeta in Sava, nekaj tobaka za pipo, dve Skatlji Zeta cigaret, cigare, cigarctui papirčki, pisalni papir, piškoti, salama, bonboni, kruh ter pet steklenic Chabrsa. Šmonova, revna vdova s Sela, trpi okrog 700 Din škode ui je ta vlom zanjo hud udarec. Drug vlom je bil izvršen v jedilno shrambo strojevodje Antona Siugo na Viču 75. Vlomilec so je zanimal, kaj je v raznih zapečatenih steklenicah, toda bit je razočaran: bilo je le vkuiiano sočivje. Nekaj pa ie tat le odnesel, tako, da trpi Sluga okreg 'JOO Din škode. Tesarju Jakobu Jonšovcu je bilo izpred koti-zuma v Zvezdi ukradena kol«, vredno loOO Din. Kolo je bilo znamke Oreon Delavcu Frmcu Marnu je bil v Cerkveni u'ici ukraden s kolesi zavoj perila, vreden 300 Din. Prijavljena sta tudi dva karr.mbola. HI pec P. K. iz Krekovega je na Mir u s težkim vozom stri kolo delovodje Konrada Sakside, ki je oškodovan za približno 4M Din. Ko so hlapca vprašali, kdo bo plačal škodo, so je ta drzno odrezal: ,?Pla-čal jo bo sv. Duh!« Aretacije so bile izvršene štiri: poleg dvrli pijancev je bil aretiran še neki nasilnež iu neko mlado dekle radi tatvine žepne ure. Ost Mili prestopkov skoraj ni, če izvzamemo en slučaj izzivanja vojaške straže In dvanajst cesinopoHcijsklli prestopkov. Mariborska nedelm Predvsem v znamenju ctvoriive nove sezone kuUnmeya dcio smo obhajali danes praznik sv. Mihaela. Krščanska ženska zveza je otvorila v bivšem mestnem kinu vrsto svojih letošnjih kulturnih prireditev s skioptionim predavanjem gosp. ravnatelja dr. Mirta >0 življenju sv. Cirila in Metoda . V Onila-dinskem domu pa se je vršila otvoritvena svečan st v letošnji sezoni kul urnega dela Katoliške cmi.t-dine. Bogat spored, ki je obsegal razne dramatske, glasbene in dcklamacljske točke, je splošno ugajal. V središču cele prireditve pa je bila programa! ična beseda voditelja katoliške oniladine, pre luašana z za.. Min ter prepojena z duhom ljubezni do dela po programu katoliške akcije. Množica Mariborčanov se .,e ob večernih urah :,;ieda pred unicnskini kinom, kjer se je za uvod v filmsko sezono 1928-30 predvajal kulturni film Prosvelne zveze .-Sestra Marija«. Pa tudi po 6, iiijiii !ii ih so šla nedeljska mariborska pola. Redki in vse redkejši sc. ki fe ob nedeljah podijo po raznih pohorskih in koajaških planinskih postojankah. Vse .nanj .i i h je, ki vstopajo v rani uri na koroški vlak. Zato pa je nedeljska pozornost Mariborčanov uravnana v tej prehodni dobi drugim toriščem živahnega tadejstvovanja. Promenada narašča — za mladino; p/eoin/aivejii izleti v okoliške vinograde — za !L.e, ki jih imajo, pa tudi za druge, ki talce poznajo; v nad meslilo pa so nazadnje dobre tudi mnogoštevilno in posebno Mariboru priljubljene »vinske trgal ve«, kakor so jih danes na 19. pobinkešt-no nedeljo priredili naši vrli poštarji pri Reibenšuhu v Pobrežju; pekrski gasilci in pa Ucevinsko pevsko društvo »Lune-: pri Vombeku. Take so mariborsko jesenske nedelje, če jih obseva žar in toplota solnč.nili pramenov. Sredi takega nedeljskega vrvenja na je zbudil nemalo pozornost neki K., ki je v znak prolesla stal celi dve uri na voglu Gosposke ulice in Glavnega trga — na prednji strani jc visela lepenka, na kateri jo bila napisana njegova pogodba z nekim tukajšnjim stavbnim podjetjem, kjer je bil uslužben, in v kateri se predvideva enomesečni odpovedni rok. Spodaj pa besedilo odpovedi, ki se glasi na 14-dnevni odpovedni rok. V policijskih bukvah jo danes ltar mrgolelo najraznevrstnejših slučajev, ki spadajo v običa.ioi policijski drobiž. Omembe vreden je vlom v gosiil-no »Pri Škorcu« na Vodnikovem trgu, kjer ao po-nočni rokovnjaoi udrll s ponarejenim ključem v gostilniške prostore, pretaknili razne predale, pobrali iz njih kar je bilo še cigaret, razen tega pa je z nU-mi vred vzela noč ludi 7G0 dinarjev. — Obiluje pa v posebni mori beločnica nedeljskih spopadov ter fizičnih obračunov. 42-lclni trg, pomočnik jo je ža na vse zgodaj t. j. ob 1 skupil pri nekem prelr u in je moral iskati pomoči pri reševalnem oddelku. Ko pa se je že jelo svilati, je v neki gostilni pri sv. Pelru zopet tekla kri. Žriev je postal pri leni 34-letni voznik Anton Hrk iz Sv. Petra, ki je dobil težke rane na čelu in zadnjem delu glave. Težko ranjenega je reševalni avto prepeljal v' bolnico. Kazen tega je moral reševalni oddelek intervenirali še v več. slučajih. 42-letni oskrbnik Lenart Divjak iz Jareninskeja dola je padel z drvečega avtomobila in se pri padcu težko poškodoval na glavi. Na Koroški cesii se je ob epfepličnem napadu zrušil zasebnik Anton Kocbek. V LimbuSu pa se |e 8t-le!ni soprogi strojevodje tako nesrečno spodrsnilo, da si je pri padcu zlomila desna nogo, V veh omenjenih slučajih je posredovala tukajšnja reševalna postaja. Maedonaldova pot v Ameriko London, 29. sept. (Tel. Slov. Listu.«) Radi goste megle se je odhod »Berengarije« iz Soulhamptona v Ameriko zavlekel za dve uri. Na krovu se nahaja angleški ministrski predsednik Macdonald, ki je prišel na ladjo že ! zelo zgodaj. Poslovil se je od svojega sina in j mlajše hčerke, doeiiu ga starejša hčerka 1/a-bela spremlja na potu v Ameriko. Maniiest na delavsko stranko. London, 29. sept. (Te!, »Slov listu-.) Macdonald je pred svojim od potovanjem v A meriko izdal na delavske stranko, ki zboruje v ponedeljek v Brightonu, manifest, v katerem naglaša, da jc treba sedaj po sijajnih zunanjepolitičnih uspehih delaveke vlade v Haagu, Ženevi in v vprašanju razorožitve na morju odločno stremeti po demokratičnem napredku na domači fronti. V zimskem zasedanju parlamenta se bo treba lotiti stanovanjskega vprašanja, reforme socijalnega zavarovanja, skrbstva za brezposelne in reforme reakcionarnih organizacij, uvedenih po konservativcih, kakor tudi poskusiti, da se montanska Industrija, ki je zušia v močvirje, zopet spravi na zdrava tla. Ven'ze*Q8 v Berlinu Atene, 29. sept. (Tel. »Slov. Listu «) Včeraj zvečer ss je grški ministrski predsednik Venizelos v spremstvu 8\ oje soprege odpeljal iz Pariza v Berlin. S tem bo dana prilika, da se ugotovijo prijateljski odnošaji med Nemčijo in Grčijo, ki postajajo vedno toplejši. Nemčija je največji odjemalec grškega tobaka, ki se uvaža v vedno večji meri. Venizelos bo z nemškimi državniki govoril v prvi vrsti o gospodarskih vprašanjih, pred vsem o uvozu tobaka. Splošno vlada mnenje, da bo ta, po vojni pni sestanek med nemškimi in grškimi državniki rodil najboljše uspehe. f?fioc! Bolfj;ars*;e na more Sofija, 29 sept. AA. »Ufro« objavlja razgovor grškega delegata na parlamentarni trgovski konferenci v Berlinu Kafandarisa s svojim dopisnikom. Kafandaris je med ostalim dejal: Vprašanje izhoda Bolgarske na Egejsko morje je urejeno z mirovno pogodbo. Mi smo pripravljeni dati Bolgarski gospodarski izhod na morje, ne moremo se pa zadovolj'ti z njeno željo po svobodnem teritorijalnsm izhodu. Kar se tiče vprašanja vzhodnih reparacij, je življenjskega pomena za Grško, ki mora dobiti svojo kvoto po Youngovem načrtu. V kolikor se to tiče Bolgarske, spada v pristojnost Ve-nizelosa, ki se sedaj bavi s tem vprašanjem. Sneg v Bolgariji Sofija, 29. sept. AA. »Utro« poroča, da Je po vsej Bolgarski naglo padla temperatura in da je na Piricu, Rodopih, Rilu in Balkanu ponovno zapadel sneg. V mnogih krajih je padala tudi toča. Na jahti okrog sveta Pariz, 29. sept. (Tel. »Slov. Listu«.) Včeraj zvečer je torpedni rušilec 315 po Seini pripeljal v Pariz jahto Allana Gerbaulta, ki je z jahto potoval okoli sveta. Zasidrala se je v bližini Plače de la Concorde, kjer je »pu-ščavnlka oceanov« pozdravljala številna množica ljudstva. Popoldne je Gerbault cdšel v mornariško ministrstvo, kjer sta ga v odsotnosti ministra sprejela dva podadmirala, katera sta potem Gerbaultu vrnila poset na njegovi jahti. Spori Plevnfno prvenstvo sredn'';h šol Vkljub pozni sezoni so se včeraj vršile v kopališču Ilirije plavalne tekuie srednješolcev. Predvsem so tekmovali med seboj člani naših športnih klubov — dijaki za pr.enslvo svojih zavodov. Od zadnjih tekem pa do včeraj se je pokazal velik napredek našega plavalnega športa. To velja zlat«'i še za one plavalce, ki so imeli priliko trenirati še pod vodstvom trenerja Ilirije. Najbolj viden je napredek naše ženske mladine. Dosežena s'a bila na dveh progah rezul ata boljša od obstoječ;h drž ivnih rekordov. Tudi obisk prireditve ie bil dober. Kovino stanje ločk: 1. 1. drž. gimnazija 131 ločk. 2. Žcn3':a realna gimnazija 104 „ 3. III. drž. gimnazija 98 ., 4. Realka 53 „ 5 Trg.akademija 14 „ (i. Tehnična srerfnia šola K ' ,, 7. II. drž. gimnazija • 5 „ Kazen a Maribor : Ilirija 17 6 (9 4). Prva jesenska prvenstvena hazena tekma je končala z nepričakovano visoko zmatfo družine državnega prvaka. V celoti je mariborska družina podala bolj skupno in smiselno igro. Glavna opora družine je izborna branilka, ki je s svojo igro v drugem polčasu za'livi!a. Dru"ina Ilirije ni podala pričakovane Hre. Napad je še na;boljši del družine, a zamudilo se je pa dosti lepih prilik 7. ol;le-van;em v streljanju. V polju sla si bili družini enakovredni in je rezultat po pn'cku igre veliko previsoko izražen. Tekmo je sodil g. Sancin prav dobro. No$om*t III. i?i : Svoboda 5 3 (3:9). Ta prvenrtvena tekma Ili.ije z najmlajšim prvo:asrcdnim klubom bi kmalu prinesla prcrc-nečenje. lliri>a je z vratarja >n leve la krilca nas'opi!a v isti portavi kakor prošlo redeljo. Svoboda je zai.^ ?'a dobro in bo to moJtvo, ako bo v t *j forr.i v prvc-*lvu resno ogrožalo vodilne klube. — Ill-ija rer. : Svobo la rez. 52 '1:1). Pi!mo 'e s Jadran C Primorje ie v Jadranu naletelo na nrotivnika, ki ie zaigral zelo požrtvovalno. Svoje premoM Piimorie ni mo'lo do-ela irko'istiti, strclialo se jc veliko premalo. — P 1-moije rez. : Jadran rez 4-1. Slovan : Reka 7 2 (4 2). Moštvo Slovana, ki je v prošli sezoni doseglo najboljši rezultat proti Primorju, se za to pvvenftvco sezono ni dorti pripravilo. Vsem igralcem se pozna pomanjkanje treninga. Reka ;'e podala lepo komoinacijsko igro, ' podlegla je pa t«mpu, ki ga je sama (orsirala. ! Nu'uknr : Krekovo 3:1. Agilni Natakar je zasluženo premagal Krakovčane. Mariborski spori Nogometna tekma SK Rapid : SK Svoboda se je končala z 10:0 (6:0). Jesenska nogometna tekma mariborskegu okrož>a sc je začela s tekmo Rapid : Svoboda. Svoboda v današnji sestavi, v kateri je nastopiilo samo 8 igralcev, število, ki sc jc šele v 12 minuti zvijalo na 9, ni resen nasprot-nik. Ker takšne tekme nimajo absolutno nikakega športnega pomena in sc niti ne morejo smatrati za trening bi bilo boljje, da bi spolh odpadlo. Klub, ki razpolaga z 9 verificiranimi igralci, naj prej organizira svojo sekcijo in potem nastopi v prvenstveni tekmi. Sodil je Fischer precej ležerno. Prvenstvena tekma SK Maribor rez. : SK Železničar r«z. je končala s 4:3 (2:1) ter znači zasluženo zmago tehniško bolišega moštva "Maribora«. Sodil je Nemec dobro. Druga prvenstvena tekma SK Maribor : SK Železničar je končala s 4:2 (1:0). Tudi v tej tekmi je »Maribor« zmago zaslužil. Kljub ostri igri je bila tekma fair: Gospod Frankelj je bil strog in objektiven sodnik, »Maribor« je raslopil v obič?'ni postavi in je podal lepo igro. Obrambni trio jc v vsakem oziru zadovoljil in ga radi dobljenih golov ne zadene nikaka krivda, Krilska vrsta jc bila v obrambnem in v napadalnem oziru na mestu. Napad jc lepo in smiselno kombiniral in tudi precej streljal. Posebno omemamo vzorno igro fcer-toncljo. »Železničar« jc postavil požrtvovalno moštvo. Obrambni trio je bil dober, vendar ne vedno dora*"! rafiniranim napadom Mariborovim«. V krilski vrsti ie bil pri obrambi in napadu dober cdir.o Fraigez. Za -.Maribor« je zabil 2 gola IJcr-toncelj, po 1 pa Koren in Neižar, za *Železničarja-pa oba gola Oačnik. Inozemski svort Atletske tekme v Atcuah. Atene, 29 septembra. (AA) Danes je bil >:.:d-nji dan tekem med balkanskimi atletskimi društvi. Tek m m je prisostvovalo nr.d čO tisoč gledalcev. Pri tekm li v teku nT 4€0 m sta došla kot prvi in drugi na cilj Grka, kot tretji pa Runiun. V teku na 400 in z z prekami sla bila prvi in drugi Grka, tretji pa Jvoslovnn Fronberger V teku na 200 n; sla bila prvi in drugi G-kn, tretji in četrti na Ju-goshvann. V teku na iy imeli že dovo'j strahu zaradi rdeče noči. Tako se je neslavno končal rdeči dan v kozaških vaseh. JOITolup Liubl ana - Stari trg 2 - Ha vogalu Trgovina z mnnufakturnim blagom — velika i/.bira oblek lastnega izdelku čeških iu domačih lov^rn sukua in hla-čevine. Velika zaloga klobukov, čepic in raznega perila — Moje geslo je: Dobro Miipo M/ht: r.eac Priporuča s«o'o gostilno „pod Tiančo" Med tednom Sedeli smo v ljubljanski Zvezdi prav ob robu Kongresnega trga, kamor smo si prinesli klop iz drevoreda, da nas je grelo ljubo solnce — solnce mera biti vedno ljubo, sicer ni solnce — in nam podilo stare prehlade iz neg v rame in nazai. Bili smo štirje modrijani skupaj, ki smo izj:cd globeko na čelo potisnjenih klojukov gledali tja daleč v Vegovo ulico. Tam na koncu Vegove ulice je stalo precej ljudi. Iz daljave je bilo videti, da eni delajo, drugi jih pa gledajo. Mi smo pa oboje gledali, kar je vsekakor piijetiiejše kakor pa delali. Dolgo srno gledali tisti kup ljudi in molčali. Nazadnje se je pa le eden oglasil: »Prav treba je vsega tega! Iliše naj bi zidali, hiše, da bi človek dobil stanovanje. Cemu pa bo six>menik? Ljudi pa nič koliko, ki komaj čakajo na službo, stanovanje in podf>oro. pa kar nič ni, da bi si revež privoščil včasih vsaj osminko dalmatinsa. Taki mestni očetie — nak ...« »Pa kakšen spomenik!« se je odhrknil drugi in si popravil klobuk. »Kaj pa naj mi v Ljubljani z Napoleonom? Ali ie bil mar ljubljanski župan? Ali smo mi Francozi? Pa pravijo, da bodo izstavili tak spomenik, ki ga bo samo steber. Ali se to spodobi za cesarja? NajX)leon je bil pa cesar, čeprav samo francoski, in vojvoda je bil in tak mora jahali na konju in sabljo držati v roki kakor Jelačič v Zagrebu. Kcnj se mora pa vzpenjati, tako da stoji samo na zadnjih nogah, da je kaj figure. Ob straneh bi morali postaviti francoske grenardirje ali pa ka-non na polomljenem kolesu. Tako bi bilo žc nekaj rešpelda jsred cesarjem, ne pa tak-le steber, kakor bi ga boleli oberili. Saj pravim, ljudje so trapasti, oni na magistratu pa menda tudi, da nič ne vidijo in ne slišijo.« Tako smo modrovali mi Štirje modrijani še dolgo, dokler se nismo počasi razšli: eden »pod Skaleo« pri Križankah, drugi k »Panju«, dva sva jo pa mahnila v Šiško. Zadovoljni fino bili vsi. ker smo si med seboj povedali, kakšni bedaki so drugi. Za človeka je včasih zelo nerodno, če sam nc vč prav, kaj je. Sediš v družbi in pritrjuješ na desno in levo, dokler te hudobci ne spravijo v zadrego in potisnejo v kot, da se moraš odločili in jasno povedati, kdo si, kaj si in kako in zakaj. Rad bi kaj rekel — pa se zbojiš tistih zlobnih oči, ki te kar prebada.'o. Hočeš biti krop, pa se zbojiš mrzle vode, in rad bi bi! veda, pa se ustrašiš, da te bodo poparili s kropem. Mučni so taki položaji in zelo sitni in neprijetni. Tudi jaz dolgo nisem vedel, čegav sem. Ko sem nosil šc hlače ua počcjinjo — Nemci so rekli takim hlačam -Sehnellfcuerhosen« — smo se podili otroci ob obeh bregovih Save, ki je takrat delila Kranjce in Štajerce. Oni so na nas kričali: »Kranjc je prvi za bikom,* mi smo ?e pa zadirali nazaj: »Stajerc pa bik.« (Pri nas ne pravimo bk, ampak bik.) Tako smo zvedeli brez šele in brezovke, da smo mi »Kranjci«, drugi pa »Štajcrci«. Rajnki oče so pa rekli, da smo vsi skupaj bikci. To nas ]5a ni prav nič motilo, da ne bi hodili v bratski slogi lomit koruze in grebst krompirja na tuje njive in nikdar na naše.Talco smo se »Kranjci« in >-Šlajerci« že takrat ujedinili v znamenju lumparije. Ko so nam knofe na hlačah prešili, smo morali v šolo, lelo za letom. Najprej so nas kvarili doma, ker pa lo še ni bilo zadosli, so nas nekaj poslali v Ljulljano. 'lam smo se znašli »Kranjci« in »Štajerci« in »Korošci«. Spočetka smo se še kregali in pretepali med seboj kot nekdaj ob Savi, pozneje pa ne več, ker nas je ujedinil s'ožen odjx>r proti profesorjem. Ti so bili naši skupni sovražniki in zatiralci. Samo enega smo imeli radi in ta nam je enkrat povedal, da smo Slovenci. Povedal nam je pa to nekako plašno in skoraj na skrivaj, na uho. In ker nam je to povedal na skrivaj, smo mu vsi verjeli. Tako smo zvedeli, da nismo »Kranici« in »Štajerci«, ampak Slovenci in da je naš jezik slovenski jezik. Iz šele naj povem še to. da so nam pozneje, ko smo začc'1 že nosili Irde 01 . 'iid<\ učeni pr -iesorji ua vso moč dojsovcdovali, da moramo uiti in da tudi smo Avstrijci. Pa tudi to so nam povedali, da je bil Napoleon velik sovražnik Avstrije in avstrijskega cesarja in da je samo njegovo sovraštvo do Avstrije rodilo »Ilirijo«. Za »Ilirijo« se je navduševal samo neki Vodnik, ampak ta človek ni bil nič prida, tako da bi ga bili kmalu zaprli, kar je tudi zaslužil. Meni tisto o Avstriji ni bilo posebno všeč, Ilirija me je pa precej bod'a, ker je bi!a Ilirija nekaj takega, zaradi česar je bil človek lahko še zaprt, kar mora biti nekaj prav imenitnega. V šoli so zapirali namreč samo najbolj žive fante, ki so za nas nekaj pomenili, ker so nas vse vodili. Tako smo srečno prijadrali od »Kranjcev« in »Štajercev« že do Ilirov. Teh izkustev in spoznanj pa 5e ni bilo dovolj. V teku let smo zvedeli, da mi nismo samo Kranjci iu Slovenci, ampak smo tudi Jugoslovani in Slovani. Kar vedno več nas je bilo, dokler nas ni bilo toliko, da nas je med svetovno vojno kar zmanjkalo. Ko je namreč močno italijansko vino slavilo nad menoj noč za nočjo svoje največje zmage, sem bra1, da Kranjcev in Slovencev splch ni več, ampak da smo samo še Jugoslaveni. To jc trajala par let. Sedaj pa, ko se nagiblje moja življenska mera že k svojemu koncu, pa zopet izvem, da nisem več samo Jugo-slaven, ampak da moram biti zopet Slovenec i n Jugcslaven, če se nočem zameriti. Je res vrsg, čc človek nikdar ne more prav dognati, kaj jc in čegav je. Enkrat sem sicer to poskušal dognati natanko in sem prišel do zaključka, da mi »Kranjci« in »Štajerci« nismo samo Slovenci, ampak da smo res tudi Jugoslovani in Slovani; če srno |>a Slovani, snio Indogermani in ljudje; če smo pa ljudje, smo tudi sesavci in živali — no, ko sem pa prišel do živali, sem se kar samega sebe ustrašil. Mi živali? Kaj pa če smo le take živali, ki slovenske kože ne prenesč? Jaz res ne vem, čegav sem, ali sem Kranjec, ali Slovenec, ali Jugoslovan, ali žival... * • • V sobolo zvečer sem sc precej pozno vlofjel. V glavi se je kregalo v:c\| oK: vino, pivo, kava, čaj in žganje, "l ak i::v. pa rodi včasih čudne sanje. Meni se jc sanjalo to le: Sedeli smo štirje modrijani na mestni klopi ob robu Kongresnega trga in k obuke smo imeli globoko potisnjene na čelo zaradi ljubega solnca. K< smo se pregreh, smo odšli do spomenika na koncu Vegove ulice. Tam smo godrnjali in modrovali iu zabavljali na mestne očete, ki revežem še neslane I prežganke ne privoščijo, nato pa smo priccli obža-1 iovati ubogega Napoleona, ki mu ne privoščijo niii konja, da bi sc nanj vscdel, niti sablje niti starega | kanona iu grenadirja zraven. Naenkrat nas je bilo pa [»I. Kakor da ga jc i dal« zemlja, se je pojavil med nami mož bolj majh-I ue jiostave v visokih škorujih in v tesnih hlačah. : preko čela pa mu je visel mogočen šop las. Ta mož ■ se jc meni nič tebi nič vtaknil v naše modrovanje, i češ kaj narn ni prav. Pripovedovali sino in zabavljali, mož je pa poslušal. Ko smo nehali, je p,i dvignil uinko palčico in nam pokazal v kamen vklesane besede: ILIRIJA, VST AN'! »Ali veste, vi možje, Vaj je Ilirija? Ali r.izu-mete, kaj pravi vaš pesnik s temi besedami? Ali sploh veste, ce^avi ste? Ali razumete,- zakai jc dal vaš umetnik vklesati te besede v trdi kamen? V a : pesnik vam kliče lo sto let ILIRIJA, VST AN', v a š umetnik vam kleše v kamen in v srca ILIRIJA, VSTAN', jaz, francoski cesar, ;,m |xxlpisal. kar se Je redilo v dušah vaših najboljših tedanjih m.>ž. vi pa hočete konje in grenadirje iu kanonc in pre-žganko! Tukaj berite, desetkrat in stokrat berite, da vas bo enkrat minila vaša konj ka pamet sacre-bleu!« In mož je zopet pokaza! s tenko palčico na bo sede ILIRIJA, VSTAN'! Potem je zamahnil proti nam — in zbudil sem sc. Ob moji postelji ; - stala moja ?en* s kuhalnieo v roki. Deset je ;•„•! Vrtani! • Vstajal sem težko. Glava me jc IvJela. tod« lo Sem p« le vedel, d« so sanje imenitna iznajdba, če hočeš komu brezpogojno povedati kakšno grobost. Priporočilni svoj prvovrstni krn; ki :iti > I crnunodo 'n dame, Gjegorio, Mannniilm i ulic« 10 ua MirjU- Leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo. 41 Marquis Lantenac je videl ta divji beg. Lastnoročno je zabil z žeblji kanone in se potem hladnokrvno počasi umaknil zadnji. »Ni nobenega dvoma, kmetje ne zdržijo. Treba, da pridejo Angleži.« Zmaga je bila popolna. Gauvain se je obrnil k bataljonu ,Rdeča kapa': »Dvanajst vas je, pa ste vredni tisoč.« Pohvala poveljnika je v tistem času pomenila toliko ko častni križec. Guechamp je na Gauvainovo povelje presledoval begunce n jih veliko vjel zunaj trga. Kar ni utegnilo zbežati, se je predalo. Glavna ulica je bila posuta z mrtveci in ranjenimi. Semtertja se ie kakšna skupina obupno branila, dokler je niso pobili ali pa je vrgla stran orožje in prosila za pardon. Nek visok kmet, ki je kril svoje tovariše do zadnjega, dokler ni bil ranjen, je omahnil, opiraje se na steber. »Ti si hraber dečko,« mu je dejal Gauvain in mu ponudil roko. »Živel kralj!« je odgovoril kmet, zbral svoje zadnje moči, dvignil obe roki obenem, z eno ustrelil iz samokresa na Gauvaina, z drugo pa divje zamahnil po njem s sabljo. To se je zgodilo v eni sekundi. Zdajci se je pojavil bliskovito moški na konju, ki je bil ravnokar prijahal v bojni metež, ne da bi ga bil kdo prej opazil. V istem hipu, ko je bil kmet dvignil samokres in sabljo, se je ta mož pognal med njega in Gauvaina. Da se to ni zgodilo, bi bil Gauvain izgubljen. Konj je prestregel kroglo; v istem času je padel kmet, sablja pa je zadela sredi v obraz tujca. Tudi on je omahnil na zemljo, konj pa se je zgrudil mrtev. Gauvain je pristopil. »Kdo je ta mož?« je vprašal in mu pogledal v lice. Kri iz široke rane je ranjenca pokrila kakor rdeča maska — ni ga bilo moč spoznati. Njegovi lasje so bili sivi. »Rešil mi je življenje,« je nadaljeval Gauvain. »Ali ga kdo pozna?« »Ravnokar je prijahal v trg,« je dejal nek vojak. »Videl sem ga, kako je pridirjal iz smeri Pontorsona.« Takoj se je pojavil štabni zdravnik z inštrumenti, da ranjenca preišče. Nič hudega,« je dejal, »to bomo zašili in v osnfth dneh bo mož dober. Lep udarec!« Ranjenec je nosil pod suknjo trobojno šerpo, pištole in meč. Položili so ga na nosilnico in razdeli. Prinesli so korec sveže vode in zdravnik je izpral rano. Počasi se je pokazal obraz. Gauvain je z napeto pozornostjo gledal. »Ali ima pri sebi papirje?« je vprašal. Zdravnik je otipal žepe in privlekel iz enega listnico, ki jo je izročil poveljniku. Medtem je ranjenec, ki ga je bila sveža voda oživila, prišel k sebi. Gauvain je preiskal listnico. Našel je štirikrat pregrnjeni list, ga razgrnil in čital: »Odbor za javno blaginjo. Državljan Cimour-dain...« Gauvain je vzkliknil. »Cimourdain!« Ranjenec je široko odprl oči. Gauvain je bil ves iz sebe. »Cimourdain! Vi ste! Vdrugič ste mi rešili življenje!« Cimourdain je pogledal Gauvainu v oči. Nepopisen žarek radosti je razsvetlil njegov krvaveči obraz. Gauvain je padel pred njim na kolena. »Moj učitelj!« je vzkliknil. »Tvoj oče!« je dejal Cimourdain. Gauvain in Cimourdain se dolgo let nista bila videla, toda njuni srci sta bili nerazdružljivo zvezani. Cimourdaina so položili v malo sobo rotovža; tam je imel čas premišljevati. Gauvain se je moral odstraniti, ker so ga zvale dolžnosti in skrbi zmagovalca. Cimourdaina je tresla med tem vročica od rane in od radosti obenem. Bil je v dremavici. Ali je to mogoče? Ali so njegove sanje postale resnica? Cimourdain ni bil človek, ki bi verjel v nepričakovano srečo — zdaj se je uresničila. Zopet je našel Gauvaina. Zapustil ga je kot otroka in ga našel kot moža: velikega, junaškega in zmagovitega. Pred njm je stal zmagovalec za stvar ljudstva. Gauvain je bil opora revolucije v Vandeji — Cimourdain ga je bil podaril republiki. Bil je nje- gov učvlec; kar se je svetilo na obrazu mladega junaka, ki je bil mogoče namenjen za pantheon republike, je bilo utelešenje njegovega, Cimourdainovega duha. Cimourdain se je skrivnostno opajal s temi sanjami. Pred njegovimi očmi se je njegov učenec dvigal v nebotične višine. Še en tak uspeh kot današnji, pa bo zadostovala ena beseda Cimourdainova, da bo republika poverila Gauvainu celo armado. Že takrat je republika nezavestno hrepenela po vojskovodji. Ne po navadnem generalu, zakaj le-ta je samo poveljnik armadi, vojskovodja pa je vodja tudi v kraljestvu idej. In takega je bilo republiki treba. Cimourdain je videl v dremavičnem snu, kako Gauvain podi po morju Angleže, kako kaznuje kralje severnih držav, kako v Pirenejah potiska nazaj Špance, kako koraka čez Alpe, da zaneti revolucijo v papeževem Rimu. V Cimourdainu sta živeli dve duši, mehka in mrka. Obe sta bili zadovobni, kajti Gauvain ni bil samo velik, ampak se je zdel Cimour-dainu tudi strašan. Cimourdain je mislil, koliko bo treba razrušiti, preden se bo mogla začeti stavba nove Francije in človeštva. Zdaj ni čas, da bi človek bil mehak. Cimourdain je videl pred seboj svojega ljubljenega učenca, kako je, odet v bleščečo svetlobo, razganjal mrak in z visoko povzdignjenim mečem razvijal prelestna krila pravice, razuma in napredka: angel, toda obenem rušilec. Naenkrat, sredi sna, na višku goreče zaneše-nosti, je slišal skozi polpriprta vrata govorjenje v veliki sobani, kamor so nosili ranjence. Spoznal je Gauvainov glas. Vojaki so dejail: »Gospod podpolkovnik, to je mož, ki je na vas streljal. Vlekel se je v neko klet. Našli smo ga — tu je.« In Cimourdain je slišal sledeči razgovor med Gauvainom in kmetom: »Ti si ranjen?« — »Da, toda zadosti krepak, da me ustrelite.« — »Položite moža v postelj. Obve-žite ga, da ozdravi.« — »Jaz hočem umreti.« — »Živel boš Ti si me hotel ubiti v imenu kralja. Jaz te pomiloščujem v imenu republike.« Senca je preletela čelo Cimourdaina. Zd?lo se je, kakor da se je mahoma prebudil in v mrki razo-čaranosti je zamrmral: »Pomiloščenje!« N < O "T * " zj srr" — x- N —)J5 N-- 3O25 B 0(/-gc» S- £2 QB.sr co= o -I5 c^S" ±<-> I z-K< — N ^(-5 2. w z Io > nj S ni> N tO > < J-5CN "0 8 0>N Hr=r5 » nCw< p;a U rt C 3 b S2S.P ZE ->V8rr£ o — J— B — ro N a 5*5 S"00^, mg ck1 ,, o §>5^35 3 < O C 5 rt Cn --s 3 N P " »ššis-sl. £•5^63 i. 1 2« o* ■f 1 P " =•« ,00 P* P ro — < r- sS^ga-g 3 N UCH » • rt ~ B S^B?.' al 1 "Sasss rt 3 Rušiti emigranti bi hoteli svojo državo Po dolgem trudu se je posrečilo Društvu narodov, da se je sovjetska vlada obvezala, da no bo preganjala ruskih emigrantov, če bi se ti vrnili nazaj v Rusijo. Emigrantom je bila tako pol v Rusijo odprla in pri Društvu narodov so se že nadejali, da bo težko vprašanje ruskih emigrantov re- šeno. Te nade pa so se izjalovile, ker se emigranti niso hoteli vrnili v Rusijo, ker sovjetskim obljubam niso verjeli. In no brez vzroka. Tako je ostalo rusko emigrantsko vprašanje nerešeno. V zadnjem času pa je predlagal ruski emigrantski list sVoz-roždenie« novo rešitev, ki je naravnost značilna vsled svoje neresnosti. List namreč predlaga Društvu narodov, da se naj ustanovi na mejah Rusije nova država ruskih emigrantov. Ta država bo štela več prebivalcev, kakor pa jih ima marsikatera država, ki je članica Društva narodov, če se ustanovi ta država v južni Rusiji, ali v Sibiriji, je emigrantom čisto vseeno. Seveda bo njih država tudi vzor urejene države in zalo ne bodo emigranti krivi, če bi bila njih država privlačna tudi za prebivalce sovjetske Rusije. — Toda zaenkrat se za načrt emigrantske države nihče še ne meni in zato bo ta privlačna le še za emigrante in sanjače. SPECIALIST. Na črni tabli monnkovske univerze je bila leta 1922. med prvimi objavami dijaškega urada dela naslednja: »Iščemo akademika za dnevno dve uri snaženja perzijskih preprog.« Naslednjega dne je bila objava še tsm, teda nekdo je pripisal v oklepajih« (Orientalisti imajo prednost!) Inserirajte v »Slovenskem Lista«! Špecerllsko m kolonllalno blago, umetna gnolila. cement Itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ljubljani SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE EOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. SOm PO ISBBDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA OTBO6LOVAN8KE TISKARNE PKBJ K. T. D. V LJUBLJANI S6KRABJBVA DLfOA 6 1L NADSTROPJE ■s^- Ccnejše kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manulakturno blago samo pri TRPIN, Maribor, Glavni trg št. 17 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllll Pupilarno varni zavod, najbolj varna naložba! Oblastno hranilnica mariborske oblasti Centrala: Maribor, Trg Svobode št. 3, tel. 281. Poštna hranilnica 12.363. Podružnica: Celje. Cankarjeva št. 11, nasproti pošte, prej Južnoštajerska hranilnica. Tel. št. 93. Pošt hran. 10 727. Sprejema vloge - najugodnejše obrestovanje. Dovoljuje vsakovrstna posojila - najugodnejši pogoji. - Za varnost jamči Mariborska oblast z vso svojo davčno močjo in premoženjem. iniiiliiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiuntiiimiiiiiummiuiiiiiiiiiMiMiiiiiiHiiiiiiiii Dokazano ie da more perilo pravilno očisti le milo. Edino to brez Shode odstranjuje umazanijo iz tkanin. Cenjene gospodinje, imejte to dejstvo vedno pred očmi ter perite samo s pravim terpen-ttnooim milom „GHZELir* LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOFJI LOKI naznanja, da je v nedeljo, dne 29. septembra 1929 v Gospodu zaspal gospod Franc Rupar i vnoime posestnik in kovaški mojster v Škofji Loki star 62 let. Bil je vseh 26 let, odkar obstoji ta zadruga, zvest član njenega načelstva. Pogreb s sv. mašami bo v torek, dne 1. oktobra ob sedmih v Škofji Loki. NAČELSTVO. P"0f'am hraški nnrnrni za grobnico, vrata za garažo, vrvi, žičnate in ko-nopne. F. Cvek. Kamnik. Priporočamo zobozdravnica M U.dr.RadoSfiligoja špecia ista za bdezni v ustih in na zobeh, ki sprejema v LjuMja»i, Tavčarjeva 4, od 8—113" in .^o_53o. strune in vse Rlasfte-ne potrebščine kupite najceneje in nn.jsrlidneje pri MINKI MCDIC Ljubljana - Kopitarjeva i (naspr. Jugosl. tiskarne). Zahtevaj to naš novi katalog! najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki fraako. Prodaja na obroke. „TirilJurna" F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta št. 4. Zvonarna in železolivarna, st.vid n.Ljubi ano Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe I Zvonovi za cerkve, podružnice iu kapele iz zajamčeno prvovrstne bnnovine, v akorduem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se izredno po lepem, čistt m iu močnem ler daleč done^em gl«su. Muogobrojna priznanja preč. župnih uradov na razpolago. Kovinama! Železolivarna! Ulivauje odlitkov po vzorcu, modelu ali načrtu Iz litega /.ete^a bukia, fosforne in stro ue leompozi cije, rdeče litine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin, su ovo lite ali po olji obdelane Odlitki za ležaje (le/.ajne šalice. osovine) parne stroje vago e. vauonete, pol noja imenike brizgane, žage. peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, vodovode, avtomobile, zh vse industri ske ter obrtne svrhe v naiboljši zajamčeni kvarteti. Konkurenčne cene! Hitra in točna postrežba. MakMdtfrnt časopisni papir se dobi po Din 3-- za kg v JUGOSLOVANSKI TISKARNI, II. nad. A. Verbais i:'. Liubliana Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizei) Tovarniška zalogu vsega elektroinst. materijala in strojev. —■ Ruoloaparatov in njih sestavnih delov. — Medlclcishl apaiatl I. t. d. — lzvršulc vsakovrstne instalacije pod vodstvom strokovnega inženerja. NaCiti In prorilunl na zahteuol Cene prhnnno nalnlžit) Jugoslovanska knjigarna v LJubljani priporoča Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu- Spisal M. Humek. Vez. 80 Din. Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po lastnih izkušnjah priredil in z 42 podobami pojasnil M. Humek. 10 Din. Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Priredil M. Humek 24 Din. Slovenska kuharica. Velika izdaja, ki ima 668 strani in 2508 receptov, 193 slik v naravnih barvah in veliko slik med besedilom. 7 izpopolnjena in pomnožena izdaja. V celo platno vezana 160 Din. Sirarstvo. Spisal Anten Pevc, državni mlekarski inštruktor. 60 Din, vez. 70 Din. Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din. Pridobivalte novih naročnikov!