Zgodnja Katolišk cerkven list. Dani i izhaja vsak petek na celi poli, in veljd po poŠti za celo lrto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za če V rt lota 1 gld. :-;0 kr. V tiskarnici sprejeniana za leto 4 g'-ld., za pol leta 2 gld.. za letcrt leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica daii popre*. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 22. prosinca 1875. iAnt 4-. Koledar za naslednji teden. Prosinec. — Januvar. 24. Nedelja I predpepelnična. Evangelij : „Najeti delavci v vinogradu". (Mat. 20.) — Sv. Timotej, učenec in spremljavec sv. aposteljna Pavla, škof v Efezu, je bil s kamenjem posut, ker je darovavce boginje Di-jane grajal. 25. Ponedeljek. Spreolernjenje sv. Pavla aposteljna — poprej hudega preganjavca kristjanov — na potu iz Jeruzalema v Damask, kjer ga je sv. Ananija kerstil. To se je zgodilo v drugem letu po Kristusovem vnebo-hodu. 26. Torek. Sv. Polikarjučenec svetega Janeza »posteljna, od njega posvečen škof v Smirni, je bil apo-stoljeki cerkveni oče, mož posebne previdnosti Božje. Na germadi žgan je bil s sulico prehoden 1. 1G6. 27. Sreda. Sv. Janez Krizostom (Zlatoust), pa-trijarh v Carigradu in cerkveni učenik, spoz., je imel terdo vojsko z arijanci, in je v pregnanstvu poslednjič sklenil svoje delavno in težavno življenje 4. kimovca 1.407. / J J 28. Cetertek. Sv. Cirilt patrijarh v Aleksandri ji v Afriki, spozn., naslednik svojega strica Teofila, je bil leta 412 na patrijarhalski stol povzdignjen. Njega si je Bog izvolil, ter mu je dal učenost in serčnost, da se je junaško poganjal za čast Matere Božje zoper Nestorija in njegove priveržence, ki so ji to čast jemali, ter so terdili, da ni Božja Mati, Božja Porodnica. Nestorij, mašnik in menih v Antiohiji, je bil leta 428 izvoljen patrijarh v Carigradu. Ta človek si je bil b elovečimi pridigami in z ostrim življenjem veliko veljavo pridobil; bil pa je gerd hinavec in je pod meniško obleko skrival zgrabljivega volki v ovčjem oblačilu, dokler ni bil dosegel svojega namena. Vzel je seboj v Carigrad mašnika Anastazija, prekanjenega moža, kteri je bil z njim vred enacih misel; in ta mašnik je v veliki cerkvi vpričo zbranega ljudstva dokazoval, da Marija ni Mati Božja. To slišati, obhaja verno ljudstvo velika groza in velik šum vstane v cerkvi. Ljudstvo toži tega brezbožnega mašnika pri patrijarhu, on pa te pritožbe ne posluša, ker je bil sam zagrizen sovražnik Matere Božje. Drug čas nevredni škof Dorotej vpričo patrijarha pridiguje zoper čast Marije Device, in žuga z izobčenjem vsim, kteri bodo Marijo imenovali Božjo Porodnico. Verno ljudstvo gre z veliko nevoljo iz cerkve; po mestu je velik hrup; duhovšina, menihi in naj imenitniši mestnjani se podajo s pritožbo k patrijarhu; on pa jih zaničuje, ter jim pravi, da je Dorotej prav po njegovi volji pridigoval. Nestorij je bil toliko bolj ošaben in prederzen, ker je bil s svojimi zvijačami mestno gosposko in tudi cesarsko dcržioo na »vojo stran pridobil. Pisal je pastirske liste in bukv#-, poln* zvijač in krivoverskega *t'upa, ter jih je po svojih ptiv«-ržen-cih razpošiljal po deželah, tudi po samostanih airikan-skih pušavnikov. Prederznil se je še celo papežu Cele-stinu poslati svoje bukve, da bi njegove zmote s svojo veljavo poterdili. Ko je sv. Ciril vse to brezbožno Nestorjevo početje zvedil, se mu je berž z vso gorečno t jo ustavil. Pisal je tebajskim pušavnikom pastirski iiat, v kterera je odkril vse Nestorjeve zvijače, iu jim dokazal, da je Marija po stari veri katoliške cerkve in po določilu in sklepu vesoljnega n»cejskega cerkvenega zbora resnično Mati Bužja. En list je poslal duhovsini carigraške škofije. Pisal je tudi Nestoriju pisma polne ljubezni, pa za odgovor je prejemal robato zaničevanje. Vini i mlademu cesarju, cesarici in princezinjam je pisal podučijive pisma, ter jih je poterjeval v katoliški veri. Poslal je k papežu Celestinu v Rim poročnike in pa Nestorijeve krivoverske pisma. Papež je obsodil in zavrg -1 Nesto-rijeve krive nauke, njega pa je izobčil, če v desetih dneh po prejetem pismu ne prekliče svoje zmote. Ciril pošlje po svojih poslancih Nestoriju papeževo pismo, on pa jih zapodi v svoji jezi iz mesta, i t papeža izobči. Po Cirilovem nasvetu je bil sklican cerkveni zbor v Efezu leta 431. Zbralo se je bilo 2. Sabota. Sv. Martina, devica in spri?., je bila po m nožih pre-tmih mukali ob glavo djana pod cesarjem Aleksandrom. Vreitice, postt-renc \a-ii ljubi Gospej presnetega Serca. (Dalje.) :». Na viiez častivei, ali zgolj zunanji častivci Matere Božje. Tudi tacih ni malo. Ti s svojim češenjem išejo kakega posvetnega namena, postavim, hvale, darov od ljudi it i., ali so pa *ieer v kaki zmoti. Veliko molijo. v cerkve bolijo zato, da bi jih drugi vidili. Pri množili 6s. mašah so, pa le s telesom; po božjih potih hodijo, pa kdo ve, kje je njih duh? Radi se skazujejo l zunanjimi znamnji pobožnosti, prave notranje pobož-nosti pa nimajo, ii. vender bi radi, naj bi ves svet vedil, kako so pobožni. Ker je njih pobožnost le zunanja, torej tudi njih češenjo Matere Božje zg »Ij zunanje, zato se tudi ne poboljšajo. Prave ljubezni do bližnjega nimajo; kjer j«? najbolj potrebno, se ne zatajujejo; so pogosto opravljiv, sovražljivi, za božje milosti drugim nevosljivi, hinavski. Pri tem, da marsikaj zunanjega dobrega store v čast Mariji Devici, pa njenih čednost ne posnemajo. Zunanji b!iš jim je všeč, resničnega čeeenja pa nimajo, dostikrat so tako oslepljeni, da ga še ne poznajo. Tem enaki, pa še bolj nevarni so: 4. D o rn i s 11 i v i častivei. Ti so zares slepci, ki sami s« b- zapeljujejo. Strasti m so vdani, ljubivci tega sveta, ki se lep.» „kristjane" imenujejo; tudi mislijo, da so še častivei pieb.ažene Device; vender so golni napuha, lakomnosti, nečistosti, požrešnosti, jeze, kletve, obrekovanja, krivice in druzih hudobij. V svojih hudobnih razvajali naprej spijo, ter jim ni mar, da bi se kaj poboljšali; misleč, *ej Marijo častimo; sej bo ona za nas prosila, da se bomo na zad.:;e spovedali in se zve tičali. Večkrat so tako oslepljeni, da ne verjamejo nobe nemu opominu in na Božjo milost greše, rekoč: Bog je dober in usmiljen Oče: nas :.i zato vstvaril, da bi nas pogubil: sej smo vsi grešniki; pa smo častivei Marijni. In tako v> dno v svojih starih pregrehah živijo. Neizrečeno se slepijo, ker mislijo, da Marijo ljubijo in častijo, ko pa Jezusa, njenega Sina, po duhovno vnovič s svojimi grehi križajo. Pravi častivec Matere Božje dela vse drugač. Ako tudi res ni svet in brez greha ter popolnoma, pa se vender zoper greh vojskuje, časti, prosi Marijo, da bi pomagala hudo mu premagati. V ta namen se začne zatajati, postiti, v bratovšinah, po svetih krajih in božjih potih pomoči iskati, da bi po mogočnih prošnjah Matere Božje in svetnikov dosegel pravo obžalovanje in ske sanj<>, se do čistega zbudil iz dremanja v grehih ter se popolnoma z Bogom spravil. Znana je prigodba mornarja, ki je na viharnem morju, v ve iki nevarnosti obetal sv. Nikolaju tako veliko svečo, kakor je jadreno drevo na barki. Ko je pa njegov sin to slišal, mu je rekel: Oh oče, kje bomo pa toliko voska dobili? Taka sveča bi stala več, kakor je vse naše imetje vredno. In oče si kmalo premisli in mu odverne: Ne bodi otročji; da le na suho pridemo, Nikolaju bo zadostila pokrujcarska svečica. Temu nespametnemu mornatju so podobni: o. Nestanovitni in nespremišljeni častivci. Med te štejem ljudi, ki se le v zadregah zatečejo k Mariji, ter so naenkrat silovito vneti, pa zopet koj vse opuste. Začnejo celo versto češenj in opravil, ali spol-nujejo nič ne. Pod 'oni so spreminljivemu mescu. Za take bi bilo bolje, da delajo manj obljub, da prevzamejo manj molitev, manj duhovnih vaj; pa naj bi tisto malo zvesto in na tanko opravljali in vse napade sveta, satana in mesa serčno premagovali. — Draga duša! ne nakladaj si veliko, ampak bodi z navadnim zadovoljna in v malem zvesta, ako nimaš moči za velike dela. G. V šesto versto naj denem hinavske častivce. Ti so, ki bi radi svoje hudobije in pregrešne razvade pokrili s plajšem Matere Božje, ki se hlinijo častivce Marijne, da bi jih svet ne imel za to, kar so v resnici. Podobni so nekterim zvitim in nadležnim beračem, ki po Božjih potih in po sejmih z velikim rožnim vencem na vratu ali celo z britko martro v roci na vse gerlo za usmiljenje vpijejo; pa kar prikokdovajo, na kup nakladajo," ali pa s slabo derhalijo zapijejo. Taki še v resnici potrebnim škodujejo. 7. Unemu mornarju enaki so samopridni častivci. Dokler se jim dobro godi, dokler »o zdravi in srečni, malo mislijo na Boga in tudi češenje nebeške Kraljice jim ni mar. Ako jih zadene kaka velika nesreča, britkost, so na enkrat pri Bogu, pri Mariji z vsakterimi obljubami; toda berž ko hudo merao gre, ne prašajo več ne za Boga in ne češenje Matere Božje. Ne pravo češenje, le samopridnost jih je gnala k al-tarjem. Bogu, Mariji take češenja niso všeč; takih častiv-cev in prosivcev Bog sprejeti ne more, kakor prav pravi prerok Izaija: „Roka Gospodova ni okrajšana, da bi ne mogel pomagati: tudi njegovo uho ni gluho, da bi ne slišal; temuč vaše hudobije vas ločijo od vašega Boga, in vaše pregrehe skrivajo pred vami njegovo oblTčje, da ne uslišu" (59, 1, 2) Ne, da bi grešnik v svoji nadlogi nobenega upanja imeti ne mogel. Tega ne. Ali nikar molitve ne odlašaj do velike sile, tudi v dobrih dnevih se spominjaj svojega Boga; tudi v sreči skazuj pravo češenje njegovi presveti Materi Mariji. Zdaj pa, ljuba duša! dobro prevdari, nisi li tudi ti v eni ali drugi versti teh puhlih in praznih častivcev. Preiši vse kote nvojega serca in preglej, če ni kje tiste vse ostrupivne lastne ljubezni, ktera našim dobrim delom veljavo jemlje in jih zaduši. Delaj vse v čast Božjo, v češenje naše ljube Gospe in v zveličanje svoje duše. Kako pa moraš Marijo častiti, ti hoeera popisati drugi pot. Ti pa, o naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas Boga! Etusarsha gora. (Spisuje Val. Gasperšič.) VII. Per a ver pace. Dante. Na bolj krepkih nogah, kakor marsiktera banka, se na pot podamo od Terbiža memo „Angelca", kteri nam kaže cesto na Lušarsko goro. Tri ure hodimo, preden pridemo do kerčmarja Buhnarja. Pa še na aterm, kamniten klanec se moramo popenjati, in potem stojimo na Sveti gori. Kakor potovalec, ki v Terst po stari cesti hodi, ter nikoli ni vidil morja, Občino truden zapusti, in k svojemu cilju hrepeni, nobene dozdeve nima, kaj da bode, na enkrat pa zagleda razširnost jadranskega morja, stermi in obstoji; tako začudoma ostermi romar, kteri je na verhu Lušarske gore in je k kapelici stopil, kjer verni križce polagajo, in zagleda planin brez števila proti Laškemu, Tirolskemu, Kranjskemu, ktere kakor valovi morja proti nebu segajo. Ce je nebo jasno, in sta Snežnika Veliki zvonik in Ahnkogel svoje stare glave odkrila; je naš visoki pogled le še povikšan. Kadar smo se začudovanja mala oprostili, gremo po ravni poti proti cerkvi, ki stoji na bregu gore, in nad dolgo terbiško dolino gospoduje. Ob desni in levi vidimo koče in kramarje, kteri se od mraza tresejo, zakaj binkoštna sabota je, in na planinah debelo krilo snega še leži. V zadnji koči na levi nas štacunar pozdravi, rekoč: Tudi vi na Lušarski geri? Čudno se nam zdi, da v tem kraju nismo celo ptujec, ter ga pra-šamo, kje sva se vidila? JVIenda se bote spomnil'' pravi, da sva se v Savriču na Štajerskem soznanila, ^ sicer na pošti; poštar je imel devet hčer, in ena je moja žena; sedaj v Zabnici stanujem in kupčujem, le-ta je fara Lušarske gore. Kupimo pri prijatelju, ki se spomni na nas, slike v spomin Svete gore. Proti cerkvi gredoči beremo v jopisu ene slike, kako se je božja pot začela 1. 1360. li čuj! zvon buči, verne v cerkev vabi in s svojim le^im glasom Božji mir po dolinah in planinah oznanuje. Kako se pa romar čudi, kteri je poprej v Marija Celje potoval, prelepoto in bogastvo tiste cerkve vidil, in vidil, kako se knezi zemlje pred nebeško Kraljico priklanjajo; sedaj pa v lušarsko cerkvico stopi, prazne stene in nizke neokinčane altarje vidi! Nemci, kterim smo od tega govorili, so nam rekli: To je Mati Božja na planini, tako se ločijo proste cerkve na planinah od krasnih velikih cerkev po deželi. Pa vendar vera vodi na Lušarsko goro verne, bogaboječe, hvaležne za dobrote, ktere so sprejeli; druge, ki prosijo za milost in pomoč o nevarnosti; celo nevernike, ki so se v težavah spreobernili in pomoči iskali pri Materi Božji. Kadar so veliki prazniki, jih je na tisoče od bližnjih in daljnih krajev, kteri v treh nizkih hišah in v merzli cerkvi prenočujejo. Duhovne opravila na Lušarski gori so od binkoštne nedelje sploh do malega Šmarna. Potem se oltarji in kar je na njih, svete podobe, duhovske oblačila, mašniki in kramarji vsi v Žab-nico preselijo; cerkev pa odperto zapustijo. Pravijo da zaperta se sama od sebe odprč. Tudi mi, ko je noč, in ko smo iz Akvileje peš hodili, se vernemo v Buhnar-jevo kerčmo pod klancem, da bi malo počili, per aver un po di pace. (Dalje prih.) Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Bo8ne. (Xaglo potovanje.) (Konec.) V Benedkah na tergu sv. Marka skor da trava raste, v Padovi je preč z Božjim potom in študentovstvom (il Santo č an- dato in paradiso e 1' universita ali' inferno _ sveti (Anton) je odšel v nebesa, vseučilišče pa v pekel). Presekal nama je pogovor klic: V Sušo, Mont Ceniš, Lyon, Parigi (v 35 minutah) čez Chambery, Culoz, Macon, Paray le Monial (kjer počiva blažena Marjeta Alacoque ter je ognjiše pobožnosti Jezusovega presv. Serca), v Sept-fons, kjer je bil veliki zbor, generalkapitel, našega reda. V 3 dneh je bilo odzborovano in z zahvalno pesmijo sklenjeno. Bil je to koral don č iz 100 moških gerl proti nebesom, namreč vsih samostanskih očetov in bratov velike opatije, vsih zbrani'! opatov in prjorov. Berž potem sem hitel v Lijon, kamor so me klicale opravila. Na Francoskem vlada serčnost, ali saj gotovo ne obupnost, veliko, pač da — vse pričakujejo od Matere Božje ter Jezusovega sv. Serca. V lijonski stol j niči je posebna obljubna podoba. V sreai na višavi sedi Mati Božja na oblakih, neka žena, ki pomeni mesto Lijon, prosi rešenja. Zraven stoječ angelj ksže na 3 pošastne osebnosti in dela z roko kakor bi jih hotel odganjati. Perva podobšina spredej ima do plčč zavihane rokave, debelunaste in koščene roke, v eni namerjajoči roki ima kladvo za tlečenje kamenja, in pomeni najberže Biz-marka. Druga podobšina, bolj zadej s prav stari n obrazom in s koso v roki, kaže starega Viljema, iu najbolj zadnji manj gerd in ne tako neusmiljen mož utegne biti Moltke. Celota boje pred oči stavi maličko Ijubez-njivost velikih gospodov pruskih. Od Lijona sem jo zavil čez Genovo, Lausano, Zurih v Sargans. Slo je v naglici, vse prav prozaiško (pusto), kakor je sploh ogleni dim in prah po železnicah. Le dva primerljeja o prihodu v Švico in o izhodu iz Švice bom omenil. O prihodu, nektere postaje pred Genevo, me je nekdo predramil iz spanja. Debel poli-cijsk načelnik hoče od mene — „passeport" (popotni list). Dam mu svojo turško potnico, sam pa si še oči manem. Obrača in premeta ta kosec popirja, bili so sami hieroglifi (starodavna skrivnostna čerkarija) zanj. Že ga nevolja 16mi, da mu tako v obraz gledam — ran-tači. Rečem mu pa mirno: Jest si ne morem kaj zato, da Vi, Monsieur, turško ne umevate. Iloče od mene še druzih pisanj, naj bi bile tudi le pisma, kajti vohal je ne mara v meni zarad kapuce kaj duhovskega, sej tako ne sme v (svobodno?) Švico. Praša po „obedienci" (pismu od samostanskega višega). Pomolim mu latinsko obedienco. Toda tudi tega jezika ne more razlušiti; praša me za ime, zavračam pa ga na pisanje. Psujoč iše imena, pa zastonj, in verže mi oba popirja nazaj. Poslednjič me praša še za primek: Rečem mu, Kane (Pfanner), izrečeno po francosko, in šlo je dalje. (Neki kavs pri izhodu iz Švice nima za nas nič tečnega.) Zdajci stopim v voz, in našel sem v svoji domači deželi od Feldkirha do Bregenca, hvala Bogu, ljube rojake Btare šege. Iz Amerike pišejo prečast. gospod misijonar Andrej Skopec, da na postelji pišejo te verstice, ker od 14. grudna zarad bolne noge leže v postelji in ne morejo hoditi. (Znano je, da pred več leti so si bili o nekem službinem opravilu stopaje z voza levo nogo poškodovali.) Ta dobri gospod se v vsakem pismu prav živo spominjajo svojih drazih rojakov in prijatlov. V *eda-njem 24. grudna 1*74 pravijo: „Od trideset let sem ljubljanskim revežem dolžan novoletno vošilo. to prejmete s to priliko H» dolarjev, ki jih v av-trijanski denar spremenite in oddajte. *) Bog blagoslovi ta mali *) Oddali uie5'ncu)u župaustttt. Yr. -5 dar. Le to, s keršanskira pozdravom vred, bodi mojim se tam živečim prijatlom, znancem in dobrotnikom spri-čevanje, da pod Božjim varstvom v 72. letu svojih dni še živim. Se nikoli nisem bil tako kakor sedaj pravi misijonar, in .;e več, pravi pušavnik." Dalje prioovedujejo gosp. misijonar, da dvč služabnici zaporedoma ste iz njih službe se podali v samostan. Marija Zaherl iz Barskega je imela veliko snu-bačev in kaj vabljive ponudbe, pa vsem se je odpovedala in se podala v red Marije Device (Notre Dame) v MiUvaukee. Eva \Viester, iz Triera na Pruskem, pa je pristopila k benediktinaricam v Erie-u. Pritožujejo se gospod, da njih farmani so po večem Prusi, pa tudi velik del prijatli Bizmarkovi. — 16 milj od njih staniša 50 Tirolcev oglje koplje; doma so vsi iz Ziljske doline (Zillerthal); le te obiskujejo na 6 8 tednov. Iz Amerike- (Neprecenljiva dobrota katoliško-redov-viškv odrrje.) „\Vanderer" v št.-Pavlu ima iz sv. Petra 21.1istopada 1^7-* naslednje naznanilo. Kolike vrednosti so keršanski redovi v katoliški Cerkvi pri izreji mladine, ni treba veliko govoriti. Naj bolj cveteče odreje-valnice vsih dežela s-o pod vodstvom pobožnih in boga-boječih redov. Na Evropo in druge dežele se še ozirati nam ni treba, ker vse to že vidimo v našem obližji. Komaj najdeš mesto ali vas, kjer bi ne bilo ene ali več tacih odre]iš. Prednosti, katero take naprave imajo pred vsemi druziini, n<» pripoznavaio le katoličani, ampak tudi protestanti, bodi si pruji ali domači. Le škoda, da je krivoverstvo tako prenapolnjeno krivih misel o vsem, kar je katoliško, da v svoji sanjariji in prenapetosti boljšemu prepričanju v kljub raji lažnjivo omikanim ncvernikom roke podajajo, ter mladino, da bi se po kat liških vodilih ne izučevala, k kri-vovercem v šolo dajejo. Koliko katoličanov se v tem zadolži, nočem praviti, le toliko rečem, da tisti starši se nad svojimi lastnimi otroci pregrese in jih oropajo njih naj večega zaklada, kateri jim ne privošijo prave keršanske izreje. Mislil bi človek, skušnja in zgledi zanemaijene otroške izreje jih bo boljšega prepričala. Pri tem pa katoliške šole v tej deželi prav lepo napredujejo. Skoraj že ni katoliške občine, v kateri je duhovni pastir, ki bi ne imela lepo cveteče farne šole. Naj več teh sol je pod vodstvom redovnih (katoliških samostanskih) sester. Ked šolskih sester Marije Device (Notre Dame), ki se je pričel v mestu Mihvaukee, ima čež sedem sto sester, ki učijo po katoliških šolah v zedinjenih deržavah. Tudi v tej deržavi (Minesoti) so sestre ia reda šolskih sestra že več šol prevzele. 12. listopada ste v št.-Peter na povabilo prečast. gospoda fajmoštra J. Žužek a prišli dve sestri z eno novinko, in ste prevzeli katoliško šolo, ki se je djansko pričela IG. t. m. Sola šteje že 60 otrčk in upajo, da jih bo kmali polovica več. Pred nekaj leti je kupil gospod fajmošter prejšno okrajno šolsko poslopje: pred poldrugim letom pa še staniša tik prostora, na katerem je pretečeno poletje za šolske sestre eozidal pripravno poslopje z velikim trudom. Stroški znašajo 3000 dolarjev. Sicer še ni vse splačano, pa z Božjo pomočjo in po dobrotljivosti srenj-čanov se bo tudi to zgodilo. Enema gosp. Antona zložena, ki pa mnogim velji. Zimsko zdaj solnce nam zemljo ogrčva, Cvetje pomladno pod zemljo še spi; Ptičje kardelo po zraku ne peva, Duh se življenja le slabo glasi. V logu duhovnem pa vigred ne zgine, V večni krasoti se ona blišči; Njena lepota na veke ne mine, Vrednosti svoje nikdar ne zgubi. — Zlato cvetlico iz svetega raja Oče nebeški podaril nam je, S čudno sladkostjo nam serčno navdaja, Sveta ljubezen je njeno ime. Danes je ona nam serce navzela, Vnela za Vas, prečastiti Gospod! Da bi še lepši med nami gorela, To vsi želimo za blagi Vam god. Pevci Vam danes želimo podati Pesmico serca hvale/nega v dar; Slab je naš daiček scer — mor'mo spoznati, — Ne zaverzite ga vender nikar! Da bi Vam zar'ja vse sreče zlatila Vaše med nami še dolge steze, Božja naj milost na Vas se rosila, To so dans naše iskrene želje. V znamnje zahvale jih Oče vzemite, Polni veselja podamo jih Vara, Rož'eo ljubezni prijazno sprejmite, Ona še dalje naj kiije med nam'! Kedar pa enkrat se bomo ločili Trudni terpini iz revne zemlje, Oh, da bi vsi skup se gor preselili K pevcem nebeškim v njih dolge verstč! A. N-l. Marsikaj o cerkveni umetnosti. (Odperto pismo.) XV. (Konec tega oddelka.) Alba se ima rabiti navadno le pri sv. maši in se mora blagosloviti. Pomniti je, da zunaj največe sile rabiti cerkvene oblačila ne blagoslvljene, je ostro prepovedano. Alba zgubi blagoslov, ako je tojiko raztergana, da nikakor ni več za rabo. Tudi zgubi blagoslov, ako zgubi obliko, pod ktero je bila blagoslovljena, naj si bo po nesreči ali hote. Post., če albi odrežeš stara rokava in prišiješ nova — tedaj je treba, da se blagoslovi vnovič. Ko bi se pa le kaj malega popravila masna srajca, ko bi se ji le tu pa tam kak mali košček všil, bi pa ne zgubila blagoslova, ker po splošni misli ostane obleka še ravno tista. — Sedaj nama ostane na razgovor še tisto cerkveno oblačilo, ki ga narvečkrat rabimo. Pri delitvi svetih zakramentov, pri vsih blagoslovilih, pri procesijah in drugih enakih cerkvenih opravilih bereš povsod v obred-nikih, da imaš biti „superpelliceo indutus". —-To je koretelj, se vč. Res pri vsih tacih opravilih pri nas rabimo koretelj (Chorrock, Rochetum); ali naš koretelj ni taki, kakoršen je bil v začetku. Gotovo si že pri misijonih večkrat videl oo. jezuite, da nosijo dolge koretlje s širokimi, proti roki čedalje bolj raztegnjenimi rokavi. Glej, to je superpelicej, to je oblačilo, ki ga ukazuje obrednik za cerkvene opravila zunaj sv. maše. Od kod imč „superpelliceum"? V pervih čnsih keršanstva je terpela Božja služba veliko dalj kot dandanes; zato so imeli duhovniki, zlasti v merzlejših krajih ali o nevgodnem vremenu, verhno obleko, podšito s kožuhovino. Take s kožuhovino podšite oblačila so imenovali „pellicea", in belo oblačilo, ki so ga oblekli čez ta pelieej, imenovali so „superpelliceum". Tako razlaga ime tudi Durand, rekoč: Superpelliceum, eo quod anti-quitus super tunicas pelliceas induebatur. Pozneje so tej obleki rekali tudi „cotta". Bila je ta obleka v začetku jako dolga, segala je do členkov in je imela prav široke rokave. Od 15. stoletja naprej jeli so superpelicej krajši delati, vendar je segal še vedno čez kolena — „ultra medias tibias", se bere v mnogih določilih srednjega veka. Od 15. stol. naprej začeli so menda najprej na Laškem delati superpeliceje z ozkimi rokavi, in rekli so takim oblačilom rochetum — chorrock, ko-retelj. Ali ta „rochetum" bil je le „ve3tis dignitatis" — pravico ga nositi so dajali le višemu duhovstvu. In to veljd še dandanes, ker spredej v masnih bukvah bereš neko določilo S. 11. C., ki so ga poterdili papež Urban VIII. Glasi se: „!tem prohibetur usus Rochetti, exceptis tamen quibus de jure competit, et praeter hoc statuitur, et declaratur, nemini licere inscrvire, aut assistere in celebratione Missarum, aut divinorum Officiorum cum Rochetto, neque cum Cotta habente manicas angustas ad instar Rochetti: et idem servandum est in Concio-nibus". Po cerkvenih določilih je raba roketa ali koretlja z ozkimi rokavi privoljena le prelatom izmed svetne duhovščine — redovnim prelatom in navadnim mašni-kom pa ne; ti bi se morali posluževati superpelaceja, t. j. koretlja s širokimi, proti roki čedalje bolj se raz-širjajočimi rokavi. Samo večina korarjev, zlasti pri škofijskih cerkvah, ima to predpravico od sv. Sedeža, da smejo nositi roket; pa tudi ti bi morali pri delitvi svetih zakramentov, pri blagoslovilih in drugih cerkvenih opravilih, kjer zahteva obrednik superpelicej, rabiti to obleko. Njih predpravica, t. j. raba roketa, veljd le za prižnico, za kor in za druge opravila, kjer ni superpelicej naravnost ukazan. (S. R. C. 19. Julii 1773 — 31. Maja 1817 — 12. Nov. 1831.) V naših krajih pa se komaj vemo, kaj je superpelicej ; tako zel6 je v navado prišel koretelj. Celo ministrantom pa cerkovnikom se dajejo roketi. Zgodi se celo, da si cerkovnik vzame kar iz predala navadni duhovnom namenjeni koretelj! V nekterih krajih je torej navada, da ministrantje in cerkovni strežniki nosijo koretlje brez rokavov, da je saj razloček. Še v 16. stoletji ne najdemo pri superpeliceji in koretlji nikakih špic, k večemu vezenje na platno s pisanimi nitikami, kakor sem ti ga prej za albe priporočal mesto novošegnih špic. V 18. stoletji začeli so čedalje sir je in širje špice prišivati, kakor da bi špice bile glavna reč, pa ne platDo. In tacih koretljev najdeš dandanes povsod. Platna je komaj dobra ped na široko, sega komaj do srede herbta, vse drugo so novošegne špice, in celo ob vratu in konec rokavov so jeli prišivati ozke nabrane štirkane špice in spredej obešati širokih, jako marogastih trakov. Absit Sapit vanitatem et levitatem! To ni ne pravilno (glavna reč mora ostati platno, ki naj se mu prišijejo le zmerno široke špice), pa tudi ni lepo, žali umetnijski okus. Superpelicej je le nekako prikrajšana alba in jo nadomestuie v cerkveni rabi, zato naj bo iz čistege, pravega platna. Spodobi se tudi, da se blagoslovi; ukazano pa ni. Ako hočeš vedeti, kakšen bi moral biti superpelicej, stopi enkrat v ljubljansko Alojzijevišče. Gospodje ■ondi bo jako prijazni in postrežljivi, prav radi ti ga bodo pokazali. Pravi „prachtstiick" je; menda do danes edini na Kranjskem! Natanko po cerkvenih določi lik je izdelan; ob robeh z lepim pisanim vezenjem ▼ platno. Dobro si ga oglej, obleci ga — in beri boš spoznal, koliko tudi v umetnijskem oziru prekosi sedaj navadne koretlje, ki jih nosimo — per abusum. Ogledala sva si vso cerkveno obleko; tedaj s Bogom! Tvij Z. Razgled po »vetu. Avstrijansko. Naj omeni tudi „Danic." glasovito pravdo, ki se je 4. t. m. pričela na Dunaju zoper velikega sleparja Otfenheim-a, ki je bil glavni vodja pri železnici iz Levova v Cernovice, ktero so delali na menjice, pa bje tako slabo naredili, da se je zapored na nji zgodilo več nesreč. Poroštvo za železnico je imela deržava; toraj so bile pri žHeznični zanikarnosti tirjatve do vlade č^dalja veči. Že pod ministrom Po-tockim 1870 je vlada pričela vodstvo zasledovati; pod ministrom Hiitelem 1871 so se pričele preiskave, in sedanji tergovski minister Banlians je Offcnheima izročil sodniji. Zatoženec, kakor pravdne poročila kažejo, ima kaj nabrušen jezik, veliko govori, povsod si ve pomagati in izlizovati se. Pravil je, da pravda zoper njeg-t izvira iz osebne razdraženosti ministrove, ker Banhansa v železniški zadevi ni mogel hvaliti, in da ni hotel p » želji ministrovi pomagati pri „habrusu" na Češkem, t. j. pri vstavaškem kupovanji grajšin, da so potlej pri volitvah velikih posestnikov vstavaki zmagali. Tudi bivši minister Giskra je nekaj imenovan pri Offenheimovih homatijah. Koliko je Otfenheira zadolžen, ima sklep pravde razodeti. Offenheim je star 54 let, sin velikega dunajskega kupca, oče šesterih otrok. Zatožba zoper njega obsega deset točk. Obdolžen je n. pr., da je sebi prideržal 1 milijon 900.000 gld. z izgovorom, da se ta denar mora poverniti angleškemu početniku Brassey-u za raane stroške; da je pri odkupovanji zemljiš za železnico 100.000 do 120.000 gld. v svoj žep vtaknil; da je pri lastnovoljnem napravljanji slabih pragov za železnico družbi naredil škode za kacih 68.000 gl ; da je s zvijačami in napčnimi sveti vladi in delničarjem prisadjal stroškov čez polčeterti milijon pri tej železnici, in še veliko druzih tacih napak, zvijač in sleparstev ae mu očita v prav velikih zneskih. Tako je počenjal skos več let, postal milijonar na škodo ubozih davkov plačeval -cev, kterih vsak dan silno število gre na kant med tem, ko sleparji in švindlarji bogate z njihovimi žulji. Kdo si ve, če je čutil eden „liberalnih" listov, kako silovito je sam sebe po ustih udaril (ker ves diha in mergolf za liberalizem), ko je pisal t® dni: „Offenheim je otrok časa, ki je pri nas „krach" rodil!" Tako spoznanje pač ni brez pomena, in tehtno je, kar govori veliki konservativni in katoliški časnik na Dunaju, ki pravi, da Offenheimova pravda je le samo izšipek iz velike ialo-igre, ktero je liberalizem zaigral nad avstrijansko monarhijo ali cesarstvom. Giskra, ki je tudi sam zapleten v Offenheimovo reč, je bil z drugimi vred oče novih razmčr, ki nam taki sad rede. „Vaterland" mu očita, da je že ko minister malenkost 100.000 gld. odnesel in pristavlja, da pričujoča pravda mora pojasniti, če so take lepe »darilca", stroški in „provizije" pravične in dopušene, kakor so jih jemali pri svojih „manipulacijah" z Offenheimom vred bogataški sprejemniki (koncesijonarji), vstanovniki (griinder) in oskerbovalci (liieranti) pri bankovskih ia ielezniskih vstanovljevanjih. Giskra namreč je tisti mož, kteri je karmelitarice v Krakovem, ko je bil minister, obdolžil grozovitega hudodelstva, jim velik del njih prihodkov uzel, vse sodnije zoper nje na noge spravil in hujskal huje, kakor zoper sedemkratnega morivca. To je počenjal, akoravno je sodnija v Galiciji razsodila, da karmelitarice so nedolžne. In z Giskrom je deržalo in kričalo vse ničvredno liberalno časništvo. Ravno ta Giskra je pa 7. nov. 1872 v borznici na Dunaju tarnal, da ga po nedolžno čemijo zarad tega, kar si je on z žuljevirui dlanmi pridobil. Nektere tedne pozneje pa je zopet v deželnem zboru spodnje-avstrijanskem lažnjivo in prehudo krivičil jezuite, in škoda se mu je zdelo revnih 8000 gl. za bo-goslovske šole v Insbruku, češ, da mu je mar za „ljudski blagor". Kjer pa je bilo prašanje za milijone pri napravi železnic, takrat ni nič vedil povedati o„ljudskem blagru" in Giskra kakor večstranski „Verwaltungsrath" z vsimi drugimi bogataši je bil na verhu za silovite stroške. Kaj bode Offenbeimova pravda vse na dan spravila, kakošen bode konec, se mora v kratkem viditi. Opomniti pa moramo še: Ako se že zdaj pred svetnimi aodnijami tako pošasten sad laži-liberalizma na dan spravlja, kaj še le bo pred večnim Sodnikom, v enacih primeri jej ih, ko ne mara dostikrat še na tisoče reči na dan pride, ki jih zdaj svet potuhnjeno in zvijačno skriva in taji! Angleško. Tisti Gladstone, ki se je undan v veselje liberalcev zoper papeža šopiril, je bil te dni oklical, da ne bode več vodnik liberalne stranke. Zdaj pa nazna-nujejo, da ni Gladstone zapustil politike, temuč politika o Gladstonu več noče slišati. Njegova vojska zoper Cerkev je bila nesrečna, njegova nehvaležnost do katoličanov, ki so ga poprej podpirali v ministerstvu, se je studila tudi protestantom. (Slišite, naši liberalci, ki hodite po enaki bobovici?) Same protestanške troben-tarice „Times" pravijo, da bukvice in spiski Gladsto-novi so po obliki in bistvu nevredni njegovega velikega sloveza. Angleški dnevnik, pravi „Unita", ki to pripoveduje, ni druzega kakor odglas občinskega mnenja, ktero je zdaj spoznalo, da katoličani so prav imeli, in torej „Times" zapušajo svojega soborca in same sebe (ki so namreč poprej Gladstonu slavo spevale), in zdaj začenjajo bobnati za odstop. (Glej, kaj je v »Iskrici" današnjega lista rečeno o »politiki".) Spanjsko. Španjski kraljiček bi rad vsim vstregel: svojemu botru Piju IX, španjskemu katoliškemu narodu, preganjavcu katoliške cerkve Bizmarku, svojim liberalnim učiteljem v Beču, in kdo ve, komu še vse? Na pervo je prosil svojega botra za blagoslov, kterega so mu tudi dali papež, kakor ga dajo vsakemu katoličanu, ki se za katoličana skazuje in ni izobčen. Iz tega se pa ne more prav nič izpeljavati, češ, da papež poter-juje ali priznava njega kakor kralja. Papežev blagoslov ni nikakoršno^ politiško djanje ali skazovanje. Obetal je mladi kralj Spanjcem, kako bode katoliško Cerkev branil. Zaterl je bil dva protestanška časnika, zaperl protestanško kapelo v Kadixu. Zažugalo pa se mu je slovesno, da Nemčija ga ne bode priznala, ako bode na tej poti nadaljeval. In lejte! deček kralj kar precej veleva, da naj se protestanška kapela zopet odpre. „Unita" meni, da so to trinajstere vesti Napoleona III, ki so se pri Alfonsu XII jele kazati. Kina- H ori g k on g. Ta skaloviti otok, ca vshodni strani reke Čukjang ali Kanto, je že od leta 1^47 v angleških rokah ; s tergovstvom si je toliko opomogel, da je skoraj vso kupčijo južne Kine pod se spravil. II koi .cii 1 >72. leta je ta, malo rodov poprej skoraj brez ljudi, štel že 121.985 duš, med katerimi je bilo 5000 evropejcev in amerikancev in 1500 malajcev in indijan-cev. Tukaj je katoliški misijon že več časa pod apo-stoljskim nadzornikom, kateri tudi sporočuje v Rim zvezo apostoljskih vikarjev v Kini. Zmeraj veči imenitnost otoka Hongkonga primoral je sv. Očeta 4. vinotoka 1874 pred stoj ništvo povzdigniti v apostoljsko vikarijo in do-zdanjega nadzornika Timoleona Rajmonda, ki se je precej v Rim podal, povzdigniti za vikarija. Pa ravno ta dan, ki je bil za misijon v Hongkongu veseli dan, dobi novi apostoljski vikar od svojega namestnika P. Bur-ghignola telegram v Rimu z žalostnim naslovom: ,,silen vihar; stoljna cerkev in druga poslopja poškodovana, št. Jožef razdert; tudi na terdi zemlji cerkve in hiše poderte. Pomagajte Vi nam. Burginjoli." »Lahko si mislite", je pisal Rajmond precej po tej novici nekemu prijatelju, »kako zelo sem se pretresel od žalosti nad nesrečo, katera je zadela Hong-kong. Od kar sem tukaj misijonar, ni bilo tako hudega viharja, in napotivši se iz Rima ni sterpelo moje serce, da bi brez pomoči šel k svojim ovčicam. Stoljna cerkev, za katero se je veliko denarja potrositi moralo, lepa gotiška cerkev sv. Jožefa, ki je bila pretečeno leto 1873 zdelana, hiše in vstavi za sirote, cerkve, katere smo sozidali na terdi zemlji, vse je bilo v razvalinah in delo 17 let je bilo v malo urah v nič djano. Kar je pa naj strašnejši: kaj bo iz revnih kristjanov brez cerkve, kaj iz sirot brez zavetja in pomoči? Sovražnik ne spi in drugoverci, ki imajo denarja za slabe slepilne namene, bojo to priložnost porabili. Zdaj, ko se je v Hongkongu imela prikazati nova d.ba, v kateri bi mi bilo mnogo oznanovalcev sv. vere na pomoč hitelo, zdaj jim nimam dati hiše in ne stanovališča za sirote". V taki stiski se je obernil g. Rajmond do vernikov vsih dežel, da bi dobil pomoči za svoj z mnogimi težavami prenapolnjeni misijon. Žalosti se mu je topilo serce, ker je videl, kolika nesreča proti katoličanom brez cerkve in sirotam brez strehe; zato mu ni pretežavna nobena pot, samo da more pomagati svojim ubogim kristjanom. O poderti cerkvi sv. Jožefa piše č. g. Rajmund 20. vi not. 1874 to-le: Skoda je veči, kakor sem mislil o začetku, ker cerkev sv. Jožefa ni le poškodovana, ampak popolnoma poderta. Za to cerkev so verni toliko darovali in jest sem jo imenoval čudo sv. Jožefa. Serčno sem želel za evropejce še posebno cerkev zidati, toda moje želje se niso spolnile. Leta 1871 poprosim pomoči angleško vlado, ki je za zidanje neke protestantovske cerkve pošiljala veliko darov, katera je tudi meni, akoravno poprej nič, zdaj precej z darovi pomala. Dobil sem za cerkev 15.000 frankov in le prostora, kjer bi imel cerkev zidati, mi je še manjkalo, tudi za to se po priprošnji in navdihu sv. Jožefa obernem do angleške vlade, če tudi se mi je pretežavno zdelo tudi za prostor vlado prositi; pa bil sem uslišan. Cerkev se je pričela zidati, toda še polovica ni bila dodelana, ko je že pošel ves denar. Se enkrat verni z velikim vspe-hom nabirajo darov, in dobili so toliko, da smo cerkev lahko zopet lepo napravili. Katoličani so se ponašali s svojo cerkvijo in po pravici; veliko protestantov jo je ogledovalo, bila je namreč blizo stoljne cerkve protestantov in blizo vladarjev« ga dvora, tedaj v sredi tned zapeljivim Babilonom. Pa Gospodu je dopadlo, da jo je poderl vihar, in je penižal nas, ker smo se s cerkvijo morebi preveč ponašali. Bog je dal, Bog je vzel, Njegovo ime bodi češeno. Mislimo pa, da bomo cerkev po priprošnji sv. Jožefa zopet sozidali." Drobne novice- Rudečkarski list „ProIetario", ki se zapečaten razpošilja, žuga z rudečim puotom na Laškem , ki ima razdjati deržavo, da ostane prostor za ,,svobodno komuno". — V Florenciji je umeri senator Emanvel Fenzi, 'JOletin mož, ki je hodil v vse seje, dokler je bil senat v Florenci; ko je bil senat v Rimu, pa k nobeni več ne. Pokopan je po cerkveno. — 10. t m. je v mestu na Laškem umeri ondotni nadškof Julij Arigoni, iz reda sv. Frančiška Asiskega. Vse žaluje po njem, ker bil je pravi apostoljski mož, ves goreč za blagor svoje čede, z duh m ponižnosti in samostanskega uboštva na viš<. škofijskem sedežu. Rojen je bil v Ber gamu 1806. — Na Peruanskem divja rovarstvo. Posled-njič so bili v tridnevni vojski rovarji premagani in povsod v beg zagnani. Peru ie republika v južni Ameriki ob tihem ocejanu z nad 3 milijoni prebivalcev. — V zveznih severno-amerikanskih deržavah so si za prihodnje volitve konservativci postavili voljenca Gorist-a, liberalci pa Stone-a in pričakuje se živa borba. — Določba Arnimove pravdne pritožbe se je boje odložila do mesca sušca. — Madridska nova vlada je določila, da duhovstvu po tatinskih puntarjih poropane posestva se bodo povernile, pa le kolikor še niso v popir spremenjene. — V Mexiki je bil 13. listopada tolik potres, da je veliko ljudi konec storilo in veliko poslopij se po-derlo. V Puebli so prebivalci zbežali na prosto in si do zora niso upali nazaj v hiše. V Alberadi sta cerkev in samostan močno poškodovana, kor se je uderl in pokopal nekoliko duhovnov, ki so ravno dnevnice molili. Tudi več hiš se je poderlo in pobilo večino prebivalstva v njih. V Vera-Crux-i so hiše močno popokale, nektere se poderle. — Belgija po novejši preštevi ima 5 milijonov L\"<3.821 prebivalcev: < b novem letu 1831 jih je bilo še le 4,076.513. — V Soults-sous-forot-u na Francoskem je 2. prosinca umeri 1021etni mož Boesck, ki je do smerti opravljal službo, ktero je dobil 1. 1814. Bil je veselega serca in ljubljen v družbi do zadnjega. Zunaj v naj gerših dneh je hodil vsak dan v življenji k sv. maši. Ljubil je starinske spomine; med drugim je hranil hlebček kruha, velik kakor terdnjak (tolar), spomin na lakoto 1. 1817; takrat je veljal taki hlebček 1 sold. Listek za raznoterosti. Nov Kcrmar. (Iz zapuščine r. IJIa/.a Potočnika.) Barčica po morji plava, Jadra se razpenjajo, Sapa piše zgornja, zdrava, Mornarji prepevajo: Le naprej! oj, le naprej Do željenih krajev mej! Barčica po morji plava, Nov kermar jo kermi zvest, Mu Marija Zvezda prava, Srečne vožnje si je svest. Le naprej ! oj, le naprej Do presrečne zemlje mej! Barčica po morji plava, (Jez nevarno pot sveta, Ne straši pa irud, težava Nič kermarja Jožefa. *) *) Tako je bilo iine novomašnika Šentvidčana, ktercmu je pesem veljala. Le naprej! oj, le naprej Tje do mirnih krajev mej! Barčica po morji plava, Božji blagoslov gre z njo; Le drag'ne nakladava, Ki jih molj razdjal ne bo. Le naprej! o j, le naprej Do bogatih krajev mej ! Barčica po morji plava, Po valovih ziblje se, Plavaj, plavaj srečna, zdrava Tje v zavetja angeljske! Le naprej! oj, le naprej! Do nebeških krajev mej! Iz Ljubljane. Drobtinice s j>op