Ponarejeni franki in marke
CREDITANSTALT
Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 780
Murska Sobota, 4. januarja 1996, leto XLVIII, št. 1, cena 150 SIT
Odslej Vestnik v barvah
VREME
V petek in soboto se bo nadaljevalo suho vreme, v soboto se bo spet pooblačilo.
Vestnikov koledar
4. januar, četrtek, Angela 5. januar, petek, Milena 6. januar, sobota, S. t kralji 7. januar, nedelja, Zdravko 8. januar, ponedeljek, Bogo 9. januar, torek, Peter 10. januar, sreda, Viljem
Pregovor Prosinec mili, bogu se usmili.
Politič-
na
manipulacija ali o pouku religije in etike
Več kot očitno je, da vprašanje krščanstva v Sloveniji ni civilizacijsko, temveč politično. Zato je tudi vprašanje verouka v takšni ali drugačni obliki del politične kuhinje. Cerkveni politiki so »pristali« na t. i. nekonfesionalni pouk, v zameno pa jim državna politika obljublja, da bodo laični teologi, seveda v primeru, da se bodo poslanci odločili za pouk religije in etike, primerni za njegovo poučevanje.
Osnutek Zakona o turizmu pred vrati V stilu »množičnega turizma«?
Pohujšanje v ravnini prekmurski
Sekcija za kulturo mladine Beltinci je izdala revijo Šolski d. r. e. k., namenjeno prekmurskim srednješolcem. Medtem ko sojo vrstniki bolj ali manj sprejeli, so lokalni veljaki (beri: župnik, ravnatelj OŠ. župan...) zagnali vik in krik in se moralizatorsko zgrozili nad pisanjem današnje mladine.
Naziv »turistični kraj« naj bi v prihodnje uporabljali le redki, predvsem večji kraji, ki imajo čez 500 ležišč, čez 60 tisoč turistov, čez 20 tisoč izletnikov letno ali 300 pravnih in fizičnih
oseb, plačnikov krajevne turistične takse. To je le ena od novosti v delovnem gradivu Zakona o turizmu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo - sekretariat za turizem.
Posebne trgatve v Radgonsko-Kapelskih in Prekmurskih goricah
Božična trgatev na Kapeli in silvestrska na Vaneči
Murska Sobota
Namesto sedmih štiri četrti!
Po prvotnem predlogu mestne komisije za lokalno samoupravo je bilo predvideno, naj bi bila Murska Sobota v prihodnje razdeljena na
sedem mestnih četrti. To so: Center, Industrijska. Lendavska, Park, Partizan, Prešernova in Turopolje.
Izšla je knjiga župnika Franca Halasa
Kobilje od včeraj do danes
2
vestnik, 4. januarja 1996
► vet v letu 1995
Med vojno in mirom
Minulo leto si bomo zapomnili predvsem po vojni v naši neposredni bližini, ki je naposled le privedla do krhkega miru na Balkanu. Podobno se je dogajalo na Bližnjem vzhodu, kjer so Izraelci in Palestinci končno našli pravo pot za miroljubno rešitev večletnega spora. Uboj izraelskeg premiera Rabina pa je opozoril na notranji židovski konflikt, ki se lahko razplamti. Atentat na makedonskega predsednika Kira Gligorova, kije ostal živ. pa je jasno opozoril, da se teroristične skupine ustanavljajo tudi v tem delu Evrope. Tudi v Čečeniji, Sri Lanki in na Irskem so ves čas nihali med vojno in mirom.
V ospredju so bili vsekakor dramatični dogodki v BiH. Čedalje večje vpletanje mednarodne skupnosti v vojno in močni pritiski velikih sil na čelu z ZDA so privedli do zgodovinskega mirovnega sporazuma v Daytonu. Z napotitvijo mirovnih sil v Bosno naj bi čimprej uveljavili novo ozemeljsko razdelitev BiH. K temu so v precejšnji meri prispevale bliskovite ofenzive hrvaških sil. katere so osvobodile pretežni del svojega ozemlja, ki ga je nadzirala srbska stran.
Omeniti velja tudi severnoirski vozel, ko sta britanski in irski premier naposled vendarle sklenila dolgo pričakovani sporazum, ki naj bi privedel k vsestranskim
pogajanjem o prihodnosti Ulstra. Težje pa bo verjetno v Šri Lanki, ki se je znašla v začaranem krogu nasilja, in v Čečeniji, kjer so odnosi z Rusijo precej zaostreni.
Daje dogovarjanje s sosedi težavno, seje lahko prepričala tudi naša država. Konec leta 1995 ni bilo v odnosih z Italijo in Hrvaško zaznati kakega večjega napredka. Zato je med drugim preloženo vključevanje Slovenije v evropske integracijske procese, zlasti v Evropsko unijo.
Seveda pa se bodo drugi raje spomnili svetlejših plati politike, ki seveda vnašajo določen optimizem pri iskanju skupnih rešitev za mirnejši svet v letu 1996.
MILAN JERŠE
ZLATI JUBILEJ OZN - 150 voditeljev držav se je zbralo na jubilejnem zasedanju OZN ob 50. obletnici svetovne organizacije.
ZGODOVINSKI STISK ROK - Jaser Arafat in Jicak Rabin sta ob navzočnosti ameriškega predsednika Billa Clintona, jordanskega kralja Huseina in egiptovskega predsednika Mubaraka podpisala sporazum o umiku izraelske vojske.
RES ISKRENE ČESTITKE? -Predsednik Srbije Slobodan Miloševič, voditelj Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič in hrvaški suveren Franjo Tudman po podpisu mirovnega sporazuma v ameriškem Daytonu.
ge
TRETJI FRANCOSKI JEDRSKI POSKUS -Kljub ostrim protestom svetovne javnosti je Francija pri otoku Mururoa izvedla podzemski jedrski poskus, ki je imel moč okoli 60 kiloton, kar je trikrat močneje od bomb, ki so ju
Američani leta 1945 odvrgli na Hirošimo in Nagasaki.
K


JELCIN V BOLNIŠNICI - Po hujši srčni slabosti so ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki ga je obiskal premier Viktor Černomirdin, za več tednov zadržali na zdravljenju.
Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar.
Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična’urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopi-. sov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1995 je 1.900,00
SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov.
KUČAN V EVROPSKEM PARLAMENTU - Slovenski predsednik Milan Kučan je imel vrsto predavanj in srečanj, med drugim tudi s predsednikom evropskega parlamenta Klausom Haenschem.
UBIT IZRAELSKI PREMIER
JICAK RABIN - Atentat je izvedel 27-letni izraelski skrajnež Jigal Amir. Ob Rabinovi krsti so bili državniki z vsega sveta.
SPOMIN NA POLDRUGI MILIJON ŽRTEV - Ob 50. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča v Auschwitzu se je ob navzočnosti državnikov iz 26 držav zbralo precej ljudi.
vestnik, 4. januarja 1996
3
Aktualno doma
Ljutomerski svetniki dobili na vpogled proračun (osnutek) za prihodnje leto in program javnih naložb v naslednjih petih letih Usklajevanje bo naporno
Franček in jubilej
Običajno najpestrejša in najzanimivejša (vsaj za novinarske teme) točka dnevnega reda Občinskega sveta v Ljutomeru - Vprašanja, pobude in predlogi svetnikov - je bila na zadnji seji precej manj atraktivna kot ponavadi. Najbrž zato, ker so jih čakale razprave o osnutku proračuna za prihodnje leto, programu javnih naložb za 5-letno obdobje, odloku o krajevnih skupnostih, programu javnih del, medobčinskem reševanju problematike komunalnih odpadkov in še o nekaterih drugih temah.
Čimprej naj bi se sestali predstavniki občine in KS Veržej, da bi pripravili skupno informacijo o gradnji kanalizacije v Veržeju. Trgovsko podjetje Vesna pa naj pripravi predlog, kaj bo storila s svojimi poslovno-stanovanjskimi prostori v Veržeju, saj le-ti propadajo. O tem je spregovoril Drago Legen. Vlado Pajhnart se je zavzel za nujna vzdrževalna dela v vrtcu in OŠ Križevci pri Ljutomeru. Franjo Štebih (še vedno) nikakor ni zadovoljen z ureditvijo prometnega režima v mestu Ljutomer. Po njegovem mnenju je le-ta neveljaven, ker ga občinski svet ni potrdil. Tomi Nemec je predlagal, da bi kazalo razmisliti o plinskem omrežju v Ljutomeru in menil, da bi v ta namen najbrž uspel tudi referendum o samoprispevku. Poleg tega je spomnil na nevaren plaz v Spodnjem Ka-
Zadnja seja Občinskega sveta Beltinci v letu 1995
Za naložbe skoraj 96,7 milijona
Potem ko so potrdili sklepe in zapisnike s prejšnjih treh sej ter pregledali uresničevanje načrtovanega, so svetniki Občine Beltinci največ pozornosti namenili rebalansu proračuna za leto 1995. Po njem znašajo »popravljeni« skupni prihodki in odhodki nekaj čez 329 milijonov tolarjev.
Kot ugotavljajo, so se prilivi finančnih sredstev, kamor štejejo praznitve dohodnine ter drugih davkov, prispevkov, taks in nadomestil, od 1. novembra letos nakazovali na redni žiroračun Občine Beltinci. Ker so knjižne podatke o realizaciji prejeli šele 15. decembra, je priprava podatkov za osnutek rebalansa potekala v veliki naglici. Sicer pa so prihodki za zagotovljeno porabo, kot so dohodnina, davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila, davek od iger na srečo, posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic, zagonski stroški in finančna izravnava ter del prihodkov za druge namene (krajevna taksa, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, denarne kazni, nadomestilo za degradacijo in nadomestila za spremembo namembnosti zemljišč) v predlog rebalansa vpisani v skladu z izračuni ministrstva za finance. Poleg tega so med prihodki realizirani tudi prihodki, ki jih v proračunu za leto 1995 niso predvideli. To so zagonski stroški novih občin, namenski prenos presežka prihodkov prejšnje soboške občine za nakup avtomobila in najemnina za zemljišče, povečan pa je tudi znesek prihodkov od obresti.
Na seji Občinskega sveta Beltinci je bilo povedano tudi to, da so na predlog pristojnih služb kot posebno postavko vnesli namenska sredstva za gradnjo vrtca v Dokležovju, ki jim je bil med letom nakazan kot del finančne izravnave. Tako znašajo skupni prihodki za zagotovljeno porabo nekaj več kot 314,1 milijona tolarjev, prihodki za druge namene in drugi prihodki dobrih 7,2 milijona SIT, prihodki za sofinanciranje pa 7,65 milijona tolarjev.
In kako je z odhodki? Nižje od načrtovanih so plače uprave in funkcionarjev, drugi osebni pre jemki uprave in prispevki delodajalca, ker ni bilo predvidenih dodatnih zaposlovanj. Ker pa so se materialni stroški uprave predvsem na račun pogodbenih del in obnove stavbe precej zvišali, so potrdili večji znesek za dobrih 9,7
menščaku, Drago Škrlec pa je izrazil ponovno nezadovoljstvo, ker lekarno v Ljutomeru odpirajo šele ob 8. uri, tako da morajo nekateri bolniki zjutraj predolgo čakati na zdravila. Katja Pevec -Stajnko je opozorila, da nekateri z območja KS Cven vozijo na črno svoje odpadke na odlagališče v Pristavi. Jelka Rostaher je predlagala varčevanje pri izdatkih za pisne materiale, kijih pripravlja občinska uprava (zdeli so seji predvsem predolgi zapisniki). Župan Ludvik Bratuša seje med drugim strinjal, da nastajajo previsoki stroški za delovanje občinskega sveta in da bi morali svetniki sprejemati sklepe, kijih je možno tudi uresničiti. Glede plinskega omrežja pa je odgovoril, da je o tem na njegovi mizi že nekaj predlogov, treba pa je računati tudi na geotermalno ener
milijona. Pri drugih odhodkih velja omeniti povišanje postavk amortizacije v vzgojno-varstvenih zavodih, in sicer zaradi dokončne zgraditve vrtca v Dokležovju in dograditve kotlovnice v Melincih. Tudi za kulturo so porabili več denarja od načrtovanega. Podobno velja za vzdrževanje lokalnih cest in nakup opreme v občinskih organih. Ker so v vseh krajevnih skupnostih Občine Beltinci izrazili
V Občini Radenci čez 57.000 tolarjev prihodkov na prebivalca, kar jih uvršča v pomurski regiji v zgornjo lestvico, če ne prav na vrh Bogati in še srečni
V občinsko blagajno kapnilo tudi čez 3,7 milijona tolarjev davka na dobitke od iger na srečo - Pokrili bodo izgubo ZD Gornja Radgona, zahtevajo pa boljšo zdravstveno službo
V Občini Radenci so ob sprejemanju občinskega proračuna za letos izračunali (predvideli), da bodo imeli 285.964.000,00 tolarjev prihodkov in prav toliko odhodkov, kar je bila dokaj ugodna številka. Ob koncu leta - z rebalansom proračuna za 1995, ki so ga obravnavali na zadnji lanski seji minuli petek v Janževem hramu - pa so ugotovili, da seje v občinsko blagajno steklo še več denarja, in sicer skoraj 311 milijonov tolarjev.
Najbolj so se »ušteli« pri planiranju dohodkov iz davka od iger na srečo, saj je namesto 282.000,00 tolarjev iz tega naslova kapnilo v občinsko blagajno kar 3,7 milijona tolarjev. Poleg tega je za čez 10 milijonov tolarjev večji znesek, kot so načrtovali, na račun dohodnin in skoraj za 12 milijonov tolarjev več so »pokasirali« od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Iz državne blagajne pa so prejeli tudi nekaj čez 3 milijone tolarjev »zagonskih« sredstev za nove občine.
Tako so si lahko občinski svetniki, župan in delavci občinske uprave ob koncu leta zares zadovoljno meli roke in si nazdravili ob 1. obletnici samostojnosti radenske občine. Brez finančnih težav so lahko pokrili tudi svoj delež izgube (glede na število prebivalcev znaša le-ta 1.245.000,00) javnega zavoda Zdravstveni dom Gornja Radgona po zaključnem računu za leto 1994,
gijo.Tako na osnutek odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 1996 kot na 5-letni program javnih investicij v občini so imeli svetniki dokaj številne pripombe in dodatne predloge (kar je treba še vključiti) ter oba dokumenta s pripombami tudi sprejeli. Že na tej seji pa so sprejeli tudi odločitev, da bo občina jamčila za odplačevanje posojila v višini 23,9 milijona tolarjev, ki so ga dobili pod ugodnimi pogoji za obnovo in preureditev nekdanje šolske stavbe v Logarovcih v neke vrste stanovanjski blok z neprofitnimi stanovanji. Na vztrajanje Franja Štebiha so sprejeli tudi stališče, da je potrebno v prihodnjem letu pripraviti dokumentacijo za zgraditev doma starejših občanov v Ljutomeru, in v ta namen zagotoviti tudi potrebna sredstva (za dokumentacijo). O obeh dokumentih bo seveda izrečenih še precej besed, preden ju bodo sprejeli. Usklajevanje različnih interesov bo vsekakor zelo naporno.
Zavrnili pa so sprejem osnutka odloka o krajevnih skupnostih v Občini Ljutomer, s katerim
željo, da naj občina nekaj prispeva k opremi v njihovih pisarnah, so se odločili za razdelitev denarja po ustaljenem ključu. Pri tem so upoštevali tudi željo KS Melinci, ki nima ustreznega sejnega prostora, in ji namenili milijon tolarjev. Zanimivi so prav gotovo tudi investicijski odhodki, ki.po rebalansu občinskega proračuna znašajo skoraj 96,7 milijona SIT. Odločili so se namreč, da pri vseh nedokončanih naložbah navedejo pogodbene vrednosti za njihovo dokončanje. Največ denarja (skoraj 49,3 milijona SIT) so porabili za naložbe v
ki je znašala nekaj čez 9 milijonov tolarjev (o vzrokih in načinu pokrivanju.smo že pisali). Zahtevali pa so. da mora ZD Gornja Radgona poskrbeti, da bo v radenski ambu-
V razpravi o rebalansu občinskega proračuna za leto 1995je Jakob Vajs terjal, da je potrebno sredstva, ki so se stekla v proračun iz odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč (85.000,00 tolarjev), tudi dejansko nameniti za urejanje novih kmetijskih zemljišč. Miha Petek je med drugim dejal, da sije Občina Gornja Radgona »vzela« preveč za plačilo storitev za radensko občino (plače 4 delavcev za celo leto, dejansko pa ni bilo tako) in da so iz občinske blagajne nakazali preveč (milijon tolarjev) Pomurski turistični zvezi. Betka Škrlec je menila, da preveč razmetavajo denar za prevoze šolarjev in izrazila nezadovoljstvo, ker niso organizirali pomoči mladim pri šolanju (500.000,00 tolarjev, predvidenih za štipendije, je ostalo neizkoriščenih). Rudolf Ketiš pa je menil, da so številke oziroma izdatki za izvajalske organizacije previsoki.
Pojasnilo________________________________________
Čeprav smo v uvodu prispevka z naslovom Pa je eno leto za nami... na sredinskih dveh straneh prejšnje številke Vestnika izrecno navedli, da hudomušne misli s karikaturami pomurskih županov niso uperjene proti njim, ampak opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti v življenju, je bil odziv različen. Za pojasnitev navajamo, da nismo niti pomislili na to, da bi župan Občine Beltinci Jožef Kavaš, kije znan kot poštenjak, dobival plave kuverte, ampak smo v prispodobi opozorili na še vedno razširjen pojav v praksi. Podobna ugotovitev velja tudi pri drugih pomurskih županih, zato upamo, da je pojasnilo dovolj tehtno.
so želeli določiti področje, pristojnosti in način financiranja krajevnih skupnosti. Če bi sprejeli besedilo, kot so ga dobili v razpravo, bi bile nekatere določitve v nasprotju občinskim statutom. Zato naj statutarnopravna komisija prouči, ali je sploh umestno sprejeti takšen odlok o krajevnih skupnostih.
Zelo in vedno aktualnejše v-prašanje v ljutomerski občini je. kako rešiti problem odlaganja odpadkov. Ena od možnih rešitev je odlagališče, ki bi ga skupno uredile občine Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Radenci, Gornja Radgona, Lenart, Ormož, Ptuj. Majšperk, Kidričevo, Gorišnica, Juršinci, Videm pri Ptuju, Dester-nik - Trnovska vas, Zavrč in Dornava.
V ta namen bo morala vsaka občina predlagati 2 možni lokaciji za medobčinsko deponijo na območju svoje občine, vsi uporabniki pa se bodo tudi zavezali, da bodo plačevali ustrezno rento občini, v kateri bo skupno odlagališče odpadkov.
JOŽE GRAJ
komunalni dejavnosti, predvsem za gradnjo vodovoda Beltinci-Iža-kovci-Melinci, za projekt vodovoda Gančani-Lipa ter za kanalizacijo v Gančanih, Bratoncih, Lipovcih in Beltincih. Za cestno dejavnost, kamor spadajo obnovi cest Gančani-Lipovci in Lipa-Odranci ter vaških domov v Bratoncih in Melincih, so porabili 32,1 milijona SIT. Med naložbami v družbenih dejavnostih, za kar so namenili dobrih 9,2 milijona tolarjev, so obnova kulturnih spomenikov (beltinski grad), nakup orgel za cerkev v Beltincih, dokončanje vrtca v Dokležovju in nakup culterja za klinični laboratorij zdravstvenega doma. Zaradi povišanja prihodkov se je povečala tudi stalna proračunska rezerva, in sicer znaša 0,5 odstotka od vseh prihodkov. M. JERŠE
lanti stalna zdravstvena služba, torej 5 dni v tednu, in to tudi tedaj, ko bo njihov stalni zdravnik na dopustu ali odsoten iz kakšnih drugih razlogov. Na presenečenje svetnikov, ker tega niso vedeli, pa je del javne zdravstvene službe v Radencih tudi zasebna zdravnica Rousova, ki ima ambulanto v prostorih Zdravilišča Radenska. Po besedah direktorja PZC-ja Štefana Vučaka je koncesijo doktorici Rousovi podelila še Občina Gornja Radgona, in ker dela v javni zdravstveni mreži, si jo lahko izberejo za osebno zdravnico ne glede na to, ali so zaposleni v Radenski. To namreč ni več Radenskin dispanzer splošne medicine. Radenska občina pa mora imeti tudi svojega člana v svetu ZD Gornja Radgona. zato bo potrebno spremeniti stutut tega javnega zavoda.
JOŽE GRAJ
Novo leto je praznik in na ta dan začnemo uporabljati nov koledar. Tistega, ki spet začenja šteti dneve od ena naprej. Pred tridesetimi leti, ko je s prvim januarjem 1966 dotedanji POMURSKI VESTNIK postal VESTNIK, tednik za severovzhodno Slovenijo, kot seje zapisalo v prvi ponovoletni številki, se je poln načrtov, že z izkušnjami in z veliko postmladeniške zagnanosti v uredniški kolektiv vključil tudi Franček Štefanec. Poleg običajne novinarske tlake se je posvetil pisanju reportaž in potopisov, ko je ta beseda imela še nekako pravi pomen: pot, peš (pot), le tu in tam s preredkimi avtobusi. Šele potem je prišel na vrsto avto. In ko je nekaj-desetkrat obredel Vestnikovo »pa-
sišče«, je postal njegov prvi tehnični urednik. Pri delitvi delaje to pomenilo višjo stopnjo organizacije dela, kot se temu reče, za Frančka pa specializacijo. Najprej seje moral spopasti s svinčevo tehnologijo pri ljubljanskem Delu, kjer seje tiskal Vestnik vse od začetka aprila 1966 naprej, nato s foto-stavkom, ko je prevzela tisk časopisa tiskarna Ljudske pravice. Rokopisi po pošti, z avtobusi, ob sredah zjutraj pa z avtobusom v Ljubljano na prelom lista. Tisti čas se je Franček nekoliko manj ukvarjal s pisanjem, v širši javnosti pa je bil opazen njegov zgodovinski podlistek iz tistih let njegovega tehničnega urednikovanja. Franček je znal radoživo prisluhniti preteklosti Slovenskih goric in nasploh pokrajini ob obeh bregovih Mure.
Po krepkem številu let tehničnega urednikovanja je presedlal na novo službeno dolžnost: v gospodarsko propagandno službo pri takratnem Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost, (predniku sedanjega Podjetja za informiranje), ki je poleg Vestnika izdajal tudi tednik v madžarskem jeziku Nepujsag ter oddajal slovenski in madžarski radijski program. Med njegove naloge je spadalo še organiziranje tradicionalnih Vestnikovih-vlakov po Sloveniji, ki so v njegovem času že bili tradicija Vestnikovega bralstva in zagotovo najstarejša tovrstna oblika povezovanja kakega časopisa na Slovenskem s svojimi naročniki. Pri teh opravilih je Franček aktiven še danes.
Po pretečenih treh desetletjih je Franček Štefanec ostal komunikativen in močno dejaven tudi v svojem prostem času. Dolgo let je pel v soboškem pevskem zboru Štefana Kovača, ki mu je pet let tudi predsednikoval. V gradu pri Gradu na Goričkem je urejal zanimivo muzejsko zbirko, vodil je modne revije in razne druge prireditve. Vrsto let je bil dedek Mraz, v dneh pred letošnjim novim letom pa je na Murskem valu otrokom pripovedoval pravljice. Pred nekaj leti je napisal in izdal domačo povest Zlata ura. Letos mu bo izšel zgodovinski roman SIJ NAD REKO ...
Razgibana in ustvarjalna so bila ta Frančkova tri desetletja. Sodelavci mu želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje.
Murska Sobota
Namesto sedmih štiri četrti!
Po prvotnem predlogu mestne komisije za lokalno samoupravo je bilo predvideno, naj bi bila Murska Sobota v prihodnje razdeljena na sedem mestnih četrti. To so: Center, Industrijska, Lendavska, Park, Partizan, Prešernova in Turopolje. Tako so namreč pokazale tudi javne razprave, čeprav se ljudje niso povsod povsem strinjali z ozemeljsko razdelitvijo sedanjih šestih mestnih krajevnih skupnostih. V Murski Soboti je trenutno po številu prebivalstva največja Krajevna skupnost Lendavska z velikim blokovskim kompleksom. Na tem območju živi po zadnjih podatkih 3.307 prebivalcev. Sledijo pa KS Turopolje (2.856 prebivalcev), KS Ali Kardoš (2.275), KS Park (1.882), KS Boris Kidrič (1.772) in KS Partizan s 1.751 prebivalci.
Ker so mnenja občanov znana, se je v razprave zadnje čase odločneje vključila tudi stroka, kajti navsezadnje bo moral zadnjo besedo vendarle izreči mestni svet. Ker poznejših pripomb seveda ne bo več mogoče upoštevati, so pohiteli in začrtali natančne meje novih mestnih četrti. In prav glede njihovega števila je prišlo pred kratkim do spremembe. Odločili so se namreč, da bodo poslej v Murski Soboti imeli le štiri namesto prvotno predvidenih sedmim mestnih četrti. Ostale bi le mestne četrti Center, Ledava, Turopolje in Park, črtali pa so Industrijsko, Partizan in Prešernovo. S tem pa se je seveda spremenil tudi obseg območij mestnih četrti.
Tako bi mestna četrt Center obsegala območje južno od Grajske in Lendavske ulice, južno od Ledave, zahodno od železnice, severno od Cankarjeve ulice, območje vzhodno od pešpoti pri gostilni Klemenčič do Kopitarjeve ulice, nato severno od Kopitarjeve ulice ob zahodni meji otroškega vrtca Štefana Kovača in mestnega parka ter južno od Ciril-Metodove ulice in vzhodno od Kopališče ulice. Mestna četrt Ledava bi zajemala območje vzhodno od Kopališke ulice, severno od Grajske in Lendavske ulice, severno od Ledave, vzhodno od železniške proge in severno od Panonske ulice. V mestno četrt Turopolje so uvrstili območje južno od Panonske, Cankarjeve in Tišinske ulice. Mestna četrt Park pa bi bila na območju zahodno od Kopališke ulice in mestnega parka, zahodno od otroškega vrtca Štefana Kovača in pešpoti med Kopitarjevo ulico mimo gostišča Klemenčič ter severno od Cankarjeve in Tišinske ulice.
Očitno Murska Sobota noče biti majhno mesto. Šest soboških mestnih krajevnih skupnosti s tem odhaja v zgodovino, namesto njih pa bodo pomembno vlogo prevzele mestne četrti.	MILAN JERŠE
____________________________________________________________________________ vestnik, 4. januarja 1996
Ekološki sklad kreditira tri velike projekte Ekološka pomoč tudi podjetjem
Ekološki sklad Slovenije se za projektoma »zmanjšanja onesnaženja zraka« in »lokalne infrastrukture« loteva tretjega projekta »opuščanje ozonu škodljivih snovi«
Eko sklad (Ekološki sklad Republike Slovenije) je ustanovila država, organiziran je kot delniška družba, kot javnopravna oseba pa je na osnovi Zakona o varstvu okolja in Statuta začel delovati 1994. leta. Namen Eko sklada je, da pridobiva sredstva ter jih usmerja v kreditiranje ekoloških investicij, za zagotovitev ugodnejših pogojev pridobivanja dolgoročnih kreditov tujih finančnih institucij pa lahko pridobiva garancijo Republike Slovenije. Osnovni kapital sestavljajo poleg ustanovnega še prenesene terjatve do posojil, danih za varstvo okolja v okviru proračunskih sredstev Ministrstva za okolje in prostor, sredstva, pridobljena na osnovi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, sredstva, pridobljena zaradi posegov v prostor, s podeljevanjem koncesij za republiške javne službe pri ravnanju z odpadki, sredstva proračuna in drugo.
Ob koncu leta 1995 je imel Eko sklad sedem zaposlenih, program in pogoje kreditiranja pa določi upravni odbor. Osnovni kapital je konec septembra znašal 2,5 milijardi SIT, do konca leta pa naj bi pridobil še dodatnih 700 milijonov SIT. S konkretnimi projekti je Eko sklad začel šele v drugi polovici leta 1995. Konec novembra seje iztekel prvi javni razpsi za pilotno fazo vseslovenskega projekta za zmanjšanje onesnaževanja zraka; v Mariboru je bilo razpisanih za 250 milijonov posojil, za izvedbo vseslovenskega projekta pa bo namenjenih tudi 35 milijonov DEM posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj (posojilna pogodba naj bi bila sklenjena v začetku 1996 leta). Drugi razpis Eko sklada v višini 710 milijonov SIT je namenjen naložbam v lokalno infrastrukturo - oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki ter razdelilna plinska in toplovodna omrežij ter predelave kotlarn. Eko sklad se vključuje tudi v postopek razdelitve nepovratnih sredstev v višini 6,2 milijona dolarjev (750 milijonov SIT), ki jih je odobril Global Environ-ment Facility Trust Fund preko Svetovne banke (WB) slovenskim podjetjem, ki bodo v svojih proizvodnih procesih opustila uporabo ozonu škodljivih snovi.
Namen projekta je. pomagati slovenskim podjetjem pri posodobitvi tehnoloških procesov, tako da bi udeležena podjetja v svoji proizvodnji in izdelkih prenehala uporabljati snovi, ki škodujejo zaščitnemu plašču našega planeta. Šest podjetij, ki ustrezajo razpisanim pogojem Svetovne banke, bo prejelo 6,2 milijona dolarjev : LTH Škofja Loka, Gorenje Servis, Krka kozmetika, Lek, Trimo in Labod.	BBP
Pomurje na razpotju
Projekti cvetijo, kakšna
pa je korist?
Sodelovanje v začetnih projektih za regionalno planersko delavnico ali kaj pomeni usklajevanje delno ali povsem nasprotnih vizij pomurskega razvoja - Z Goranom Šosterjem, predstavnikom Microcosmosa, sva se pogovarjala o problemih in vizijah razvoja Pomurja
V začetku decembra je v Ljutomeru prišlo do simbolične združitve dveh projektov: Regionalne planerske delavnice Pomurje (Prekmurje in Prlekija) in Razvojne strategije Pomurja. Projekta potekata neodvisno drug od drugega, prvi v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor, drugi na pobudo lokalne iniciative in pomurske gospodarske zbornice. Medtem ko se bo planerska delavnica ukvarjala z dolgoročnim urejanjem prostora oziroma poseganjem vanj, je Razvojna strategija naravnana na srednjeročno obdobje s poudarkom na gospodarski plati razvoja. Pri pripravi projektne dokumentacije za Regionalno planersko delovanico je sodelovalo sedem skupin. Na pobudo Urbanističnega instituta je pri Analizi razvojnih možnosti Pomurja poleg Instituta za ekonomski razvoj sodeloval tudi MICROCOSMOS iz Ljutomera. Microcosmosov dokument Presoja možnosti in izkoriščanja naravnih in človeških potencialov Pomurja je dokument, ki ponuja strokovne rešitve, hkrati pa na metodološki ravni ponuja način, kako posamezne pobude civilne družbe vplesti v celoten kompleks odločanja o tem, kako bomo gospodarili s prostorom v naslednjih desetletjih.
Radenska z novo ponudbo
Gozdni sadeži
- Na predstavitvi sedmih začetnih projektov za planersko delavnico smo lahko slišali zelo različne poglede na razvoj Pomurja, od povsem lobističnih do mehkih variant. Kdo bo v končni fazi odločal o projektih in rezultatih planerske delavnice - gospodarski lobiji ali politika?
Goran Šoster: Namen planerske delavnice bo analizirati te različne pristope, da bomo dosegli njihovo kompatibilnost. To pa še ne pomeni, da bodo strokovni konsenzi zaživeli v praksi. Gradivo bo šlo med ljudi, predstavniki teh pa so na žalost dostikrat politiki. Na koncu bo imela škarje in platno v rokah politika, ki še ni sposobna upoštevati zahtev civilne družbe.
- Kaj pomeni usklajevanje opcij npr. za reko Muro?
Goran Šoster: Med Muro kot nacionalnim parkom in Muro kot virom energijske izrabe obstaja paleta možnosti. Ni vseeno, ali bo na Muri stala ena ali trinajst elektrarn. Kompromisna
varianta, ki jo ponuja energijski lobij, so npr. 3 ali 4 elektrarne v zgornjem toku in 3 ali 4 v spodnjem, medtem ko naj bi ostal osrednji del nedotaknjen. V blažji obliki krajinarske vizije je predlog, naj postane očiščena Mura prostor sonaravnega kmetovanja, ekološkega kmetijstva, turizma, ki bi lahko v materialnih kazalcih parirali energijsko intenzivnejšim izrabam. Če bo prevladal interes energetikov, ki ga v tem trenutku zastopa tudi Ministrstvo za energetiko z nekaterimi večjimi gospodarskimi lobiji, potem lahko pričakujemo zelo intenzivno izrabo reke Mure, če pa bo prevladal interes lokalnega prebivalstva ob reki, kmeta, tudi ekologov, tistih, ki upoštevajo naravo kot enakovrednega partnerja človeku, potem bo prevladal koncept, bližji tistemu, ki ga ponuja svetovno znani krajinar prof. Ogrin.
- Že v naslovu vaše študije se pojavlja beseda Pomurje, modnosti pojasnjevanja pojma v ok
lepaju ste se izognili, kako torej pojmujete Pomurje?
Goran Šoster: A propos Pomurje - omejujem se od kakršne koli politične interpretacije termina. Pomurje je zame regija vzdolž reke Mure, narcisoidnost slovenske majhnosti je prepoten-cirana. Vendar pa, dokler nimamo svoje lastne identitete znotraj družine, znotraj ožje regije, vasi ali pa v sklopu pokrajin, dokler nimamo niti te etnološke identitete, se zdi Pomurje kot neka sintagma, ki sili ljudi v skupno življenje.
- Na makroravni ste evidentirali problem razdrobljenosti državnih spodbud, koncentracijo moči in kot posledico teh dveh medlo državno politiko, ki zaradi parcialnega pristopa do regij ne nastopa z neko jasno politiko. Kateri problemi pa so na mikroravni najočitnejši?
Goran Šoster: Najbolj ključen problem v naši izrazito ruralni regiji je industrializacija kmetijskega sektorja, ki pomeni pristajanje na tekmovanje z zahodno- in vzhodnoevropskimi državami. Naša komparativna prednost je majhnost in pestrost, ne pa nizka cena ali količina. Kmet je tukaj žrtvovana figura, podobno kot se je to zgodilo ob vstopu Avstrije v EU.
- Ali je izhod v ekološkem kmetijstvu?
Goran Šoster: Kmetijstvo lahko na podlagi odnosa do naravnih potencialov strukturiramo na integralno, konvencionalno in ekološko. Ekološko kmetijstvo je alternativa, vendar ne edina, je svetovni trend, vendar ne edini. Pri zagotavljanju mednarodnega tržnega deleža ima ekološko kmetijstvo podobne težave kot konvencionalno. Slovenci bomo imeli z ekološkim kmetijstvom problem pri konkuriranju Madžarom, Poljakom ali Čehom, ki so zelo zgodaj začeli z ekološkim kmetijstvom in ki pri-deljujejo na velikih površinah in zelo poceni.
Napaka slovenske kmetijske politike je bila stereotipno pristajanje na Pomurje kot slovensko žitnico, tukaj se kažejo razlike med nacionalnimi in regionalnimi interesi. Pomurci bi mo
rali namesto pšenice izvažati kruh, namesto mleka sir, smetano ...
- Kakšna je torej vaša vizija ruralne regije - Pomurja?
Goran Šoster: Razvoj bi moral potekati v smeri deindustria-lizacije kmetijstva. To bi pomenilo prvič glasno deklariranje in udejanjanje ekosocialnega modela kmetijstva v resničnosti. Ekološko kmetijstvo je eden od segmentov, kjer se lahko vidi izhod te regije, aktualen je tudi turizem na podeželju, ki je alternativa industrijskega načina obravnave kmetijskega prostora, potem so tu še dopolnilne dejavnosti. Kmetija naj torej ostane majhna, da bo ohranila svojo identiteto, zgodovinski spomin. Potrebno je ohraniti dejavnosti, ki bi z razvojem lahko izumrle -pletenje košar ali sušenje sadja, izdelovanje domačega soka, kisa ... Te prvine nimajo gospodarskega imperativa. Če pa jih vzamemo kot potencial celotne regije, lahko postanejo pomemben gospodarski element.
- Ali obstajajo še drugačni izhodi, kot jih ponuja spolitiziran slovenski prostor?
Goran Šoster: Pri Microco-smosu se zavzemamo za spodbujanje civilne družbe, ki poskuša uveljaviti svoj pogled na prostor, razvoj in življenje v regiji. Civilno družbo pogosto pojmujemo kot nekaj imaginarnega, praktično pa to pomeni, da se lahko npr. naključne asociacije kmetov spontano združijo in izrazijo svojo voljo, in to ne s političnimi instrumenti, ampak na spontan način. Primer civilne družbe so npr. turistična društva, ki kot ozek segment družbe morajo uveljaviti interese in poglede na razvoj v lastnem okolju - vasi, občini, regiji. Tu sta možnost promoviranja Pomurja in možnost, da se izognemu vsiljenim rešitvam.
Omenili smo tudi družino kot nukleos, ki lahko v Pomurju odigra vlogo za hitrejši razvoj. Družina mora postati znova družina, pozabiti moramo na individualizem, ki je na pohodu na zahodu, kajti Slovenec kot individuum sam v sebi ni dovolj trden.
A. Potočnik
sredi zime
Ledenemu čaju z okusom breskve se je pred kratkim pridružil nov z okusom gozdnih sadežev
Radenska se bori za svoj delež na trgu, ki je skorajda prenatrpan z domačimi in uvoženimi brezalkoholnimi pijačami, s kakovostjo in novostmi. Presenečenje in zadetek v polno je bil predpo-letni »udar« na trgu z ledenim čajem s prijetnim okusom breskve, zdaj pa so ljubitelje negaziranih in nekaloričnih pijač presenetili z novim okusom gozdnih sadežev.
Benedikt dobil bencinsko črpalko
Zavemik na odprtju, župan ne!
Ledeni čaj je bil presenečenje zatb, ker se Radenska doslej ni ukvarjala s tovrstnimi pijačami, ampak je polnila predvsem mineralno vodo z različno vsebnostjo CO,ter brezalkoholne pijače na osnovi mineralne vode (Swing, Šum). Vodo iz vrelca z navadno vodo so uporabljali le za polnjenje pepsikole, vendar so tudi tukaj dodajali domači CO,. Ledeni čas je torej njihova prva pijača, kjer ni osnova mineralna, ampak naravna »izvirska voda«.
Temeljite raziskave trga so pokazale, da so se ljudje že naveličali raznih gaziranih ali
motnih pijač, da jih vedno bolj motijo prevelika količina
sladkorja ali drugi konzervansi.
Takoj ko se je ledeni čas Radenske pojavil na trgu, je postal najbolj priljubljena pijača mladih in starih. Zadnje dni decembra so trgu ponudili nov okus ledenega čaja, in sicer okus po goznih sadežih; čaj je brez teina in konzervansov, vsebuje vitamin C, zato je primeren tudi za otroke.
Poleg velikih pollitrskih pločevink bodo odslej na voljo tudi manjše pločevinke ledenega čaja.
bbp
V občini Lenart so pred razkritjem velikih nepravilnosti, ki naj bi jih povzročil pomočnik tajnika občine in nekdanji predsednik izvršnega sveta
V četrtek, 21. decembra, so pri Benediktu v Slovenskih goricah ob cesti M 10-1 odprli novo bencinsko črpalko OMV-Istre, samopostrežno trgovino z mešanim blagom, bife, avtopralnico, prodajalno kurilnega olja ter prodajalno gospodinjskega plina. Naslednjega dne so odprli podoben bencinski servis tudi na Ptujski cesti v Mariboru, v prihodnjih mesecih pa naj bi predali namenu še dva velika servisa s počivališči in gostinskimi lokali ob avtocesti pri Pesnici ter na drugem koncu Ptujske
ceste.
Vendar pa je s črpalko pri Benediktu povezana še neka druga, manj prijetna zgodba. Gre namreč za bogatenje zasebnega računa s pomočjo funkcije, ki jo je imel občinski uslužbenec ob primernem času. Nekdanji predsednik Izvršnega sveta Občine Lenart, sedaj pomočnik tajnika Avgust Zavemik naj bi domnevno prekoračil pooblastila, ko je nakazal 20 mi
lijonov tolarjev zasebnemu podjetju Eventus iz Maribora. Zaradi tega so občinski svetniki na zadnji seji minulo sredo predlagali županu dr. Slavku Krambergerju uvedbo disciplinskega ukrepa zoper sedanjega občin-skeg uslužbenca in nekdanjega predsednika vlade, kije 27. decembra lani brez vednosti župana podžupana ali sekretarja za gospodarstvo podpisal pogo
dbo, za katero ni imel pooblastil. Slišati je, daje bilo takšnih finančnih transakcij, ki so bile v zadnjih letih v pomoč nekaterim podjetjem, veliko. Vse pa kaže, da to ni »navadno zasebno podjetje«, saj je del posojenega denarja (menda 4 milijone) namesto Eventusa vrnilo podjetja AZA, katerega lastnik je Avgust Zavernik.
Prav tako naj bi v prihodnje natančneje raziskali tudi domnevne nepravilnosti pri vodenju sklada stavbnih zemljišč, kjer naj bi Zavernik med opravljanjem funkcije predsednika z odločbami, v katerih je bilo določeno, da ni potrebno plačati odškodnine za stavbna zemljišča, občino oškodoval.
Prav zemljo pri Benediktu, na kateri je bil pred dnevi odprt bencinski servis, naj bi po končanem denacionalizacijskem postopku (kot predsednik izvršnega sveta ga je pospešil) odkupil ter nato prodal OMV-ju.
Spomnimo se, daje bil Avgust Zavernik hiter tudi pred tremi leti pri prodaji zemljišč avstrijskemu usnjarju, kije želel zgraditi tovarno usnja pri Gočo-vi, čeprav ni imel nobenih dovoljenj, da bo tovarna lahko zgrajena. Kaj je.s tisto zemljo in vrnitvijo že prejetega denarja?
Zato ne čudi, da se je odprtja bencinskega servisa pri Benediktu udeležil Avgust Zavernik, medtem ko župan vrvice ni hotel prerezati.
V sporočilu je zapisal, da ima zadržke zaradi Zavernikovega ravnanja.
BBP
STIGMA S droge, AIDS 061 97 89 od ponedeljka do petka od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00.
vestnik, 4. januarja 1996
ospodarstvo
Osnutek Zakona o turizmu pred vrati
V stilu »množičnega
turizma«?
%
Le redki kraji bodo imeli pravico do naziva turistični kraj in s tem pravico do pridobivanja sredstev
Naziv »turistični kraj« naj bi v prihodnje uporabljali le redki, predvsem večji kraji, ki imajo čez 500 ležišč, čez 60 tisoč turistov, čez 20 tisoč izletnikov letno ali 300 pravnih in fizičnih oseb, plačnikov krajevne turistične takse. To je le ena od novosti v delovnem gradivu Zakona o turizmu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvu - sekretariat za turizem.
Turistični kraj
Bistvena novost naj bi bila organiziranost v turizmu od občinske do nacionalne ravni, ki bi hkrati opredeljevala tudi način financiranja. Za razvoj turizma na podeželju, predvsem pa za turstično dejavnost v manjših mestih pa je pomemben (in skorajda nesprejemljiv) predlog možnosti uporabe naziva turistični kraj. Podlaga za opredelitev turističnega kraja naj bi bilo celotno območje ene ali več občin na geografsko zaokroženem območju, ki imajo skupaj najmanj 500 ležišč v prenočitvenih gostinskih obratih profitnega značaja, eno ali več naravnih ali ustvarjenih aktivnosti ali objektov in naprav turistične infrastruktur, ki so vključeni v turistično ponudbo posameznega območja, najmanj 300 pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo profitno dejavnost s sedežem v občini, in najmanj 60 tisoč turistov ali 20 tisoč izletnikov letno. Če bodo občine (ali občina) izpolnile vse prej naštete pogoje, bodo morale nato še organizirati krajevno turistično združenje, turistično informativno službo in nadzor nad kakovostjo turistične ponudbe območja. Šele nato jim bo ministrstvo, pristojno za turizem, ode-lilo naziv turistični kraj, s katerim bodo pridobili pravice uvedbe in pobiranja prenočitvene turistične takse, uvedbe in pobiranja krajevne turistične takse, ustanovitve nacionalne turistične organizacije za promocijo turizma Slovenije in odločanja o njenem programu dela ter udeležbe v republiških sredstvih iz naslova koncesijskih dajatev za
V Mestni občini Murska Sobota že korak naprej
Koliko bo gospodarskih javnih služb?
V Mestni občini Murska Sobota so že sprejeli odlok o gospodarskih javnih službah. Sem sodijo z zakonom določene obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe opredeljene v omenjenem odloku. Gre za oskrbo s pitno vodo in toplotno energijo, ravnanje z odpadki, javno snago in čiščenje javnih površin ter urejanje javne razsvetljave, lokalnih cest, mestnega kopališča in tržnice pa tudi za urejanje in vzdrževanje prometne signalizacije.
Mestna občina lahko med drugim zagotavlja neposredno izvajanje gospodarskih javnih služb v režijskem obratu, ko bi
Raziskave tudi v prihodnjem letu
Naftini raziskovalci so se z vrtanjem in pridobivanjem nafte in plina začeli ukvarjati že takoj po drugi vojni in se ukvarjali vse do leta 1963, ko so to delo prevzeli v INA Naftaplinu v Zagrebu, ki je imel koncesijo za raziskovanje na območju republike Slovenije. Šele leta 1985 so bile raziskave ponovno zaupane lendavskemu podjetju Nafta, v okviru katerega je začela delovati skupina, ki to delo opravlja še danes. Lendavski vrtalci so opravili pomembna dela pri raziskavi geotermalnih voda, s svojim znanjem pa so veliko pripomogli, da so iz že izčrpanega naftnega polja v Petišovcih potegnili maksimum, saj letno načrpajo še vedno 1.000 ton nafte in pridobijo 18.000 kubičnih metrov zemeljskega plina. V tem času so izvrtali tudi nekaj vrtin za geotermalno vodo, še zlasti je pomembna vrtina pri Ljutomeru. Imajo pa tudi največ zaslug za vsa današnja termalna kopališča. Raziskave ogljikovodikov se bodo nadaljevale tudi v prihodnjem letu, vsekakor pa bo morala v prihodnje to dejavnost materialno podpreti država, saj podjetje teh dragih raziskovanj ne more samo financirati.	jani
prirejanje posebnih iger na srečo, namenjenih za razvoj in promocijo turizma.
V prihodnje naj bi imeli torej »državna« krajevna turistična združenja, ki bi se financirala s sredstvi krajevne turistične takse (40 %), prispevki občin (50 %) in sofinanciranjem društev, ki so aktivno vključena v turistično ponudbo (10 %). Krajevna turistična združenja naj bi skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, Vlado Republike Slovenije ter zainteresiranimi društvi na naci-nalni ravni (Turistična zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Počitniška zveza Slovenije, Avto-moto zveza Slovenije) ustanovila »nacionalno turistično organizacijo«. Kakšna vloga bo v zakonu namenjena že ustanovljenemu Nacionalnemu turističnemu združenju, zaenkrat ni znano.
Krajevna in prenočitvena taksa
Krajevno turistično takso bo lahko predpisala občina oziroma občine v turističnem kraju, zavezanci za plačilo pa bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo profitno dejavnost s sedežem v občini. Sredstva, zbrana s turistično takso, se bodo lahko uporabila zgolj za vzdrževanje objektov in naprav turistične infrastrukture, pripravo in dajanje turističnih informaacij, izdelavo programov izboljšanja kakovosti celotne ponudbe kraja, sofinanciranje izvedbe infrastrukturnih investicijskih projektov, vzdrževanje naravnih, kulturnih in dru
bilo zaradi majhnega obsega neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. Ta režijski obrat bi ustanovili kot
gih turističnih aktivnosti, izvedbo različnih programov, ki so namenjeni turistom ter za usposabljanje v turizmu. Državna sredstva bodo namenjena za večje turistične investicije -pridobili naj bi jih iz državnega proračuna, zanimiv pa je predlog načina zbiranja. V delovnem osnutku zakona je v drugi točki z naslovom Namenski proračunski viri na nacionalni ravni zapisano:
Na podlagi sredstev za razvoj in promocijo turizma, ki se zbirajo v proračunu iz plačila koncesijskih dajatev za prirejanje posebnih iger na srečo in iz drugih virov, ministrstvo, pristojno za turizem, sprejme letni program sofinanciranja izvedbe projektov:
- izgradnje prenočitvenih zmogljivosti in drugih gostinskih obratov, - infrastrukturnih objektov in naprave, - v marketinške projekte za pripravo novih turističnih proizvodov ali za izboljšanje njihove kakovosti in za promotivne in tržne aktivnosti.
80 odstotkov krajevne turistične takse bo namenjeno delovanju občine, 20 odstotkov pa nacionalni turistični organizaciji, prenočitvena turistična taksa pa bo v bistvu prihodek občine.
Turistični organizatorji, agencije in vodniki
Če bo sprejet novi zakon, bodo lahko dejavnost organiziranja potovanj in prodajo opravljale le pravne osebe (turistični organizatorji), dejavnost prodaje oziroma posredovanja potovanj pa bodo lahko opravljali le pravne osebe oziroma podjetniki posamezniki (turistični agenti), ki lahko poleg tega organizirajo še izlete in potovanja, obiske različnih prireditev in prodajo vstopnic zanje, prodajajo vozovnice za izlete in potovanja, informirajo turiste, izletnike in jih vodijo, pomagajo pri urejanju formalnosti v zvezi s potovanji in izleti, menjavajo tuje valute in prodajo spominke ter potrebščine za potovanje.
Turistični organizatorji in agenti bodo lahko opravljali svojo dejavnost, če bodo imeli pri-
notranjo organizacijsko enoto mestne uprave. Po drugi strani pa je možno ustanoviti javni gospodarski zavod ali javno podjetje v lasti mestne občine, pri čemer omenjajo tudi mešano lastnino. Seveda bodo dajali tudi koncesije pravnim osebam, ki so registrirane za opravljanje tovrstnih dejavnosti. Kot ena od možnosti se kaže tudi vlaganje finančnih in drugih sredstev v zasebnopravne subjekte (podjetja, obratovalnice in posamezniki).
Vsekakor velja omeniti, da lahko mestna občina z aktom prenese na javno podjetje tudi določene strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, povezane z infrastrukturnimi objekti in napravami, namenjenimi za izvajanje gospodarskih javnih služb. Za opravljanje teh nalog pa se lahko ustanovi direkcija javnih služb. Financiranje javnih služb bi zagotavljali s ceno javnih dobrin, iz proračunskih sredstev in drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom mestne občine. Za varstvo uporabnikov javnih dobrin pa bo ustanovljen svet uporabnikov, ki bo štel sedem članov.
MILAN JERŠE
merno izobrazbo, poslovne prostore in potrebno opremo, turistični organizatorji pa bodo morali imeti še dokazilo o vplačilu dodatnega zavarovanja potnikov na turističnem potovanju.
Organizatorji in agenti, ki bodo imeli podružnice, bodo morali poskrbeti, da bo pogoje o izobrazbi in usposobljenosti izpolnjeval vsaj eden od zaposlenih. Programe paketov in izletov morajo predstavljati potencialnim turistom v pisni obliki, z vsakim potnikom morajo skleniti pisno pogodbo, pri vsaki izvedbi potovanja pa morajo zagotoviti spremljevalca.
Zanimiv je tudi predlog v zakonu, da naj bi organizatorji turističnih potovanj ustanovili rizični zavarovalni sklad, z zbranimi sredstvi pa naj bi povrnili materialne stroške turistom za bivanje in prevoz do doma, če pride do stečaja organizatorja turističnih potovanj. Organizatorji, ki bodo združevali sredstva v skladu, bodo prejeli poseben znak kakovosti, ki ga bo podelila Gospodarska zbornica Slovenije.
V prihodnje bo imela večjo vlogo v organiziranju turistične ponudbe in skrbi za njeno kakovost občina. Občina bo tudi izdajala dovoljenja za opravljanje dejavnosti turističnega vodnika in vodila register turističnih vodnikov. Turistični vodnik bo moral imeti vsaj 5. stopnjo izobrazbe in dokazilo o opravljenem preizkusu znanja po programu; podobno bo potrebno imeti primerno usposobljenost za opravljanje športno-rekreativne dejavnosti komercialnega značaja. Veljavnost izdanega dovoljenja je dve leti, podaljša pa se lahko le na osnovi potrdila, da je opravil ■v tem času vsaj 50 ur vodenja. Turistični vodniki bodo morali voditi tudi posebno evidenco o opravljenem številu ur (število turistov, itinerar. podatke o naročniku). Vodstva bodo poleg registriranih turističnih vodnikov lahko opravljale tudi šole (kot sestavni del izobraževalnega programa), socialno-varstvene ustanove in društva, ki so namenje-nja obisku kulturnih prireditev. Slišali smo tudi dodatni predlog, da naj bi imele občine (regije) možnost, da z odločbo določijo, da lahko opravljajo vodniško službo na njihovem območju le domači turistični vodniki.
Čeprav bi zakon o turizmu moral biti sprejet že lani, bo o delovnem gradivu in nato osnutku v prihodnjih mesecih še veliko razprav. Za marsikoga bo premalo (ali preveč) obvezujoč.
BERNARDA B. PEČEK
Nova celostna podoba Slovenije
Od lipovega lista do cvetlic
Slovenijo bodo v tretje tisočletje pospremile rožice. Konec leta 1995 je Slovenija namreč dobila »ov razpoznavni znak: štiri bogato obarvane abstraktne rože s podpisom Slovenija The green piece of Europe (Zeleni
Mestna občina Murska Sobota Županova vizija razvoja
Za razvoj Mestne občine Murska Sobota je nemara začetek priprav naložbenih programov za naslednja leta ena najpomembnejših prelomnic po začetku reforme lokalne samouprave na tem območju. Resda gre zaenkrat le za predlog mestnega župana Andreja Gerenčerja, ki je ponudil metodologijo nastajanja novega investicijskega ciklusa, vsekakor pa občino čaka zahtevno delo tako pri izboru projektov, ki bodo »okostje« dela v tem srednjeročnem obdobju, kot kasneje pri njihovem uresničevanju. Župan je za začetek pripravil seznam številnih projektov in pozval mestne svetnike, da ga obogatijo s svojimi zamislimi o potrebah in željah v občini. Obenem opozarja na stroko, čas, denar in izbor projektov, za katerimi bo stala občina.
Osnutek razvojnega načrta Mestne občine Murska Sobota za mandatno obdobje 1995-1998 (obsega 29 strani) podrobneje opredeljuje posamezna področja dejavnosti - od lokalne samouprave, gospodarskega razvoja, gospodarske infrastrukture, urejanja prostora do družbenih dejavnosti in varnosti življenja in bivanja. Pri lokalni samoupravi je dan poudarek razvoju tistih služb, ki bodo zagotavljale izvajanje odlokov in drugih predpisov, ki jih pogojujejo predvsem nove razmere tržnega gospodarstva ter hitrejši razvoj mesta in predmestnih naselij. Osnovni cilj pospeševanja podjetništva bo odpiranje novih delovnih mest, vzpostavitev podjetniške svetovalne službe in učikovit informacijski sistem. Ko je govor o industriji, je postavljeno v ospredje uvajanje novih programov in boljša izkoriščenost zmogljivosti v živilsko-predelovalni industriji, prizadevali pa si bodo tudi za čimprejšnjo oživitev proizvodnje v Mesni industriji Pomurka. Pri kmetijstvu pa so navedli, da se mora vključiti v izrabo geotermalne vode za proizvodnjo povrtnin, ki jih primanjkuje na tržišču, saj bi lahko z njo ob dobri organizaciji oskrbovali velik del slovenskega trga.
Tudi v turizmu se odpirajo precejšnje možnosti. Tako bi lahko ob sedanjem kopališču in športno-rekreacijskih objektih razvili višje oblike turistične ponudbe, za kar bo treba zgraditi ustrezne objekte. Hkrati pa naj bi s tega območja preselili vojašnico. Podpirajo tudi projekt turistično-informacijskega centra, ki ga želijo približati vsem porabnikom in turistom. Glede gospodarske infrastrukture velja omeniti načrtovanje razširitve vodovodnega črpališča v Krogu, gradnjo povezovalnega vodovoda v Černelavcih in zgraditev vodovodnega omrežja v vseh naseljih mestne občine. Prav tako je predvidena razširitev osrednje čistilne naprave v Murski Soboti. Pri prometni infrastrukturi so v ospredju posodobitev železniške proge Ormbž-Murska Sobota in gradnja nove proge Murska Sobota-Hodoš, kakor tudi preusmeritev tovornega prometa zunaj mesta. Seveda pa bodo ob sedanji prometni obremenitvi skušali pospešiti gradnjo avtoceste na tem območju. Pri tem pa ne bodo zanemarjali tudi obnove dotrajanih cestnih odsekov. Kolesarske poti proti Bakovcem, Krogu in v samem mestu naj bi pripomogle k znosnejšim prometnim razmeram.
Glede energetike naj bi čimbolj izkoristili geotermalno energijo, s katero od leta 1990 ogrevajo več kot 15.000 kvadratnih metrov površin. Pomembno je gotovo tudi urejanje prostora in varstvo okolja, zato so predvideni številni ureditveni, zazidalni in lokacijski načrti, zlasti glede ureditve mestnega središča in obmestnih naselij. Na področju šolstva načrtujejo nadzidavo tretje osemletke v Murski Soboti, gradnjo športne dvorane pri prvi osemletki in v Bakovcih. Tudi glasbena šola, gimnazija in srednja ekonomska šola naj bi dobile nove prostore. Za razmah športne dejavnosti predvidevajo gradnjo šolskega atletskega stadiona pri soboški prvi osemletki. Več investijskih vzdrževalnih del bodo opravili na Galeriji in Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, za Pokrajinsko in študijsko knjižnico pa bi v tem času skušali zgraditi nove prostore. V zdravstvu predvidevajo ureditev prostorov za nujno medicinsko pomoč in splošno medicino, pri čemer načrtujejo tudi gradnjo prizidka v velikosti 472 kvadratnih metrov. Prav tako naj bi uredili streho in pročelje stavbe z zobozdravstvenimi ambulantami v Murski Soboti. Medtem pa naj bi Center za socialno delo preuredil podstrešje in s tem odpravil prostorsko stisko. Vse to kaže, da v Mestni občini Murska Sobota resno računajo na znatno hitrejši razvoj, k čemur naj bi v v precejšnji meri prispevale zlasti številne naložbe, za kar pa bodo potrebovali veliko denarja. Vprašanje je le, ali bo občinska blagajna dovolj, zato so razmišljanja o pritegnitvi vseh zainteresiranih vlagateljev vsekakor dobrodošla.	MILAN JERŠE
košček Evrope). Tako se bomo po več kot desetih letih poslovili od lipovega lista, ki je doslej označeval ne le slovenski turizem, ampak tudi slovensko samostojnost in nacionalno identiteto v času osamosvajanja. Z lipovim
listom so bile označene vse publikacije, turistični spominki, tudi svinčniki, majice in kape. Lipov list je tudi ime revije, ki jo izdaja Turistična zveza Slovenije.
Ali bo v prihodnje »lipov list« lahko povsem izbrisan ali pozabljen? Težko, kajti lipa in lipov list spadata k slovenskemu narodu skoraj tako kot zastava ali grb. Abstraktni cvetovi rožic so lahko značilnost katere koli države, lipov list je bil predvsem slovenski.
Vendar pa prizadevanja snova-teljev nove celostne podobe ne želimo kritizirati, kajti izpolnili so zgolj naročilo. Naročnik nove celostne podobe je Ministrstvo za gospodarstvo oziroma sekretar za turizem Peter Vesenjak. Strokova sodelavca pri oblikovanju nove podobe sta bila dr. Zlatko Jančič in Jani Bavčar, oblikovalci pa sodelavci agencije Futura. Art direktor in oblikovalec nove celostne podobe slovenskega turizma je Igor Arih, avtorica risbe pa Tanja Kranjec.
BBP
6 vestnik, 4. januarja 1996
sociala, šolstvo, zdravstvo
Tudi na zadnji seji OS Lendava precej delavno
Višina rente glede na porabljeno vodo
Na zadnji seji OS Lendava so se zbrali tudi lendavski svetniki, čeprav je bila zadnja, so imeli dolg dnevni red. Največ časa so posvetili ekološkim temam, in sicer plačevanju rente za razvrednotenje okolja ter taksi za obremenjevanje vode. Med drugim pa so obravnavo predloga o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne prestavili na prihodnjo sejo po novem letu.
Že na začetku so se največ časa zadržali pri predlogu odloka o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje na odlagališču komunalnih odpadkov Dolga vas. S plačevanjem te rento se bo na leto zbralo 8 milijonov tolarjev, ki se bodo nakazovali na žiroračun Občine Lendava. Sredstva so namenska in se bodo uporabljala za dokončanje prve faze deponije ter gradnjo rastlinske čistilne naprave. Po hitrem postopku so sprejeli tudi predlog odloka o sprejetju lokacijskega načrta za plinovodno omrežje v naseljih Centiba, Dolga vas, Lakoš, Gaberje, Kapca, Kot in Hotiza. Kmalu bodo dobili vsa gradbena dovoljenja in do konca marca bodo nadaljevali z gradnjo.
Sprejeli so tudi sklep in amandma k sklepu o taksah za obremenjevanje vode. Z amandmaji bodo uvedli diferencirano plačevanje takse za vode. Gospodinjstva bodo plačevala 40 tolarjev za porabljen kubični meter vode, podjetja in pravne osebe 60, z amandmajem pa bodo tisti, ki imajo manjšo porabo vode, plačevali manj, in sicer gospodinjstva 25, pravne osebe in podjetja pa 50 tolarjev za porabljen kubični meter vode. Svetnika Igorja Šetinca je zanimalo, ali bodo takso plačevali tudi tisti, ki imajo laste vodnjake. Dobil je odgovor, da je merilo voda, ki preteče skozi kanalizacijo in jo je potrebno očistiti, ter da so zavezanci vsi, tudi tisti, ki se oskrbujejo iz lastnih ali skupinskih vodnjakov in ki odvajajo vodo v kanalizacijo prek septičnih jam ali v odprte vodotoke.
Za prihodnjo sejo so odložili sprejem odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne. Želeli so, da o tem spregovorijo tudi delavci v lekarni. Svetniki so imeli veliko pripomb na upravljanje sredstev Zavoda. Albert Giorgiutti je predlagal, da naj z presežkom razpolagajo matične lekarne v občinah in ne Zavod.
Obravnavali so tudi spremembe in dopolnitve proračuna za iztekajoče se leto. Razvidno je, daje večja postavka za kulturne dejavnosti, predvsem so velik del sredstev namenili za gradnjo kulturnega doma, ki bo stala 90 milijonov tolarjev. Velik delež je prispevala tudi država. Svetnik Aleksandra Varga je pripomnil, da bi bilo potrebno v prihodnjem letu več sredstev nameniti za turizem, tudi za primerne turistične prospekte.
Svetniki so tudi spraševali, zakaj v lendavski občini že dolgo nihče ni dobil telefona ali vsaj odgovora, kadaj približno lahko pričakuje, da mu ga bodo priključili. Župan je pojasnil, da morajo prej položiti še optične kable, v začetku aprila pa bi naj začeli dajati nove telefonske številke.	Aleksandra Nana Rituper
Politična manipulacija ali o pouku religije in etike
Več kot očitno je, da vprašanje krščanstva v Sloveniji ni civilizacijsko, temveč politično. Zato je tudi vprašanje verouka v takšni ali drugačni obliki del politične kuhinje. Cerkveni politiki so »pristali« na t. i. nekonfesionalni pouk, v zameno pa jim državna politika obljublja, da bodo laični teologi, seveda v primeru, da se bodo poslanci odločili za pouk religije in etike, primerni za njegovo poučevanje.
Ministrstvo za šolstvo in šport je vprašanje »verskega« pouka preneslo na Držani zbor. Ali je to pobeg pred pritiski nekaterih cerkvenih »politikov«, dela cerkvenih mož in t. i. mešane krovne komisije za ureditev odnosov med Katoliško cerkvijo in državo, ki si že nekaj let prizadevajo za verski pouk v slovenskih osnovnih šolah, čeprav so ga poskušali skriti v konfesionalni pouk religije?
Poslanci se odločajo o predmetu, ne da bi poznali predmetnik. Predmetnika namreč ni, izdelali ga bodo.šele takrat, ko bo jasna odločitev iz parlamenta. Poslanci najbrž poznajo osnutek tega predmeta. Vse to spominja na odločitve izpred štirinajstih let, ko je politika zrežirala usmerjeno izobraževanje. Nesmiselnost te odločitve pa so občutili predvsem usmerjenci, ki so po znanju kar krepko zaostali za svojimi predhodniki.
Verouk, konfesionalni in nekonfesionalni pouk religije
Medtem ko verouk uvaja v religiozno življenje (pripravlja na sprejem zakramentov in življenje v skladu z osnovnimi verskimi postulati) in je name
njen predvsem tistim otrokom, katerih starši so verniki, je konfesionalni pouk namenjen vsem otrokom in jih religioz.no formira predvsem indirektno.
Razlog, da konfesionalnega pouka v slovenskih javnih šolah ne bo, je predvsem ta, da bi i-mela Cerkev prevelike pristojnosti tako pri izdelavi predmetnika kot pri učiteljih, ki bi jih morala potrditi. Odločala bi torej, kaj se mora in kdo lahko poučuje. V Sloveniji pa je Cerkev ločena od države, tako je vsaj zapisano v ustavi. Hkrati pa krščanstvo ni edina religija v Sloveniji, čeprav ima največ pripadnikov. Predlagani kompromis je torej nekonfesionalni pouk, ki pomeni, da bo predmet v pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport. Težišče pouka naj bi bilo na krščanstvu kot religiji okolja, vendar naj bi otroci spoznali tudi druge religije. Samo po sebi se odpira vprašanje, kdo bo strokovno pristojen in kaj ta pritojnost sploh pomeni. Ker predmeta zaenkrat še ni, ne moremo imeti njegovih strokovnjakov. Cerkveni politiki vidijo ob tem predmetu možnost zaposlitve t. i. laičnih teologov, čeprav so izjave nekaterih njenih vodilnih politikov sporne. Npr. Košir, med drugim član t. i. mešane krovne komisije, meni, da bi bili za poučevanje religije in etike najprimernejši laič-
ni teologi, hkrati pa dodaja, da sam ne bi mogel poučevati budizma, ker mu njegovo versko sporočilo nič ne pomeni. Sklepamo lahko, da nista povsem jasna vsebina in okvir predmeta. Vprašanje pa je tudi, ali lahko nekdo razpravlja o etičnih vprašanjih s stališča neke religije, ne da bi bil nepristranski.
Kako elegantno vpeljati pouk religije in etike
Da bi bil volk sit in koza cela, je svoje pristavil tudi minister Gaber. Pouk religije in etike naj bi bil obvezen izbirni predmet. Če bi obveljala nova šolska zakonodaja, potem bi učenci višjih letnikov osnovne šole lahko izbirali med šestimi predmeti.
Na eni strani med t. i. naravoslovnimi in na drugi med t. i. družboslovnimi predmeti. Očitno se na ministrstvu zavedajo, da veliki večini osnovnošolskih otrok ni povsem jasno, kaj jih zanima in kaj jih ne zanima, saj bodo učencem omogočili, da vsako leto izberejo drug izbirni predmet. Če je smiselno »proizvajati« usmerjence že v osnovni šoli, pa je drugo vprašanje. S. Gaberje namignil, da bi problem učiteljev religije in etike lahko reševali tako, da bi npr. diplomantom sociologije, teologije, zgodovine ... z nekaj dodatnimi znanji omogočili strokovno usposobljenost.
V tem primeru pa bi morali tudi pri drugih predmetih ravnati podobno, torej tudi izobrazba v šolstvu ne bi bila več alfa in omega vsega.
A. POTOČNIK
Še vedno polni vtisov
Minil je čudovito lep dan. V meni in pri mojih učencih pa so ostala mnoga prijetna doživetja. Za mnoge otroke, učence naše šole, so bila to doživetja kakor v pravljici. Prenekateremu med njimi se je uresničila želja, da končno v življenju vidi in poskusi slano morsko vodo ter spozna kakšno obmorsko mesto.
Po vtisih učencev, ki so jih zapisali, lahko resnično ugotavljam, da je bil tako preživet dan - v obliki naravoslovnega dneva - prava poteza in pravo nepozabno doživetje.
Za uresničitev te želje, ki je v vseh nas tlela že nekaj časa, se v imenu vseh, ki smo preživeli naravoslovni dan v Piranu, Portorožu in Sečovljah, zahvaljujem zavarovalnicama Sloveni-ca in Triglav, ki sta nam finančno priskočili na pomoč, ter pomurskim mlekarnam, ki so nam prispevale jogurte in ledene čaje, da na našem popotovanju nismo čutili suhih grl.
I. ADLEŠIČ LEBAR
Pohujšanje v ravnini prekmurski
Sekcija za kulturo mladine Beltinci je izdala revijo Šolski d. r. e. k., namenjeno prekmurskim srednješolcem. Medtem ko so jo vrstniki bolj ali manj sprejeli, so lokalni veljaki (beri: župnik, ravnatelj OŠ, župan...) zagnali vik in krik in se moralizatorsko zgrozili nad pisanjem današnje mladine.
Podoba je, daje obdobje idealov, vrednot, avtentične kulture ... mimo oziroma da je vsebina le-tega izpraznjena ali vsaj pod vprašajem. Čas idolov in njihovih antipolov se je izčrpal, zvezde, ki se prižigajo, ne vzdržijo pogleda. Stojiš v družbi ali zunaj nje, greš po poti, ki te bo pripeljala do polikanega, vase zaverovanega poslovneža, ali pa se na vse to po... Vse, kar presega raven vsakdanjika (carpe diem), je odvrženo v stari svet, svet tradicije, staršev (družine), šole, cerkve ... Ker so vrednote izpraznjene, nežive, označevalci brez označencev. ponujajo se kot neprivlačna stara šara, ostaja zgolj to, s čimer se mladostnik prej ali slej sreča in doživi: seks, mamila, alkohol ... Namesto prijateljstva zgolj druženje (klapa), zdolgočasenost, parjenje ... Namesto iskanja smisla, vrednot, zgolj konzumiranje tega, kar jim je »pripravil« svet odraslih, družba. Druženje kot pripovedovanje štorij, zgodb, ki so ali pa niso resnične. Srenjo najbolj sprovociraš, kadar uporabiš njena sredstva ter jih v modificirani, zabeljeni obliki pomoliš njej sami pod nos: »Glejte, to ste vendar vi!« Uspeh, razburjenost in ogorčenje ne morejo izostati. Šolski d. r. e. k. je tako dosegel svoj namen, zadel v polno. To, kar je najbolj dregnilo v svet odraslih, so trije sestavki: Ljubezenska zgodba, Za bedake in Družinski strip. Ljubezenska zgodba pač ni romantično osladen spev ljubezni, tudi ne ganljivo branje iz zbirke Dr. romanov, temveč je zreducirana na spolni odnos (ali kot bi zapisali avtorji revije: fuk). Če bi brali Bukowskega, Zupana pa tudi Moroviča, v sestavku ne
bi odkrili nič pretresljivega. Še v slabši (kterarni) izvedbi bi jo našli v populističnem šundu (pornografiji) kot je Vroči Kaj - samo za odrasle... Horoskop za bedake je bolj ali manj začinjen s šalami, napovedovanjem seksualnih doživetij in možnih težav z mamili ... Najbolj obscen se je odraslim zdel strip, ki pa je zgolj priredba stare incestne šale, torej vsak z vsakim..., ki pa po drugi strani razkriva (nakazuje) problematiko spolnega nasilja v družini, o katerem pa raje molčimo, kot da bi si priznali, da vendarle obstaja.
Vse to so simptomi, ki odsevajo razkroj med predstavami o mladih, ki jih imajo o njih starejši, in njimi samimi. Ljudje pač najtežje dojamejo resnico, zlasti če jim ni všeč. Ko se ljudje začnejo zgražati, je ponavadi prepozno. Beltinski »škandal« bi morali razumeti kot posledico, kot zgovorno obliko protesta zoper »urejen«, zlikan, bolj ali manj tržni svet odraslih, ki mladim očitno ne ve prisluhniti in jim odgovoriti na njihove potrebe in ki mladim ničesar ne ponuja. Namesto vitja rok v nebo, klicanja mladih avtorjev na zagovor, avtorjev, ki so v program revije zapisali, daje namenjena »za lajšanje prebavnih, šolskih’in vseh drugih marginalnih pojavov vsakdanjika, kot so nogomet, politika, vera in predvsem starši«, jim je potrebno dati prostor za njihove kulturne prireditve, ne pa jim na eni strani zaloputniti vrata šolskih, župnijskih in krajevnih prostorov, na drugi pa se čuditi nad njihovo govorico, svetom, ki se bolj ali manj formira v kakšnem gostilniškem kotu ali kje za plotom.	A. POTOČNIK
Seja Občinskega sveta Moravske Toplice Zadovoljni ob večjem financiranju javne porabe
Osrednja pozornost tokratne 15. seje Občinskega sveta Moravske Toplice je veljala poročilom odborov o porabljenem proračunskem denarju in obravnavi rebalansa proračuna. Na maratonskih zasedanjih posameznih občinskih odborov so sicer soglašali s predvidenim rebalansom proračuna, imeli pa so tudi nekaj konkretnih pripomb. To pa ni bila ovira za soglasni sprejem rebalansa občinskega proračuna.
Tako so v odboru za gospodarsko infrastrukturo menili, da imajo še vedno premalo vpogleda v tekočo realizacijo občinskega proračuna, v odboru za družbene dejavnosti pa so poudarili nujnost čim smotrnejše porabe denarja. Hkrati ugotavljajo, da je premalo denarja namerjeno za izobraževanje na višjih in visokih šolah. Prav tako bi po njihovem mnenju morali več skrbi posvetiti vzgojnoizobraževalnemu delu v osnovnih šolah, če želijo priti do kakovostnejšega kadra. V odboru za kmetijstvo pa so navedli, daje bilo 10 milijonov tolarjev, kolikor so imeli na voljo, premalo za nakup večjega števila plemenskih telic, regresiranje semenske pšenice itd. Zato so skušali kar-seda pošteno razdeliti razpoložljiva sredstva in ohraniti govedorejo na njihovem območju. Me
Župan Franc Cipot je svetnike seznanil, da je že opravljen tehnični prevzem nove občinske zgradbe, ki naj bi jo predali namenu 8. februarja ob slovenskem kulturnem prazniku, ko pričakujejo navzočnost predsednika države Milana Kučana. V tej zgradbi bo tudi turistična pisarna, ki bo dnevno delovala kar 16 ur. Prav tako se pripravlja nova brošura, v kateri bo podrobneje predstavljena Občina Moravske Toplice.
dtem pa so v odboru za izrabo rudnin menili, da bi bilo spričo edine gramoznice v Ivancih smotrno, če bi se priključili kakemu drugemu odboru. Člani odbora za proračun in finance pa so poudarili nujnost smotrne razdelitve proračunskega denarja v prihodnje, zato naj bi se odločanje o gmotnih sredstvih iz odborov preneslo na občinski svet.
Zatem je župan Franc Cipot podrobneje pojasnil vsebino odloka o spremembah proračuna Občine Moravske Toplice za leto 1995. Poudaril je, da so prihodki precej visoki, s čimer so lahko zelo zadovoljni, saj so na ta način dane možnosti za večje financiranje javne porabe. Največje bilo državnih dotacij za različne namene, predvsem za infrastrukturo. In prav ti prihodki so dobro merilo za nadaljnje investicijsko
načrtovanje. Drugi prihodki pa so se gibali v skladu z oceno ministrstva za finance. Po njegovem je pomembno tudi povečanje prihodkov nad limitirano porabo. Za zdaj pa niso pobirali nobenih upravnih taks in tudi ne davka od premoženja, ker še ni sprejet ustrezen odlok. Podobno velja za ekološko takso in pristojbino za vzdrževanje melioracij, kar naj bi bila ena od poglavitnih nalog v letu 1996.
Svetnik dr. Franc Horvat je dal pobudo za ustanovitev posebnega občinskega sklada (morda Košičev sklad) za štipendije visokošolskega kadra. Janez Škalič je predlagal več denarja za računalniško opremo v osnovnih šolah, Alojz Glavač pa je opozoril na katastrofalno stanje telefonije v občini, ko med posameznimi kraji tudi po več ur ni mogoče vzpostaviti zveze.
Kot smo slišali, so se prihodki občinskega proračuna v letu 1995 povečali za 8 odstotkov, in sicer od načrtovanih več kot 411,6 milijona tolarjev na dobrih 442,7 milijona SIT. Za tolikšen znesek pa so se povečali tudi odhodki. Pri tem so približno 15 odstokov sredstev porabili za delo občinskih organov, medtem ko so za delo zavodov le malo povečali rebalans, saj na tem področju ne načrtujejo kakih večjih naložb, zato bodo več denarja namenili za izboljšanje kakovosti dela. Na ravni pričakovanega so
sredstva za dotacije in kulturo, največji indeks povečanja pa so zabeležili pri subvencijah in in-tervecijah v gospodarstvu, in sicer za 28 odstotkov. To kaže, da so temu področju namenili precejšnjo pozornost. Glede investicijskega vzdrževanja pa velja omeniti 34-odstotno povečanje sredstev za vzdrževanje lokalnih cest in kar za 244 odstotkov več denarja za ekologijo, kar je šlo na račun 42 odvozov večjih kosovnih odpadkov in sanacijo zloglasnega odlagališča pri Mlajtincih. Po drugi strani pa so dobili od države za sanacijo plazov manj denarja, kot so načrtovali.
Na seji moravskega občinskega sveta so prisluhnili tudi informaciji o sprejetih sklepih občin o sofinanciranju izdelave raziskovalne naloge Goričko in prošnji ŽVZ-ja za Pomurje za sofinanci
ranje raziskovalne naloge o možnostih vključevanja silirane rastline krmnega graha v prehrano prašičev. Delež moravske občine naj bi znašal 150 tisoč tolarjev. Zaradi deljenih mnenj in ker v občinskem proračunu za leto 1995 ni opredeljena postavka za raziskovalno delo, so morali omenjeno prošnjo za zdaj odkloniti, čeprav so v isti sapi dodali, da bo tako raziskovalno nalogo v prihodnje možno podpreti, če bodo imeli na voljo dovolj denarja.
MILANJERŠE
vestnik, 4. januarja 1996
7
metijska panorama
Novakovi so na Vaneči pospravili še zadnji pridelek grozdja
Ledeno vino silvestrske trgatve
V moštu so namerili 150 Eoxlejevih stopenj sladkorja
Zadnja decembrska nedelja. Bela snežna odeja pred novim letom že dolgo ni bila tako debela kot tokrat. Kljub snegu je bilo to nedeljo na vane-škem bregu nadvse živahno. Čeprav je kazalo, da bo kmalu spet naletaval sneg, je bilo pri Novakovih vse nared za letošnjo trgatev. Prav gotovo je bila to zadnja trgatev v letu 1995 na Slovenskem, kaže pa, da postaja tradicio-
toliko bračev, da so v dobri uri potrgali ves pridelek, in tisti, ki so prišli nekoliko pozneje, so trgatev zamudili. Silvestrska trgatev je hkrati tudi svojevrsten praznik, ki je zato
potekal v prijetnem razpoloženju, za kar so poskrbeli pevci in harmonikar ter seveda neutrudne gospodinje s svojimi dobrotami.
In če so bili na tokratni silvestrski trgatvi zadovoljni brači, je bil prav gotovo zadovoljen tudi gospodar, ko so iz stiskalnice pritekle
nalna, saj to m bda prva silvestrska trgatev na vaneškem bregu. Ernest Novak, ki se kot svetovalec javne kmetijske svetovalne službe poklicno ukvarja s svetovanjem vinogradnikom, v praksi izpopolnjuje tudi svoje izkušnje in del pridelka v svojem vinogradu že nekaj let namenja za posebne trgatve. Bil je prvi prekmurski vinogradnik, ki je iztisnil ledeno vino, vinski sladokusci poznajo njegovo vincenčevo vino, letošnji brači pa so lahko poskusili tudi vino s silvestrske trgatve pred letom dni.
Tisti, ki so med letom poskrbeli breg začeli prihajati prvi brači, se
za pravilno zaščito, jeseni z grozdjem niso imeli problemov, lepa jesen pa je bila še posebej naklonjena posebnim trgatvam. Ernest se je tako odločil, da bo 600 trsov laškega rizlinga pustil za posebno trgatev, da pridelka še pred brači ne bi pospravili ptiči, pa je grozdje zavaroval z mrežo. Za odločitev mu resnično ne more biti žal, saj je grozdje »v dobri kondiciji« dočakalo trgatev. Pa tudi sicer je bilo vreme Novakovim naklonjeno vse do konca. V sredo so se odločili, da bodo grozdje potrgali v nedeljo fh že naslednji dan je pritisnil mraz, je Ernest pripovedoval z neprikritim zadovoljstvom. In ker je vse dni pred trgatvijo termometer kazal krepko pod ničlo, so bili izpolnjeni tudi pogoji za ledeno trgatev. Letošnja trgatev je bila tako silvestrska in ledena hkrati. Tudi zadnjo letošnjo nedeljo, ko so že pred osmo uro zjutraj na vaneški
je živo srebro spustilo za pol ducata stopinj pod zmrzišče, vendar jih mraz ni niti-malo motil. Priložnosti. da bi za Silvestrovo trgali grozdje, niso pogoste in jih zato ne kaže zamuditi. Tokrat se je zbralo
prve kaplje žlatnega mošta. 150 Eoxlejevih stopenj sladkorja so namerili v moštu, kar drugače povedano pomeni, da je mošt silvestrske trgatve vseboval 37 odstotkov sladkorja. Res da ga ni bilo veliko, le nekaj deset litrov bi lahko namerili, bo pa zato toliko žlahtnejši in dragocenejši. Ernest bo prav gotovo poskrbel, da bo iz tega nastalo izvrstno vino, ki ga bomo lahko poskušali le po kapljicah. Morda čez leto, ob prihodnji silvestrski trgatvi na vaneškem bregu! L. KOVAČ
Spomladanska božična trgatev na Kapeli
Božična trgatev na trati, velika noč na peči
Z božično trgatvijo so v VG Kapela končali trgatev letnika 1995
V nedeljo, 24. decembra, so v Vinogradniškem gospodarstvu Kapela opravili še zadnjo letošnjo trgatev. To je vsakoletna božična trgatev, katere pridelek je namenjen božičnemu vinu. Po izdatni malici seje v spremstvu Tria Feliksa Šumaka v gorice podalo kakih 40 trgačev, za veselo razpoloženje v vinogradu pa je poskrbel tudi Kapelski kvartet, ki je bo spremljavi harmonikarja Milana Markoviča zapel nekaj ljudskih pesmi. V vinogradu pod cerkvijo na Kapeli so za božično trgatev namenili 1000 trsov sorte chardonnay. Med trgači smo srečali tudi poslanca v državnem zboru, Radenčana Ferija Horvata, ki je povedal, da mu je trganje grozdja prijetno opravilo, če pa je to za božično vino, pa še toliko bolj. V posebnem obredu je na trgatvi sodeloval tudi domači župnik Janko Novak, ki se je v molitvi zahvalil za dobro vinsko letino.
O božični trgatvi smo povprašali direktorja Vinogradniškega gospodarstva Kapela Alojza Vogrinčiča, ki nam je povedal:
»Letos smo pripravili že četrto božično trgatev. S pridelavo božičnega vina ne dosegamo posebnih ekonomskih rezultatov, vendar se zanj odločamo zato, da imamo vinskim sladokuscem ponuditi nekaj posebnega. Božično vino polnimo v 0,375-litrske steklenice, prodajamo pa jih v posebni stilni embalaži. S prodajo božičnega letnika začnemo vsako leto konec novembra. Sicer pa je v zadnjem času moda, da ima vsaka klet svoje posebno vino. Mi smo se odločili za božično in zanj namenili le 30 arov vinograda, posajenega s trto sorte chardonnay. Letošnja normalna
vinska letina je nekoliko skromnejša, saj smo pridelali 25 odstotkov manj vina kot v preteklem letu. Po kakovosti se letošnji letnik lahko meri z lanskim. Povprečno kakovost smo izboljšali s trgatvijo po 15. oktobru, ko seje zelo izboljšala kakovost grozdja.
Na Kapeli so 1959. leta zgradili moderno vinsko klet, ki so jo 1974. leta dogradili in ima zdaj zmogljivost 1,300.000 litrov, kar zaenkrat zadostuje, da shranimo vinski pridelek s tega vinorodnega območja.«
Za vinograde VG Kapela skrbi domačin Dušan Zamuda, ki nam je nanizal številne podatke o njihovi vinogradniški dejavnosti, ki jo vodi: »Tačas obdelujemo 176 hektarjev vinogradov, od tega je 5 hek-
Dobrega vina ne more biti brez umnega kletarjenja. Za to v VG Kapela že 16 let skrbi Nada Bunderla -Rus, ki nam je o svojem delu in božični trgatvi povedala: »Gotovo je pomembno, kako poteka kletarjenje. Od tega je najbolj odvisna kakovost vina. V naši kleti negujemo okrog milijon litrov vina na leto. Celotna količina je namenjena polnitvi v steklenice. Vse sorte vin, chardonnay, sau-vingnon, traminec in druge, prodajamo pod lastno znamko in z zaščiteno etiketo, na kateri je naslikana cerkev sv. Magdalene, ki jo obdajajo vinogradi.
Božična trgatev je za nas vinogradnike velik dogodek. To je konec del v vinogradih. Letošnja božična trgatev je podobna tisti 1992. leta, ko je bila prav tako na trati. Še pred tremi dnevi je bil vinograd odet z 20 centimetrov debelo snežno odejo, ki pa jo je pobral jug, ki je pihal te dni. Računamo, da bomo
natrgali 1000 kg grozdja in iz njega dobili do 600 litrov mošta. Prve meritve so pokazale, da je sladkorna stopnja dosegla vrednost 110 OE stopinj.«
Po končani trgatvi so v kletni dvorani pripravili pokušino vin iz preteklih let.
Besedilo in fotografije: Ludvik Kramberger
tarjev mladega nasada, ki še ne rodi. Tako stanje bo ostalo do leta 2001, ko bomo morali vrniti lastnikom okrog 90 hektarjev vinogradov. V našem podjetju je redno zaposlenih 60 delavcev, v času sezonskih opravil pa si pomagamo s pogodbenimi delavci. Letos smo v sode natočili milijon litrov vina, od zasebnikov pa smo odkupili 150. 000 kg grozdja.«
Prava sorta na pravi legi
Pri odločitvi vinogradnika za obnovo novega nasada je pravilna izbira sorte prav gotovo ena od najpomembnejših odločitev, saj je vinograd trajna dobrina, ki ga sadimo vsaj za 25 let. Okoljetvorni dejavniki so tisti, ki so odločilni za količino in kakovost grozdja. Neupoštevanje naravnih pogojev in posebnih zahtev posamezne sorte lahko zato vinogradnika tudi razočara. Visoko kakovost in žlahtnost nam lahko ponudi posamezna sorta le v zanjo izbrani sredini, prav to pa najbrž še premalo poznamo ali je ne znamo najugodneje izkoristiti. Raznolik sortni izbor, ki ga imamo, prilagojen danim okoljetvomim razmeram, nam zagotavlja pridelavo kakovostnega in vrhunskega vina, s katerim se lahko postavimo ob bok najboljšim v Evropi.
Pri izbiri sorte za novi vinograd moramo zato upoštevati zlasti nekatera pravila in izkušnje. Poznati moramo življenjske in pridelovalne (tehnološke) posebnosti in zahteve posamezne sorte, kajti podnebja, tal in lege ne moremo spreminjati, ampak lahko prilagajamo le sorto. Če sami ne poznamo dovolj posameznih sort in njihovih potreb, poiščimo pomoč pri že izkušenih vinogradnikih in strokovnjakih.
Marsikdaj so mnenja o neki sorti tudi različna, končna odločitev pa je vedno naša in s tem tudi vse dobre in slabe posledice. Težko je namreč napovedovati, kakšno vino bo iskano čez deset let, pri odločanju pa je pomembna tudi možnost prodaje sortnega vina ali zvrsti. Na račun gospodarnosti smo včasih posadili tudi kakšno manj kakovostno sorto, vendar se bodo razmere v bodoče z morebitnim vstopom v EGS nekoliko spremenile. Pri izbiri sorte naj ne prevladujejo trenutno modne ali nove sorte, ki še niso preizkušene v naših agroekoloških razmerah. Večji vinogradniki morajo upoštevati že obstoječi sortiment in število trsov na gospodarstvu, da je mogoče pravočasno opraviti trgatev in predelavo grozdja. Marsikatere sorte je za optimalno delo in prodajo lahko premalo, zato je potrebno dopolniti že obstoječi sortiment. Včasih pa se lahko s primerno širokim sortimentom izognemo tudi popolni škodi ob morebitnem pojavu pozebe, deževja, suše.
Naj v kratkem spomnimo na vpliv lege in tal na kakovost pridelka:
-	Vpliv lege in mikroklime
Vinska trta je rastlina sonca, vendar je osvetlitev odvisna tudi od lege (ekspozicije) in nagiba (inklinacije) zemljišča, smeri vrst, razdalje sajenja, gojitvene oblike, agrotehnike in ampelotehnike. Znano je, da so pri nas najugodnejše južne lege, kjer je lahko trta deležna tudi do 70 % večje osvetlitve in toplote, ki je v ravnini na isti geografski širini ne bi bila. Takšnih vinogradniških leg nimamo veliko, zato moramo znati to bogastvo optimalno izkoristiti z visokokakovostnimi sortami. V preteklosti smo morda na takšnih legah prevečkrat sadili le šipon in laški rizling, čeprav bi lahko zasadili tudi nekoliko kakovostnejše sorte. Nasprotno pa danes nekateri vinogradniki tudi na slabših legah sadijo na primer renski rizling, ki kot pozna sorta zahteva kraljevske razmere.
Če se odločimo za vinograd na slabši legi, potem je najboljše, da posadimo srednje pozno sorto, ki lahko še doseže ustrezno sladkorno stopnjo in bolj ali manj izoblikuje sortne značilnosti. Zavedati se moramo, da tudi visokokakovostna sorta na neprimerni legi ne bo dala čudežev. Jugozahodne in zahodne lege so mikroklimatsko ugodnejše od jugovzhodnih in vzhodnih leg, saj dosežejo najvišjo temperaturo in osvetlitev popoldne. Največja sprejeta toplota na južni legi je pri 23-30 stopinj nagiba ali skoraj dvakrat večja kot pri enakem nagibu na severni legi. Spodnjo mejo vinograda določa pozeba, izjeme so le ob rekah in jezerih, ki ponoči oddajajo toploto. Pri določitvi lege pa moramo vselej upoštevati stare izkušnje domačinov in bližnjih vinogradnikov. Tako se na primer pri določitvi spodnje meje vinogradov (pozeba) lahko ravnamo po višini, do katere v bližini še uspevajo orehi.
Pomemebno vlogo v vinogradu ima mikroklima, ki velikokrat odločilno vpliva na količino in kakovost pridelka. Vinogradniki dobro vedo, da lahko celo v istem vinogradu trte različno rodijo in dajejo kakovostno različno grozdje. Najboljšo osvetlitev dosežemo, če potekajo vrste v smeri sever-jug, kjer bodo vrste osvetljene z obeh strani. Pri smeri vzhod-zahod pa le z ene strani. S krčenjem gozda lahko pomembno izboljšamo mikroklimatske razmere. Gozd izravnalno vpliva na toplotna nihanja, varuje pred močnimi in hladnimi vetrovi ter izravnava relativno zračno vlažnost, lahko pa pogojuje tudi večji napad bolezni in nižjo sladkorno stopnjo.
Posebno pozornost je potrebno nameniti izbiri sorte glede na višino lege. Na podnožju hriba, kjer je v nekaterih razvojnih fazah trte najnižja temperatura in večja vlažnost tal in zraka, so primernejše pozne sorte (laški rizling), odporne proti pozebi in gnilobi. Na takšne lege ni priporočljivo saditi šipona, rizvanca, muškatov, modre frankinje idr. V sredini hriba je lega za najboljše sorte, ker so tukaj najbolj izravnane mikroklimatske razmere. Na vrhu, kjer so zopet večja toplotna nihanja, pa sadimo manj odporne in rane sorte. V primerjavi s sredinsko, rahlo nagnjeno južno lego, doseže grozdje v tipično dolinski legi za 3 Oe manj sladkorja. Na strmi, vrhnji jugovzhodni legi (20 stopinj nagiba) izpostavljeni vetru, pa se doseže približno 4 Oe manj sladkorja glede na sredinsko lego. Nižje temperature podnevi povezane s povečano vetrovnostjo vplivajo na slabši učinek fotosinteze. V kotanjasti jugozahodni legi (8 stopinj nagiba), zavarovani od vetra, dosežemo 9 Oe več sladkorja v primerjavi s tipično južno lego. Kotanja zagotavlja večjo vlažnost, kar ugodno vpliva na presnovo. Manjša ohladitev ponoči vpliva, da so toplotne razmere v kotanji skoraj enake kot na južni legi. V sušnih letih lahko nižja temperatura ugodno vpliva na kakovost. Takšne lege so primerne za srednje in pozno zoreče sorte s fino, nežno cvetico in vsemi drugimi najboljšimi lastnostmi. Južne, jugovzhodne in jugozahodne lege so pri nas prvorazredne, zahodne in vzhodne drugorazredne, severovzhodne in severozahodne pa'tretjerazredne.
-	Vpliv tal
Geološki izvor in tip tal lahko poleg obdelave odločilno vpliva na organoleptične in kemične lastnosti vina. Za uspevanje trte so najboljša peščeno-ilovnata tla. S pravilnim gnojenjem in obdelovanjem lahko tudi slabo zemljo toliko izboljšamo, da bo trta na njej dobro uspevala in rodila. Posamezne sorte lažje uspevajo v določenem tipu tal, spet druge pa se širše prilagajajo. Tako na primer družini pinotov (beli, sivi, modri) in muškatov ne prenašata mokrih in težkih tal, medtem ko traminec lepo uspeva tudi na težjih tleh.
Peščena tla so svetlejša in oddajajo večji del sončnega sevanja nazaj v ozračje. Z obdelavo takšnih tal lahko preprečimo kapilarni vzpon in hkrati omogočimo intenzivnejšo fotosintezo s povečano osvetlitvijo trte (primer na Gradiščanskem).
(nadaljevanje prihodnjič)
Andrej Karba, dipl. inž. agr., Kmetijska zadruga Radgona
8
vestnik, 4. januarja 1996
cine
Nekoliko podrobnejši pogled v Občino Gornja Radgona
Pitna voda tudi v Mali
»Funkcija župana je zame častna in tudi poslovna naloga.«
Ameriki
Čeprav je kazalo, da se bo Občina Gornja Radgona z novo lokalno samoupravo razdražila na 5 občin, sta »izstopili« in se osamosvojili le krajevni skupnosti Radenci in Videm ob Ščavnici, apaško in negovsko območje pa je ostalo v njenem okvira. Tako seje število prebivalcev zmanjšalo za nekaj manj kot 40 odstotkov - prej jih je bilo skupaj 21.650, nova radgonska občina pa šteje 13.283 prebivalcev. Velikost občine je 12.810 hektarjev, hišnih številk pa so našteli 3.638. Sicer pa ni naš namen podrobneje naštevati razne statistične podatke, ampak nas je zanimalo, s čim se lahko »ponašajo« po letu dni delovanja v novih razmerah, kakšne so razvojne možnosti gornjeradgon-ske občine v prihodnje in kako naj bi rešili problem »dedovanja« (delitvene bilance) po razdružitvi, ki je med vsemi tremi naslednicami še vedno sporno. Ampak kadar pride do ločitve, je skoraj v vseh primerih tako. Vsak namreč vidi le svoj interes in si prizadeva,
da bi dobil od skupnega premoženja čim več.
Razvojni koraki
Lahko bi rekli, da je gornje-
radgonska občina v zadnjem času doživljala dokaj močne gospodarske udarce (stečaji v El-radu, Avtoradgoni, Lini Apače in Kmetijstvu Črnci), tako da se je število brezposelnih povečalo že na blizu 1.900, s čimer se trenutno uvršča v sam slovenski vrh po nezaposlenosti aktivnega prebivalstva (okrog 30 odstotkov). Pred kratkim je izgubilo delo tudi več delavcev z območja radgonske občine, ki so se vozili v službo v Sladkogorsko.
Kljub temu pa je bilo storjenih več pomembnih razvojnih korakov, s čimer mislimo predvsem na nove naložbe. Največ sredstev so namenili za zgraditev novih prostorov OŠ Negova, kjer je bilo potrebno zagotoviti
To naj bi bilo središče mesta Gornja Radgona, kjer je tudi občinska stavba (na posnetku je videti najvišja). Mar naj bi si jo po delitveni bilanci »razdelili« tudi novonastali občini Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici?
tudi okrog 22 milijonov tolarjev za napeljavo novega vodovoda iz lenarške smeri, saj drugače šola ne bi dobila uporabnega dovoljenja. Novi del omrežja pa je velika pridobitev tudi za gospodinjstva pri Negovi in Kuno-vi, omogočal pa bo tudi rešitev problema s pitno vodo na območju Spodnjih Ivanjcev. Skupaj z opremo bo naložba pri Negovi vredna okrog 175 milijonov tolarjev, pri čemer gre tudi za precejšnje sofinanciranje iz državnega proračuna. V družbenih dejavnostih so se
Te dni so v Gornji Radgoni na mizo padle karte tudi glede organiziranja občinske uprave. Le-ta naj bi delovala kot enoten upravni organ s 3 notranjimi enotami oziroma naslednjimi odseki: odsek občer uprave (predvidenih 17 zaposlenih), odsek za družbene dejavnosti in gospodarstvo (5 izvajalcev) ter odsek za urejanje in varstvo prostora ter komunalno infrastrukturo (6 zaposlenih). Svetniki na ta županov predlog zaenkrat niso imeli bistvenih pripomb.
nadaljevala tudi vlaganja v obnovo Špitala, ki naj bi postal kulturni hram, telovadnice Špo
rtnega društva Gornja Radgona idr. V komunalni infrastrukturi so letos uspeli zgraditi tudi vodovod Ivanjševski Vrh-Rodmo-šci, za kar je bilo potrebno zagotoviti 21,6 milijona tolarjev, letos pa so tudi končali gradnjo vodovodnega sistema Negova, ki povezuje Štajngrovo, Lokavce, Radvenski Vrh, Pišušak in Ra-dvence. Letos so namreč položili 600 metrov dolgo cev proti Krambergerjevim v vrednosti 1,5 milijona tolarjev. Nadaljevali so tudi z gradnjo vodovodnega sistema Apače, in sicer na relaciji Lešane-Nasova v vrednosti blizu 11 milijonov tolarjev. V okviru te naložbe so dobila pitno vodo tudi tri gospodinjstva v zaselku Mala Amerika, kamor
so morali doslej vodo voziti s traktorjem ali jo nositi precej daleč. Nadalje so asfaltirali cestni odsek Police-Spodnja Ščavnica, kjer je bilo vloženih 26,6 milijona tolarjev, in sofinancirali posodobitev ceste proti odlagališču odpadkov v Hrastju-Moti v Občini Radenci (delež 2,3 milijone tolarjev). Izdelana pa je že tudi lokacijska dokumentacija za obnovo kanalizacijskega omrežja v Panonski, Vrtni in Lackovi ulici v Gornji Radgoni, vrednost del pa je ocenjena na več kot 47 milijonov tolarjev.
Okrog 1,2 milijardi tolarjev naložb oziroma prihodkov pa si v Občini Gornja Radgona obetajo iz 9 državnih in mednarod
nih projektov.
»Gre za deželno razstavo v avstrijski Radgoni in Gornji Radgoni leta 1998. Tega leta bo tudi predstavitev kolidža Alpe -Adria, in sicer bo v avstrijski Radgoni učni del, pri nas pa naj bi bilo nastanjenih od 80 do 100 dijakov in okrog 5 profesorjev. Tretja stvar, ki je najpomembnejša, pa je sanacija obstoječega kanalskega sistema s čistilno napravo. Izvedba bo stala čez 800 milijonov tolarjev.
Te dni bomo izbrali izvajalca del 1. faze v vrednosti 47 milijonov tolarjev. Sicer pa gre za 5-letni program.Naslednji projekt je 11-mlinski kanal, ki se začenja v Cmureku in poteka skozi apaško območje. Namen
tega projekta je »oživitev« 17,6 kilometra dolgega kanala, od tega je okrog 6 kilometrov popolnoma mrtvega, v dolžini 3 kilometrov pa bo potrebno spremeniti traso. Zgradili bodo tudi več mostov in prepustov. Peti program je ureditev kanalizacije s čistilno napravo Črnci-Apače-Podgrad. Avstrija je v ta namen pripravljena vložiti 30 milijonov šilingov nepovratnih sredstev.
Obenem gre za povezavo Po-dgrad-Lomanoše, na območju Segovec pa za dolgoročni program ureditve vodovodnega zajetja, kjer naj bi širše okolje zasadili z akacijevim gozdom, ki bi obsegal 50 do 60 hektarjev. S tem bi dolgoročno zaščitili vodne vire. V tej smeri delamo že precej aktivno pa tudi za zgraditev regionalnega vodovoda Šego vci-Apače-Korijišče, kjer bi z navezavo na mariborski vodo
vodni sistem omogočili redno preskrbo s pitno vodo tudi ljudem v občinah Pesnica, Šentilj in Lenart. Omeniti kaže tudi obnovo nasipov ob Muri (Lutver-ci-Gornja Radgona in v Gornji Radgoni).
Pri cestni infrastrukturi pa bomo v okviru teh projektov nadaljevali posodabljanje ceste Podgrad -Segovci-Lutverci -Apače ter z urejanjem vinske in sadne ceste.«
Delitev po ločitvi bo težavna zadeva
Delitvena bilanca je izredno občutljivo vprašanje, ki ga je potrebno reševati z veliko strpnosti in pripravljenosti za iskanje najkorektnejših rešitev. Po dosedanjih izkušnjah gornjerad-gonskega župana Mihe Vodenika - predvsem na podlagi zapisanega v sredstvih javnega obveščanja, kar so o tem rekli in sklenili občinski svetniki v Radencih in pri Vidmu ob Ščavnici - pa v njihovem primeru ni ravno tako.
»Mi smo začrtali premoženjsko bilanco v skladu z zakonom
O delitveni bilanci so pred kratkim spregovorili tudi člani Občinskega sveta Občine Gornja Radgona. Niso kaj dosti besedovali o tem, ampak so podprli pripravljen predlog za delitev nekoč skupnega premoženja in poudarili, naj dobijo nepremičnine in premičnine čimprej svoje lastnike, da se bo tudi vedelo, kdo je dolžan skrbeti za ohranjanje njihove vrednosti.
Kar precej časa pa so posvetili razpravi o poslovanju in programu dela javnega občinskega Komunalnega podjetja Gornja Radgona, ki mu ne gre najbolje, saj je imelo v devetih mesecih letos izgubo. To pa po njihovem mnenju predvsem zato, ker imajo prenizke cene za vodo in kanalizacijo, katerih ne morejo sami oblikovati, ampak jih je določila država. Poleg tega se je zaradi zmanjšanega obsega poslovanja v gospodarstvu precej zmanjšala poraba vode. Srečko Žižek pa je bil mnenja, da majo v podjetju preveč režijskih delavcev, in to 16, v »proizvodnji« pa jih dela le 21.
Spraševal se je tudi, kako lahko za košnjo trave 15 hektarjev javnih površin načrtujejo 3.396 ur dela, torej naj bi v eni uri pokosili le 4 kvadratne metre, za okopavanje grmovnic na površini 132 kvadratnih metrov pa naj bi »porabili« 101 uro. Kaj če bi zaupali ta dela nekomu drugemu? Direktor Komunalnega podjetja Miroslav Prajndl je oporekal izračunom svetnika Žižka, glede režijskih delavcev pa je odgovoril, da jih morajo imeti toliko zaradi obilice dela pri izterjavi računov in položnic za opravljene storitve. Ne on in nihče drug pa ni odgovoril na vprašanje Slavka Franka, ali je res, kar se govori, da imajo režijski delavci v tem podjetju za 40 odstotkov višje plače kot zaposleni v občinski upravi. Franc Fašalek je bil mnenja, da bi moralo komunalno podjetje skrbeti za vzdrževanje vseh krajevnih cest v občini in v ta namen bi morali načrtovati tudi sredstva v občinskem proračunu. Jože Zagorc pa je opozoril, da mora biti v programu tudi posodobitev cestnega odseka do gramoznice v Spodnjem Konj-išču, saj
in navodili glede na stanje 31. 12. 1994. Nikjer nismo trdili, daje ta dokument popoln, ampak ga je treba dodelati. Vendar če nekdo želi, da se preverijo in izpišejo vse stvari, kot so zapisane v zemljiški knjigi, potem naj prevzame tudi stroške za takšno delo. To ni dolžnost občinske uprave v Gornji Radgoni, ampak so vse tri občine v popolnoma enakem položaju. Mi smo nasledniki premoženja nekdanje Občine Gornja Radgona. Te občine torej ni več. Naša je teritorialno sicer največja, s tem pa ni rečeno, da moramo mi urediti vse stvari.
Kakšen je predlog razdelitve premoženja prejšnje skupne radgonske občine? Upravne zgradbe na Partizanski in Kerenčičevi ulici v Gornji Radgoni ter v Radencih (Panonska 1), ki so knjižene na Občino Gornja Radgona, naj bi dodelili občini, na območju katere so te premičnine. Izpostavi geodetske uprave v Gornji Radgoni naj bi prodali osnovna sredstva, opremo in vozila v vrednosti 2,7 milijona tolarjev, Izpostavi uprave za obrambo M. Sobota v Gornji Radgoni pa naj bi prav tako prodali avtomobila znamke Mitsubischi v vrednosti 2, 1 milijona tolarjev ter informacijko in strojno opremo v vrednosti 1,6 milijona tolarjev. Občini Gornja Radgona naj bi brezplačno odstopili avto znamke Trafic po knjižni vrednosti 1,1 milijona tolarjev za namene civilne zaščite na območju prejšnje skupne občine. Opremo, ki jo uporabljajo delavci občinske uprave v Gornji Radgoni (knjižna vrednost 3,7 milijona tolarjev), naj bi brezplačno odstopili Občini Gornja Radgona, osebna avtomobila znamke Golf in R 4 (knjižna vrednost obeh je okrog 2,7 milijona tolarjev) pa naj bi prodali. Denarna sredstva, pridobljena s prodajo, naj bi razdelili med novostale občine Gornja Radgona (54,98 %), Radenci (32,50 %) in Sveti Jurij ob Ščavnici (12,52 %).
Kar je v naši močil bomo storili, ne pa tistega, kar je zunaj konteksta. Če na primer nekdo želi ugotoviti tržno vrednost nekega objekta, naj za to poskrbi sam. Kako naj jaz recimo pošteno ovrednotim tržno vrednost Zdravstvenega doma Gornja Radgona? Alije stavba vredna 350, 370 ali 400 milijonov to
larjev in kakšna je vrednost vsega drugega, kar je v domu? Tu ne more biti govora o tržni vrednosti, saj se nič ne prodaja, ampak se tu opravljajo storitve. Podobno bi lahko rekli za osno-•vno šolo pri Negovi. Znanje otrok se ne prodaja na tržišču kot v primeru Radenske, kjer prodajajo mineralno vodo. Kdo lahko določi pošteno tržno vrednost za zaklonišče, ki je na Tratah? Kako naj to ovrednotimo, da bodo vse tri občine zadovoljne, in kako naj to razdelimo, da si bodo lahko občine odnesle? Ali pa vzemimo primer 100 parkirnih mest v Gornji Ra
dgoni. Od tega pripada po dosedanjem ključu 60 mest Občini Gornja Radgona, 30 Občini Radenci in 10 Občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Vesel bi bil, če bi lahko uveljavili takšen ključ, ker bi v tem primeru morali plačati za vzdrževanje 40 mest na parkirišču drugi dve občini ... Kar pa se tiče delitve premične-
so domačini zagrozili, da jo bodo sicer zaprli. Še bolj so se svetniki razgovorili v zvezi s predlogom rebalansa občinskega proračuna za letos in predlagali dokaj številne dopolnitve. Milan Nekrep pa je med drugim spraševal, kako je mogoče, da so se stroški telefonije v občinski upravi povečali s 400.000 na 2,2 milijona tolarjev. AH je potemtakem res, kar je pisalo v Vestnikovi rubriki Radgonski mehurčki, da je nekdo uporabljal občinski telefon za tako imenovano vročo Unijo (seks po telefonu). Izrazil je tudi razočarjanje, ker v rebalansu proračuna ni predviden niti tolar za Društvo upokojencev Gornja Radgona in ker niso načrtovana sredstva za postavitev spominske plošče rojaku in znanstveniku dr. Francu Vebru. Župan Miha Vodenik mu je med drugim odgovoril, da so s pomočjo Telekoma ugotovili, da je nekdo res zlorabljal telefon v občinski stavbi za vzpostavljanje »vroče linije«, »vročekrvneža« pa niso uspeli odkriti. Upokojencem pa je namenjen tudi del sredstev, ki so jih dodelili Rdečemu križu. Franc Fašalek je podal amandma k predlogu rebalansa, in sicer da naj bi 4 krajevnim skupnostim (Negova, Spodnja Ščavnica, Spodnji Ivanjci in Crešnjevci-Zbigovci), ki nimajo zaposlenega poklicnega tajnika, namenili vsaj 25 odstotkov sredstev za funkcionalno dejavnost, in sicer iz tekoče proračunske rezerve. Tudi drugi svetniki so imeli več predlogov, kaj bi še moralo priti v proračun, niso pa povedali, komu vzeti, zato po županovem mnenju takšnih predlogov ni mogoče upoštevati. Sredstva so namreč omejena, in sicer bodo znašali prihodki 680,1 milijona tolarjev, od tega za tekoče obveznosti 457.606.000,00 tolarjev, za investicijske obveznosti pa 222,4 milijona tolarjev.
V razpravi so imeli tudi 1. branje (osnutek) proračuna za prihodnje leto in prav tako dali številne predloge, kaj vse mora »priti notri«. Nadaljevanje in odločanje o tem najpomembnejšem občinskem dokumentu pa bo na vrsti ta četrtek.
ga premoženja, lahko razdelimo samo tisto, kar je ostalo, torej tisto, kar ni vzela država. To pa sta 2 avtomobila, nekaj računalnikov, nekaj neodpisane opreme v moji pisarni, kije vredna par 100 tisočakov, 8 stolov, 2 mizi, 2 omari. Legitimno pravico imajo, da odnesejo. Jaz bom odprl vrata in pomagal. Podobno je z računalniki, ki so bili kupljeni pred leti in jim je tržna vrednost padla mogoče na 300 do 400 tisoč tolarjev. Avtomobile pa je najbolje prodati in si izkupiček po določenem ključu razdeliti.«
JOŽE GRAJ
vestnik, 4. januarja 1996
9
ulturna obzorja
Knjiga župnika Franca Halasa
Kobilje od včeraj
do danes
Župnijski urad Kobilje je pred kratkim izdal zavidljiv celosten in izčrpen prikaz prekmurske vasice Kobilje. Avtorjev namen je, izrisati čim več konstruktivnih elementov sedanje podobe Kobilja, zato se njegova razprava razpreda od pradavnine, ki jo lahko samo zaslutimo v predvsem naključnih arheoliških najdbah, do danes, in vključuje arheološke, sociološke, zgodovinske, etnografske, jezikoslovne in druge podatke. Lahko bi celo zapisali, da se Franc Halas loteva podobnega pristopa kot Fer-nand Braudcl v svojem znamenitem delu Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, ki nas uvodoma opomni, da za razumevanje civilizacije niso pomembni samo prelomni dogodki, ki nam govorijo predvsem o evoluciji človeštva, temveč tudi ali predvsem podatki o življenju preprostega življa, med katerega nedvomno moramo prištevati tudi prebivalce Kobilja, pa naj bodo to tisti nekdanji ali ti vsakdanji.
Zelo opazno in dandanes za bralca našega kova morebiti že celo anahronistično je avtorjevo poudarjanje »narodno zavednega« potenciala Kobilja, česar pa
ne gre problematizirati - razumljivo je namreč že iz tega razloga, ker je Kobilje še vedno na večidel madžarskem jezikovnem območju, torej na dvojezičnem ob-
robju Slovenije, in je zares nekakšen »otoček v madžarskem morju«.
Koliko je ta specifičnost Kobilja v tem trenutku - torej po vehementni odcepitvi »slovenstva« od vseh in vsakogar - še problematična, je drugo vprašanje in presega okvire našega razpredanja.
Zanimivo pa bo omeniti v knjigi zapisan podatek, da se še danes najde nekaj starih ljudi, ki se grehov izpovedo v slovenščini, zaradi kesanja pa molijo v madžarščini.
Predvsem pa se nam zdi potrebno poudariti, da nas ta celostni prikaz ene same vasice napeljuje k spoznanju, da bi bilo času primerno podobno dejanje, ki bi zajelo celotno Prekmurje in bi na tak ali drugačen način de-mistificiralo ali dokončno »za-
compralo« zadnje čase zelo poudarjeno specifičnost Prekmurja.
Precejšen del besedila nameni avtor tudi religioznemu življenju kraja ter zgodovini cerkve in župnije. ki se razpreda od prvih omemb cerkve na tem območju v srednjeveških zapisih pa vse do danes - razpravo o tem avtor danes nekoliko postmodernistično poimenuje Franc Halas, župnik na Kobilju, in njegova doba.
Bistveno, kar moramo knjigi vseeno poočitati, je njena nekonsistentnost, koncipirana namreč ni ne tematsko ne zgodovinsko, temveč smemo reči, da ima struktira nekakšne zbirke esejističnih kratkih zgodb. Zaradi tega se podatki kdaj pa kdaj preveč ponavljajo, kar načenja zanimivost in privlačnost branja, obenem pa nam nesistematično otežuje pregled nad prebranim. Morebiti bi bilo potrebno knjigo nekoliko preurediti, da podatki ne bi bili preveč raztreseni, temveč bi si logično sledili. Toda kljub temu je ta knjiga zanimivo in poučno branje.
Robert Titan-Felix
Prihodnje leto v Gornji Radgoni
Brez kulturnih prireditev?
Koliko kulturnih prireditev lahko sprejme neko mesto, koliko jih lahko financira in kako se to usklajuje z občinskim proračunom, so se verjetno letos spraševali v marikateri Zvezi kulturnih organizacij. Še posebno pereče pa je to vprašanje v gornjeradgonskem ZKO-ju?
Leto so sklenili z enim milijonom 800 tisoč tolarjev neporavnanih obveznosti. Roman Sluga, tajnik ZKO, je povedal, da bi po kriterijih Ministrstva za kulturo morale večino tega poravnati občine. Tako bi po njihovem mnenju morale prispevati občine Gornja Radgona 426, Radenci 450 tisoč in Sveti Jurij 330 tisoč tolarjev. Proračun pa je bil sprejet šele sredi leta, ko so nekatere
prireditve že potekale, proti koncu leta so morali še posebno varčevati, številne prireditve pa celo odpovedati. Tako so morali zelo varčno izvesti revijo odraslih pevskih zborov, največ pa dolgujejo mentorjem kulturnih skupin, saj le-ti več kot pol leta niso dobili honorarjev, kar znaša skupaj 800 tisoč tolarjev.
Roman Sluga je povedal, bodo morali v prihodnjem letu precej
okrniti kulturno dejavnost, če jim občine ne bodo pomagale. Po njihovih izračunih bi ZKO potrebovala za realizacijo vseh nalog 32 milijonov tolarjev. Če tega ne bo dobil, med drugim ne bo mogoče izvesti poletne prireditve Meja na reki, ki sojo lani pripravili. v sodelovanju-,z Avstrijci. Ne bodo se mogli odzvati na povabilo zdomskega društva iz Erlange-na, da se udeležijo slovesnosti ob
njihovi visoki obletnici. Zato so iz proračuna za leto 1996 zaprosili za 32 milijonov tolarjev, lani so jim dodelili 11 700, občina pa namerava letos nameniti za kulturne dejavnosti 12 milijonov 700 tisoč tolarjev. Vsi porabniki pritiskajo na proračun, je povedal župan gornjeradgonske občine Miha Vodenik, zato so bile tudi zahteve za denar iz proračuna za prihodnje leto enkrat višje, kot ga imajo na voljo. Proračunske postavke pa se lahko povečajo samo do sedem odstotkov glede na višino postavke iz proračuna za prejšnje leto. Župan je tudi povedal, da bo ZKO morala sama pokriti stroške, do katerih je prišlo zaradi čezmernega delovanja in porabe sredstev. Kajti ZKO mora v prihodnje svoje delovanje omejiti v določene okvire.
Torej, kruha in iger v mejah proračuna, prosim?! ANR
Novice iz kulture
V Galeriji Murska Sobota so odprli pregledno razstavo slik in risb 1986-1995 prekmurskega akademskega slikarja Marjana Gumilarja. V tej Galeriji je že večkrat sodeloval v skupinskih razstavah. tokrat pa se je prvič predsta-
vil s samostojno pregledno razstavo. Ob tej priložnosti je izšel tudi katalog z barvnimi reprodukcijami in strokovnimi spremnimi besedili, ki so jih napisali Janez Balažič, Tomislav Vignjevič in Franc Obal. Razstavo bodo iz
Murske Sobote prenesli še v Galerijo Lendava, Umetnostno galerijo Maribor, Mestno galerijo Ljubljana in Obalne galerije Piran. Marjan Gumilarje eden najpomembnejših likovnih umetnikov sodobne slovenske likovne umetnosti, veliko pozornosti in dobrih kritik pa je bil deležen tudi na razstavah v tujini.
V četrtek je bil v grajski dvorani novoletni koncert tradicionalnih pesmi sredozemskih Židov, ki sta ga pripravila pevka Klarisa Jovanovič in kitarist Veno Dolenc. Predstavila sta pesmi sredozemskih Židov, ki so nastale v 15. in 16. stoletju in spadajo v kulturni krog levantinskega glasbenega izročila. V svoj program sta uvrstila pesmi sarajevskih in solunskih
Židov, predvsem pesmi Židov, ki so nastajale v velikih urbanih naseljih. Pevka Jovanovičeva se že dolgo ukvarja z novogrško kulturo in z grško ljudsko pesmijo, na podiplomskem študiju v Atenah pa se je usmerila predvsem v grško ljudsko glasbo in cerkveno petje. Spremjal jo je kitarist Veno Dolenc, kije zelo znan glasbenik, med drugim se je uveljavil s skupino Sedmina. Poleg koncertov židovskih pesmi pripravljata tudi druge tematske večere.
•kit •it
V novem letu pa si lahko samo želimo, da bo koledar kulturnih prireditev v pokrajini ob Muri nekoliko bolj usklajen, kot je bil v prejšnjih letih. Kajti tudi tu velja pravilo, da ne moreš biti na dveh dogodkih ob istem času. ANR
kulturni koledar
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled pregledna razstava slik in risb slikarja Marjana Gumilarja iz obdobja 1986-1995.
MURSKA SOBOTA: V januarju si lahko ogledate likovno razstavo učencev osnovne šole IV iz Murske Šobote.
RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo: Veš slikar svoj dolg? Razstavlja skupina, ki je zastopala Slovenijo na letošnjem bienalu likovne umetnosti v Benetkah. MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice si lahko ogledate dela s slikarskega popotovanja akademskih slikarjev Ferija Mesariča in Sandija Červeka.
LENDAVA: V galerijskem prostoru hotela Elizabeta v kompleksu Mlinska si lahko ogledate razstavo slik akademskega slikarja Lojzeta Logarja.
PRIREDITVE:
MURSKA SOBOTA: V petek, 5. januarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani ljubezenska zgodba, komedija in igra o umetnosti: Zažgi! Gostuje Mestno gledališče ljubljansko.
Slovenski literarni program
50. jubilejna številka revije Literatura je izšla kot tematska. Janko Kos, Andrej Blatnik, Matevž Kos, Matej Bogataj, Tomo Virk, Milan Dekleva, Iztok Osojnik, Blaž Lukan, Marko Juvan, Denis Poniž in Janez Strehovec so spregovorili o položaju, vlogi in pomenu literarnega pisanja danes, ob koncu stoletja ali celo tisočletja, in perspektivah, ki so razvidne iz tega stanja slovenske literature.
Tematski naslov Prispevki za slovenski literarni program je provokativen. Tak je zato, ker danes o programskih akcijah, s katerimi bi krog pisateljev nagovarjal, obveščal ali provociral javnost, lahko govorimo le s pogledom, obrnjenim v preteklost. M. Kos postavlja mejo (še) možnega slovenskega literarnega programa v 60. leta, ko se je iztekel čas »prešernovske strukture« in ko je nastopil čas »vračanja poezije k sebi«, čas slovenskega modernizma, s tem pa avtonomije umetniškega dela in njegove družbene neangažiranosti. Konec »prešernovske strukture« (sintagma Dušana Pirjevca) naj bi se dokončno potrdil z nastankom suverene slovenske države.
Diahron pogled na slovensko literaturo danes imata tako J. Strehovec kot tudi D. Poniž. Strehovec opredeli današnjo literarno sceno na eni strani kot izrazito slovensko, takšno, ki bi jo lahko zaobjeli s pojmom »nacionalliteratstva«, in na drugi kot »globalno in mainstreamovsko medijsko kulturo«. Poniževa delitev na »patriotično« literaturo in »provincialni kozmopolitizem« je prav tako binarna. Oba avtorja vidita »izhod« slovenske literature v njeni avtonomiji, saj naj bi postalo oklepanje »nacionalliteratstva« oziroma »patriotične literature« nerelevantno. Dilemo med »političnim« in »apolitičnim« literatom razrešuje T. Virk tako, da eksistenco pesnika in politika razume kot vzporedni, toraj takšni, ki lahko obstajata zgolj »ob«. Kajti vstop pesnika v politiko pomeni smrt pesnika. Umetniškost torej presega politiko v svoji celostnosti in daljnosežnosti. Pesnik »vidi« prihodnost samo kot pesnik, pesnika kot politika pa avra nezmotljivosti ne varuje več.
Vprašanje o sodobnem literarnem prizorišču je hkrati vprašanje odnosa med literaturo in diskurzom o njej. Juvan zaznava odnos med literaturo in literarno vedo kot zavezništvo (in ne kot zavezo ali ločitev). Slednje naj bi postalo možno šele s pluralizmom resnic. Ko namreč ni več ene in zavezujoče resnice resnic, postane »večno« vprašanje o tem, ali je literarna veda veda ali znanost, neutemeljeno. Posledica »zavezništva« pa je pojavljanje bolj-»pragmatično retoričnih meril: ustreznost ponavljajoči se izkušnji ali diskurzivnemu polju, prepričjivost in dodelanost izpeljave, njena verjetnost, zanimivost in relevantnost.
Manj bipolaren je Kosov pogled na slovensko literaturo okrog leta 2000 in po njem. Z uporabo sociološke analize napoveduje za prihodnost slovenske književnosti pluralnejšo podobo tako po načinu skripcije kot po ciljni publiki, bralcih. Tako bodo bralci iz nižjih slojev najbrž posegali po knjigah s konservativnimi, domačijskimi ali celo nacionalističnimi poudarki in z estetsko konzervativno podobo.
Po avtorjevem mnenju sicer obstaja možnost uveljavljanja katoliške literature (njeno obdobje se v Evropi konča okoli leta 1960), vendar se mu zdi verjetneje, da se bo uveljavila književnost z ideologijo antiklerikalizma. Komunistično socialistični obrazci v literaturi najbrž ne bodo imeli vidnejšega mesta, zato pa bo opazna anarhistična misel, ki nasprotuje srednjeslojni družbi, in to predvsem v imenu socialnoobrobnih skupin (homoseksualcev, priseljencev, zasvojencev ...). Vidno mesto naj bi v družbi pripadalo novemu srednjemu sloju, ki je poglavitni nosilec t. i. postmoderne oziroma postindustrijske družbe. Nosilec nadaljevanja in prenove slovenske književnosti pa naj bi bila predvsem »sredinsko ideološka izbira«, ki bo ohranjala distanco do srednjih slojev ter dvigala socialne, moralne in kulturne standarde družbe.
Podobo slovenske dramske produkcije, nastale v obdobju po osamosvojitvi, je orisal M. Lukan. Prostor dramskega ustvarjanja se mu zdi prazen. Prazen v tem smislu, da ni nastalo nobeno dramsko delo, ki bi bodisi reprezentiralo stanje v Sloveniji, niti delo, ki bi odsevalo »duha« časa. Lukan zahteva od piscev, naj bo njihova dramatika čim bolj dramska in tem manj slovenska, saj ji bo šele to omogočilo avtonomijo in literarno produkcijo, ki bo enakovredna tuji.
Ali lahko napovemo pesem tretjega tisočletja? Osojnik in Dekleva ponujata dva možna odgovora. Osojnik pravi: »Sestopiti v poezijo že danes, da bom lahko prerokoval, kaj bo z njo jutri. Namreč, kaj bo jutri ostalo od danes, ker iz tega raste jutri -tako rekoč iz nenehnega danes v nenehni še jutri. Trajanje, ki se ne rabi, in odtekanje, ki ne odteka.« Pesem tretjega tisočletja bo temna pesem, nam govori Dekleva. Nestabilna bo in negotova. Povzročila bo zastrtje pesnika in postala vedno bolj svetna, podobna svetu. Čeprav ne moremo ničesar napovedati, pa nam zaradi misli o predoločenosti še ni treba znoreti.
Vprašanje umestitve literarnih del je lahko tudi generacijsko. Bogataj oriše dejavnost »mlade slovenske proze«, ki ji sam pripada in ki je radikalizirala predvidevanja sedemdesetih, spremenila pogled na resničnost, avtonomnost, inovacijo. Opozarja, da seje potrebno izogniti nagovarjanju ozkega kroga somišljenikov, saj se le tako lahko ustvari prostor polemične, ostre, duhovite razprave, ki bo prispevala ne samo k razvoju literature, temveč tudi njene teorije.
In kaj storiti, da nas bodo v globalni vasi (svetu) opazili. Blatnik opozarja, da diktatura velikih literatur popušča. Zato je potrebno prevajati, prevajati, prevajati. Le tako bo svet zaznal pestrost slovenske literature, ne pa zgolj tista dela, ki tako ali drugače odsevajo politični prostor, kot se je to pogosto dogajalo v preteklosti.
Prispevki enajstih avtorjev, ki so se odzvali povabilu Literature (povabili sojih bistveno več), kažejo, da so na vprašanje o slovenski literaturi in literarni vedi možni različni odgovori, pluralnost mnenj in resnic pa obstaja tudi pri razmisleku o slovenski literaturi.	AP
10
vestnik, 4. januarja 1996
z naših krajev
V Bakovcih že osmič uspešni
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za naslednjih pet let, in sicer od 1. januarja 1996 do 31. decembra 2000, je v Bakovcih tudi tokrat uspel. Podobno kot že prejšnjih sedem je tudi ta naletel na pozitiven odziv krajanov. Od 1242 v volilni imenik vpisanih volivcev jih je na dve glasovalni mesti prišlo 962 ali 77,39 odstotka. Za krajevni samoprispevek se jih je odločilo 715 ali 75,34 odstotka, proti takemu načinu dodatnega prostovoljnega zbiranja denarja pa se jih je izreklo 234 ali 24,66 odstotka.
Z uspešnim referendumom bodo na račun krajevnega samoprispevka zbrali okrog 67 milijonov tolarjev. Večino denarja bodo porabili za kanalizacijo (75 odstotkov ali približno 50 milijonov SIT). Za vaški vodovod bodo namenili 10 milijonov, za gradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Bakovci 2 milijona, za dejavnosti v krajevni skupnosti, kot so vzdrževanje objektov in cest ter dejavnost društev, pa 5 milijonov tolarjev.
Vrednost celotne gradnje kanalizacije znaša 141,8 milijona tolarjev, pri čemer računajo tudi na polovični delež iz državnega in občinskega proračuna. Za gradnjo kanalizacije, ki je največji naložbeni zalogaj, bodo od vsakega gospodinjstva dodatno zbirali po 3600 nemških mark v tolarjih, kar bo mesečno 60 mark. Poleg tega bodo sofinancirali obnovo občinske ceste Murska Sobota-Bakovci s kolesarsko stezo, asfaltiranje Kroške in Poljske ulice, preplastitev občinske ceste od gostilne Rajh do Kuronjove hiše proti Dokležovju v dolžini 1,1 kilometra in priključitev Malih Bakovec na vodovod.
M. JERŠE
Volilna skupščina Radio-TV-kluba Murska Sobota
Radioamateiji niso več amaterji!
V murskosoboškem gasilskem domu je bila volilna skupščina Radio-TV-kluba Murska Sobota, ki uporablja kratico S59DBC. Sodi med najaktivnejše tovrstne klube v državi, pri čemer je vzpostavil dokaj dobro sodelovanje z Zvezo radioamaterjev Slovenije ter Zvezo organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota. S slednjo imajo skupne prostore v murskosoboškem mestnem parku.
Uvodno poročilo je imel predsednik kluba Stanko Hari, ki je podal pregled dosežkov v minulem štiriletnem obdobju. Pri tem je v prvi vrsti omenil velik prispevek radioamaterjev v času osamosvajanja Republike Slovenije leta 1991, ko so v desetdnevni vojni tesno sodelovali s teritorialno obrambo in organi za notra-
nje zadeve. Sicer pa je tudi ocena dela dokaj ugodna, saj je v klub vključenih že okrog 120 članov. Najbolj aktivni med njimi se lahko pohvalijo z vrhunskimi tekmovalnimi rezultati v Evropi in na svetu. Ni kraja od Pacifika do Avstralije in Amerike, s katerim ne bi murskosoboški radioamaterji vzpostavili radijskih zvez.
V razpravi so poudarili, da njihova dejavnost ni več amaterska, ampak postaja vedno bolj profesionalna, zato pričakujejo, da jih bo v prihodnje mestna občina bolj denarno podpirala. Za zdaj so namreč še vedno neke vrste ljubitelji, ki se sami financirajo, mestna občina pa je lastnik njihovega objekta v parku v Murski Soboti. V letu 1995 so ta doni obnovili in ga s tem zaščitili pred propadanjem, V okviru možnosti se sproti tehnično opremljajo z novejšimi aparati, ki so potrebni za njihovo nemoteno dejavnost. Poleg tega pa ves čas načrtno skrbijo za podmladek. Hkrati prirejajo številne tečaje. Ti so bili nazadnje organizirani v
Murski Soboti, Tešanovcih in Gornjih Petrovcih. Skupno z ZTK.O so vsako leto prirejali o-bčinska in regijska tekmovanja v lovu na lisico.
Ob tej priložnosti so dali raz-rešnico staremu vodstvu Radio-TV-kluba Murska Sobota in za novega predsednika izvolili Jožeta Novaka. Ker so nekateri člani upravnega odbora tudi iz drugih novoustanovljenih občin, bodo morali svoj statut prilagoditi novemu zakonu o društvih, ki že velja.
V skladu z gmotnimi razmerami bodo načrtovali naloge v letu 1996. V ospredje so postavili vzpostavitev UKV-zvez preko lune, kar je posebna tehnika v radioamaterstvu. Mestna občina Murska Sobota in Zveza organizacij za tehnično kulturo sta jim ponudila svojo vsestransko pomoč. Na ta način bodo lahko pokrili vsaj funkcionalne stroške, načrtujejo pa tudi preselitev klubskega doma iz parka na novo lokacijo. MILAN JERŠE
Na seji mestnih KS Murska Sobota opredelili program za leto 1996
Prednost cestiščem in pločnikom
Beltinci
Velikopotezni načrti
Na seji mestnih krajevnih skupnosti v Murski Soboti so že opredelili program dela za leto 1996. V njem so zajete številne ureditve komunalnih objektov in naprav, v prvi vrsti cestišč in pločnikov. Njihova skupna dolžina znaša okrog 5,5 kilometra.
V Beltincih najodgovornejši predstavniki občine podpirajo začetek izvedbe javnega razpisa za izdelavo projektne dokumentacije za celostno rešitev oskrbe z vodo. To velja tudi za gradnjo primarnega vodovoda Beltinci-Gančani in Beltinci-Lipa. Spodbudno je, da so se medtem že začela dela pri gradnji vodovoda Beltinci-Ižakovci-Melinci. Načrtujejo pa tudi obnovo ceste Bratonci-Dokležovje. Prav tako so prižgali zeleno luč za izdelavo projektne dokumentacije o možnostih izkoriščanja geotermalne energije v občini za razvoj kopališkega turizma in kmetijske pridelave.
V največji Krajevni skupnosti Lendavska načrtujejo preplastitev Partizanske ulice in postavitev robnikov ob desni strani pločnika. Od Ulice arhitekta Novaka do Lendavske ulice pa naj bi naredili javno razsvetljavo. V predelu Plese v Poljski ulici in do vhoda v Mesno industrijo Pomurka naj bi potegnili protiprašno prevleko. Pri tem pa stanovalci Po-
ljske ulice zahtevajo tudi kanalizacijo in javno razsvetljavo. V Ledavskem naselju bodo uredili kanalizacijo, od križišča z Gregorčičevo do križišča s Partizansko pa naj bi zgradili pločnik v Lendavski ulici. Predvidevajo tudi preplastitev cestišča v naselju Jožeta Kerenčiča.
V Krajevni skupnosti Park načrtujejo ureditev enostranskega
pločnika, kar naj bi se zgodilo tudi v Prežihovi ulici, medtem ko bi v Temlinovi ulici uredili celoten pločnik, in sicer od Severjeve do križišča s Ciril-Metodovo ulico. Za Krajevno skupnost Partizan so zapisali ureditev pločnika v Sodni ulici ter levo stran pločnikov v Ulici Ivana Regenta in Mladinski ulici. Na vrsti pa bo tudi gradnja cestišča in kanalizacije v Kuharjevi ulici. Precej del naj bi v letu 1996 opravili tudi v Krajevni skupnosti Turopolje. Med drugim je predvideno eno-
stransko asfaltiranje pločnika v Ulici Zorana Velnarja, kjer bodo tudi zasadili drevesa. Preplastitev cestišč načrtujejo v delu Tomšičeve in Kajuhovi ulici, ureditev pločnikov pa jih čaka v Miklošičevi, Ulici ob kanalu in na desni strani Prešernove ulice do Ulice ob kanalu. V Krajevni skupnosti Alija Kardoša pa naj bi asfaltirali le desno stran pločnika v ulici Staneta Rozmana, in sicer od križišča z Gregorčičevo do križišča s Partizansko ulico.
M. JERŠE
Zanimiva je gotovo pobuda za izdelavo ustrezne projektne dokumentacije za kulturni dom v Beltincih, ki bi bil nekakšen prizidek h gradu, in za celostno ureditev parka pri gradu v Beltincih. Sicer pa bo beltinska občina iz proračuna pokrila stroške izdelave projektne dokumentacije za prizidek dveh oddelkov jasli v vrtcu v Beltincih. Z dozidavo tega objekta bo namreč tudi Občina Beltincih dobila dolgo pričakovani jaslični oddelek za najmlajše. Iz občinskega proračuna pa bodo zagotovili nekaj čez milijon tolarjev za delno plačilo
stroškov pri obnovi gasilskega doma v Beltincih. Iz sredstev proračuna, namenjenih za investicijsko vzdrževanje osnovne šole, pa bodo zagotovili okrog 300 tisoč tolarjev za nakup pianina. S tem bo omogočen nastop beltinskim osnovnošolcem in učencem glasbene šole. Vse te naložbe in tudi druge, ki jih tokrat nismo posebej omenjali, sodijo v okvir dolgoročnega in srednjeročnega razvojnega programa Občine Beltinci, zato so podprli začetek izvedbe javnega razpisa za pripravo teh pomembnih dokumentov M. JERŠE
V Pomurju obnovili tri pošte
Pred prazniki so predali namenu tri obnovljene pošte, in sicer v Gornji Radgoni, Radencih in Ljutomeru. Slovesnosti se je udeležil tudi direktor Pošte Slovenije mag. Alfonz Podgorelec, ki je izrazil zadovoljstvo ob novih poštnih pridobitvah. Ker spada naša država s 3730 prebivalci na poštno enoto oziroma z eno pošto na 37 kvadratnih kilometrov med manj razvite v Evropi, želimo pa se čimprej vključiti v Evropsko zvezo, pospešeno hitijo s posodabljanjem poštnega sistema. Tako bodo med drugim omogočili tudi hitrejši prenos poštnih pošiljk od pošiljatelja do naslovnika.
za dostavo pisemskih in drugih pošiljk v 21 naseljih s 5350 prebivalci. Tudi tu so omogočili lažji dostop invalidom. Na voljo pa je osem okenc in šest telefonskih govorilnic. Gradbena delaje opravilo soboško podjetje Gomboc, notranja oprema je izdelek mizarstva Krošelj iz Boštanja, projekte pa so zaupali firmi Mauelmac in arhitektu Milku Lovšetu. Ljutomerska naložba v obnovo pošte pa je stala več kot 42 milijonov tolarjev. Pri-
dobili so osem okenc za stranke in šest telefonskih govorilnic. S tem so precej izboljšane razmere za upravnika, šest uslužbencev in ose-m pismonošev, ki skrbijo za dostavo poštnih pošiljk v 33 naseljih z 10800 prebivalci. Izvajalec del je bilo podjetje PGP Ljutomer, za notranjo opremo je poskrbela firma Aksa iz Murske Sobote, projekte pa je izdelala arhitektka Lučka Kamenik iz Maribora.
M. JERŠE
Prenova gornjeradgonske pošte, kjer je zaposlenih 13 delavcev, je stala dobrih 47 milijonov tolarjev. Dela so opravili delavci gradbenega podjetja Gidos iz Lendave, za pohištvo pa je poskrbela
mariborska firma Sortima. Uredili so tudi dostop invalidov na vozičkih. Nekaj manj denarja so porabili za prenovo poštnega poslopja v Radencih. Tam je zaposlenih devet uslužbencev, ki skrbijo
Smo res (brez)pravna država?
Nihče jih ni obvestil!
V soboto, 13. januarja, v Mariboru
Srečanje Prlekov
Letošnje tradicionalno srečanje Prlekov bo v soboto, 13. januarja,' ob 18. uri v dvorani Tabor v Mariboru. Gostitelj je župan Mestne občine Maribor dr. Alojz Križman, ki je mladost preživel v Križevcih pri Ljutomeru.
On je tudi napisal pretanjeno raziskovalno študijo o narečjih v svetu v odnosu do prleškega narečja, ki jo bodo predstavili na srečanju. Izšla bo tudi Prleška pesmarica, katere avtorje Miroslav Slana - Miros. Na srečanju v Mariboru bo predsednik države Milan Kučan podelil akademiku prof. dr. Antonu Trstenjaku državno odlikovanje za 90-Ietni življenjski jubilej in plodovito ustvarjalnost.
Na Krajni so dogradili pokopališko kapelico in kot veleva običaj so jo slovesno odprli in blagoslovili. Slavnostni nagovor je imel župan Občine Cankova - Tišina Alojz Flegar, blagoslovila pa sta jo evangeličanski duhovnik Leon Novak in tišinski katoliški kaplan Marjan Fesel. Gradnjo je opisal predsednik vaškega odbora Jože Heker. - Fotografija: F. Ku.
■ MORAVSKE TOPLICE - V božične in novoletne obdaritve otrok po krajevnih skupnostih se je vključila tudi Občina Moralke Toplice. Iz občinskega proračuna so namenili po 1300 tolarjev :a vsakega otroka. Poleg tega so za vrtce kupili TV-player v Vrednosti >o sto tisoč SIT. MJ
■ PROSENJAKOVCI - Asfaltiranje ceste Prosenjakovci-državna meja je nujno potrebno, ker naj bi v letu 1996 odprli ta mejni rehbd. Pri tem računajo na 8 milijonov tolarjev republiških sredstev, 'rav tako je v slabem stanju makadamska cesta Prosenjakovci-Sre-išče, ki bi jo morali čimprej modernizirati. MJ
■ BELTINCI - Na županovo pobudo so se lotili priprave grba, zastave, praznika in himne nove Občine Beltinci. Zdaj pričakujejo redloge, občinski svet pa bo odločil, kakšen grb in zastavo bodo neli v novoustanovljeni občini. MJ
Na sedežu mestnih krajevnih skupnosti v Murski Soboti smo zvedeli, da jih nihče ni obvestil o obnovi mostu čez Ledavo. Člani sveta KS so hkrati prosili, naj se postavi pravilna prometna signalizacija za zaporo že pri križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice pri bencinskem servisu Petrola. Kot smo zvedeli, tudi Mestne občine Murska Sobota nihče ni obvestil, da se zapira most čez Ledavo. Ker je Lendavska ulica regionalna cesta, je odločbo za delno zaporo ceste izdalo ministrstvo za promet in zveze na prošnjo Cestnega podjetja Celje kot izvajalca del. Le-to pa bi si zaradi obvoza moralo zagotoviti tudi soglasje lokalne skupnosti. Odločba za delno zaporo Lendavske ulice pa je bila poslana Cestnemu podjetju Celje, Cestnemu podjetju Murska Sobota, Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti in Državni družbi za ceste. To pomeni, da take odločbe nista prejeli niti Mestna občina Murska Sobota niti Upravna enota Murska Sobota. Potemtakem mestne občine niso zaprosili za izdajo soglasja za delno zaporo Lendavske ulice. Za obnovo mostu pa je Upravna enota Murska Sobota že v začetku oktobra izdala odločbo o dovoljenju za izvajanje priglašenih del.
Milo rečeno je vsa zadeva čudna. Kako lahko nekateri izvajajo dela, ne da bi dobili vsa potrebna soglasja, s čimer kršijo veljavne predpise. Očitno se na vse to požvižgajo, saj se jim ni zdelo vredno, da bi za mnenje zaprosili mestne krajevne skupnosti, kjer opravljajo omenjena dela. Ali
smo res brezpravna država, se upravičeno sprašujejo mnogi občani, ki zaradi vsakodnevnih zastojev v mestu, zlasti v Gregorčičevi ulici, ob prihodu in odhodu iz službe izgubljajo živce v nepreglednih kolonah osebnih in tovornih vozil
M. JERŠE
Terezija Ben-cak iz TropoveCi ki pa že nekaj časa živi v Radencih pri hčerki M-ariji in zetu Jožefu, se je rodila 1906. leta, kar pomeni, da je v 90. letu starosti. Poročena je bila z Janezom Ben-cakom, ki pa je že umrl. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, od katerih jih živi pet. Ko je Terezija bila še mlada, je velikokrat šla z doma »s trebuhom za kruhom«. Tudi v tujino. Tudi zdaj, ko je stara devet desetletij, še kaj postori pit hiši oziroma v gospodinjstvu, drugače pa rada bere, in to brez očal. Srečna ženska!	Fotografija: F. Kuhar
vestnik, 4. januarja 1996
z z naših krajev
Seja izvršnega odbora DU Murska Sobota
Pomembna povezovalna vloga upokojenskega društva
Kljub slabim vremenskim razmeram seje 1. seje izvršnega odbora Društva upokojencev Murska Sobota udeležilo veliko članov upravnega odbora, predsedstva in nadzornega odbora ter poverjenikov s terena. Osrednjo pozornost so namenili razpravi o predlogu izhodišč za sestavo programa dela v letu 1996. Med temeljnimi usmeritvami soboškega upokojenskega društva, ki kljub novi lokalni organiziranosti še vedno združuje večino upokojencev iz nekdanje soboške občine, je namen razvijanje vseh dosedanjih dokaj uspešnih dejavnosti in zagotavljanje življenjskih interesov upokojencev, kar bo možno uresničiti v tesni povezavi z Zvezo društev upokojencev Slovenije. Ker bo letošnje leto jubilejno, saj je bilo upokojensko društvo v Murski Soboti ustanovljeno decembra 1946, bodo 50. obletnico delovanja počastili z različnimi prireditvami.
V nadaljevanju seje pa so podrobneje spregovorili o organiziranosti društvenega delovanja, ki se med drugim kaže tudi v razvejeni dejavnosti posameznih komisij. Tako je predsednica komisije za stanovanjska in socialna vprašanja Marija Horvat omenila anketo o socialnem stanju ostarelih članov društva, ki je dala nekatere konkretne podatke o nujnosti večje zdravstvene in socialne pomoči upokojencem. Pri tem je pohvalila delovanje patronažne službe in velik prispe-
vek poverjenikov na terenu, medtem ko niso uspeli s prizadevanji, da bi pri Centru za socialno delo v Murski Soboti namestili socialnega delavca, ki bi skrbel za usklajeno dejavnost na tem področju. Ob ustanovitvi servisne službe za pomoč na domu bo to v prihodnje ena glavnih nalog te komisije. Predsednik komisije za izletništvo in letovanje Viljem Čerpnjak pa je povedal, da so lani v celoti uresničili začrtane cilje, saj so v to obliko delovanja društva zajeli kar 1067 upokojen-
cev, ki so se udeležili različnih izletov, zlasti na Madžarsko in v Avstrijo, ter letovanja ob morju. Letos nameravajo večjo pozornost nameniti ogledu kulturnih in zgodovinskih znamenitosti v domovini. Tudi komisija za šport in rekreacijo, ki jo vodi Štefan Sapač, seje dokaj uveljavila. V razne sekcije so uspeli pritegniti blizu 200 posameznikov, večinoma žensk, žal pa v glavnem le iz mesta. Kot novo obliko bodo uvedli planinarjenje in pohode v naravo.
Očitno ima komisija za kulturo in izobraževanje, katere predsednik je Jože Vild, polne roke dela, saj jih bogata bera številnih kulturnih, izobraževalnih in družabnih prireditev ter srečanj v letu 1995 spodbuja k novim akcijam. Literarna in likovna sekcija, gledališka in recitatorska skupina, foto krožek, skupina glasbenikov in mešani pevski zbor Vladimir Močan, občasne ljubiteljske dejavnosti, publici-
stična in založniška dejavnost bodo imele tudi v prihodnjem letu priložnost, da se ponovno izkažejo. Ob 50. obletnici društva pa nameravajo natisniti spominsko edicijo. Precej nalog pa čaka tudi komisijo za organizacijska in kadrovska vprašanja (predsednik je dr. Franc Planinc).
Razprava je pokazala, da člani upokojenskega društva podpirajo takšno usmeritev, hkrati pa so se zavzeli za nujnost povezovalne vloge Društva upokojencev Murska Sobota, ki naj bi jo tudi v prihodnje imelo na tem območju. Ob tej priložnosti so udeleženci seje izvršnega odbora potrdili tudi kadrovske spremembe v vodstvu Društva upokojencev Murska Sobota. Ker je dosedanja predsednica Greta Škerget iz osebnih razlogov odstopila, so za vršilca dolžnosti predsednika imenovali Jožeta Vilda.
MILAN JERŠE
Cankova - Tišina
Šoli ostaja velik naložbeni problem
Tudi v Občini Cankova - Tišina imajo vrsto pripomb na osnutek delitvene bilance premoženja prejšnje Občine Murska Sobota. Tako menijo, da bi v delitvenih razmerjih morali upoštevati tudi krajevni samoprispevek ali vložek občanov v različne oblike premoženja. Prav tako je pomembno, kaj je kdo dobil v preteklem obdobju iz proračunskih sredstev, kot so končane naložbe, dodatna sredstva zanje in podobno.
na Tišini in v Cankovi, ki bi jih zajeli v investicijski program šele sedaj: Po razdelitvi prejšnje soboške občine pa sta ravno ti dve šoli postali velik naložbeni problem novoustanovljene Občine Cankova - Tišina.
Glede 4. priloge omenjene delitvene bilance v tej občini menijo, da sta občini Beltinci in Moravske Toplice v primerjavi z
drugimi zunajmestnimi v boljšem položaju. Ko je bil govor o 5. prilogi tega dokumenta, so se zavzeli za delitev sredstev in terjatev po enakem merilu. Kot dodatni ključ pa naj se upoštevajo tudi dosedanja vlaganja v urejanje kmetijskih zemljišč. Pri tem bi morali po njihovem sredstva deliti glede na živinske potne liste.
M. JERŠE
Kot zgled navajajo, da so se iz proračuna nekdanje soboške občine financirali osnovnošolski objekti in športne dvorane, ki naj
bi zaradi merila o legi postali last občin, v katerih so. Njihova občina pa je ostala z dvema šolskima zgradbama, in sicer osnovni šoli
Razkriški tamburaši v Ljutomeru
V soboto se je v atriju ljutomerske Mestne hiše predstavilo Turistično društvo Razkrižje. Nastopil je tamburaški orkester, ki ga sestavljajo: Andrej Ohman (prvi »brač«), Oto Makovec (prvi »brač«), Franc Škrlec (druga »bogarija«), Gusti Nemec (prva »bogarija«) in Jože Kunčič (»berda«). V tej postavi delujejo šele od lanskega leta, vendar so starejši člani prekaljeni muzikantje.
Marproški fučkec
Naj fučkec zaj zafilčka kak mo biti! Naj bobni zaropočejo -samo ka nede prišla Prlekija na boben! Naj zajfsoki pošteni Prlek zdigne roke prta presvetlemi gospodi rihtari v Marprogi, kerije letos ta glavni pozafčinar veleliištnega no kak tele šikanega no kak verženski mlinar melo mele nedužno belega srečaja. Viiha otprite zaj, kropci, takak divji zofci: trinajstega jenera de v Maprogi najvekšo pa najfalešo pa najdrožišo glamoterjeje zagvišno fseh kosmotih pa tistih bres ščetin obeh spolof! To de pre prvo ta provo srečaje Prlekof, se je Marprog glovno mesto prleškega predmestja no vseh labravih ta glovnih Prlekof. V Marprogi je skoro fsakši Prlek dohtar ali profesor ali pa še kaj hiišega. Fsi so viin vilčeni akademski meštri. Poglednite vi totega fajh človeka z Lotmerka, totega Novoka, se ga fsi poznate; on je ta glovni hektor no direktor no odrešenik marproškega pokrajinskega arhiva. Pa okoli sebe mo pje puno prleških jarik, kere so vrle kak lostafke na sprotltje, gda si delajo gnezdo, ali pa puheki v jesen, gda si dela gnezdo. Arhifpje grubo cvete, lepše kak negda na sveti tista hmtadrd Ajnčika sredi Trezikinih gred; se vete, tista pišlosta, ka pje celo leto cvete!
Najbole nežna no žmahna no prova ajngelčika, resen lirična diiša, je tota Lotmežanarka, Mulečova Ivanka, kak mloda rodovniška simodolka je s takimi očmi pje, kak da bi pujih prišla v nebesa - pa tota Prlečka je pje še skoz ta glovna na marprošken radiji. Rektor ta glovne marproške Univerze, dr. Ludvik Toplak, je tildi viin zažomani no viin spucani Prlek, najbojši. Zapomnite si, najslabšega Prleka nigi nega; ga je nigdor nigi ne bilo pa ga Uidi nede. Če si Prlek, to pomeni, ka si najbojši, pa čiglih fčosik ošpičiš kaj slabega. Tak je ošpiča Vrbjakof Viktor s Selišč, on je tiidi en moli profesor, bi reka psihoarhivije, zotoma ka je ne žifcof zgiiba, gda so ga cokompok viin metali s totega arhiva; no ja, hteli so ga, pa je te začeja on driige viin pucati pa žomati, ka so bili fsi po redi kaštiga-ni pa zaleziivani. Poglednite vi marproškega Prleka, podrihtara dr. Petra Pavla Klasineca. Vrbjak je bija tak dober, ka jemi je dela joko fajno' reklamo, pa so ga te krščajnski demokroti viin žegnali za podrihtara...
Ne, se van nemren našteti fseh Prlekof v Marprogi! Križmanof Lujzek, glovni rihtar ali, on je bija negda rektor, profesor no dr. pa tak dale. Zaj pa te ta s Klaslnecon 13. jenera pokazala, k a se to provi pripraviti Prleško srečaje! Prvič v zgodovini prleškega dialekta ta viin na svetlo nadrilkala ta provo Prleško pesmarico. Vi, drogi Prleki, samo prite na Srečaje Prlekof, te te dobili v roke loto pesmarico pa še kajšte driigega. Samo naj ostone malo tajne. Prite pa te vidli!
Teko van pa lehko poven, ka je ovi den pret novin marproškin svetnikon ena štora Prlečka tak molila. Poslušajte ali: »Srce Luj-zekovo ot večno zlatega oče, kero se priprovlaš na toto srečaje Prlekof! Usmili se fseh poštenih Prlekof pa jih zapelaj fprvo vrsto srečaja! Srce Lujzekovo, s prleškin vinon po brati dohtori no profe-sori Mirkeci viin žegnano! Usmili se pretstavnikof občinskih strank, še posebno penzionističnih, keri čejo zaj na občini tak rogoviliti kak negda partijski šef Rafael Raspet, ker je prepovedo dijokon recite-rati Cankara! Srce Lujzekovo, kerega čejo fošlici požreti! Usmili se prleške kulture pa zrihtaj malo več penezof ka je za malo penezof malo muzike - Lujzek de 13. jenera najbole pameten, te vidli! Na srečaji de telko lubezni, ka de se fse vujžgovalo! Samo nič ne rečite. Samo lotmerška občina mo več kak štirdeset fajerverkastih driištev pa skoro štiritožnt gasilcof.
Celo Pomurje pa mo bliizik 250fajerverkastih driištef. Ob Muri je pre fsoki deseti človik gasilec. Lujzek na srečaji nede moga tak potkiiriti, ka se nebi doj pogosilo! Z gasilskin pozdravom Na pomo-ooč! S prleškin pozdravom Žeden sen!	MIROS
Beltinski razvojni sklad ad acta
Nemec, Kunčič, Ohman ter brata Anton in Ludvik Benček so prvič skupaj zaigrali že leta 1947. Vsak dan so se zbrali in igrali, njihovi inštrumenti so največkrat zaživeli pri Nemčevih.
Nastopili so ob raznih prilož-
pet našli in medse pritegnili tudi Ota. Posebnost razkriškega tambu-raškega orkestra je, da so vsi njeni člani (razen najmlajšega) samouki, ki ne poznajo not. Melodijo, slišijo (po radiu, na kaseti...) in jo zaigrajo, zraven pa tudi zapojejo.S
Od 26 učencev, ki so 1960. leta v Veliki Polani končali osnovno šolo, se jih je srečanja po 35 letih udeležilo 16. Obujali so spomine na šolska leta, ko večina ni imela niti kančka tega, kar imajo šolarji danes. Kljub temu so mnogi iz omenjene generacije študirali in si pridobili nazive: dr. znanosti, duhovnik, učitelj, medicinska sestra, trgovec, kovinar, vrtnar ... Nekdanji polanski šolarji, od katerih so nekateri že praznovali abrahama, so se spomnili tudi svojih dveh sošolcev, ki sta žal že umrla, in tudi dolgoletnega šolskega upraviteja Franca Križaniča. Sedanji ravnatelj OŠ Velika Polana pa jih je sezanil z utripom dela in življenja na šoli. Nazadnje so se še malo poveselili v gostišču v Žižkih. - J. Ž.
Kot kaže, je problem imenovanja upravnega odbora razvojnega sklada Občine Beltinci, o katerem se niso mogli zediniti na kar treh sejah občinskega sveta, dokončno rešen. Na 14. korespondenčni seji OS, ki je bila telefonska, so namreč na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja soglasno (eden član občinskega sveta je bil nedosegljiv) imenovali nove člane upravnega odbora. Predsednik bo Štefan Režonja, člani pa mag. Andrej Janc, Stanko Sraka, Mirko Sraka in Marjan Erjavec.
Murska Sobota
Prav tako so sprejeli odstop članov delovnih teles občinskega sveta: Marije Sobočan, Stanka Srake in Milan Kermana. Odločili so se, da v odbor za proračun, finance in davčno politiko kot novo članico imenujejo Marijo Glavač, v odbor za gospodarstvo, podjetništvo, dro-
bno gospodarstvo in turizem Jožefa Dominka, v odbor za družbene dejavnosti pa Erno Strniša. Imenovali so tudi nadzorni odbor, ki ga bo vodil Jožef Tivadar, člani pa so: Marija Sobočan, Matija Sobočan. Jože Jerič in Milan Kerman.
M. Jerše
Dedek Mraz obdaril predšolske otroke
nostih: na proslavah, ob godovi!^ sovaščanov, zaigrali kakšno podoknico in še kdaj. Njihovega skupnega igranja je bilo konec v letih 1956-57, ko so se mladi fantje poročili in odšli vsak po svoje. Zdaj, ko so upokojenci, so se zo-
svojim nastopom so razveselili ljutomersko publiko, ki seje lahko pogrela tudi s kuhanim vinom, mlinci..., ki sojih pripravili člani TD Razkrižje.
AP FOTOGRAFIJA: M. Tivadar
Vsi otroci iz Murske Sobote, stari od dveh do sedem let, ne glede na to, ali obiskujejo vrtec, so bili obdarjeni. Zanje so pripravili slovesnosti v Talanyijevem, Gregorčičevem in Prešernovem vrtcu ter vrtcu Štefana Kovača v Murski Soboti. Otroci so si lahko najprej ogledali priložnostni kulturni program, nato pa so z veliko nestrpnostjo pričakali dedka Mraza. Ta jih je namreč obdaril s sladkim darilom in igračo.
Spremstvo z dedkom Mrazom pa so malčki pričakali tudi na grajskem dvorišču, kjer so nastopili številni pevci, 29. decembra popoldne pa so bili otroci, stari od 3. do 11. leta, obdarjeni z brezplačnimi darili, ki so prispela iz Amerike. Poleg tega so si v kinu Park v Murski Soboti lahko brezplačno ogledali Disneyevo uspešnico, risanko Levji kralj, na precejšnje zanimanje mladih pa je naletela tudi predstava lutkovnega gledališča Fru-fru iz Ljubljane. M. JERŠE
■ MURSKA SOBOTA - V soboški občini so imenovali svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj, ki bo deloval naslednja štiri leta. Za predsednika 8-članskega sveta so imenovali Mirana Ja-blanovca iz Murske Sobote. Sicer pa so člani sveta tisti stanovalci, ki imajo pri občinskem upravnem organu registrirano pogodbo o najemu stanovanj. MJ
■ BUKOVNICA - Za projekt Bukovnica so že izdelani ustrezni dokumenti za prvo vrtino geotermalne vode in idejno-pro-gramsko zasnovo^
Glede odpadnih voda pa bo zadeva podrobneje urejena skladno s prostorskoizvedbenimi akti. Zaradi velikosti naselja zgrajena čistilna naprava ne bi bila prevelika obremenitev za Kobiljanski potok. MJ
■ BELTINCI - Ker je pomembna cestna povezava z Bogojino še vedno brez talnih oznak, bankine pa niso utrjene, se zavzemajo za ustrezno označitev in razsvetljavo. Pri tem računajo tudi na dogovor o ureditvi signalizacije z Občino Moravske Toplice. MJ
12
vestnik, 4. januarja 1996
zvezde vam kažejo <<
Ročna pisarna
Britanski telekom je svoj miniaturni prenosni računalnik z barvnim zaslonom in miško poimenoval ročna pisarna. Prototip so izdelali v laboratorijih BT blizu Ip-swicha. Ko želi uporabnik izbrati dokument, si natakne elektronska očala.
Katerega spola je Lucy?
Švicarska antropologa Martin Hausler in Peter Schmid menita, daje ena najbolj znanih žensk na svetu, tri milinone let stara Lucy, v resnici moški. Znanstvenika iz Ziiricha sta namreč preiskala okostje tega pračloveka in ugotovila, daje prečni prerez medenice tipično moški: ozek in srčast. Lucy so znanstveniki odkrili leta 1974 v etiopskem Hadarju. Meter visoko drobno okostje je večina znanstvenikov razglasila za žensko, saj so na istem kraju odkrili še druga človeška okostja, ki pa so bila precej višja. Antropologa verjameta, da se človek ni razvil iz enega pračloveka, avstralopi-thecusa afarensisa, ampak iz dveh različnih skupin prednikov. Če njuna domneva drži, bo treba razvoj človeške vrste napisati znova.
'Boug van daj srečo, zdravje, veselje, obeljft, kritja, vina vsega na vo!6, diišnoga zveličanja pa najbole v eton nouvon leti van želen."
TakSe želje ob novon leti se že od indašnji časof čiijejo pred dverami nešterne iže, najbole pogosto od droubne dicč, štera te dostakrat dobijo kakSo dobrouto ali pa kakši tolar za Sparavec.
Či se pa človik globSe zamisli v te želje, bi pa gor prišo, ka vse te želje želi sakši najbole san sebi. Dostakrat pa što pravi, vse tisto ka želiš ti meni, želin jes tildi tebi. V ton je pa lejko skrita tudi Velka pokvarjenost pa Škodoželjnost.
To velko polnočno prelomnico med starin pa novin leton smo nekak preživeli, - bar tisti, šteri tou lejko zdaj ugotavlamo, pa de pd šlo vse tak naprej kak v preminoučon leti. Za en svetek v staron leti smo pa le prikrajšani. Na števanovo se je negda svejta tak proslavlalo, ka se je dostakrat nej znalo, či je vekši svetek Božič ali pa Števan. Politika je pa vse tou razvrgla, pa napravila Dan samostojnosti, v šteron je bar eti v našon konci nanč nej trompeta zašpilala, nanč se nej ramunika raztegnola liki je od same žalosti dneva začno dež iti, šteri se je tč sprevrgo v moker snejg.
Najbole so veseli bilij drobna dečica, ka so njin sefele gospoudje z vsej kuncof darila nosili. Miklouš, Jezušek, Božiček, pa ešče Dedek mraz. Najbole so radi, ka njin vsi kaj nosijo. Nešterne pa tUdi zanima od kec so. Pa je Bela svojemi vnUkeci tolmačo, ka je Božiček šteri je v rdeče oblečeni bole s komunistični krajof, Dedek mraz, šteri ma belo kučmo pa belo bundo je pa z nebes. Te ga je pa zdavanjska krejgala; prej tij nimak nouri ka pa tou deco vse naoupak fčiš. Tak je pž Bela v svojoj pedagoškoj vnemi bukto napravo. Džouži
Pri sedemdesetih brez
Lepotica na Marsu
konkurence
OVEN
Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na pomoč nekomu, ko te bo najbolj potreboval. Toda poskusi rešiti tudi svoje probleme, saj se ti bližajo zelo črni oblaki. Toda nikar se ne ustraši! On: Dogodek, ki bo imel v tvojem življenju pose-
ben pomen, te ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazal svoje ranljive točke. Počakaj na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe.
BIK
Ona: Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo tudi pri tebi, saj ti bo dobra poslovna poteza odprla prenekatera vrata v prihodnost. Zgrabi priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa
prizadevanja popolnoma zaman.
On: Vsi okoli tebe se bodo čudili tvoji zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno tvoja prirojena navada. Pazi, da se s takim ravnanjem ne boš preveč oddaljil od svoje stare dražbe, ki te že rahlo pogreša.
DVOJČKA
Ona: Dosegla boš skoraj vse, kar si boš želela, vprašanje pa bo, ali boš potem sploh zadovoljna. O neki stvari se boš morala odločiti precej na hitro, četudi boš karseda omahovala.
On: Pripravljen si na marsikaj, vendar bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike ...
RAK
Ona: Dogovor s partnerjem ti bo končno odprl oči in te postavil na realna tla. Le kako si mogla biti tako naivna? Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje ...
On: Znašel si se sredi velikega dela, ki mu ne vidiš
konca, vendar boš na koncu resnično zadovoljen. Ko boš odkril cilj vse te zmešnjave, boš z lahkoto premagoval vse težave. In nikar ne zavrni denarne pomoči!
LEV
Ona: Trenutni razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, čeprav je nekdo drug veliko mamljivejši. Toda tudi veliko
bolj nedosegljiv!
On: V prihodnjem tednu se ti obeta marsikaj prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar se bo na koncu ujel prav on.
DEVICA
Ona: Prevelika sramežljivost lahko dobesedno pokoplje tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje pusti svoje skrbi doma in s prijatelji odidi v družbo. Marsikateri bi si želel kaj več kot le prijazen pogled.
On: Prehitro boš pozabil na svoje obveznosti in se prepustil lahkotnemu življenju. Res je, da ne boš našel nikakršne varnosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej.
TEHTNICA
Ona: Končno se boš uspela sprijazniti s tem, da tvoja čustva niso tako izjemna, kot bi si želela. Je že res, da boš imela spočetka manjše težave, vendar se boš kaj kmalu znašla in uspela.
On: Ni se ti treba bati nobenih posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrekel statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika. kot si ti.
ŠKORPIJON
Ona: S sprenevedanjem ne boš dosegla ničesar, zaigrati bo potrebno na povsem druge karte. In predvsem: kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega ni vreden. Pričakovano povabilo bo prišlo za las pre-
Maja Pliseckaja je legenda ruskega baleta. Z desk, ki pomenijo življenje, se ne namerava umakniti, čeprav je pred kratkim praz-
pozno.
On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle na uho, vendar ti
ne bo škodilo, če bi razmislil, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In odloči se že, kaj hočeš od svoje prihodnosti, denar ali ljubezen.
STRELEC
Ona: Nekdo te bo poskušal izkoristiti, od tebe pa bo odvisno, ali mu boš dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo preveč mamljiva; da bi se ji uspela upreti. Konec koncev: samo enkrat se živi!
On: Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo,
ampak se raje odkrito loti nastalih problemov. Razmere za kakšno resno naložbo se bodo le še poslabšale in kaj hitro si lahko sam in
brez denarja.
KOZOROG
Ona: Včasih se obnašaš tako, kot da te ni življenje še ničesar naučilo. Nad neko zadevo ne bodi preveč razočarana, ampak poskusi živeti tako, kot si si že pred časom začrtala. Ponudbo pa kar sprej-
mi.
On: Še je čas, vendar ti ne bo škodilo, če boš malce pohitel. V nasprotnem primeru se ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljal, ti pa boš ostal sam. Prijeten pogovor se zna razviti v trajnejše prijateljstvo ...
VODNAR
Ona: Kje so že tisti časi, ko si z ljubeznijo nisi delala nikakršnih težav? Vendar bo dosežen cilj toliko slajši’, kolikor bo težja pot do njega. Pa tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazila, saj se ti
lahko kaj hitro maščuje.
On: Nekdo, ki si ga sicer izbrisal iz svojega spomina, se bo ponovno oglasil in ti predlagal konkreten posel. Raje dobro premisli in se ne spuščaj v tvegane avanture, saj se ti lahko še zelo maščuje.
RIBI
Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar si nikar ne delaj prevelikih utvar,’ saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj! dokler še lahko
On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal zelo dobo idejo.
novala 70. r-ojstni dan. V Bolšoj teatru, kjer je začela svojo k-ariero. so njej na čast priredili slavnostni koncert. Maja Pliseckaja je bila glavna zvezda. V vlogi belega 1-aboda, njeni najljubši, je dokazala, da ji še vedno ni enake.
Je mogoče objekt na fotografiji privid, napaka, morebitno osen-čenje, tako daje pojav podoben človeškemu obrazu? Vse dosedanje raziskave kažejo, da ne. Kaj se je torej dogajalo na Marsu - ali se še dogaja -, če verjamemo tem raziskava-m.Vesoljsko p-lovilo Viking je ta posnetek ujelo v svoj objektiv že leta 1976. Kdo je torej »izklesal« človeški obraz, za katerega se je dokazalo,
daje star pol milijona let? Odgovora verjetno še dolgo ne bomo dobili. Znanstveniki dokazujejo, daje bilo nekoč na Marsu življenje mogoče. Ali je mogoče tudi sedaj?
Kolumbija ima nov čudež: veličastno katedralo, izklesano v starem nahajališču soli 180 metrov globoko v osrčju Andov in 50 kilometrov severno od Bogote. Ima obliko križa s 120 metrov dolgo osrednjo ladjo in dvema stranskima deloma, dolgima 75 metrov, širokima 12 in visokima 20 metrov. Katedrala, ki lahko sprejme 1800 ljudi, je nadomestila prejšnjo, ki sojo zaprli pred štirimi leti, ker so se njeni stebri začeli drobiti. V štirih letih gradnje so odstranili 250.000 ton soli, sedanja katedrala pa naj bi v nasprotju s prejšnjo, ki je vztrajala 40 let, po trditvah arhitektov obstala kar tri stoletja. Štirje deset metrov široki stebri simbolizirajo štiri evangeliste - Janeza, Luko, Marka in Mateja. Oltarje zgrajen iz 24 ton soli. Dostop do cerkve, v kateri je stalna temperatura 14 stopinj, je po 500 metrov dolgih strmih železniških tirih.
Teflonska oblačila
Kanadska družba Cohen Inc obljublja za prihodnje leto nov izdelek.
Na ameriški trg bo dala oblačila, ki se jih ne bo dalo umazati. Menda ji je uspelo izdelati tkanino, premazano s teflonom, tako da se nanjo ne prime nobena umazanija.Ta-ko se boste brez skrbi polili s
kavo ali črnilom, ne da bi vam na obleki ostal najmanjši madež. Tkanina je odporna tudi proti mastnim madežem ter še proti marsičemu.
Tako bodo ostali čisti tudi ovratniki. Prva oblačila iz nove tkanine bodo na prodaj prihodnjo jesen za kakšnih 500 dolarjev.
vestnik, 4, januarja 1996	■ ' .J J
Skobčevka zahteva
pozornost
Prva napaka, ki jo pogosto napravimo pri nakupu skobčevke, je, da kupimo staro ptico. Najprimernejša starost je od 40 do 80 dni, starejša ptica se ne da udomačiti. Ker pa vsi nismo poznavalci, je starost zelo težko ugotoviti - še najbolje je, da ptico kupimo pri zanesljivem gojitelju ali v specializirani trgovini.
Mlada papiga nima tako bleščečega perja, perje na čelu je valovito in ni enobarvno kot pri starejših; okrasne pike na vratu so neenakomerne in oči črne, brez belega kolobarja. Pri čisto mladi papigi je vrh kljuna črn. Najboljše je izbrati samca, kajti zlahka se naučijo govora, samičkam pa se le redkokdaj posreči. Samca bomo spoznali po sivkasti kožici na korenu kljuna.Pernatega prijatelja nastanimo v kletko in ga prvi dan pustimo počivati. Hrano damo v posodo, nekaj pa tudi na tla kletke, ker je v posodi ne bo takoj našel. Že drugi dan ga začnemo učiti. Približamo se kletki in mla-
Prehlad, nahod, kašljanje in kihanje so,neogibni spremljevalci zimskih dni. Zdravniki priporočajo, naj namesto s pretiranim uživanjem tablet krepimo organizem z inhaliranjem ali grgranjem solne raztopine. Pri inhaliranju raztopimo jedilno žlico soli v litru vroče vode, pri grgranju pa čajno žličko soli v kozarcu vode.
Američani so ugotovili, da element selen krepi človekov imunski sistem, obenem pa vpliva tudi na razpoloženje. Ljudje, ki vsak dan uživajo mleko in mlečne izdelke, so veliko bolj samozavestni, bolj energični in lažje se koncentrirajo. Selen najdemo tudi .v žitu in ribah.
Mnogi ljudje že ob najmanjšem razburjenju dobijo potne roke, težave pa se seveda še povečajo, kadar se znajdejo v resnih stresnih situacijah. Večini je zaradi tega neprijetno in se bojijo rokovanja. Dr. Reinhold Fugger z dunajske univerzitetne klinike jih rešuje zadrege z novo operacijsko metodo: s centimeter dolgim rezom prekine simpatično živčno vrv na štirih mestih in roke se ne znojijo več.
diču nenehno govorimo. Skobčevka se lahko nauči izgovarjati tudi cele skupine besed - a da to dosežemo, se moramo dolgo in vztrajno ukvarjati z njo. Najprimernejši čas za ukvarjanje z njo je pred večerom, ker takrat najbolj pazljivo posluša. Dajmo jo na prst ali pa se približajmo kletki in sprva govorimo lažje besede. Ptica bo pazljivo poslušala, če bomo nehali govoriti, bo svoje negodovanje izrazila tako, da se bo s kljunom dotikala naših ustnic. V začetku seje treba ukvarjati z njo vsaj dve uri na dan; trud bo sčasoma poplačan. Ko bo spregovorila prvo besedo, se še bolj intenzivno ukvarjajmo z njo. Ko bo led prebit, se bo sama od sebe naučila besede, ki jih najpogosteje sliši. Skobčevka se lahko nauči povprečno dvajset besed, najbolj nadarjene ptice pa tudi do sto.
TEHNA d d. maribor prodajni centeb
MURSKA SOBOTA
Cvetkova 2a tel.: 31 760
Srečno in vse dobro v letu 1996!
JEKLOTEHNA OSTAJA Z VAMI IN ZA VAS!
Veselimo se vašega obiska!

NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB
NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1.	A G1RL LIKE YOU - Edwyn Collins
2.	ONLY WANNA BE WITH YOU - Hootie & The Blowfish
3.	FALLIN' IN LOVE - La Bouche
4.	POUR QUE TU M AIMES ENCORE - Celine Dion
5.	1'0 LIE FOR YOU - Meat Loaf
6.	MADE IN HEAVEN - Queen
7.	M1SHALE - Adru Donalds
PREDLOGI:
RUNAWAY - Janct Jackson
HARD AS A ROCK - AC/DC
GOLDEN EYE - Tina Turner
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
I.	ZDAJ ŽIVIM - Vili Resnik
2.	VZEMI ME NA KRAJ SVETA - Tomaž Domicelj
3.	ČE ... - Bogdan Barovič
4.	LJUBI NEŽNO - Aleksander Mežek
5.	NE ZEJVL1 - Nova legija
6.	AD1JO. KNAPI - Orlek
7.	BOŽIČNI ZVON - Faraoni
PREDLOGI:
MOJA ČEBELA - Andrej Šifrer
Življenje gre naprej - Pop design
BOGNEDAJ, DA BI CRKNU TELEVIZOR - Adi Smolar
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠCAKON, CEKRON PA Z MARELOF
1. ZELEN ROŽMARIN - Alpski kvintet
. 2. OBISKAL ME JE ABRAHAM - Ans. Varašanci
3.	NA BOŽIČ NIHČE NI SAM - Nagelj
4.	NOCOJ Sl POVEJMO - Zasavci
5.	PA KAJ POTEM - Ans. Rubin
6.	TUDI TI NEKOČ BOŠ MAMICA POSTALA - Jožica Kališnik
7.	SE ŠE SPOMINJAŠ POLETJA - Ans. Slovenija
PREDLOGI:
TRIGLAVSKI KRALJ - Slovenski kvintet
ČESTITKE IN POZDRAVI - Igor in Zlati zvoki
DANES TU, JUTRI TAM - Gorenjski muzikantje
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 11. januarja 1996, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13. 69000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 1
Glasujem za skladbo:
| ‘tuja --------------
‘domača________________
‘narodnozabavna _______
Ime in priimek ter naslov:
Kaj nasujemo pticam?
Pozimi je za ptice le malo hrane, zato se jih veliko preseli v bližino človeških bivališč. Hranjenje ptic pozimi pa je nekako že postalo prava slovenska navada. Lepa navada, ki nam je lahko v ponos.Če nimamo p-tičje krmilnice, nasujemo hrano na okensko polico, mnoge ptice pa pobirajo hrano kar na tleh. Takrat mo-ranlo seveda očistiti kakšen prostorček pod oknom. Šči-nkavci, sinice, žolne, kalini in vrabci imajo močan kljun in zdrobijo tudi večja semena - nastavimo jim sončič-na in bučna - mnoge ptice pa potrebujejo maščobno hrano. Detli in sinice imajo radi lojne pogače. V mesnici lahko kupimo goveji loj, ga stopimo in vanj vmešamo razno zrnje. Vse skupaj da-
mo v jogurtov lonček, strnjeno vsebino pa potem v mrežici ( lahko tudi v lončku) obesimo na vejo ali pa pustimo kar na okenski polici. Pticam ne smemo nikoli nastavljati krušnih drobtin, ker se te razmočijo in zamrznejo, ptica, ki pozoblje takšno hrano, pa lahko tudi pogine. Kaj vse lahko natrosimo v krmilnico? Žita, ovsene kosmiče, otrobe, konopljino seme, gorčično in laneno seme, jagode, rozine, jabolka, šipek ipd.Hranjenje ptic zelo razveseljuje otroke. V knjigarnah lahko dobite veliko knjižic o naših pticah, a le redko si vzamemo čas, da bi jih opazovali v naravi. Izkoristimo torej zimske dni, ko ptice pridejo k nam v prepričanju, da bodo dobile hrano.
Kuhajte z nami
Popečena jetrca v omaki
Za 4 osebe potrebujemo: 0,5 kg svinjskih jetrc (bolj mladih), 1 srednje debelo čebulo, za prst veliko korenino korenčka in polovico toliko peteršilja, 4 dag na ozke tanke lističe narezane prekajene slanine, žlico olja, lovorov list, ščep majarona, poper po okusu, pičlo žlico gladke moke ali polovico žemljice (ali toliko belega kruha), 2 žlici kisle smetane, 2 žlici vina.
Jetra v kosu polijemo z mlekom in jih večkrat obrnemo. Tako naj stoje 20 minut. Nato jih obrišemo in z ostrim nožem na obeh straneh plitvo.večkrat po dolgem zarežemo kožico.
V kozici segrejemo olje in slanino ter na vroče položimo jetra v kosu in jih z vseh strani lepo opečemo. Nato jih preložimo v manjšo posodo, dobro pokrijemo in imamo na toplem, da se ne ohlade. Na preostali maščobi in slanini popražimo čebulo in z njo vred drobno naribano koreničje. Ko zarumeni, dodamo približno 2,5 del juhe (kostne ali zelenjavne) ter začimbe. Pokrito naj počasi vre 20 minut. Nato omako precedimo skozi žično cedilo in z njo vred pretlačimo zelenjavo.
Jetra zrežemo na tanke rezinice in jih damo v vrelo omako, kjer naj počasi vro 15 minut. Čisto na koncu solimo, prilijemo vino in kislo smetano. Premešamo, in ko zavre, odstavimo. Takoj ponudimo. Če jetra predolgo kuhamo, otrdijo.
Zraven ponudimo krompirjev pire, tirolske krompirjeve cmoke ali testenine. Prileže se tudi sezonska solata, zlasti iz plodov.	Cilka Sukič
Snežke spet v modi
Pri mladih rastlinah odstranite spodnje tri popke, v katerih so semena; tako se bodo cvetovi hitreje razvili. Če so vam ciklame všeč v vazi, prebodite stebla od spodaj navzgor s tanko pletilko tako visoko, do koder sega voda v vazi.
Dolgo bodo ostale sveže in čvrste. Stebel ne krajšajte s škarjami, ampak jih odlomite tako, kot se vam zdi potrebno. Če začnejo cvetovi kljub temu predčasno usihati, jih položite za nekaj ur v primerno posodo z mrzlo vodo, nato pa skrajšajte stebla za centimeter ali dva.
Kemični svinčnik
Kemični svinčnik je letos star 58 let. Leta 1938 gaje izumil novinar Laszlo Biro iz Budimpešte. Sprva je ta revolucionarni izum uporabljala britanska vojska, danes pa je -»kuli« že običajni pripomoček. Za nekatere je uporabni predmet, za druge statusni simbol. In to prav drag. Pa so ta pisala tudi vredna svojega renomeja?
Avstrijska revija Konsument je testirala 21 kemičnih svinčnikov dvanajstih proizvajalcev in prišla do presenetljivega, rezultata. Pretežni del testiranih kemičnih svinčnikov je namreč osvojil skupno oceno »dober«. Prav dobra sta bila le izdelka Ballograf Epoca in Mont Blanc 13.200 Classic, pri čemer stane prvi okoli 50 šilingov, drugi pa skoraj tisoč šilingov. Marsikaj zanimivega je ugotovilo tudi izračunavanje povprečne dolžine pisanja (le-to se giblje od 3833 do 9500 metrov). Tako so se pri preračunavanju cen (za nadomestne vložke) glede na stroške po napisanih tisoč metrih pokazale precejšnje razlike. Zadnji na lestvici, je Ballograf z 2,88 šilinga, po napisanih tisoč metrih je prvi Sheaffer Non White Dot Spot s 13,04 šilinga. Sklep testa je, naj vas ne preslepijo velika imena. Najdražji svinčnik ni nujno tudi najboljši.
Čeprav so ceste očiščene snega, je dobro imeti doma primerno obutev za hojo po snegu. Zima seje šele začela in pričakovati je, da nam bo spet pobelila naravo. Takrat pa so dobre stare sriežke najprimernejše za sprehode. Snežke so spet v modi - še zmeraj so robustne, še zmeraj pisane, zmeraj tople in udobne.
Papir za peko je imenitna pogruntavščina, ki zagotovi, da se pecivo ne prijemlje pekača. Preden so si ga izmislili, je bilo treba pekač namastiti in včasih še posuti z moko. To se je obneslo in se obnese še danes, ampak s papirjem gre laže. Torej izbirajte: ali namaščen pekač ali papir za peko. Ne pa oboje obenem. Samo glejte, da ga boste obrnili na pravo stran. Saj piše.
Poškodovano pohištvo
Če želite očistiti staro pohištvo, običajno sploh ne potrebujete veliko časa in denarja. Motne površine bodo spet zasijale, če jih boste temeljito očistili s čistilom, ki vsebuje olje in silikon. Izrabljena mesta ali globoke zareze lahko prekrijete z barvnimi lazurami, praske, ki segajo globoko v les, morate najprej zapolniti z lesenim kitom ali voskom, šele nato jih lahko zaščitite z lakom ali lazuro. Če se je odluščil furnir, ga lahko ponovno pritrdite s klejem ali drugim lepilom ali ga mestoma nadomestite. Opraskano pohištvo, premazano z brezbarvnim lakom, morate celo zbrusiti in nato ponovno premazati z motnim ali bleščečim lakom.
Zaradi napačne obdelave ali nestrokovnega ravnanja lahko furnir v celoti ali mestoma odstopi. Manjše poškodbe lahko prekrijemo s koščki enakega furnirja, pri večjih pa moramo na novo furnirati celotno
površino. Pomeni, da moramo odstraniti stari furnir, zbrusiti celotno površino in s kontaktnim lepilom ali belim lepilom za les prilepiti novega. Najlažje nanesemo furnir, na eni strani že premazan s posebnim lepilom, ki vsebuje topilo. Z luže-njem barvo novega furnirja prilagodimo barvi starega.
S preprostimi sredstvi za vzdrževanje lahko prekrijemo samo majhne poškodbe, ne zadostujejo pa za pokrivanje večjih poškodb na nogah stolov, robovih predalov in vratnih vogalih, ki so nastale zaradi izrabljenosti. Najpogosteje so to zbledeli deli pohištva. Te lahko prebarvamo s posebnim črtalom. Zbledelo mesto moramo najprej dobro očistiti, nato pa prebarvati. Če so zbledele večje površine, je najboljše, da jih prebarvamo z lak lazuro, les pa pred tem dobro zbrusimo. Z lak lazuro les prebarvamo in hkrati zaščitimo.
SESTAVIL MARKO NAPAST	AMERIŠKI VESOLJSKI .AVTOBUS-	VISOKA PLANOTA V SPANUI IN ANDIH	KOZAŠKI POGLAVAR	BAJESLOVNO PREBIVALIŠČE UMRLIH	NAUK 0 DRAMI IN DRAMSKI UMETNOSTI	ROMAN ALEKSEJA NIKOLAJEVIČA TOLSTOJA	STAREJŠE NEMŠKO TERENSKO VOZILO
BERLINSKI PREDEL ZZNAHM ZAPOROM							
ENO 00 IMEN ZA BOGOMILA							
GOROVJE V ZAHODNI BURMI							
ANGL REKA. KI TEČE SKOZI CAMBRIDGE				ANTIČNA KRATKA IGRA NAVADNO SMESNA			
PEVKA PRODNIK				ETIOPSKI VELJAK NEMŠKI MOTOCIKEL			
NEMŠKO IME ZA NEDELJO							
VODIK		SVEČENIK PRI DAVMH KELTU	SUBOTICA MARIBORSKI KOŠARKAR (DARKO)			DOMAČE MOŠKO IME (ANTON)	SUMERSKA BOGINJA MATI
FINSKO LJUDSTVO OB SPODNJI KAMI							
GLAVNI STEVMK				INSTINKT, NAGON GOVEJI SAMEC			
VRSTA POGONSKEGA STROJA							
PREBIVALEC LITIJE							
EDGAR DEGAS			PLAZILEC, BREZNOG. NAVADNO STRUPEN				
14
vestnik, 4. januarja 1996
'odlistki
Republika Slovenija
MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE
ODNOSE IN RAZVOJ
Tržni inšpektorat Republike Slovenije
Ljubljana, Parmova 33
razpisuje prosta delovna mesta:
- treh tržnih inšpektorjev za območje enote MURSKA SOBOTA
Pogoji:
- VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali pravne smeri
- 5 let delovnih izkušenj
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje, določene z zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. L. RS, št. 5/91, 18/91, 22/91, 2/91 - I, 4/93). Delovno razmerje bo kandidat sklenil za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Parmova 33, Ljubljana, s pripisom ENOTA MURSKA SOBOTA.
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri.
Mag. Miran Puconja
Komunistična politika in njene posledice 16.
aM$. www.eunet.si/ e-mail: yellowpage@eunet.sl yellowpage/yellowpage.html	Jasico d.o.o.
OGLASE
v NAJBOLJ obiskane www strani v Sloveniji
a®B2 D.0.0.
LJUBLJANA
2 MARIBOR
MURSKA SOBOTA
RUMENI INTERNET - SLOVENIA
1OO OBISKOV / URO IZ VSEGA SVET 24 UR/DAN Ml IT1MEDIALNA PREDSTAVITEV - BARVNE SLIKE, ANIMACIJA, ZVOK, OGROMNO ŠTEVILO STRANI TEKSTA CETU/KORIST - ZELO UGODNO ’
POKUOTE, PIŠITE, TAKOJ! INTERNET JE U |
V novem letu smo za Vas pripravili novo ponudbo
RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV Windows 95 ter programsko opremo zanj, kot so Word 7.0, Excel 7.0, Corel Draw 6.0 in seveda vse ostale tečaje. Pokličite, pošljemo Vam brezplačen katalog naše ponudbe
S 22 - 539
Evidenco je vodila brigadirka Danica Kovačič in uradno vrednost so imeli zapisano na posebnih polah.
Glede priznanja »trudnevov« so bili tudi ustrezni normativi: Koscu ali žanjcu, kije pokosil 40 arov travnika ali požel enako površino žita, sta bila priznana dva taka dneva. »Gorbralja« je imela za isto površino priznan dan in četrt, vezač pa tri četrt »trudodneva«. Okopavanje 10-arske površine je štelo za en »tru-dodan«; pri pesi je zadoščalo le 5 arov površine. Orač je moral s konji zorati za en priznani »tru-dodan« 50 arov. Mlačev, spravilo koruze, krompirja, sušenje sena - vsa ta opravila so se obračunavala bolj na uro. Dodati moramo, da je pri opravilih na polju in v vinogradih v času obstoja KDZ-ja dosledno veljal osemurni delavnik. Za te »trudodne-ve« so dobili pšenico, nekaj so se izplačevale tudi dnevnice, a je vendarle prevladovalo plačilo v naturalijah.
Sestavni del strategije cvenske kmetijske delovne zadruge je bila združitev goveda, konjev in prašičev. Namestili sojih v večjih hlevih posameznih zadružnikov. Svinje in krave so bile pri Branku Puconji, krave še pri Viktorju Kranjcu in Janku Makoterju, teleta in krave pri Ferdu Magdiču, samo teleta pri Antonu Makoterju. Svinje so bile pri Francu Slaviču, oskrbovala jih je Alojzija Marinič. Žrebeta so bila pri Matiji Makoterju. Oskrboval jih je slepi Pišta, ki se jih je zelo bal. Svinje pri Branku Puconji in krave so oskrbovale Frančiška Zadravec in Anica Drvarič ter Marija Drvarič starejša, enako teleta pri Antonu Makoterju in krave pri Janku Makoterju.
Kakšen je bil odnos kmetov -zadružnikov do združene živine?
Večina kmetov, kije imela pri sebi združeno živino, je živela v zavesti, da živali niso njihove in jih zato dostikrat niso niti krmili. Pri razporejanju živine v združene hleve so aktivisti pazili, da je bila domača živina kmetije, pri kateri je bila združena živina, v drugem skupnem hlevu. Vse to zato, da »domača« živina pri krmljenju ne bi bila privilegirana. Kakor vidimo, so »tujo« živino še manj oskrbovali.
Tako se vidi, kako daleč je bila zadružna zavest in kako so jo dejansko odklanjali in jo sami v sebi zatirali. Vnaprej je bilo jasno, da tu ni moglo biti uspeha.
Živina je bila tudi zelo neracionalno združena, dostikrat na število glav živine sploh ni bilo dovolj krme ali pa tisti, ki bi jo morali pripeljati, tega niso storili. Tako so svinje v Slavičevih hlevih postale garjave, ker oskrbnici Alojziji Marinič niso pripeljali hrane. Da je bila oskrba zadružnih krav skrajno slaba, pove podatek, da je dalo 9 krav, nameščenih pri Branku Puconji. vsega 10 litrov mleka.
Kmetje so delo v zadrugi torej načrtno in zavestno bojkotirali, predvsem zato, ker niso pristopili prostovoljno. Na primer Matija Sever se je Francu Slaviču skozi okno smejal, ker je delal. Prihajalo je do,sabotaž: Janko Makoter starejši je nekoč odvezal vse zadružne krave, ki so bile pri njem. Vsaka je »vedela domov«. Ali podobno je Jože Puconja pri Branku Puconji nekoč
odvezal živino, ki je bila v njegovem hlevu. Predaničeva UDBA je takoj šla v akcijo, da odkrije storilca. Vedelo se je le, da je krave odvezal neki kosmat človek, Jože Puconja je bil namreč kosmat. In UDBA se je usmerila na iskanje kosmatih v vasi. Pri Matiji Makoterju so našli kosmatega - umsko prizadetega Pinta-ričevega Matjašeka. Predanič je mislil, daje našel pravega krivca, zato je Matjašeka grozno premlatil.
Bojkot je bil torej načrten, kmetje se z dejstvom niso mogli sprijazniti, delali so tako, da bi bilo vsega čimprej konec, ali kot so rekli: »Da bo vse skupaj čim prej vrag vzel.« To je bila že kar parola nekaterih. Lizika Babič pravi: »Delalo seje tako, da smo tudi mi že načrtno uničevali. Kaj bomo skrbeli za svinje, če niso naše, naše so nam odpeljali.«
Tu ne gre samo za razumljivo pomanjkanje zadružnega čuta, ampak je vidna že posledica napačnih korakov obstoječe oblasti. Kako so lahko pričakovali razvijanje zadružne zavesti, če so čvenski kmetje morali na sestanku na Cvenu požreti tudi zloveščo grožnjo nekdanjega partizana in novopečenega ljudskega oblastnika Štefana Johe: »Čakajte, prokleti kulaki, tako vas bomo stisnili, da boste morali jajce prodati, če boste hoteli preživeti.«
Le kako so mogli pričakovati, da bo tako degradiran in deformiran človek lahko kdaj nosilec »zadružne« zavesti?
Ljudje so izgubili zaupanje v oblast že zaradi obveznih oddaj. Zato so se kmetje na ukrepe odzivali pretežno le še emocionalno, tudi takrat, ko je bilo to najmanj smotrno. (se nadaljuje)
Godovni zavetniki
6. del	Pripravil: Štefan Sobočan
23.	april: Jurij
Zavetnik Ljubljane
Mučenec sv. Jurij je zavetnik Ljubljane in še mnogih drugih mest ter posameznih stanov, na primer viteških redov, kmetov, rudarjev, sedlarjev, kovačev, sodarjev, artistov, konj in druge živine, popotnikov, bolničarjev, ujetnikov, vojakov, jezdecev; k njemu se zatekajo ob skušnjavah, ko prosijo za vreme, v boju proti a ni mogla vanjo, ker naj bi jo zadržala nevidna moč in ker ji je notranji glas rekel: »Nisi vredna, da bi videla križ tistega, ki je zate umrl v neizmernih bolečinah!« Marija Egiptovska se je zgrudila na tla in se začela globoko kesati. S tremi novčiči, ki jih ji je ponudil neznanec, si je kupila tri hlebce kruha in odšla čez Jordan v puščavo, kjer jo je po skoraj pol stoletja našel menih Zosim in ji dal sveto obhajilo. Umrla je čez leto dni in položili so jo v grob, ki gaje s svojimi šapami izkopal lev. Marijin grob je bil že v 6. stoletju romarski cilj.
25.	april: Marko
Evangelist Marko
Avtorji obsežne knjige Svetniki in godovni zavetniki, po kateri je
nastalo to branje, so o Marku zapisali, daje bil evangelist in mučenec, ki je umrl okoli leta 67 našega štetja. Marko je samo vzdevek k njegovemu pravemu imenu Janez. Po smrti Jezusa Kristusa je Marko približno od 44. leta spremljal Pavla in Barnaba na njunem potovanju v Antiohijo, poznejšo Malo Azijo. Marko je tudi bival v Rimu. Tam je napisal evangelij, v katerega je vključil tudi Petrovo pridiganje. Ko je Peter okoli leta 65 umrl, se je Marko vrnil v Aleksandrijo in ustanovil tam
Marko (levo) s Pavlom
kajšnjo Cerkev ter postal njen prvi škof. Nekega dne so ga sovražniki napadli pred oltarjem, mu nadeli okrog vratu vrv in - kot pravi legenda - ga vlačili naokrog, dokler ni umrl. To naj bi se zgodilo 67. leta. Marka so izbrali za svojega zavetnika pripadniki mnogoterih poklicev. Zidarji, na primer, ker je med gradnjo cerkve eden od zidarjev padel z odra in ob molitvi k sv. Marku ostal nepoškodovan. Marko je zavetnik notarjev, gradbenikov, zidarjev, steklarjev, ple-tarjev, slikarjev na steklo, pisarjev;
k njemu se zatekamo za varstvo pred nenadno smrtjo in zaradi strele in toče. Na slikah je najpogosteje upodobljen s knjigo, v katero piše s peresom. Najpogosteje je ob njem lev.
27.	april: Cita
Berač naj bi bil Jezus
Rodila seje 1212. leta v vasici Monsagrati v Italiji v družini revnega kmetijskega delavca. Mlada je šla služi v imenitno družino, kjer pa je trpela zaradi ponižanj, a so se uklonili, ko so spoznali, kako dobrotljiva je. Umrla je, ko ji je bilo 60 let in zanjo so zelo žalovali tudi v družini, kjer je bila leta in leta gospodinjska pomočnica. Zaradi njenega krepostnega življenja - udarce je sprejemala,
Cita ogrne berača s krznenim plaščem, izposojenim od gospodarja.
ker je menila, da je Bog prav njo izbral za preizkušnje - je papež Inocencij XII. leta 1695 potrdil njeno čaščenje. Častijo jo predvsem kot zavetnico služabnikov, postrežnic in gospodinjskih pomočnic. Od slik, na katerih je upodobljena, je zlasti znana tista, na kateri je slabo oblečen berač, ki ga je Cita odela s krznenim plaščem, ki si gaje bila sposodila od svojega gospoda. Po maši naj bi ta človek za hip izginil, ko pa se je vrnil in prinesel plašč nazaj, se je dal spoznati kot Jezus Kristus. Tako pravi legenda.
29.	april: Katarina
Največja ženska krščanstva
Tako so v Italiji imenovali Katarino Siensko, s civilnim imenom Benincasa. Rodila se je 1347. leta, umrla pa 1380 v Rimu. Papež Pavel L jo je 1970. leta povzdignil v cerkevno učiteljico, za svetnico pa jo je že 1461. leta razglasil Papež Pij II. Rodila seje kot 14. otrok in v sila nemirnih časih. Njena rojstna hiša še danes stoji v Via S. Caterina. V kleti je njeno stanovanje z relikvijami, v eni od kapel pa je razpelo, pred katerim je imela videnja in je 1375. leta prejela Kristusove rane. Poročiti se ni marala, in to staršem ni bilo všeč. Z 18 leti je stopila v samostan, pomagala bolnikom in umirajočim, zlasti pa tistim, ki jih je napadla kuga. Z njo se je okužila tudi sama. Čeprav mlada je postala svetovalka vladarjev. Posrečilo se ji je celo.
da je papeža Gregorija XI., ki si je uredil rezidenco v Avignonu v Franciji, pripeljala nazaj v starodavno krščansko in papeško središče Rim.
Veliko si je prizadevala za edinost Cerkve. Na smrt obsojenim je ob usmrtitvah tako dolgo stala ob strani, daje kri pogosto obrizgala tudi njo. Katarina je svoje stigme skrivala do smrti. Zadnja leta je živela le od evharistije. Pokopali so jo v cerkvi S. Maria dopra Minerva v Rimu, kjer njeno nedotaknjeno telo počiva v stekleni krsti. Katarina je zapustila 81 pisem, ki jih je narekovala poklicnim pisarjem, kajti sama pisati ni znala. Katarinini spisi pričajo za mistično teologijo. Katarina Sienska je zavetnica Italije, priprošnjica zoper glavobol, proti kugi, zaščitnica umirajočih
5. maj: Irena
Oče jo je hotel ubiti
Irena seje rodila 310. leta v Solunu v Grčiji. Je zavetnica deklet in služkinj. Legenda pravi, da jo je njen, poganski oče skupaj s služkinjami zaprl v nek stolp, kjer so jih potem angeli poučevali o krščanski veri in tudi krstili. Očetu to seveda ni bilo všeč in je poskušal hčerko najprej sam ubiti, nakar seje dal pregovoriti in jo je obglavil njegov namestnik. Če-ščenje Irene se je razširilo zlasti v Carigradu, kjer so ji pozneje posvetili pet cerkva. Na neki ikoni je upodobljena privezana za konja, ki jo vleče po tleh.
(Se nadaljuje)
vestnik, 4. januarja 1996/5
Dragi dedek Mraz!
Ob koncu leta imaš dosti dela. Obiskal boš veliko otrok. Ne pozabi na revne in lačne otroke. V našo vas se pripelji na saneh, ker imamo veliko snega. Vsi te nestrpno čakamo. Vsak si želi, da bi dobil darilo. Jaz si želim, da mi prineseš sive smuči. Tudi na mojega brata ne pozabi. Najbolj ga boš razveselil z avtomobilčkom.
Želim ti srečno pot in dosti denarja, da boš lahko vsem kupil in prinesel kakšno darilo.
MIHA PODLESEK, 2. a, OŠ Cankova
P. S.: Dragi Miha, upam, da ti je dedek Mraz res uresničil tvoje želje, čeprav tega pisma ni mogel prebrati v našem časopisu, ker sem ga prejel nekoliko prepozno, da bi ga lahko še pravočasno objavil.
Pravi zimski dan
V začetku decembra je zapadlo kar precej snega. Zelo sem se ga razveselil. Ker pa hodim popoldne v šolo, nimam veliko časa za smučanje. Zato bom opisal moj najlepši zimski dan.
Že pred snegom sva z očetom naredila skakalnico z lesenim ogrodjem. Potem je končno zapadel sneg in bilo je potrebno dokončati skakalnico ter smučišče. Ker so dnevi v decembru kratki in je hitro tema, je oče na moje veliko
presenečenje pripeljal štiri reflektorje. Postavil jih je ob smučišču in tako sva se lahko smučala tudi ponoči.
Pridružili so se nama tudi sosedje. Ustavljali so se tudi avtomobili in ljudje so gledali, kaj počnemo. Najraje sem skakal. To je bil res pravi zimski dan.
DAMIR ČONTALA, 5. b OŠ Sveti Jurij
Ali veste?
(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota)
Kdor začenja zgodaj ljubiti, mora zgodaj ... Spraševali smo vas, kako se konča ta slovenski pregovor. Eni ste dodali besedico končati, drugi pa vstati. Seveda je možno eno in drugo. Naš pisni vir pa sicer omenja, da tisti, ki začenja zgodaj ljubiti, mora zgodaj lase izgubiti. Kljub temu da takšnega odgovora nismo prejeli, smo se odločili, da podelimo nagrado tudi tokrat. Pri žrebanju pa je imela največ SABINA MAGDIČ iz Mostja 38 b. Čestitamo!
KUPON št. 17- ALI VESTE?
Ali veste, katera je najkrajša slovenska reka? Odgovore pošljite najkasneje do 10. januarja.
Moja pesem
Ko se rodiš, so veseli, ko umreš, so žalostni, ko živiš, jim je vseeno.
Vse je tako črno-belo, pusto, neskončno, dolgo, ko si sam, ko ob tebi ni osebe, ki ti mogoče pomeni več, kot si pomeniš sam.
Vse okoli nas je enolično, a tudi kristalno čisto.
So trenutki, ko si želiš, da bi odšel, odšel v neskončno vesolje, odletel v lahkotnost zarje. Želim si več, veliko več...
MARTINA MADŽARIČ OŠ Šalovci
Babica in dedek
Živim pri babici in dedku. Onadva mi nadomeščata starše. Skrbita zame. Imam ju rada. Včasih sem poredna.
Takrat sta žalostna. Včasih pa se lahko potepam. Moram tudi pomagati pri delu. Brišem posodo. Včasih pa grem po mleko. Babica in dedek mi govorita, da brez dela ni jela.
KLAUD1JA LOZANČIČ, 1. c Podružnična OŠ Krog
Stara hruška
Na našem vrtu raste staro drevo, krošnja sega mu visoko v nebo.
Na prvi pogled je videti staro, in kot da ni več za nobeno rabo. A ko pride jesen zlata, hruška stara je bogata. Na njej tisoč zlatih sadežev zori, jaz jih jem in dobra se mi godi.
MAJA SAKOVIČ, 3. a OŠ Gor. Radgona
Moj dom
Jaz živim v hiši. Okoli nje je travnik. Tam se igram s psom. Hiša je velika. Imamo veliko sob. Tudi jaz imam svojo sobo. Pri nas je lepo, ker se imamo radi.
S.MIJATOVIČ, 1. b.,OŠ Radenci
Zimska idila
Narava je odeta v belo odejo. Na drevju ni listov, cvetice .ne rastejo, ptice pa so odletele v toplejše kraje.
Letos je zapadlo mnogo snega, kar nas je presenetilo. Ko grem zjutraj v šolo, mi mrzel veter piha sneg v obraz in lice mi postane rdeče. Letošnji sneg je najbolj razveselil otroke. Ko sedim v sobi in gledam skozi okno, vidim, kako se otroci veselo sankajo, smučajo, kepajo in delajo snežene može.
Tudi jaz se večkrat smučam in sankam s prijateljicami. Jezi pa me, če moram vsak dan z lopato odmetavati sneg na našem dvorišču. Večkrat se tudi prehladim. Kljub temu želim, da bi zima ostala čim dalj časa, da bi se vsi otroci naužili njenih radosti.
NATALIJA ROUS, 6. c OŠ Beltinci
Nekoga moraš imeti rad
Rada imam Martino Jug, ki je moja najboljša prijateljica. Stanujeva v isti vasi. Ko sem užaljena, me vedno osreči. Nekatere težave rešujeva skupaj.
Velikokrat mi kaj zaupa, jaz pa njej. Če je bolna, jo obiščem in ji pomagam. Je vesele narave in dobrega srca. Če se spreva, si hitro oprostiva. Do mene je vedno prijazna in prisrčna. Vesela sem, da imam tako dobro prijateljico.
MATEJA HARI, 4.b OŠ Cankova
Zima, zima bela Zima, zima bela, od kod si se vzela, kje našla si snežinke, pikice belinke?
Pokrajina vsa je bela, kot sama si želela.
Jesen si pokopala, svoje seme nasejala.
MARINA FICKO, 5. b.,OŠ Sveti Jurij
Na željo številnih bralcev:
Glasbena atrakcija:
Kgllif familif
Verjetno se je večina začudeno vprašala, kaj pa je to za ene skupine, ko so prvič videli Kelly Family na televiziji. Kdo so pravzaprav ti dolgolasi plavolasci, ki so tako prevzeli evropsko in tudi slovensko publiko? Skupina je nastala že pred 21 leti, njihova postava pa se je spreminjala. Otroci iz družine Kelly so tako rekoč kmalu po rojstvu začeli sodelovati pri glasbeni predstavi. Danes skupino sestavlja devet otrok, njihov oče pa se zelo redko pojavi na odru.
Dan Kelly se je rodil irskim priseljencem leta 1930 v ZDA v času največje krize. Študiral je matematiko in filozofijo ter nekaj časa delal kot učitelj. Leta 1957 seje poročil z baletno ple
salko irskega porekla Barbaro Ann. Leta ’61 se jima je rodil prvi sin Danny, leto pozneje hčerka Karoline, nato pa še Ka-ty, Paul. Takratni čas je Ameriko zaznamovala vojna v Vietnamu in rasni boji, zato je leta 1966 oče pustil službo in se z družino preselil v Evropo. Najprej so živeli v Toledu v Španije od preprodaje starin, kasneje so se preselili v južno Španijo, in sicer v Gamoral, kjer je otroke vzgajal.zasebni učitelj; predvsem so se izobraževali o umetnosti in glasbi, poseben poudarek so dajali tudi ročnim spretnostim in samostojnosti. Rodijo se še Johnny, Patricia, Jimmy in Joey. Družina se preseli v severno Španijo v Belascoain, kjer oče odpre pravi irski pub. V skladu z irskim duhom pa začnejo muzicirati. Tu se rodi Barby.
V Španiji jim ni všeč politična situacija, zato so kupili nad-
stropni avtobus in se selili po Evropi: Franciji, Nemčiji, Nizozemski, Italiji, Švici, Avstriji, bla Irskem se rodi Paddy, leta ’78 se preselijo v Stuttgard, kjer otroke vpišejo k učenju baleta. Karoli-
ne se naveliča življenja na cesti in se preseli k najstarejšemu bratu v Ameriko. V Berlinu se konec 70-tih narodi še Maite. Mama Barbara Ann pa zboli za rakom.
Družina se vrne v Španijo in leta 1981 se narodi še najmlajši Kelly Angelo. Kmalu zatem mati umre. Vlogo matere pa pr-evzamev Kathy. Leta 1984 odide Paul v Francijo, da bi postal kuhar. od takrat naprej nastopajo v zdajšnji se-
Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER
stavi, le da v zadnjem času ne sodeluje več oče, ker je precej bolan. Najprej živijo v Amsterdamu, leta 1988 si kupijo ladjo in se zasidrajo v kolnskem pristanišču.
Njihova kariera seje začela v južni španski vasi; pri prvih koncertih niso uporabljali instrumentov, takt so si dajali s ploskanjem. Svoj prvi singel irsko narodno skladbo Danny Boy so posneli že leta 1979. Še posebno pa družina zaživi okrog božiča in tudi njihov oče je z belo brado in dolgimi belimi lasmi podoben Božičku. Tudi njihovi prvi koncerti so bili prav za božič.
Ob božiču pa pravijo: »Vsi ljudje nosijo željo, da bi imeli prijatelje in nekoga ljubili. Tega se ob božiču najbolj zavedamo. Če ne doživimo ljubezni, smo razočarani. Vse leto bi si morali truditi za prijateljstvo.« In Kelly fami-
Novice od tu...
Pred kratkim je eden izmed najbolj znanih glasbenih novinarjev Dejan Vodovnik izdal knjigo Slečena scena, kjer razkriva blišč in bedo slovenske glasbene scene.
Dogodki, ki jih opisuje, so resnični, imena pa so izmišljena. Vendar mnogi zlahka prepoznajo svoje vloge v knjigi. Lahko pri-čajkujemo, da bo zgodba dobila nadaljevanje.
•k-k-k
Tomaž Domicelj je z videorekorderjem obdaril otroke bežigrajske osnovne šole.
Denar, ki bi drugače dal za poslovna darila, je raje porabil za koristnejše namene, je razložil svoje dejanje in dodal, da bi lahko kaj podobnega naredili tudi drugi slovenski podjetniki.
ly si to celo leto vztrajno prizadeva. Sami pa praznujejo božič po starem španskem izročilu, kjer dobijo otroci darila šele šestega januarja, na svete tri kralje.
In prav na ta dan bodo leta 1996 stali na odru miinchenske Olympiahalle z 10 tisoč privrženci.
MURSKOMORSKA LESTVICA
1.	Vladimir Kočoš zec: - To je bila noč
2.	Dražen Zečič - Silvija
3.	Magazin - Nek se ruke rukuju
4.	Minea - Mornaru moj
5.	Zorica Kondža - Tko ti je kriv
Predlog:
Tone Cetinski - Tu
GLASUJEM ZA:_____________________________
... in tam
Jimmiju Hendrixu bodo v rojstnem kraju Seattlu odprli muzej, kar se bozgodilo šele leta 1997. Imenoval se bo Experience Musič Projekt, v spomin na Hendrixovo skupino in na njihov album Are You Experienced?. Naložba bo stala 50 milijonov dolarjev, zanjo pa se je odločil oboževalec Hendrixa in ustanovitelj Microsofta Paul Al-len.
Bivši pevec skupine Van Halen, kije kasneje nadaljeval samostojno kariero, David Lee Roth, trenutno nastopa v Los Angelesu z dvajsetčlanskim plesnim orkestrom in igra evergreene. David, ki ima že dolg status na glasbenih odrih, je tako preizkusil že večino glasbenih stilov. Sedaj mu preostane samo še te-chno.
AUDIO - VIDEO - CD ftlSHOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465
16
vestnik, 4. januarja 1996
port
Kategorizirani športniki
Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez je izdalo najnovejši seznam kategoriziranih športnikov Slovenije, ki sojih razvrstili na osnovi doseženih rezultatov. Med njimi je tudi 88 športnikov iz pomurskih občin, daleč največ, 57 športnikov, jih ima Mestna občina Murska Sobota. Športniki mednarodnega razreda - Mestna občina Murska Sobota: Uroš Kolarič (Aero klub Murska Sobota), Borut Horvat (Brodarsko društvo Mura Krog),Občina Turnišče: Vili Ravnikar (SD Štefan Kovač, Turnišče); Športniki državnega razreda - Mestna občina Murska Sobota: Haris Alihodžič, Marjan Bakula, Adamo Baranja, Robert Belec, Danijel Brezič, Peter Breznik, Franc Cifer, Marjan Dominko, Amir Džafič, Damjan Gajser, Vladimir Kokol, Andrej Poljšak, Bojan Rous, Miroslav Štampfer, Nedeljko Topič, Robert Volk (vsi Nogometni klub Mura, Murska Sobota), Dejan Fujs (OK Pomurje, Murska Sobota), Domen Go-dvajs. Mitko Nasevski, Rade Bačič, Zoran Vukan, Jože Vrbančič (vsi Rokoborski klub, Murska Sobota), Sonja Roman, Marija Števanec (obe AK Pomurje, Murska Sobota); Občina Beltinci: Kristjan Zver (NK Beltinci), Boštjan Tivadar, Franc Rajner, Anton Tivadar, Slavko Forjan, Zdenko Lenarčič, Dušan Maučec, Simon Kerman, Robert Tratnjek, Simon Toplak, Iztok Gomboc, Mitja Kavaš, Franc Maučec, Miran Mesarič, Štefan Mesarič (vsi NK Lipovci); Občina Tišina - Cankova: Branko Bukovec (SD Koloman Flisar, Tišina); Občina Ljutomer: Peter Lukašev, Miloš Horvat (oba Rokoborski klub Mlekopromet, Ljutomer), Miran Vereš (Scott, Veržej), Občina Turnišče: Robi Markoja (SD Štefan Kovač, Turnišče); Občina Lendava: Tomaž Gajser (Društvo zmajarjev, Lendava). Športniki mladinskega razreda - Mestna občina Murska Sobota: Zoran Babič, Fabijan Cipot, Matej Fras, Štefan Gomboc, Tadej Kerčmar, Kristjan Kerec, Alan Mesarič, Dejan Nemec, Damjan Ošlaj, Goran Papič, Dominik Pintarič, Goran Ristič, Simon Ulen, Sebastjan Vogrinčič, Sebastjan Žilavec, Ljubiša Živič, (vsi NK Mura, Murska Sobota), Danijel Vehab (Judo kluba. Murska Sobota), Tomaž Pivec (Karate klub. Murska Sobota), Mitja Horvat, Matej Petar, Miran Solar, Gregor Kocuvan, Leon Cigut (vsi NTK Moravske Toplice Sobota, Murska Sobota). Slavko Zec, Kristjan Štrtak (Rokoborski klub, Murska Sobota), Andreja Drevenšek (Odbojkarski klub MTC-SL-ROTO, Murska Sobota). Občina Beltinci: Robert Mesarič, Dejan Gabor, Gregor Žižek, Peter Forjan (vsi NK Lipovci); Občina Ljutomer: Dejan Žnidarič, Damjan Pihlar (oba RK Mlekopromet, Ljutomer). Športniki perspektivnega razreda -Mestna občina Murska Sobota: Sabina Jakovljevič (Karate klub, Murska Sobota), Alenka Ori, Anita Horvat (Košarkarski klub Pomurje, Murska Sobota), Mitja Erniša, Srebrenko Posavec (oba NK Mura, Murska Sobota).
Priznanja
Ciril Klajnšček častni član NZS
Ob praznovanju 75-letnice Nogometne zveze Slovenije so podelili priznanja zaslužnim nogometnim delavcem. Najvišje priznanje častnega člana Nogometne zveze Slovenije je prejel 70-letni Ciril Klajnšček iz Murske Sobote. Že kot štirinajstletni fantič se je vključil v NK Mura Murska Šobota, kjer je do leta 1962 igral v mladinskem in članskem moštvu. V tem času je v Rovinju opravil trenerski tečaj. Bilje med soustanovitelji nogometne podzveze v Murski Soboti, kjer je opravljal pomembne funkcije, nekaj časa je bil tudi njen
vzgoji nogometnega naraščaja in mednarodnem nogometnem sodelovanju.
- Z nogometom ste se začeli ukvarjati zelo zgodaj. Kako se spominjate prvih tekem po drugi svetovni vojni?
»Spominjam se, daje Mura igrala prvo tekmo z moštvom ruske vojske leta 1948 na travniku v Rankovcih. Potem smo igrali prija-
teljsko tekmo z moštvom iz Ljubljane.
V začetku prvenstva pa smo nekaj let igrali v mariborski nogometni zvezi. Že takrat je bilo v Pomurju veliko zanimanje za nogomet pa tudi zelo športno navijanje.«
- Kot dolgoletni nogometaš in nogometni delavec ste spremljali razvoj nogometa v Pomurja. Kako ga ocenjujete?
»Kot član Nogometne podzveze v Murski Soboti in član trenerske organizacije sem sodeloval in spremljal razvoj nogometa v naši pokrajini. Skupaj s Ferijem Kološo (Lokošem) sva obiskovala podeželske klube, ki sojih ustanavljali, in si prizadevala, da so imeli leti tudi pionirska in mladinska moštva, ter jih vključevala v občinska tekmovanja. Postavljali smo celo pogoje, da člansko moštvo ne more tekmovati, če nima mladinskega moštva. V tem času se je nogomet v Pomurju množično razvil, saj ga igrajo skoraj v sleherni vasi. Rezultat te množičnosti je tudi, da ima Pomurje trenutno dva prvoligaša, enega drugoligaša in štiri tretjeligaše. To pa pomeni, daje nogomet v Pomurju tudi kakovostno napredoval. S tem smo uresničili naše osnovne cilje.«
- Kako pa bi ocenili lansko nogometno leto?
»V sedanjem času je zagnanost v nogometnih klubih tako velika, da le-ti obstajajo kljub velikim materialnim težavam. Zadovoljstvo pa je, ker imajo danes vsi klubi poleg članskega tudi mladinska moštva, nekateri pa tudi kadetska in pionirska. Tudi kakovost je zelo napredovala, saj je vedno več klubov, ki si želijo tekmovati v višjem razredu. Želim pa si, da bi klubi v prihodnje več pozornosti namenili lastni vzgoji in vključevanju mladih nogometašev v članska moštva tudi v državnih ligah.«
- Prejeli ste najvišje nogometno priznanje. Ali ste ga pričakovali in kaj vam pomeni?
»Tega priznanja nisem pričakoval, sem pa zadovoljen, da so moje delo, ki sem ga opravljal ves čas amatersko, znali ceniti v nogometnih organih in mi dodelili to visoko priznanje.«
Feri Maučec
Boris Barač - predsednik RK Murska Sobota
Zadovoljni z dosežki v letu 1995
Soboški rokoborci so se v minulem letu uveljavili ne samo na domačih tekmovanjih, temveč tudi na mednarodni sceni. O tem, kako so v klubu zadovoljni z doseženimi rezultati in kaj pričakujejo od letošnjega leta, smo se pogovarjali s predsednikom Borisom Baračem.
- Kako ocenjujete delo in rezultate vašega kluba v letu, ki se je izteklo?
»Z lanskoletnim delom in rezultati v klubu smo zelo zadovoljni, saj smo osvojili naslov ekipnega državnega prvaka ter osem državnih naslovov med posamezniki: Kristjan Štrtak in Slavko Zec v mladinski ter Domen Godvajs, Jože Vrbančič, Mitko Nasevski, Rade Bačič, Franc Podlesek in Zoran Vukan članski konkurenci. Kristjan Štrtak in Slavko Zec sta sodelovala na svetovnem mladinskem prvenstvu, Jože Vrbančič, Rade Bačič in Zoran Vukan pa so nastopili na svetovnem članskem prvenstvu. Uspešno smo tudi uresničili program strokovnega dela z mlajšimi kategorijami, v katerih imamo nekaj dobrih naraščajnikov, ki so se že uveljavili na raznih mednarodnih turnirjih. Z an-
predsednik. Uveljavil se je tudi pri
Predstavljamo vam
Strelci Tišine še brez poraza, Turnišče tretje
Končan je prvi del tekmovanja v prvi državni strelski ligi, kjer sodelujejo štiri pomurske ekipe: SD Kolomana Flisarja Tišina, SD Štefana Kovača Turnišče, SD Ljutomer in SD Janka Jurkoviča Videm. V jesenskem delu prvenstva je bila najuspešnejša SD Kolomana Flisdtja Tišina, ki je poleg Olimpije iz Ljubljane po odigranem šestem kolu še neporažena. Na tretjem mestu je SD Štefana Kovača Turnišče z enim porazom, SD Ljutomer je s tremi porazi na petem mestu, SD Janka Jurkoviča iz Vidma pa brez zmage na zadnjem mestu. Tokrat vam predstavljamo ekipe Turnišča, Ljutomera in Janka Jurkoviča iz Vidma.
SD Štefana Kovača Turnišče - Svoj največji uspeh so strelci iz Turnišča dosegli v prejšnji tekmovalni sezoni, ko so v prvi državni ligi zasedli odlično drugo mesto. V jesenskem delu prvenstva so nepričakovano doživeli poraz od ekipe Prvega pohorskega bataljona iz Ruš. V nadaljevanju prvenstva si želijo obdržati visoko uvrstitev, saj več kot enega poraza ne bi smeli doživeti. Ekipa nastopa v standardni postavi; Robi Markoja. Vili Ravnikar in Božidar Draškovič. Vse bolj pa na vrata prve ekipe trka Danijel Režonja. Fotografija: J. Z.
Mali nogomet
Turnir
v Bakovcih
Nogometni klub Pertoci iz Ba-kovec organizira tradicionalni
Popravek
V zadnji številki decembrskega Vestnika se je na športni strani vrinila neljuba napaka. V anketi smo namesto »vodja RK Črenšo-vci Ivan Smej« zapisali Ivaj Plej. Vodja ženske rokometne ekipe v Črensovcih je torej Ivan Smej. Prizadetemu se opravičujemo.
gažiranjem Mitka Nasevskega, profesorja športne vzgoje, smo za daljše obdobje rešili vprašanje trenerja v klubu, hkrati pa pridobili kakovostnega tekmovalca. Ker mu še manjkajo mednarodne izkušnje, smo se odločili, da mu bomo omogočili udeležbo na mednarodnih trenerskih seminarjih. V začetku lanskega leta smo se tudi kadrovsko okrepili, predvsem z našimi prejšnjimi tekmovalci, pritegnili pa smo tudi nekatere starše tekmovalcev. Zelo smo tudi zadovoljni, da smo bili organizatorji prvega mednarodnega mladinskega rokoborskega turnirja v Murski Soboti, na katerem sta lahko tudi dva naša člana od treh iz Slovenije opravila izpit za mednarodna sodnika. To sta Stanko Šernek in Vito Kranjc, ki sta se v tem času že tudi uveljavila kot kakovostna sodnika. V lanskem
Strelska družina Štefana Kovača Turnišče. Stojijo od leve: Vili Ravnikar, Božidar Draškovič, Robi Markoja in Franc Koren (trener).
turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 13., in v nedeljo, 14. januarja 1996, v soboški tretji osnovni šoli. Prijavnino 10.000 SIT je potrebno vplačati najkasneje do petka, 12. januarja, ko bo ob 18. uri žrebanje v prostorih soboškega Partizana. Prvi trije bodo prejeli denarne nagrade: 100, 50 in 25 tisoč tolarjev, naslednji trije pa praktične nagrade. Izbirali bodo najboljšega igralca in vratarja.
Šah -----------------
Osmo prvenstvo Pomurja
Šahovsko društvo Radenska
Pomgrad iz Murske Sobote po-
letu nam je ob pomoči Mestne občine Murska Sobota uspelo kupiti potrebne blazine, s tem pa smo tudi ustvarili možnosti za nemoteno delo.«
- V soboto vas čaka v Hočah prva tekma superfinala s Ke-orjem iz Razvanja. Kaj si od njega obetate?
»Srečanje bo gotovo zelo težko, tako kot je bilo v Murski Soboti. Keor je zelo dobra ekipa, ki je ne gre podcenjevati. Mi smo se za to tekmo dobro pripravljali in upam, da bomo zmagali, če pa ne, pa igramo še dve tekmi v Murski Soboti, ko bi morali ubraniti naslov državnega ekipnega
Strelska družina Ljutomer. Stojijo od leve: Darko Horvat, Alojz Vogrinec (predsednik), Rajko Robnik, Janko Mihalič, Georg Pei-schl, Manuela Rudolf in Borut Filipič. Manjka Dušan Špindler.
SD Ljutomer - Ekipa je v prejšnji tekmovalni sezoni prvič tekmovala v prvi državni ligi in osvojila deseto mesto. V letošnji tekmovalni sezoni pa so Ljutomerčani na 5. do 7. mestu. Ekipa v glavnem nastopa v standardni postavi: Rajko Robnik, Manuela Rudolf in Darko Horvat. V nadaljevanju prvenstva pričakujejo vsaj takšno uvrstitev, kot so jo dosegli v prvem delu tekmovanja. (N. Š, fotografija: D. T.)
novno organizira 8. prvenstvo Pomurja v pospešenem šahu. Tekmovanje bo v torek, 9. januarja 1996, ob 17.30 v prostorih hotela Diana v Murski Soboti. Vabijo k sodelovanju.
prvaka. Mi imamo namreč več kakovostnih in izkušenih tekmovalcev, edina pomanjkljivost pa je, da nimamo primernih zasedb v najnižji in najvišji kategoriji. Naslov državnega ekipnega prvaka si želimo tudi zaradi sodelovanja v evropski ligi prvakov.« - Kaj pa načrtujete za prihodnost. Kakšne so vaše letošnje želje?
»Želimo si, da bi naši tekmovalci, ki bodo sodelovali na evropskem članskem prvenstvu v Budimpešti na Madžarskem, izpolnili normo za sodelovanje na olimpijskih igrah v Atlanti (ZDA), ki bodo konec julija. Največ možnosti za uvrstitev do desetega mesta imata Jože Vrbančič (57 kg), če mu ne bo nagajala poškodba roke, ter Rade Bačič (68 kg), ki bo moral način borbe prilagoditi novim pravilom. Ob koncu najnega pogovora bi se za zelo uspešno končano leto rad zahvalil za vsestransko pomoč sodelavcem in članom kluba ter pokroviteljem Mlino-peku Murska Sobota, Hotelu Diana Murska Sobota in Zdravilišču Moravske Toplice.« F. M.
Strelska družina Janka Jurkoviča Videm. Stojijo od leve: Anton Kocbek, Gorazd Kocbek in Sebastjan Vajda.
SD Janka Jurkoviča Vidcin -Ekipa je v prejšnji tekmovalni sezoni osvojila prvo mesto v drugi državni ligi in se uvrstila v prvo ligo, kar je največji uspeh. Po jesenskem delu je ekipa na zadnjem mestu. Treba pa je povedati, da imajo težave s treningi, saj je Sebastjan Vajda v vojski, Gorazd Kocbek pa na študiju. Veseli pa so, da se je Vajda uvrstil v državno mladinsko reprezentanco, ki je pred kratkim pre
magala Hrvaško. Ekipa nastopa v standardni postavi: Anton Kocbek, Gorazd Kocbek in Sebastjan Vajda. V nadaljevanju prvenstva upajo na boljše rezultate in obstanek.v prvi ligi. Fotografija: J. Z.
Nogometaši Cvena, ki so prvič tekmovali v drugi MNL Murska Sobota.
Stojijo od leve: Vargazon. Fajdiga, Babič, Kosič, Marinič, Mesarič, Gorza (trener); čepijo: Horn, Filipič, Žnidarič, Raj, Feguš in Dražetič. (F. Pihlar)
vestnik, 4, januarja 1996/7
► port
Odprto pismo KK Pomurje
Zakaj mora Pomurje igrati play out?!
V KK Pomurje smo si letos zastavili cilj - uvrstitev na šesto mesto. To mesto nam je bilo ob normalnem razvoju dogodkov tudi zagotovljeno. V zadnjem kolu pa je prišlo do srečanja Unior Atras : Maribor. Dejstvo je, da je ekipa Maribora vsaj za dva razreda boljša od Uniorja, dejstvo pa je tudi, da je bilo to srečanje prodano. Za končni izid tega srečanja smo izvedeli nekaj minut pred koncem prvega polčasa tekme Ježica : Pomurje. Kaj bi se zgodilo, če bi takrat Ježici ponudili pod mizo lepo vsoto denarja? Zato je bilo še ogromno časa. Ali bi oni to sprejeli? Težko!
Maribor se je pač šel blamirat v to smer. Dovolj pove tudi nezainteresirana izjava trenerja Laha: »Razočaran sem z igro svojih varovank.« Ali je to vse, gospod Lah? Čudno, da ni imel več kaj povedati. Ponavadi je bil pri izjavah gostobe-sednejši. Očitno je Maribor potreboval denar za plačilo zelo visoke kazni zaradi izgredov po tekmi z Ježico. Mimogrede, vprašajte igralke Maribora, za koliko časa jim klub dolguje. Seveda so pravočasno dobile navodila, kako se obnašati za javnost, če do tega pride. Prav tako je zgolj naključje, da je funkcionar Maribora velik prijatelj predsednika Uniorja A trasa, še večje naključje pa je, da sta se srečala dan pred tekmo, ker je le-ta seveda slučajno sodil tekmo v bližini Konjic, na katero se je deli-giral sam.
Upamo, da bomo zelo hitro dobili statististične podatke (če so jih seveda pravočasno poslali v Kranj ali pa jih morda oba kluba sedaj prirejata) s tega srečanja. Določene stvari so več kot smešne.. Ekipa, ki je tretja na lestvici, izvaja proste mete 5:12, Konjičanke pa 21: 28. Ali so bile Mariborčanke sploh nevarne za koš domačink? Seveda ne. Kdaj so nazadnje v prvenstvu dosegle le 51 točk, in to proti ekipi, kot je Unior! Mariborčanke so sposobne doseči tudi kako trojko, vendar so imele verjetno slab dan. Njihove branilke znajo lepo prodirati, vendar domačinke očitno niso delale prekrškov, ker so gostje zaradi slabega dne vse po vrsti grešile. Morda bomo dobili odgovor, kako lahko igralke Čuhno, Gričar, Vodopivec, Klasa n dosežejo komaj 8 do 10 točk. Pa menda niso poškodovane? Ali pa so imele slab dan? Ali pa so »visoke« Konjičanke uspele ustaviti Čuhnovo in Gričarjevo. Bravo!
Kegljanje --------------------------
Kardinarjeva prva, Steržaj tretji
Na kvalifikacijah za TOP 16 na kegljišču Golovca v Celju je sodelovalo 161 kegljačev in 74 kegljavk, med njimi vsi najboljši iz Slovenije. Med ženskami je zmagala Marika Kardinar iz Dobrovnika s 469 podrtimi keglji pred Urbančevo, 457, in Ribičevo, 456 podrtih kegljev. Pri moških je zmagal Urbanc s 1012 podrtimi keglji pred Benedikom,
Atletika ---------------
Perme tretji v Varaždinu
V Varaždinu je bil mednarodni novoletni tek. Med 77 tekači iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške sta sodelovala tudi Branko Perme iz Lendave in Slavko Ku-mek, član TS Radenske. V teku na 6 krri, ki seje začel opolnoči, je Perme med mlajšimi veterani zasedel tretje, Kumek pa med člani deveto mesto.
Šah --------------------
Prvi turnir v Radgoni
Začenjajo se tradicionalni šahovski konectedenski turnirji z doslej zelo dobro udeležbo. Prvi od desetih turnirjev bo v nedeljo, 14. januarja 1996, ob 9. uri v hotelu Grozd v Gornji Radgoni. Organizatorji vabijo šahiste, da se ga udeležijo v čim večjem številu.
G. Stane Zule, ki poroča s tekem Konjičank, je sodnika Fišerja na tekmi Unior : Odeja Marmor označil kot režiserja. Smešno je, da si je za tak napad izbral odličnega mednarodnega sodnika, ki vedno sodi pošteno in je znan po tem, da nikoli ne favorizira domačina, kar so verjetno pričakovali v Konjicah. Dejstvo je, da je poleg Remsa naš najboljši sodnik. »Okradel je gostiteljice in Pomurju odprl vrata v šesterico.« Zakaj potem sedaj ni napisal: »Uniorju ni ostalo drugega, kot da kupi tekmo.« G. Zule naj preveri, kolikrat smo mi imeli sodnike iz Konjic in bližnje okolice. Verjetno so mu znana imena sodnikov, kot so Potočnik, Hlačar, Rihtaršič, Ka-tančič. Ko so nas okradli v Škofji Loki (preverite, iz kako oddaljenih krajev so bili sodniki), je naš predstavnik v poročilo z enim stavkom zapisal, da sta bila sodnika naklonjena domači ekipi, za kar je bil kaznovan. Bravo! Nimamo pravice povedati niti svojega mnenja. Delegati pa tako ščitijo sodnike. Kolikokrat so na osnovi posnetka ugotovili, da sta sodnika oškodovala kako ekipo, in kolikokrat je delegat oceni! sojenje kot slabo. Verjetno nikoli. Zakaj plačujemo delegate? Podobno se nam je zgodilo v Mariboru, vendar smo že vedeli, da ne bomo dosegli nič, in smo s solzami zapustili Tabor. Na tekmo Pomurje : Unior je bil celo delegiran sodnik iz Konjic Jager, seveda naključno. Na našo intervencijo (namerno smo čakali tako dolgo) je bil zamenjan dva dni pred tekmo. Bravo, KZS! Tudi o sodniškem kodeksu bi lahko kakšno rekli. Sodnik bi se moral oglasiti pri KZS in vprašati, kako lahko sodi ekipi iz svojega kraja. Zamenjali so ga z »zelo« izkušenim sodnikom iz Polzele, ki je zelo oddaljena od Konjic. Mi za-
975, ter Haryjem Steržajem iz Ljutomera in Bizjakom, po 957 podrtih kegljev.
Na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani je bil tradicionalni novoletni kegljaški turnir, ki ga organizira KK Gradis Norik. Med 385 tekmovalci in tekmovalkami so bili vsi državni reprezentanti razren Haryja Steržaja. Zopet je navdušila Marika. Kardinar iz Dobrovnika, članica MiroteRsa iz Celja, saj je s 499 podrtimi keglji prepričljivo zasedla prvo mesto in ponovila lanskoletni uspeh.
Atletika -------------------
Grabar peti v Avstriji
V Kainachu pri Gradcu je bil mednarodni silvestrski tek.
Med 170 tekmovalci in tekmovalkami iz Avstrije in Slovenije je sodeloval tudi član tekaške sekcije Radenske Geza Grabar in v osrednjem teku na 7.000 metrov zasedel peto mesto oziroma prvo med člani. Pomurski tekači se že vneto pripravljajo
Odbojka
Dejan Fujs v reprezentanci
Končan je bil 4. tradicionalni novoletni odbojkarski turnir na Norveškem. Med štirimi reprezentancami je sodelovala tudi
radi tega nismo dvignili prahu, v Konjicah pa je prišlo do tega, da je župan posredoval pri KZS zaradi tekme Unior: Odeja. Če je tudi politično posredovanje vplivalo na končni vrstni red, se KZS prav lepo zahvaljujemo za lepo novoletno darilo - play out. Od večjega števila trenerjev in igralk smo že slišali, da se ne nameravajo več voziti v Mursko Soboto, ker je predaleč. Verjetno je tudi to razlog - razen popolne nesposobnosti LOKZ, saj naše pionirke v drugem delu niso odigrale še nobene domače tekme, ker pač ne morejo priti. Mi želimo športni boj, zato smo vse tekme prestavili. Enkrat pa nismo mogli med tem v hudem sneženju priti na Jesenice, kar smo sporočili dan pred tekmo, oni pa so se strinjali, da se dogovorimo za drug termin. Naslednji dan pa so za našim hrbtom od sodnikov zahtevali razglasitev rezultata 20: 0 brez igre. Zelo športna poteza! Kljub temu se boste še, dragi moji, vsi vozili v Mursko Soboto, saj imamo obetavne pionirke in kadetinje. Vendar bo verjetno pri tem ostalo, saj ni več omogočen športni boj niti pionirkam - otrokom. Mislimo, da je vrhunec nešportnosti, če trener pred tekmo daje lokalnima sodnikoma navodila, katero igralko je treba čimprej spraviti na klop, da bo lahko njegova ekipa zmagala. Sodnik se je navodil strogo držal. To se je zgodilo na tekmi ŽKK Šentvid: Pomurje, mar ne, gospod Hladnik? Mira Svetina je bila zelo hitro na klopi. Ves pogovor je slišal trener Kovačev, ki dobro obvlada naš jezik, čeprav je tujec, saj je že nekaj let pri nas. Na to je gospod Hladnik očitno pozabil. Končali bomo s citatom g. Džuroviča v Ekipi, 23. 12. 1995, v članku: Unior ali Pomurje. »Kakor koli že, nima smisla, da predvidevamo stvari, o katerih nimamo nobenih dokazov, še manj pa je verjetnosti, da se bodo res zgodile. Analizirali bomo pozneje ...Vse oči so torej uprte v S. Konjice, kjer po kvaliteti sodeč do presenečenaj ne bi smelo biti.« Torej ...? Z analizami smo že začeli.
Na koncu se vsem, ki so ta načrt skovali in izpeljali, še enkrat od srca zahvaljujemo, še posebej Mariboru, da se je tako ponižal, in jim želimo srečno in veselo leto ter uspešno izpeljavo načrtov v vsem letu!
Predsednik: Jože Pušenjak Trenerja: Z. Tibaut in R. Kovačev
Kardinarjeva in Steržaj na SP
V tem času potekajo kvalifikacijska tekmovanja za dopolnitev državne moške in ženske kegljaške reprezentance, ki bo letos sodelovala na svetovnem prvenstvu v Pragi. Končni seznam ude-žencev svetovnega prvenstva bo znan po državnem prvenstvu posameznikov, ki bo 27. in 28. tega meseca. Mesto v državni reprezentanci sta si že zagotovila oba pomurska predstavnika - Marika Kardinar iz Dobrovnika in Hary Steržaj iz Ljutomera.
na bližajočo se sezono krosov. Prvi bo že v soboto, 6. januarja 1996, v Felixdorfu v Avstriji za pokal Adidasa. Naslednji kros od štirih bo 21. januarja 1996 v Murski Soboti. Pomurski šprinte-rji in tekači na srednje proge pa bodo do 10. tega meseca na dvoranskih zimskih pripravah na Slovaškem.
Slovenije in dosegla velik uspeh. Presenetljivo je premagala vse tri reprezentance: Rusijo (3 : 2), Norveško (3 : 0) in Švedsko (3 : 1) ter zasedla prvo mesto. V reprezentanci Slovenije je uspešno nastopil tudi član odbojkarskega kluba Pomurje iz Murske Sobote Dejan Fujs.
Maučec Med junaki kegljaškega športa
Začetki Mira Steržaja
Bilo je poleti 1951. leta, ko je osemnajstletni Miro Steržaj iz Ljutomera na ljutomerskem kegljišču prvič vrgel kroglo. Kdo bi si takrat mislil, da bo ta mladenič, ki se je s kegljaštvom začel ukvarjati sorazmerno pozno, postal vrhunski tekmovalec. Čeprav so se v pomurskih krajih že prej ukvarjali s kegljanjem, lahko štejemo leto 1951 za začetek razvoja tekmovalnega in vrhunskega kegljanja v Pomurju. Miro Steržaj se je zelo hitro prebil med vhunske kegljače. Leta 1952 je postal prvak Kegljaškega kluba Ljutomer, ki je tekmoval pod imenom Partizan. Leta 1953 je podrl na kegljišču v Rušah na prvenstvu mariborske kegljaške oblasti 461 kegljev, kar je bil slovenski rekord. Z njegovo pomočjo pa se je ekipa Kegljaškega kluba Ljutomer s kvalifikacijami prebila v slovensko kegljaško ligo. Ti rezultati so bili tako spodbudni, da so pri železniški postaji v Ljutomeru začeli graditi novo dvostezno kegljišče, ki so ga dogradili leta 1954. V glavnem so ga gradili s prostovoljnim delom, pri čemerMa prispevali največji delež ljutomerski podjetji Tempo in Mlekopromet, katerih delavci so opravili okrog 4.000 prostvolj-nih delovnih ur. Kmalu zatem so v Lendavi ustanovili Kegljaški klub Nafta in se lotili gradnje novega dvosteznega kegljišča pri delavski restavraciji Nafte, ki so ga odprli leta 1955. Soboški kegljači pa so v tem času tekmovali na kegljišču gostilne Varga. V letu 1955 je postal Miro Steržaj mladinski prvak Slovenije, na državnem mladinskem prvenstvu pa je bil drugi. S tem si je odprl pot v reprezentanco Jugoslavije, za katero je leta 1956 prvič nastopil na prijateljskem srečanju Jugoslavije in Madžarske na kegljišču Gradisa v Ljubljani in podrl 868 kegljev.
Prvi državni rekord Mira Steržaja
V tem času že znani kegljač iz Ljutomera Miro Steržaj je naredil pravi podvig leta 1957 na izbirnem tekmovanju za sestavo državne članske reprezentance v Kranju, kjer je podrl 968 kegljev, kar je bil nov jugoslovanski re-
Plakete ob jubileju
V Ljubljani so podelili ob praznovanju 75-letnice Nogometne zveze Slovenije plakete ter priznanja nogometnim klubom in nogometnim delavcem. Plaketo Nogometne zveze Slovenije brez venca za petdesetletno delovanje je prejel Nogometni klub Remet iz Gornje Radgone. Plaketi Nogometne zveze Slovenije sta prejela nogometna delavca Štefan Merklin iz Murske Sobote in Ivan Maučec iz Beltinec. Priznanje Nogometne zveze Slovenije pa je dobil Vladimir Škof iz Gornje Radgone. Predstavljamo vam vse tri pomurske nagrajence.
Štefan Merklin in Murske Sobote -Z nogometom se je začel ukvarjati v dijaških letih. Igral
je za mladinsko moštvo Mure, kasneje pa za NK Branik iz Cer-nelavec in NK Ledava. Bil je med ustanovitelji Nogometnega kluba Grafičar. Vrsto let je delal v upravnem odboru Nogometnega kluba Mura, v letih 1974-1980 je bil podpredsednik, v letih 1974-1980 pa njen predsednik. Sedaj je pri Nogometnem klubu Mura predsednik disciplinske komisije. Za uspešno delo v Nogometnem klubu Mura je ob praznovanju 70-letnice prejel plaketo in kristalno žogo.
Ivan Maučec iz Beltinec - Nogomet je začel igrati v mladinskem
kord in neuradni svetovni rekord. S tem rezultatom se je kot član jugoslovanske reprezentance leta 1957 prvič udeležil svetovnega kegljaškega prvenstva na Dunaju, kjer pa ni nastopil v ekipnem tekmovanju, temveč le med posamezniki, in bil osmi. Jugoslavija je drugič postala svetovni prvak. V tem letu so pripravili prijetno presenečenje tudi kegljači Ljutomera, ki so postali prvaki v vzhodni skupini slovenske kegljaške lige. Podrli so 13964 kegljev in prehiteli znana
Kegljaška reprezentanca Jugoslavije, ki je leta 1957 drugič zapored postala svetovni prvak. V reprezentanci je prvič sodeloval Ljutomerčan Miro Steržaj (prvo stoji z desne strani) in med posamezniki zasedel osmo mesto.
slovenska moštva: Proletarca iz Zagorja, 13726, Tekstilca iz Maribora, 13587, Kladivarja iz Celja, 13569, in druga. Najboljši tekmovalec v ligi je bil Miro Steržaj, ki je povprečno podrl 831 kegljev. Miro Steržaj je drugič nastopil na svetovnem prvenstvu leta 1959 v Bau-tzeni in med posamezniki zasedel deveto mesto. Jugoslavija je tretjič postala svetovni prvak.
Miro Steržaj prvak Slovenije
V letu 1960 so ljutomerski kegljači dosegli nove uspehe. Na članskem prvenstvu Slovenije, ki je bilo končano v Celju, je Miro Steržaj podrl 1786 kegljev in postal prvak Slovenije pred Pečnikom, 1749, Šlibarjem, 1731, Poropatom, 1721, Korošcem, 1716, Marinčkom, 1707, in Martelancem, 1704 podrtih kegljev. Kegljači Ljutomera pa so v mariborski kegljaški ligi zasedli četrto mesto s 24.567 podrtimi keglji. Med posamezniki je bil najuspešnejši Miro Steržaj (Ljutomer) s 3316 podrtimi keglji pred
moštvu Beltinec (tri leta), nadaljeval pa pri soboški Muri (štiri leta), Grafičarju v Rakičanu (eno leto), nato zopet pri Beltincih (deset let) in končal v Dok-ležovju (dve leti). Uveljavil seje predvsem kot dober strelec. Leta 1978 je opravil izpit za nogometnega trenerja prvega razreda. Treniral je vse kategorije nogometašev: mla-d i n s k o moštvo Mure (sedem let), članski moštvi
Renkovec in Turnišča (tri leta), pionirje, kadete in člane pri Beltincih (dvanajst let).
Sedaj trenira kadete in mladince Beltinec. Kot predsednik že deset let vodi soboško trenersko organizacijo, vrsto let pa dela tudi v organih MNZ Murska So-
Mlakarjem (Branik), 3263, in Lahom (Maribor), 3245 podrtih kegljev. Miro Steržaj seje izkazal tudi na tradicionalnem četvero-boju republik v Zagrebu, kjer je kot drugi najboljši tekmovalec
podrl 889 kegljev. Slovenija pa je drugič zasedla prvo mesto.
V letu 1961 je Miro Steržaj zopet postal prvak Slovenije. Na kegljišču Konstruktorja v Mariboru, kjer je sodelovalo 69 tekmovalcev, je podrl 1720 kegljev. Naslov slovenskega prvaka si je priboril šele v drugem kolu, ko je podrl kar 881 kegljev, ter prehitel Špeca (1685), Šlibarja (1682) in Martelanca iz Kranja (1671). Uspešno je nastopil tudi na čet-veroboju republik v Ljubljani, kjer je podrl 940 kegljev, ter na prijateljskem dvoboju reprezentanc Jugoslavije in Vzhodne Nemčije v Leipzigu, kjer je kot najboljši tekmovalec podrl 907 kegljev. Ekipa Ljutomera je na prvenstvu mariborskega okraja podrla 25.307 kegljev in si skupaj s Fužinarjem delila tretje do četrto mesto. Zmagal je Branik s 25.607 pred Mariborom, 23.397 kegljev. S tretjim mestom se je Ljutomer uvrstil v slovensko ligo.
(Nadaljevanje)
bota in ZNTS. Vodil je tudi pionirsko in mladinsko selekcijo Murske Sobote ter sodeloval v mladinski zimski nogometni šoli Slovenije.
Vladimir Škof iz Gornje Radgone - Takoj po osvoboditvi je igral za NK ljutomer, zaradi poškodbe pa je nogomet prenehal igrati leta 1958 pri NK Radgona. Nekaj časa je bil trener, sekretar in predsednik NK Radgona.
Sedem let
je bil član UO in tehnični vodja pri NK Mura.
Že od leta 1970 dela v organih Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota, kjer je osem let opravljal funkcijo podpredsednika, sedaj pa je že sedem let njen predsednik.
Nekaj let je vodil koordinacijski odbor pomurske nogometne lige in bil član koordinacijskega odbora za vodenje tretje in druge SNL.
Sedaj je predsednik koordinacijskega odbora. Že drugo mandatno obdobje je član izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije.
18
vestnik, 4. januarja 1996
'as veti
Seja vlade
Rubežniki bodo rubili
v rokavicah
Na zadnji seji v letu 1995 je vlada Republike Slovenije določila višino sredstev za občine, prizadete v lanskoletnih naravnih nesrečah. Zakon o izvršbah prinaša korenite spremembe. Spremembe pri višinah plačevanja zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja. Manjši prispevki za socialno varnost. Pokojnine umetnikov in kulturnih delavcev so mizerne.
Vlada je na zadnji seji v preteklem letu namenila nekaj čez 802 milijona tolarjev 51 slovenskim občinam, ki so jih v letu 1995 prizadeli toča, neurje, burja ali poplava. Med občinami severovzhodnega dela Slovenije bodo sredstva iz proračunske rezerve dobili: Slovenska Bistrica 18 milijonov tolarjev, Slovenske Konjice 3 milijone tolarjev, Puconci 5,3 milijona tolarjev, Lenart 2,3 milijona tolarjev, Rogaška Slatina 6,7 milijona tolarjev, Šmarje pri Jelšah 2 milijona tolarjev, Majšperk 7,2 milijona tolarjev, Maribor 0,5 milijona tolarjev, Gornji Petrovci 1,42 milijona tolarjev, Zavrč 4,3 milijona tolarjev, Gornja Radgona 6,72 milijona tolarjev...
Vladaje razpravljala o predlogu zakona o izvršbi in zavarovanju ter ga poslala državnemu zboru v prvo obravnavo. Glavni razlogi za sprejem novega zakona o izvršilnem postopku so predvsem v novi gospodarski ureditvi, izenačitvi lastnine vseh oblik pa tudi načelna izenačitev posameznikov in pravnih' oseb, ki opravljajo gospodarsko in druge dejavnosti. Novi zakon zahtevajo predvsem drugačna ekonomska ureditev in enovitost lastnine ter uveljavitev zasebne lastnine kot podlage za urejanje gospodarskih razmerij. Ustava iz leta 1991 uveljavlja zasebno lastnino kot temeljno človekovo pravico, obenem pa tudi kot podlago za oblikovanje gospodarskega sistema. Temu se mora prilagoditi tudi izvršilni postopek, v katerem tudi ni mesta za vsebinsko drugačno obravnavanje fizičnih in pravnih oseb. Sprejem novega zakona terjajo tudi številni problemi pri konkretni izpeljavi izvršilnih postopkov. Postavlja se vprašanje, katera sredstva naj bodo pri novi organizaciji pravnih oseb kot morebitnih dolžnikov (države, lokalnih skupnosti, javnih in drugih zavodov, gospodarskih služb, zadrug itd.) izvzeta iz izvršbe oziroma v kakšnem obsegu naj bo izvršba na ta sredstva omejena. Seveda bodo določene razlike med izvršbo na sredstva fizičnih in izvršbo na sredstva pravnih oseb še vedno obstajale. Pri fizičnih osebah bo treba varovati sred-
Več pristojnosti mestnim občinam
Številni pogovori med ljubljanskim županom dr. Dimitrijem Ruplom in njegovim mariborskim kolegom prof. dr. Alojzom Križmanom so očitno obrodili sad. Na njuno pobudo so namreč pripravljeni predlog zakona o mestnih občinah in delitvenopremoženjske bilance. Ker je med podpisniki omenjenega predloga zakona, ki ga bodo prek poslancev posredovali v državni zbor, tudi župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer, ima ta dokument toliko večji pomen tudi za pomursko metropolo.
dokumentacije za zavarovanje naravne in kulturne dediščine, za izdajo upravnih dovoljenj pri javnih shodih in javnih prireditvah.
In kaj naj bi prinesel nov predlog zakona o mestnih občinah? Pomembno je zlasti, da predlagajo veliko več pristojnosti mestnim občinam, kot so področje prostorskih načrtov, prostorska izvedbena dokumentacija in u-pravna dovoljenja za posege v prostor. Poleg tega naj bi bile mestne občine v prihodnje odgo-vornješe za pripravo in sprejem
stva, ki zagotavljajo dolžniku in njegovi družini nujno za življenje, pri pravnih osebah pa sredstva, nujno potrebna za opravljanje dejavnosti. Kadar dolžnik ne izpolni tistega, kar mu je naloženo s sodno odločbo, je treba odločbo prisilno izvršiti. Ker je samopomoč prepovedana, mora upnik zahtevati intervencijo države oziroma njenih organov. Namen civilno izvršilnega postopka je, da sodišče vzpostavi s pomočjo prisilnih sredstev med dolžnikom in upnikom takšno stanje, kakršno ima upnik pravico zahtevati na podlagi pravnomočne sodbe. .
Manj iz obveznega zavarovanja, več iz žepa
Vladaje sprejela sklep o soglasju zahtevam Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o določitvi odstotkov vrednosti zdravstvenih storitev, ki se zagotavljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Predlog sprememb odstotnih deležev, ki se vračunavajo v obvezno zdravstveno zavarovanje, bo sledil zahtevam po prestrukturiranju programa zdravstvenih storitev na dohodkovni strani z zmanjšanjem deležev obveznega in ustreznim povečanjem doplačil oseb ali deleža prostovoljnega zavarovanja. Tako bo presaditev organov ali zdravljenje v tujini obvezno zavarovanje pokrilo 95-odstotno, prej 96-odstotno, s 40 na 30 odstotkov se bo zmanjšalo plačevanje iz obveznega zavarovanja za storitve zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljena, in prevozov z vozili prve pomoči, ki niso nujni. Manjša bo tudi participacija iz obveznega zavarovanja za očesne pripomočke za odrasle in za zdravila z vmesne liste (od 38 odstotkov na 25 odstotkov).
Vestnik odslej tudi v barvah
Nič manjšega pomena niso pristojnosti mestnih občin glede urejanja cestnega prometa, skrbi za javni red in mir na območju mesta, izdajanja vseh dovoljenj glede obratovalnega časa, izvajanja vseh postopkov po stano-
Državni dodatek za 120 ljudi
Vlada je državnemu zboru predlagala, da sprejme v skladu s proračunsko politiko po hitrem postopku spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost. Zmanjšanje naj bi bilo od sedanjih 44,70 odstotka bruto plače na 42 odstotkov.
Prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje naj bi se znižali od sedanjih 31 na 28,25 odstotka, prispevna stopnja za zaposlovanje od 0,80 na 0,20 odstotka, stopnja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje pa naj bi se povečala od sedanjih 12,70 na 13,25 odstotka.
Vladaje na zadnji seji obravnavala tudi uredbo o republiški priznavalnini. Po njej naj bi posamezni umetniki in kulturni delavci prišli do spodobnih pokojnin.
Povedali so, da ne gre za novo pravico, ampak le za prilagajanje spremenjenim okoliščinam pokojninskega zavarovanja in novi kulturni zakonodaji. Pravico do dodeljevanja posebnih priznavalnin bo imel kulturni minister; to naj bi med drugim dokazovalo, da ne gre za socialno kategorijo ali politiko, temveč za kulturno politiko, pa čeprav za nazaj. Kriteriji za republiško priznavalnino so strokovni, ker pa zaradi (citiramo!) »narave umetniškega dela ne morejo biti objektivni, ampak so odvisni od subjektivnega odziva strokovne javnosti, je toliko bolj pomembno, da nima nihče monopola nad strokovno presojo, ampak se poskuša vse vključiti enakopravno«.
Osnova za določitev naj bi bila dokumentacija, ki jo predloži predlagatelj, mnenje Kulturniške zbornice Slovenije oz. pristojnega strokovnega društva in strokovni predlog komisije pri ministrstvu, sestavljeno iz strokovnjakov. Po podatkih ministrstva za kulturo naj bi bila povprečna pokojnina ljudi tega kroga 50.000 tolarjev, morala pa bi biti vsaj 95.000 tolarjev. Po ocenah bi prej omenjene kriterije izpolnjevalo okrog 120 ljudi; to pa bo zahtevalo 60 milijonov tolarjev.
Marjan Horvat
vanjskem zakonu in izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora. Zavzemajo se tudi, da bi mestne občine iz državne pristojnosti prevzele naloge s področja gospodarstva, kmetijstva, šolstva in kulture.
Kakšna bo usoda predlaganega zakona o mestnih občinah, bo pokazalo šele merjenje moči v državnem zboru, kjer bodo morali izreči zadnjo besedo. Dodajmo še to, da se večina mestnih županov pri nas zavzema za to, da bi pri delitvenem razmerju izključno upoštevali ozemeljsko načelo.
M. JERŠE
Dogajanja na ljubljanski borzi
Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo le dva trgovalna dneva, saj sta bila torek, 26. decembra ’95, in ponedeljek, 1. januarja 1996, praznična dneva, v petek, 29. decembra, pa na borzi ni bilo trgovanja. Tega dne ni bilo trgovanja po odločitvi uprave borze, ki je obvestila borzne posrednike, daje zadnji dan trgovanja 28. 12. 1995, poravnava za posle na ta dan pa je bila izjemoma na T + 1, kar pomeni naslednjega dne (normalno se poravnavajo posli T + 2). Na ta način so bili vsi posli, sklenjeni v letu 1995, tudi plačani v letu 1995.
28.	decembra so pričele kotirati v B-kotaciji delnice Hipotekarne banke Brežice (redne in prednostne), zato so bile s tem dnem omenjene delnice izključene iz trgovanja na odprtem trgu C (OTC).
Naslednjega dne je uprava borze ugotovila, daje odložni pogoj v zvezi s sprejemom rednih delnic Kolinske, d. d. (oznaka A, G in H), in obveznic Abanke, d. d., izpolnjen (izpolnitev je bila povezana z zagotovitvijo pogojev za preknjiževanje stanj lastništva, ki se opravlja v okviru Klirinško depotne družbe), in določila, da se bo z zadevnimi vrednostnimi papirji trgovanje prek BIS-a začelo 8. ja-nurja 1996. Na ta dan bo ponovno sproščeno tudi trgovanje z obveznicami Sklada RS za razvoj (tudi pri teh bo preknjiževanje stanj potekalo prek Klirinško depotne družbe).
Delnice Kolinske so izdane v nematerializirani obliki. V borzno kotacijo se uvrstijo delnice Kolinske A (delnice, prenesene na sklade, ki so bile omejeno prenosljive na tujce do 5. decembra 1995), G (delnice izjavne prodaje in dokapitalizacije) in H (delnice, izdane na podlagi denacionalizacije) oziroma vse delnice, pri katerih ni nobenih omejitev glede prenosljivosti lastništva. V sodni register je vpisan kapital v vrednosti 3.539,525.000,00 tolarjev na dan 4. 5. 1995. Vse delnice imajo nominalno vrednost 1000 tolarjev. En lot je ena delnica, minimalna količina za trgovanje na BIS-u je 1 lot. Skrajšana oznaka je KOLR.
Tudi obveznice Abanke, d. d., so bile vknjižene v sistem centralnega registra, ki ga vodi Klirinško depotna družba d. d. (KDD), in izdane v nematerializirani obliki. Izdane so bile z namenom povečanja jamstvenega kapitala banke in izboljšanja rokovne in valutne strukture dolgoročnih virov banke. Sredstva, pridobljena s prodajo obveznic, bo Abanka, d. d., Ljubljana namenila kreditiranju podjetij v procesu preustroja in dokapitalizacije kot tudi vključevanju banke v razvoj podjetij. Datum izdaje je 1. 10. 1995, skupna no-minala vrednost izdaje je 10 mio-lijonov DEM, najmanjši apoen pa znaša 500 DEM. Obveznice imajo 10-odstotno obrestno mero, izplačevanje obresti je dvakrat letno (glavnica se izplača z zadnjim kuponom), po amortizacijskem načrtu bo prvi kupon zapadel v plačilo 1. 4. 1996, zadnji pa 1. 10. 2002. Za plačilo obveznosti iz obveznic jamči banka z vsem svojim premoženjem. En lot je ena obveznica, skrajšana oznaka pa je ABAL
Uprava borze je 28. decembra sprejela sklep o razširitvi kotacije
B O It X N O POSREDNIŠKA DRUŽBA J.d.
BREŽICE
Trg Izgnancev la, tel. 0608 62-236
LJUBLJANA
Dunajska 20, tel. 061 133-11-55
MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel. 062 29-460 te£063 28-936
KRANJ PTUJ
Koroška 2 Žnidarlčevo n. 11 tel. 064 211 -644 tel. 062 772-531
KOPER
Ferrarska 12, tel. 066 38-290
delnic Dadasa, v razširjeni obliki pa se bo z njimi prvič trgovalo 3. januarja 1996. Dodatne delnice so bile izdane na podlagi izvedbe pripojitve družbe Aldebaran, d. d., poslovno svetovanje k družbi Dadas ter imajo vsebinsko povsem enake lastnosti kot v kotacijo na borzi že sprejete redne delnice družbe Dadas, d. d. S tem se poveča število delnic v kotaciji z 1 1720 na 31320 (dodatnih delnic iz naslova pripojitve je tako 19600).
Borzna kotacija A -redne delnice
Enotni tečaj delnice Finmedie je v sredo, 27. decembra, rahlo padel s 27200 na 27012, ko je bilo za 19,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 27003 ob 40,6 mio tolarjev prometa.
27.	decembra je poskočil enotni tečaj delnice Probanke s 17391 na 17912, ko je bilo za 105,5 mio tolarjev prometa (večina aplikacijskih poslov), naslednjega dne pa padel za 5,1 odstotka na 16998 ob 5,8 mio tolarjev prometa.
V sredo je padel enotni tečaj Salusove delnice s 17451 na 17200, ko je bilo le za 344 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 17474 ob 24,8 mio tolarjev prometa.
S 36764 na 36330 je v sredo padel enotni tečaj delnice SKBR, ko je bilo za 10,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 36119 ob 102,7 mio tolarjev prometa.
Borzna kotacija A -obveznice
Na ravni prejšnjega tedna se je v sredo zadržal enotni tečaj obveznice Banke Celje (BCE1), ko je bilo za 968 tisoč tolarjev prijavljenih aplikacijskih poslov, naslednjega dne pa poskočil na 108,9 ob 2,8 mio tolarjev prometa.
Enotni tečaj obveznice RSL1 je v sredo ponovno poskočil, in sicer s 103,3 na 104,2, ko je bilo za 27 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo padel na 104,1 ob 32 mio tolarjev prometa.
S 114,7 na 119,3 je poskočil v sredo enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bilo za 62,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 118,2 ob 11,1 mio tolarjev prometa.
Za 4,7-odstotne točke je v sredo poskočil enotni tečaj obveznice RSL8, prometa pa je bilo za mio tolarjev. Tudi enotni tečaj obveznice RS 11 je v sredo poskočil, in sicer za 4,8-odstotne točke na 100,0, ko so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 3,8 mio tolarjev, naslednjega dne pa na 101,0 ob 3,7 mio tolarjev aplikacijskih poslov.
V sredo je porasel tudi enotni tečaj RS01 z izkoriščeno davčno olajšavo, in sicer s 101,2 na 102,2, ko je bilo za 4,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 102,9 ob 1,5 mio tolarjev prometa. Tudi enotni tečaj RS02 z izkoriščeno davčno olajšavo je v sredo porasel, tokrat za 1,8-od- . stotne točke na 116,3, prometa pa je bilo za 2,1 mio tolarjev.
Enotni tečaj SKBljevsredo porasel s 106,1 na 107,0, ko je bilo za 680 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 107,4 ob 2,1 mio tolarjev aplikacijskih poslov. Za 0,5-odstotne točke na
111,5 je v sredo porasel enotni tečaj obveznice SKB2, ko je bilo za 19,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo padel na 111,4 ob 6 mio tolarjev prometa.
Za 0,2-odstotni točki na 85,3 je v sredo padel enotni tečaj obveznice Sklada za razvoj (SKR1), prometa pa je bilo za 6 mio tolarjev.
Borzna kotacija B -redne delnice
V sredo je rahlo porasel enotni tečaj delnice BTBR, in sicer s 15140 na 15177, koje bilo za 175,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 15026 ob kar 413,1 mio tolarjev prometa.
S 170266 na 168918 je v sredo padel enotni tečaj Dadasove delnice, koje bilo za 1,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 167969 ob 24 mio tolarjev prometa.
V sredo je padel za 5,38 odstotka na 24600 enotni tečaj delnice Gradbenega podjetja Grosuplje (GPGR), ko je bilo za kar 393,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 26200 ob 29 mio tolarjev prometa.
28.	decembra je poskočil enotni tečaj delnice Hmezad banke s 17600 na 17952, prometa pa je bilo za 5,3 mio tolarjev.
Za 822 tolarjev na 14961 je padel v sredo enotni tečaj delnice MK Založbe, koje bilo za 1,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 14853 ob 39,6 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj Nikine delnice je v sredo porasel s 5254 na 5275, ko je bilo za 693,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 5172 ob 73,7 mio tolarjev prometa. S 1108 na 1079 je v sredo padel enotni tečaj delnice Term Čatež, ko je bilo za 3,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 1094 ob 43,1 mio tolarjev prometa.
Borzna kotacija B -prednostne delnice
V sredo je porasel enotni tečaj Primofinove delnice, in sicer s 54374 na 54688, koje bilo za 32,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa zdrsnil na 50661 ob 29,5 mio tolarjev prometa.
Z delnico UBK-ja so bili v četrtek sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 1,8 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa seje izoblikoval na 15861, kar predstavlja porast tečaja za 45 tolarjev.
Za 538 tolarjev na 44293 je porasel v četrtek enotni tečaj delnice VIPP-a, prometa pa je bilo za 3,7 mio tolarjev.
Borzna kotacija B -obveznice
V sredo je bil z obveznico Občine Zagorje prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 707 tisoč tolarjev po tečaju 107,4, kar predstavlja porast tečaja za 3,07 odstotka.
Enotni tečaj obveznice VIP2 je padel v sredo s 110,3 na 110,0, promet pa je bil skromen, saj ga je bilo le za 49 tisoč tolarjev.
Z obveznico PTT N. Gorica so bili v sredo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 1,2 mio tolarjev po nespremenjenem tečaju 104,2.
Za kar 3,0-odstotne točke na 113,0 je poskočil v četrtek enotni tečaj Slovenske zadružne kmetijske banke (SZB1), prometa pa je bilo za 7,6 mio tolarjev. Nekoliko manj (za 2,0-odstotni točki na 112,0) je porasel v četrtek tudi enotni tečaj SZB2 ob prometu 22,3 mio tolarjev.
Tončka Božinovič
vestnik, 4. januarja 1996
19
ronika
Murska Sobota
V Cvetkovi poslovna zgradba
Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč v Murski Soboti je sprejel sklep, po katerem bodo podjetju Feckting iz Ljubljane prodali nepremičnine, ki so last mestne občine. Gre za pogodbo brez javnega razpisa, pri čemer je treba za rušenje objektov pridobiti vsaj tri ponudbe, saj je podjetje Feckting lastnik več kot 50 odstotkov nepremičnin na območju, kjer je predvidena gradnja.
Ob Cvetkovi ulici v Murski Soboti je namreč predvidena gradnja poslovno-stanovanj-skega objekta, katerega investitor je družba Feckting iz Ljubljane. Zanj so postavili tudi nekatere posebne pogoje. Tako seje investitor obvezal, da bo za stanovalce večstanovanjskega objekta v Cvetkovi 14, Staneta Rozmana 12 in Staneta Rozmana 14 zagotovil toliko parkirnih mest, kolikor se jih bo izgubilo zaradi gradnje objekta in ureditve dovoza. Na nivojskem parkirnem prostoru bi na ta način zagotovili najmanj deset parkirnih mest. Investitorju pa niso do-
volili gradnje ravne strehe, ampak mora imeti strešna konstrukcija takšen naklon, ki
bo omogočal ustrezno vključitev v prostor. Hkrati bodo omogočili tudi dostop oziroma dovoz na nivojsko parkirišče z južne strani, s čimer bo zagotovljen krožni promet. Načrtujejo tudi gradnjo podzemnih parkirišč.
M. Jerše
Kujski val, biološka bomba
Nova trgovina v Bakovcih
V Bakovcih so bogatejši za trgovski in poslovni lokal. Odprta je namreč povsem nova samopostrežna trgovina, last zasebnika Alojza Maučeca. Trgovina Gaja v Ulici ob Muri v Bakovcih ima zares veliko izbiro raznega blaga po ugodnih cenah. Kot je dejal na otvoritveni slovesnosti predsednik sveta Krajevne skupnosti Bakovci Alojz Lukač, ki je tudi prerezal trak, daje ravno trgovska dejavnost sposobnim ljudem z jasno perspektivo neomejene možnosti razvoja. Po njegovem je družinsko podjetje Gaja lep zgled takih prizadevanj.	MJ
Zgodilo seje...
Okradel veržejsko župnišče
V noči s 26. na 27. december je doslej neodkrit storilec po vsej verjetnosti z originalnim ključem (ali odličnim ponaredkom) odklenil vhodna vrata na župnišču v Vežeju, se pretihotapil v pisarno, v predalu pisalne mize našel ključ in odprl železno blagajno, iz katere je potem ukradel 600.000 tolarjev.
Za storilcem poizvedujejo.
Spet vlom v osebni avto
28.	decembra ponoči je bilo vlomljeno v osebni avto, parkiran v Kocljevi ulici v Murski Soboti. Oškodovanec je prijavil izginotje avtoradia, vrednega nekaj deset tisoč tolarjev. Sploh so avtomobilski radii v zadnjem času pri vlomilcih zelo »v modi«, saj skoraj vsak teden kakšen zmanjka.
Ponarejeni franki v hotelu
Ste prepričani, da so devize, ki jih hranite doma, prave - neponarejene? V hotelu Grozd v Gornji Radgoni so 26. decembra vzeli od dveh iraških državljanov 200 francoskih frankov, s katerima sta plačala prenočitev, dva dni pozneje pa so v banki v Murski Soboti ugotovili, da sta bila bankovca (dvakrat po 100 frankov) ponarejena.
Medtem sta moža odpotovala, škodo pa bo verjetno pokril tisti, ki je ponaredek sprejel.
Ponarejene marke v banki
V enoti LB Pomurske banke v Lendavi so 28. decembra med štetjem denarja odkrili ponarejen bankovec za 100 mark, ki gaje poskušal zamenjati neki državljan Bosne in Hercegovine. Potem ko so poklicali preiskovalce, jim je povedal, daje devize dobil na Madžarskem, kjer je z 200 markami plačeval bencin, ostanek, pa tako tudi teh 100 mark, pa so mu vrnili, in da sploh ni slutil, da bi bile ponarejene.
Požar v lendavskem Apollosu
30.	decembra ob 22.40 je iz doslej neznanega vzroka izbruhnil požar v prostorih zasebnega podjetja Apollos v Lendavi. Firma se ukvarja s prodajo barv, lakov in redčil. Škoda je ogromna: 2.400.000 tolarjev. Poleg barv, lakov in redčil je zgorela vsa pisarniška oprema. Požar so pogasili lendavski gasilci in člani GD Nafte.
Policisti so posredovali
27.	decembra so policisti zaradi kršitev javnega reda in miru posredovali devetkrat: sedemkrat v zasebnih stanovanjih in dvakrat na javnem mestu. Omenjenega dne so na policijski postaji pridržali do iztreznitve Janeza L., Ludvika L. in Franca G., ki se niso mogli pomiriti in ne prenehati s kršitvami javnega reda in miru.
28.	decembra so policisti intervenirali dvakrat in enega kršilca so soboški policisti pridržali do iztreznitve.
30.	decembra so policiste poklicali šestkrat: štirikrat v zasebna stanovanja in dvakrat v javne prostore. Po njihovem prihodu so se kršilci umirili. Ljutomerski policisti so 1. januarja pridržali do iztreznitve Bojana M., ki je kršil javni red in mir v Krapju. Drugi pomurski policisti so na novo leto intervenirali še petkrat, a pridržali niso nikogar drugega, saj so se razgrajači umirili. Zaradi kršitve javnega red in miru so 2. januarja dvakrat intervenirali v zasebnih in dvakrat v javnih prostorih. Ker se dva kršitelja nista pomirila, so ju pridržali do iztreznitve.
Ogenj tudi v Beltincih
Na novega leta dan ob 12.30 je prišlo do požara v kurilnici stanovanjske hiše Hedvike Š. v Beltincih. Vnele so se namreč kartonske škatle, ki so bile zložene v bližini peči. Zaradi hitrega posredovanja sosedov in gasilcev so požar takoj pogasili in tako preprečili, da bi se razširil na celotno stanovanjsko hišo. In koliko je škode? 300.000 tolarjev.	.	Š. S.
VIDEM OB ŠČAVNICI
- V tem kraju imajo primerno zdravstveno oskrbo, ne pa tudi lekarne, zato morajo po zdravila v 20 kilometrov od-dajeno Gornjo Radgono ali kam drugam.
Predstavniki občine se dogovarjajo z zasebnico iz Radenec, ki naj bi pri njih odprla lekarno, a še niso našli prostora. Menda bi bil najprimernejši v zdravstvenem domu, a je naseljen. Pobudo za lekarno pri Vidmu ob Ščavnici so podprli tudi občinski svetniki. (F. KI.) -
TURNIŠČE - 43-urnega tečaja za bolničarje se je
udeležilo 21 slušateljev, ki so se usposobili za potrebe civilne zaščite v Občini Turnišče. Vsebina tečaja: prva pomoč, reševanje in zaščita ponesrečencev in seznanitev z delom Rdečega križa. Podobne tečaje bodo imeli še v Lendavi, Črenšovcih, Odrancih in na Kobilju. Tudi ti bodo v organizaciji občin. Rdečega križa ter regijske uprave za zaščito in reševanje. (J. Ž.)
HRASTOVEC - V Zavodu za duševno in živčno
bolne v Hrastovcu in njegovi enoti na Tratah je tačas 624 varovancev, za katere skrbi 330 zaposlenih. Dnevna oskrba varovanca stane 2.563 tolarjev, celomesečna oskrba, ki vključuje še druge stroške, pa kar 126.000 tolarjev. Taje visoka tudi zaradi kurjave, saj samo v Hrastovcu, kjer je 457 varovancev, v enem dnevu pokurijo 4.200 litrov kurilnega olja.
I.)
ODRANCI - Župnijsko Karitas so ustanovili na pobudo župnika Alojza Kozarja mlajšega, šteje pa 11 članov, ki se srečujejo vsak mesec, ko imajo razna predavanja, izdelujejo spominčke in se dogovarjajo, kako pomagati tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. V preteklosti so se najbolj angažirali pri zbiranju pomoči za begunce iz BiH, za katere so doslej zbrali 15 ton živil. Zbirali so tudi zdravila za potrebe misijonarjev, vsako leto pa sodelujejo tudi v akciji Klic dobrote. To je kulturna prireditev, katere izkupiček gre za dobrodelne namene. (J. Ž.)
(F.
- So vaše kokoši hripave, krave brez posluha, svinje krulijo neuglašeno? Vaše težave bo razrešil naš sistem trikanalnega treninga. Kaseto ali CD z vajami in kratkimi jasnimi navodili lahko naročite pri našem uličnem prodajalcu ali dežurnem veterinarju.
- Možje! Naprodaj imamo zvočne filtre, ki prepuščajo vse druge glasove, razen glasu vaše žene.
Se priporoča Liralira.
- Novo! Bodite s korakom v Času, Uporabljajte parfum Fifi z vonjem po prestrašenih pasjih mladičih. Uvaža in prodaja Petrol v sodelovanju z OMV.
Kinološko društvo Kino Ljutomer vam predstavlja troje najnovejših filmskih uspešnic študijev Prek-Prl filma.
Vse tri praizvedbe bodo ob isti uri. Prva v telovadnici osnovne šole Veržej, druga v avli trgovskega podjetja Vesna Ljutomer in tretja ob ustju slatinskega vrelca v Radencih.
Kujski val spremlja in spreminja
Tu na Prleškem se vprašanje, ki seje pojavilo pred desetletji, ali piti pivo ali piti vino, počasi razrešuje. Vinarji so bili na razmeroma stalno kakovost piva prisiljeni odgovoriti s čedalje boljšim vinom.
Vino smo nekoč preverjali tako, da si počakal, ali te bo drugi dan bolela glava in si zato naslednjič izbral drugo gostilno. Piše se leto 1996 in meri za dobro vino sta le še njegov prijetni okus in vonj. Ko ti iz vina zadišijo grozdne jagode in suha peščena zemlja, veš, da ga lahko z užitkom popiješ.
Kujski val, prazniki in njihovo okrevanje
Ob praznikih se nam vsem rahlo odmaši. Piješ brez oklevanja vse, kar je na voljo, da ti gredo oči vsaka po svoje. Z levim spremljaš zgodbe, ki se dogajajo okrog tebe, desno išče še pijače. Dan potem je opustošenje v nas in okrog nas nepopisno. Stekleni drobci škripajo pod koraki, pepelniki so kot pogorišča. Psi brskajo med smetmi. Vzdržneži gredo čemerni na sprehod.
Kujski val, čestitka
Podjetje v stečaju želi vsem svojim poslovnim partnerjem veliko težav in neuspehov v prihajajočem letu!
Tajnik slovenskega antropološkega društva ljutomerske podružnice nas je poklical: »Spet poroka v isti vasi. Kot da ni dovolj zaostalih in iznakaženih. Kdaj bo ljudi srečala pamet. Po vaseh so vsi v tretjem kolenu nazaj sorodniki. Že Slovenija je pro-
blematična. Pet do šest rodov nazaj smo si vsi v žlahti. Zdaj nam ga žingajo še politiki, ki naj bi skrbeli za narodov blagor. Še tisto malo sveže krvi, ki bi zašla na naša tla, so pregnali. Pa so Američani tak lep zgled genetske mešanice, taki lepi in pametni ljudje žive tam. Pa sploh niso narod. Nas bi morala bolj skrbeti naš kulturni prostor in njegovo bogastvo, ne pa lažne parole o čistosti rase. Saj nas Prleke ali Korošce ali Slovence družijo jezik in navade, ne pa, kakšen nos ima kdo. Za naše slovenstvo najbolj skrbijo največji bedaki, s katerimi gotovo ne bi šli na pijačo, in ki ne znajo niti govoriti pošteno slovensko. Ondan sem bil z vaškim veljakom neke v tem oziru dokaj prizadete vasi. Možje bil še kar priseben, tako da me njegov videz niti ni motil preveč.
Koga drugega najbrž bi, kajti bil je grbast, in to
tako močno, da mu je grba med hojo padala preko glave, ko seje pri vsakem koraku moral podpirati z brado po tleh.
Kmetujejo pa taisti ljudje še kar umno. Dobro vedo, da ne gre križati živine zmeraj v istem hlevu. Že v drugem ali tretjem leglu bi imeli same spake. Zase jim tega ni mar. Da so posledice še hujše, se v glavnem parijo pijani. Legenda pravi, da. so Eskimi rešili te probleme tako, daje na primer gostitelj na smrt užaljen, če tujec noče oploditi njegove žene. Zato fantje po neveste na Poljsko, Ukrajino, Rusijo, tam je sveža kri. Dekleta, ve pa ...«
Gospoda Tajnika smo morali prekiniti, ker je začel kvačkati že kar prehude. Vseeno smo ta prispevek uvrstili v naš program, da boste imeli snov za razmislek. Kdo ve, mogoče je pa v tem kaj resnice.
Kujski val, reklame in akcija podjetja Liralira
- Uglašujemo hišne zvonce. Da bo vašega gosta pozdravil prijeten zvok, da vam bodo sosedje zavidali. Pokličite nas.
- Gre brnenje vašega mopeda sosedom na živce, moti tudi vas? Zoprnim glasovom je odklenkalo. Lahko izberete melodijo, v kateri bo godel vaš moped. Pripeljite ga k nam.
- Je izpušni lonec vašega avtomobila prerjavel in bi morali kupiti novega? Ni potrebno. Mi ga uglasimo, da bo žgolel kot sinička. Obiščite nas.
- Vam gre budilka zjutraj na živce? Droben, poceni dodatek jo bo spremenil v prijetno gla-sbilce, da se boste že sami zbujali in težko čakali, da se oglasi. Naročite že danes.
SOS S
telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja
061 441 993 ali 97 82,
od 18. do 23. ure.
Najboljši prodajalec lad v Sloveniji
Borut Jagodič, lastnik vzorno urejene avtomobilske trgovine in servisa v Pernici, je te dni vidno zadovoljen. In kaj ne bi bil, saj je lani prodal 500 osebnih avtomobilov, od tega kar 400 novih LAD. Pred dnevi je dobil posebno priznanje kot najboljši prodajalec vozil LADA v državi Sloveniji v letu 1995.
Gospod Borut in njegova žena Majda sta delala v Nemčiji več kot deset let. Nabrala sta si nekaj denarja in predvsem poslovnih izkušenj. Pred dvanajstimi leti sta začela z avtokleparstvom, podjetje dopolnila z avtomobilskim servisom in trgovino z rezervnimi deli ter novimi avtomobili LADA. Poleg tega pa prodajata tudi rabljene avtomobile.
Pri njunem delu je najpomembnejša prijaznost. Vsakemu kupcu posvetita veliko časa. Svetujeta mu o možnostih nakupa, zavedajoč se, da je njegov denar težko prislu-
žen. Vozila v sodobno urejenem salonu so vedno v zalogi.
V Jagodovičevem družinskem podjetju je zaposlenih deset ljudi. Avtomobilski servis je sodobno opremljen in v njem dela šolano osebje. Posebno skrb namenjajo tudi založenosti prodajalne z originalnimi rezervnimi deli ter prodaji rabljenih vozil. K uspešnemu poslovanju pripomore tudi izjemno ugodna lokacija. Sedež podjetja je namreč ob glavni cesti med Mariborom in Mursko Soboto. In največ kupcev je prav iz Pomurja. Sem se vedno znova vračajo, tisti,
Borut Jagodič
Avtotrgovina in servis Jagodič v Voseku pri Pernici
ki so bili tukaj s storitvami zadovoljni vseh zadnjih 12 let. Lažje nakupe omogočajo krediti in prodaja na lizing. Tudi cene LAD so sorazmerno nizke. Tako stane LADA KARAVAN le 10.500 DEM. Ima katalizator in gume Mischelin. Največ zanimanja je za nakupe avtomobilov LADA SAMARA. To družinsko vozilo je sodobno zasnovano, je na cesti zanesljivo ter stabilno, pogon pa ima na prva kolesa.
In načrt za leto 1996? Prodati želijo vsaj toliko novih vozil, kot so jih v letu 1995. Prodati želijo več rabljenih avtomobilov in razširiti servisno delavnico.
Najbolj pa si Jagodičeva želita, da bi se njuna hčerkica Ana pridno učila in v življenju hodila po uspešni poti kot starša.
F. Š.
20
vestnik, 4. januarja 1996
televizijski spored od 5. januarja do 11. januarja
PETEK
5. JANUARJA
TV SLOVENIJA 1
10.00 Mali čarovnik in snežinka
10.10 Otroci širnega sveta
10.35 Anne Murray v Novi Škotski, kanadska glasbena oddaja
11.25 Crkni, Fred, ameriški film
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
14.50 Slovenska klavirska glasba
15.20 ZvoRi godal
15.50 Svet v letu 1995
17.00 Dnevnik
17.10 Zlati prah, pravljica
17.25 Heatcliff, risanka
18	.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka
18	.35 Hugo
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Grace na udaru, ameriška nanizanka
20.30 Podarim - dobim
20.40 Poglej in zadeni
22.30 Dnevnik
23.00 Cmera, ameriški film
0.20 Poročila
TV SLOVENIJA 2
9.50 SP v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), 1. tek, prenos iz Maribora
11.15 Ne meč'te se stran, ameriški film 12.50 Veleslalom (ž), 2. tek
13.45 V žarišču.
14.15 Umetniški večer: Podpisano Kološ
15.00 Slovenci za obzorji: Argentina
16.00 Znanje za znanje Analitična mehanika
16.30 Redovnica Bernardica Juretič v boju z mamili
17	.00 Posnetek veleslaloma
18	.00 Po Sloveniji
18.45 Poglej me!
19.25 Pasje mesto, risanka
20.05 V žarišču
20.20 Forum
20.35 Umor v družini, ameriška nadaljevanka, 1/4
21.20 Studio City
22.20 Novice iz sveta razvedrila
22.45 Nor na reklame, serija
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev- 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Orfejeva parada, ponovitev -14.30 Ognjene kočije, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Ma-tlock - 19.00 Cosby - 19.30 24 ur - 20.00 Dosjeji X - 21.00 Newyorška policija - 22.00 Odpadnik - 23.00 Planet opic, film, film - 1.00 POP 30, ponovitev - 1.30 24 ur - 2.00 Videostrani .
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Program za otroke in mlade -12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Ukradeni načrti, ameriški film - 14.35 Smešna družina, serija - 15.05 Poročila - 15.10 Dežela orlov, dokumentarna serija - 16.15 Otroški program - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure kulture - 19.30 Dnevnik - 20.10 Estonija - dežela v tranziciji, dokumentarna oddaja -20.45 Zaploskajte, prosim - 21.45 Stoletnica hrvaškega filma - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Terra X, dokumentarna serija -23.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
17.20 Koledar - 17.30 Triler - 18.30 Besede, besede - 19.00 Risana serija - 19.30 Dnevnik -20.10 Na zdravje!, ameriška nanizanka - 20.40 Hearts on Fire, ameriški film - 22.15 Latinica: Sedem let zvestobe - 23.30 Sins of the Night, ameriški film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Halo, sestrica! - 6.25 Otroški spored -6.35 Gospa Holle - 8.05 Zgodbe iz Tisoč in ene noči - 8.20 Frida - 9.00 Zlata dekleta - 9.25 Kdo je tukaj šef? - 9.50 Ekipa A - 10.35 Vesoljska ladja Enterprise - 11.25 Princ Železosrčni, film - 13.00 Otroški spored -15.05 Popeyjev šov - 15.30 Mini Čas v sliki -15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.10 Zlata dekleta - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti -19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Beethoven, komedija -21.40 V znaku device, srhljivka - 23.10 Šport -23.40 Čas v sliki - 23.45 Safari 3000, pustolovski film - 1.10 Kalifornijski klan - 1.55 Schiejok vsak dan - 2.55 Dobrodošli v Avstriji - 4.50 Raj za živali - 5.05 Fantastične zgodbe
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.50 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pravica do ljubezni - 13.35 Umori so njen konjiček - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Narodna glasba - 21-05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Rojstvo Evrope -0.45 Čas za kulturo -1.25 Pogledi - 1.30 Vide-onoč
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška Tv - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Serijski film - 9.35 Dopoldne, vmes
Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda -14.05 Poročila - 14.15 Risanka - 14.40 Smith in Jones - 15.10 Regionalni program - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Top model -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka 17.45 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica - 19.20 Komercialni program - 19.30 Dnevnik - 20.20 Dallas, serija - 21.15 S. Trauner, portret -22.00 Vojna rož, filmska komedija - 23.55 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
12.00 Siesta - 14.35 Kriminalka - 16.35 Svet knjige - 16.45 Praznik - 17.30 Regionalni program - 18.00 Brooklynski most, serija - 18.30 Vesoljske igre - 19.00 Pesem ptic trnovk, serija - 19.50 Risanka - 20.00 Stoletnica filma -20.40 Priče bivanja - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Nenavadni rekordi -21.45 Muza, kultura - 22.00 Objektiv - 22.30 Športna stava - 22.45 Pop glasba
RTL
5.30 Poročila - 5.35 Družinski dvoboj - 6.00 Poročila - 6.05 Tvegano - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Spring-fieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin -12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer, šov - 15.00 llona Cristen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer, magazin - 18.30 Zvezde - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Hercules, film - 21.10 Reporterjeva smrt, kriminalni film - 22.50 Robocop - 23.40 Prijazna družina - 0.00 Dnevnik - 0.30 Jeklena pest, film - 2.20 Reporterjeva smrt, ponovitev -4.00 Hercules, ponovitev - 4.50 Ekipa A
SOBOTA
6.	JANUARJA
TV SLOVENIJA 1
8.35 Radovedni Taček
8.55 Oglejmo si, angleška serija
9.20 Zgodbe iz školjke
9.50 Angleščina
10.10 Snežna vila Juki, japonski risani film 11.35 Znanje za znanje
12.35 Kvartet Tartini
13.00 Poročila
13.05 Hugo
14.00 Svet narave, angleška serija
14.50 Tednik
15.40 Policisti s srcem, avstralska nanizanka
16.25 Starodavni vojščaki, ameriška serija 17.00 Dnevnik
17.10 Pravljice iz mavrice
17.30 Irska, 1. oddaja
17.55 Alpe-Jadran
18.35 Hugo
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Ta presneti blues
21.00 Biblija
21.55 Turistična oddaja
22.30 Dnevnik
23.00 Čudna znanost, ameriški film
0.30 Poročila
TV SLOVENIJA 2
7.50 Poglej in zadeni
9.20 SP v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), 1. tek, prenos iz Maribora
10.55 SP v alpskem smučanju: Veleslalom \	(m), 1. tek, prenos iz Flachaua
12.20 Veleslalom (ž), 2. tek
13.15 Smučarski skoki, turneja Interšport
13.55 Veleslalom (m), 2. tek
14.45 Smučarski skoki, turneja Interšport
15.55 DP v hokeju na ledu, Olimpija Hertz : Sportina Bled
18.30 Karaoke
19.30 4 x 4, oddaja o živalih in ljudeh
20.05 Policijska pištola, francosko-nemški film
22.05 Novo leto v Sarajevu
POP TV
7.00 Videostrani - 9.00 Reboot, risanka - 9.30 V znamenju strahu, risani film - 10.30 Dosjeji X, ponovitev - 11.30 Newyorška policija, ponovitev - 12.30 Odpadnik, ponovitev - 13.30 Planet opic, ponovitev filma - 15.00 Obraz tedna, ponovitev - 15.30 Harry in Hendersonovi, film -17.30 Avtodrom - 18.00 Elizabetina zgodba, nanizanka - 18.55 2,4 otroka, nanizanka -19.30 24 ur - 20.00 Na jug, nanizanka - 21.00 Mali Buda, film - 0.00 Težave v kitajski četrti, film - 1.40 24 ur, ponovitev - 2.10 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8.55 Poročila - 9.00 Slanko, otroška serija -9.25 Risanka - 10.00 Pravljica - 10.30 Charlie Chaplin IV, ameriški film - 12.00 Dnevnik -12.20 Prizma, mednarodni magazin - 13.20 Dokumentarna oddaja - 14.45 Briljanten, oddaja za mlade - 15.35 Svetovni reporterji - 16.25 Poročila - 16.30 Sinovi neviht - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Kdo pride na večerjo? -19.30 Dnevnik - 20.10 Par exellence, zabavna oddaja - 21.15 Novinec, ameriški film - 23.15 Dnevnik - 23.35 S sliko na sliko - 0.05 Polnočna premiera: Poirot
TV HRVAŠKA 2
11.45 Koledar - 11.55 SP v alpskem smučanju: Veleslalom (ž), 1. tek, posnetek - 12.25 Veleslalom (ž), 2. tek, prenos iz Maribora - 13.15 Smučarki skoki, novoletna turneja - 15.00 Film -16.45 Življenje na seVeru, ameriška nanizanka -
17.30 Serijski film - 18.15 Peter Sellers, dokumentarna serija - 19.30 Dnevnik -20.10 Cerkev sv. Eufemije, dokumentarni film - 20.45 Vidikon - 21.30 Z jadri okrog sveta, dokumentarna serija -22.00 Šport-22.15 TOP 20
TV AVSTRIJA 1
6.00 Nahrbtnik, poln dogodivščin - 6.25 Otroški spored - 9.00 Vroča sled - 9.25 Šport - 10.05 Garfield in njegovi prijatelji - 10.50 Šport -13.15 Šport - 15.25 Kralj lev, film - 16.15 Fantom v operi, film - 17.50 Zmajev prstan, film - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Doneča Avstrija - 21.50 Šport - 22.50 Ponočni šov - 23.50 Čas v sliki - 23.55 Trije bratje, film - 1.40 Onstran džungle, srhljivka -3.15 V znamenju device, srhljivka - 3.25 As asov, film - 5.10 Zdravnik John Trapper
TV AVSTRIJA 2 _
9.00 Čas v sliki - 9.05 Caprice, film - 10.45 Beethovven, komedija - 12.10 Glasbeni koncert - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Brez matere ne gre, film - 14.45 Skoraj kot počitnice, film - 15.30 Molk v gozdu, film - 17.00 Mini Čas v sliki -17.05 Kleopatra, film - 17.53 Kristjan in čas -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Avstrija v sliki -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Mož, ki je prišel iz sence, 3. del filma -22.00 Čas v sliki -22.05 Mladenič, burka -23.50 Priča obtožnice, film - 1.30 Pogledi s strani - 1.35 Šport v soboto - 2.35 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
6.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Morski volk, tv-film -11.30 Narodna glasba - 12.00 Poročila -12.05 Ponovitve - 14.00 Živali iščejo dom -14.35 Risanka - 15.00 Orkester, serija - 15.30 Draguljarji lunine svetlobe - 17.05 Nepričakovano potovanje - 18.00 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica -19.15 Komercialni program 19.30 Dnevnik -20.15 Deklamacija - 20.25 Splošna nevarnost, serija - 21.55 L. Markuš, in memoriam - 23.00 Glasbeni film
TV MADŽARSKA 2
6.30 Za kmetovalce - 7.00 Narodnostne oddaje - 9.30 Krožna slika - 10.05 Dobrodelni gala -11.00 Naravoslovni filmi - 12.00 Ljudski običaji - 12.05 100-članski ciganski orkester - 12.35 Olimpijci - 13.00 Refleks - 13.05Teleavto -13.30 Kratki filmi - 15.00 Stiki brez meja -15.30 Trend - 16.00 Zabavna glasba - 16.30 Svetovni dnevnik - 17.00 Športni program -19.05 Familija, serija - 19.40 Pari v umetnosti -20.05 Bingo - 21.00 Reportaža - 21.50 Koba-yaši in mladi, koncert za javno varnost
RTL
5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 10.30 Na krilih pravičnosti, film - 11.00 Power Rangers - 11.20 Beethovven - 11.45 Spiderman -12.10 Eerie, Indiana - 12.30 Polna hiša -13.30 Kdo je tukaj šef? - 14.00 Življenje in jaz, nova nanizanka - 14.25 Krepka družina -14.50 Princ iz Bel Aira - 15.20 Prijazna družina - 15.45 Johnny Bago, nova nanizanka - 16.45 Beverly Hills - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 20.15 Šov za 100.000 mark - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 Sobotna noč - 0.00 Likvidator, film - 1.25 Jeklena pest, film - 3.10 Likvidator, ponovitev filma -4.40 Melrose Plače
NEDELJA
7	. JANUARJA
TV SLOVENIJA 1
7	.20 Živ žav
8	.05 Čebelica Maja
8.30 Samo za punce, kanadska nanizanka
9	.00 Umetnost dirigiranja
10	.00 Nedeljska maša, prenos
11	.00 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija
11.30 Obzorja duha
12	.00 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja
12.30 Slovenska etnologija praznuje
13	.00 Poročila
13	.05 Hugo
13.35 Karaoke
14	.35 Nedeljska reportaža
15.10 To ne more biti ljubezen, ameriški film
17.00 Dnevnik
17.10 Po domače
18.45 Loto
18.50 Za tv-kamero
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
19.45 Zrcalo tedna
19.55 Šport
20.05 Novoletni 3x3
21.40 Izigrati kralja, angleška nadaljevanka, 1/ 4
22.40 Dnevnik
23.10 Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Zgodba, ki je ni, slovenski film (čb)
0.45 Poročila
TV SLOVENIJA 2
8.40 Videošpon
9.25 SP v alpskem smučanju: Slalom (ž), 1. tek, prenos iz Maribora
10.25 SP v alpskem smučanju: Slalom (m), 1. tek, prenos iz Flachaua
1,1.20 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
12.20 Slalom (ž), 2. tek
13.20 Slalom (m), 2. tek
17.45 Zardoz, ameriški film
19.30 Risanka
20.05 Antologija skupine The Beatles-angleška serija
21.00 Večerni gost
21.55 Svobodni padec, francoska drama
23.30 Športni pregled
POP TV
7.00 Videostrani - 8.00 Kimba, risanka - 8.30 Peter Pan, risanka - 9.00 Edera, nanizanka -10.00 Kuhajmo skupaj - 10.30 Med prijatelji -11.30 Na jug, nanizanka - 12.30 Mali Buda, ponovitev filma - 15.30 Maharadžina hči, nanizanka - 16.30 Veterinarka, nanizanka - 17.30 Lov za zelenim diamantom, film - 19.30 24 ur -20.00 Prijatelji, nanizanka - 20.30 Urgenca, nanizanka - 21.30 Črni gad: Rojen za kralja, nanizanka - 22.00 Blues Brothers, film - 0.00 24 ur, ponovitev - 1.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8.30 Poročila - 8.35 Leteči medvedki - 9.00 Za otroke - 10.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, dokumentarna serija - 10.30 Verjetno so ponoreli, otroška oddaja - 10.45 Igre na ledu - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro - 14.15 Opera Box - 14.50 Vedno v nedeljo - 17.00 Poročila - 17.10 Prevaranti, britansko-indijski film - 18.50 Risana serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bravo! - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Črni gad, angleška serija - 23.35 Poročila
TV HRVAŠKA 2
10.05 Koledar - 10.15 Vidikon - 11.00 Nedeljska maša - 12.00 Športna nedelja - 15.35 Body fitness - 16.05 Košarka NBA - 17.05 Smučarski show - 17.35 Peta prestava - 18.05 Briljanten - 18.50 Z jadri okrog sveta - 19.30 Dnevnik - 20.10 Uspešnica, ,ameriški film -21.45 Svetovni muzeji - 21.55 Športna oddaja -23.00 Koncert
TV AVSTRIJA 1
6.00 Nahrbtnik, poln dogodivščin - 7.20 Ana, otroški film - 8.30 Vroča sled - 9.25 Šport -9.55 Garfield in njegovi prijatelji - 11.30 Di-sneyev festival - 12.25 Šport - 14.45 Otok na koncu sveta, pustolovski film - 16.15 Športno popoldne - 18.05 Baldy Man, komedija - 18.30 Srček - 19.00 Krepka družina - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Smrtonosni sum, kriminalka -21.45 Kstvari - 23.00 Časvsliki - 23.05 Vizije - 23.10 Bob Roberts, film - 0.50 Smrtonosni sum, ponovitev - 2.15 Trije bratje, film - 4.15 Priča obtožnice, ponovitev filma
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Kot da bi ugasnila luč, komedija - 10.30 Tedni kulture - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Pogledi s strani - 12.30 Orientacija - 13.00 Časvsliki - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Oceanska Odiseja, reportaža -15.05 Grad Hubertus, film - 16.30 Wiener Cafe in kava na Dunaju - 17.00 čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Sanjska ladja: Sidney, film - 21.50 Čas v sliki -22.00 Columbo - 23.30 Tatvina v velikem stilu, film - 1.05 Pogledi s strani - 1.15 Tedni kulture -1.45 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
7.40 Risanka - 8.00 Biblija - 8.10 Risanka -8.35 Kolo pameti - 9.00 Nedeljski magazin -11.00 Mesto Tata - 12.00 Poročila - 12.05 Loto - 12.35 Poje Anna Zentay - 13.05 Top model - 15.05 Obrobne znanosti - 15.35 Evangeličanski verski program - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.05 0dprta usta - 18.00 Evropa je daleč -18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Deklamacija - 20.10 Luksuzne sanje, ameriški film - 22.10 V glavni vlogi Franco Nero - 23.00 Mahler: Simfonija št. 1.
TV MADŽARSKA 2
7.35 Za mladino - 8.00 Varstvo potrošnika -8.30 Zgodovina književnosti - 8.55 Ljudski običaji - 9.00 Vesoljske game, serija - 9.25 Računalništvo - 10.00 Natura magazin - 10.30 Atlantski mozaik - 11.00 Športni program -13.00 Tv-magister - 14.00 Čudovita Zemlja -14.30 Begavčki - 15.05 Gimi - 16.00 Po desetih letih - 17.05 Baywatch, serija - 18.00 Kultura bivanja - 18.30 Evropski magazin - 19.00 Udje, serija - 19.45 Mojstrovine - 20.05 Oče, tragedija v treh dejanjih - 22.10 Telešport -23.00 Okrogla miza
RTL
5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 10.10 Na krilih pravičnosti - 10.55 Ujeti na otoku časa, film - 12.20 Prijazna družina - 13.10 Young Again, film - 14.50 Ekipa A - 15.50 Pomorska raziskava DSV - 16.45 Eart 2 - 17.45 Živalski magazin - 18.45 Poročila - 19.10 V nedeljo odprto - 20.15 King Ralp, komedija - 22.05 Spie-glov tv-magazin - 22.50 Prime Time, pozna izdaja - 23.10 Dark Whadows - 0.00 Igre gostov -0.40 Keynote - 1.15 Earth 2-2.10 Barbel Schafer - 3.05 llona Christen - 3.50 Hans Meiser - 4.55 Eksplozivno
PONEDELJEK
8. JANUARJA
TV SLOVENIJA 1
10.10 Pritlikavčki, angleška nadaljevanka
10.35 Ljubljena, ljubljena
11.25 Zgodba, ki je ni, slovenski film (čb)
13.00 Poročila
13.05 Novice iz sveta razvedrila
14.10 Utrip
14.20 Zrcalo tedna
14.30 Za tv-kamero
14.45 Forum
15.00 Nedeljska reportaža
15.30 Večerni gost
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Dnevnik
17.10 Radovedni Taček: Slama
17.30 Oglejmo si, dokumentarna serija
18.00 Simpsonovni, ameriška animirana serija 18.35 Lingo, tv-igrica
19.05 Risanka
19.15	Žrebanje3x3
19.30	Dnevnik
20.05 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
20.40 Pro et contra
21.40 Trajanja
22.30 Dnevnik
23.00 Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka, 9//10
23.55 Svet poroča
0.25 Poročila
TV SLOVENIJA 2
12.05 Angleščina
12.30 Ljudje in zemlja, kmetijska oddaja
13.00 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 13.45- Ta presneti blues
14.30 Sobotna noč
16.30 Studio City
17.25 Športni pregled
18	.00 Po Sloveniji
18	.45 Sedma steza, športna oddaja
19.15 Angleška glasbena lestivica
20.10 Osmi dan
20.45 Fedora, ameriški film
22.40 Brane Rončel izza odra
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Prijatelji - 12.30 Urgenca, ponovitev - 13.30 Maharadžina hči, ponovitev - 14.30 Lov za zelenim diamantom, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Ma-tlock - 19.00 Cosby - 19.30 24 ur - 20.00 Delovno dekle, film - 22.00 MASH, nanizanka -22.30 Magnum, nanizanka - 23.20 POP 30 -23.50 24 ur, ponovitev - 0.20 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Modul 8 - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Otok zakladov, ameriški film - 15.00 Za otroke in mlade -15.30 Poročila -16.10 Modul 8 - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija -18.15 Kolo sreče - 18.50 Alpe - Donava - Jadran - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica, dokumentarna oddaja - 20.40 Dramski program -21.45 Politične stranke - 22.15 Dnevnik -22.35 S sliko na sliko - 23.05 Sanje, japonski film - 1.00 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.15 Koledar- 16.25 Mestece Peyton, serija -17.15 Športna oddaja - 18.20 Podobno, vendar različno - 18.30 Knin - stara hrvaška prestolnica, izobraževalna oddaja - 19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka - 20.40 Hrvaška in svet -21.30 Evronogomet - 22.30 Glavni igralec, serija - 23.20 Glasbena oddaja
TV AVSTRIJA 1
6.05 Krepka družina - 6.30 Otroški spored -7.50 Ana, ponovitev filma - 9.05 Zlata dekleta -9.30 Kdo je tukaj šef? - 9.55 Ekipa A - 10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Prepir za dva, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.05 Po-peyjev šov - 15.30 Mini čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Zlata dekleta - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Hux-tablovih - 19.30 Časvsliki - 20.00 Šport -20.15 Mož, ki je prišel iz sence, film - 22.05 Onstran bele linije, film - 23.55 Čas v sliki -0.00 Luksus, spolnost in življenje na loteriji, komedija - 1.35 Kalifornijski-klan - 2.20 Schiejok vsakdan - 3.20 Dobrodošli v Avstriji - 5.15 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti
TV AVSTRIJA 2
9	.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Šiling - 13.00 Orientacija - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Časvsliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Ana Marija - ženska gre svojo pot, razvedrilna nanizanka - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Kulturni magazin - 23.00 Ples -23.30 Vrnitev Casanove, film - 1.05 Čas za kulturo - 1.40 Pogledi s strani - 1.50 K stvari -3.05 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Serijski film - 9.35 Dopoldne, vmes Disneyjevi filmi - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Arboretumi -15.20 Matematika - 16.00 Poročila - 16.05 Denar je sveta vladar - 16.30 Angleško podeželje - 17.00 Za otroke - 17.30 Pomagač - 18.00 O veri - 18.10 Begavčki - 18.15 Posel - 18.30 Vse ali nič, kviz - 18.55 Pravljica - 19.15 Televi-deo - 19.30 Dnevnik - 20.00 Deklamacija -20.15 Tajni posli FBI-a - 21.05 Panorama -21.40 Serijski film - 22.35 Debatni program -23.25 Dnevnik - 23.35 Kriminalka
TV MADŽARSKA 2
17	.05 Stoletnica filma, dokumentarna serija -17.45 Pratika - 17.50 Glasba - 18.00 Regio
vestnik, 4. januarja 1996
televizijski spored od 5. januarja do 11. januarja
nalni program - 18.15 Obrobne znanosti -18.45 Telešport - 19.00 Športni program -21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila -21.15Telesreča - 21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.35 Portreti - 23.05 Skladatelj Kamillo Lendvay
RTL
5.30 Poročila - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poročila -6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi -
TOREK
9. JANUARJA
l_________
TV SLOVENIJA 1
10.15 Drejček in trije marsovčki
10.35 UNICEF, koncert za otroke
11.45 Prigode pingvina potepina, japonski risani film
13.00 Poročila
13.05 Lingo, tv-igrica
13.50 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija
14.20 Obzorja duha
14.50 Svobodni padec, francoska drama
16.20 Mostovi
17.00 Dnevnik
17.10 Samo za punce, kanadska nanizanka
17.40 Kljukčeve dogodivščine
18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka
18.35 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka
20.40 Made in Slovenia
21.30 Roka rocka
22.30 Dnevnik
23.05 Huda telesna poškodba, angleška nadaljevanka, zadnji del
0.00 Poročila
TV SLOVENIJA 2
10.50 Sedma steza
11.20 Osmi dan
11.50 Starodavni vojščaki, ameriška serija
12.20 Alpe-Jadran
12.50 Novoletni 3x3
14.20 Figarova svatba, opera
16.40 Opazujmo naravo, kanadska poljudnoznanstvena serija
17.10 Okus po zločinu, angleška nanizanka
18.00 Po Sloveniji
18.45 Da ne bi bolelo
19.15 Videošpon
20.00 EP v košarki, Smelt Olimpija : Paok, prenos iz Ljubljane
21.30 (Ne)znani oder
22.15 Staromodna komedija, predstava SNG Ljubljana
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Edera, ponovitev - 14.30 Delovno dekle, ponovitev filma - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Matlock -19.00 Cosby - 19.30 24 ur - 20.00 Ograje našega mesta, nanizanka - 21.00 Točka pravice, nanizanka - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Magnum, nanizanka - 23.20 POP 30 - 23.50 24 ur, ponovitev - 0.20 Videostrani
tv hrvaška i
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Majhen veliki svet - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Film -14.35 Kako živijo živali - 15.05 Poročila -15.10 Dokumentarna serija - 15.30 Dežela orlov, dokumentarna serija - 16.15 Majhen veliki svet -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija -18.15 Kolo sreče - 18.50 Turistični magazin - 19.30 Dnevnik - 20.10 Veli Buoh, dokumentarna oddaja - 20.55 TV-parlament -22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.40 Koledar - 16.50 Glasbena oddaja -17.35 Onassis, dokumentarna serija - 18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Reševalna, serija - 21.05 Črno-belo v barvah: V zmajevem gnezdu, ameriški film
TV AVSTRIJA1
6.05 Halo, sestrica! - 6.30 Otroški spored -9.00 Zlata dekleta - 9.25 Kdo je tukaj šef? -9.50 Ekipa A - 10.35 Vesoljska ladja Enterprise - 11.25 Samo ne postati milijonar, komedija -13.00 Otroški spored - 15.05 Popeyjev šov -15.30 Mini Cas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Zlata dekleta - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr, Guino-va, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxtablovih -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Univer-zum: Oaza v ledu -21.10 Reševalna postaja -22.05 Smrtni greh, film - 23.25 Čas v sliki -23.35 Kdo je bila dama, komedija - 1.25 Kalifornijski klan - 2.10 Schhiejok vsak dan - 3.10 Dobrodošli v Avstriji
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Wiener Cafe in kava na Dunaju -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifor
nijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI - 21.10 Reportaže - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Duhovi, nanizanka - 23.55 Medea, film
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Ljubezen na preizkušnjo - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Pomoč v duševni stiski - 15.20 Fizika - 16.00 Poročila -16.05 Sposojena zemlja - 16.30 Top model -17.00 Za otroke - 17.30 Don Guijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Vse ali nič, kviz - 18.55 Za otroke - 19.15 Komercialni program - 19.30 Dnevnik - 20.20 Splošna nevarnost - 21.10 Studio '96 - 21.55 Mesto išče morilca, nemški film (čb) - 23.30 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
16.35 Modne muhe - 17.05 Klinika za živali -17.55 Ljudska - 18.00 Regionalni program -19.05 Magnum, kriminalka - 20.00 Muza -20.10 Mednarodni studio - 21.00 Dnevnik -21.15 Torek 2121.45 Klip mix - 22.00 Objektiv - 22.35 Športni magazin
RTL
5.30 Poročila - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Prijazna družina - 6.30 Poročila -6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen -16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano -17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojni napor, film -21.15 Detektiv Hanks - 22.10 Quincy - 23.10 Miami Vice -0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser
SREDA
10. JANUARJA
TV SLOVENIJA!
11.00 Pa ne le to leto
11.15 Otroška oddaja
11.40 Roka rocka
12.30 Slovenska etnologija praznuje
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
13.40 Zgodbe iz školjke
15.30 Made in Slovenia
16.20 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV
17	.00 Dnevnik
17.10 Pod klobukom
18	.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka
18.35 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka
20.40 Film tedna: Noč na Zemlji, ameriški film
22.50 Dnevnik.
23.20 Umori, ameriška nanizanka
0.10 Kraljestvo, danska nadaljevanka, 1/5
1.00 Poročila
TV SLOVENIJA 2
11.05 Da ne bi bolelo
11.35 V žarišču
12.05 (Ne)znani oder
12.50 Staromodna komedija, predstava SNG
14.30 To ne more biti ljubezen, ameriški film
16.40 Gospod Bean, angleška nanizanka
17.15 Umor v družini, ameriška nadaljevanka, 1/4
18.00 Po Sloveniji
18.45 Univerzitetni razgledi
19.15 V vrtincu
20.05 V žarišču
20.35 DP v hokeju na ledu, Sportina Bled : Acroni Jesenice, posnetek
22.30 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Kuhajmo skupaj - 14.30 Točka pravice, ponovitev - 15.00 Ograje našega mesta, ponovitev - 16.00 Avtodrom - 16.30 POP 30 - 17.00 Santa Barbara - 18.00 Matlock - 19.00 Cosby - 19.30 24 ur - 20.00 Vrzi mamo z vlaka, film - 22.00 MASH, nanizanka -22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum, nanizanka - 23.50 POP 30, ponovitev - 0.20 24 ur, ponovitev - 0.50 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Pisma in dnevniki, otroška serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija -12.45 Klic divjine, ameriški film - 14.35 Frida, serija - 15.05 Poročila - 15.10 Dežela orlov, dokumentarna serija - 16.15 Pisma in dnevniki -16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Obnova Hrvaške - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Ekran brez okvira - 21.50 Glasbena oddaja - 22.20 Dnev
nik - 22.40 S sliko na sliko - 23.10 S ciljem in razlogom - 0.00 Poročila
TV HRVAŠKA 2
16.15 Koledar - 16.25 V zmajevem gnezdu, ameriški film - 18.00 Hrvaški ribiči na Pacifiku, dokumentarna serija - 18.30 Pazi, steklo -19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pustolovke, angleška nadaljevanka -21.00 Glasbena oddaja - 21.35 Slabi časi, britanski film
TV AVSTRIJA 1
6.05 Halo, sestrica! - 6.30 Otroški spored -9.05 Zlata dekleta - 9.30 Kdo je tukaj šef? -10.00 Ekipa A - 10.45 Vesoljska ladja Enterprise - 11.30 Columbo, film - .13.00 Otroški spored - 15.30 Mini čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise- 16.25 EkipaA- 17.15 Gol-den Palače, razvedrilna nanizanka - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Mož, ki je prišel iz sence, film - 22.10 Policijski klic 110, film -23.35 Čas v sliki - 23.40 Siva lisica, film - 1.10 Kalifornijski klan -1.55 Schiejok vsak dan -2.55 Dobrodošli v Avstriji - 4.45 Blagoslovljena dvojica - 5.35 Raji za živali
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Univerzum: Oaza v ledu, ponovitev - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju samem - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Cas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Vse moje hčerke, začetek nanizanke -22.00 Čas v sliki - 22.30 Zadnja beseda, film -0.00 Ženska, ki se na vse spozna, komedija -1.35 Čas za kulturo - 2.15 Pogledi s strani -2.20 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Kariera nekega sleparja, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 12.55 Go-spdarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Zgodovina za šolarje in za vsakogar - 16.00 Poročila - 16.05 Gospodar kostanjev - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Zakladi biblije - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo -18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel -18.30 Družabna igra - 18.55 Za otroke - 19.15 Komercialni program - 19.30 Dnevnik - 19.30 Dnevnik - 20.15 Deklamacija - 20.20 Kanadsko skalno gorovje - 20.55 Columbo, kriminalka -22.30 Ruska mafija, 2. del - 23.25 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Alpe - Donava -Jadran - 16.00 Pratika - 16.05 Splošna nevarnost - 17.30 Rin-Tin-Tin, serija - 18.00 Regionalni program - 18.15 Pogled domov - 19.05 Srečen vek, angleški film - 20.50 Risanka -21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila -21.15 Ciganski forum, rezime - 21.45 Muza -22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega? - 22.35 Barva zmage, koprodukcijski film
RTL
5.30 Poročila - 5.35 Družinski dvoboj - 6.05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno opoldne - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Smrtonosne spletke, film - 22.15 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno
ČETRTEK
k 11. JANUARJA
TV SLOVENIJA 1
10.05 Gospodična Semfina in gospod Mimo, pantomimska pravljica
10.35 Batman, ameriška nanizanka
11.00 Opazujmo naravo, kanadska serija
11.25 Po domače
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
14.40 Trajanja
15.20 Pro et contra
16.20 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška serija
17.00 Dnevnik
17,10. Živžav
18.00 V najboljših družinah, norveška nanizanka
18.35 Kolo sreče
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Norec v množici, ameriška nanizanka
20.40 Tednik
21.30 Moški, ženske
22.35 Dnevnik
23.10 Umori, ameriška nanizanka
0.00 Poročila
TV SLOVENIJA 2
11.05 Univerzitetni razgledi
11.35 V žarišču
12.05 Biblija
12.55 Športna sreda
15.00 Obmejni policist, ameriški film
16.30 Norec v množici, ameriška nanizanka 17.10 Izigrati kralja, angleška nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji
18.45 Izziv, poslovna oddaja
19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
20.05 V žarišču
20.40 Okus po zločinu, angleška nanizanka 21.35 Podoba podobe
22.20 Umetniški večer: Štefka Drolc, por-■ tret
0.00 Slovenski jazz
POP TV
7.00 Videostrani - 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 12.00 Magnum, ponovitev - 13.00 MASH, ponovitev - 13.30 Elizabetina zgodba, ponovitev - 14.30 Vrzi mamo z vlaka, ponovitev filma -16.00 Kuhajmo skupaj - 16.30 POP 30 -17.00 Santa Barbara - 18.00 Matlock - 19.00 Cosby - 19.30 24 ur - 20.00 Dutch Cassidy and Sundace Kid, film - 22.00 MASH, nanizanka - 22.30 Policisti, nanizanka - 23.00 Magnum, nanizanka - 23.50 POP 30 - 0.20 24 ur - 0.50 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik -12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Fra Diavolo, ameriški film - 14.35 Zgodba o harmoniki -14.40 Risanka - 15.05 Poročila - 15.10 Dežela orlov, serija - 16.00 Risanka - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Moč denarja - 19.05 Klub d. d. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 21.10 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Theatron - 1.05 Poročila
TV HRVAŠKA 2
15.50 Koledar - 16.00 Ekran brez okvira -17.00 Za prgišče dolarjev, serija - 17.30 Federacija in konfederacija - 18.00 Skrivnostni svet rastlin, dokumentarna serija - 19.00 Neustrašni, otroška serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kitajska plaža, ameriška nanizanka - 21.00 Reševalna 911, serija - 21.50 od 16 do 24, oddaja o filmu - 22.35 Stoletnica filma: El Dorado, ameriški film
TV AVSTRIJA 1
6.05 Halo, sestrica! - 6.30 Otroški spored -9.00 Naš glasni dom - 9.25 Kdo je tukaj šef? -9.50 Vesoljska ladja Enterprise - 10.35 Časovni stroj, film - 12.15 Šport - 15.30 Mini Čas v sliki - 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Ekipa A - 17.15 Golden Palače, razvedrilna nanizanka - 17.40 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Dr. Ouinova, zdravnica iz strasti - 19.00 Pri Huxta-blovih - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Pa prav Chicago, nanizanka - 21.50 Cobra - 22.35 Trenutek odločitve v Manhattanu, akcijski film - 0.15 Čas v sliki - 0.20 Noč ljubez-
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHD
PETEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8 10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Za-murjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventila-tor - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13 30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14 30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Malt oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami -11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja -12 05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12 30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV-13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Evropa v enem tednu, BBC - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00Kulturni koledar- 17.05 Radijski knjižni sejem -17 30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19 00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč
NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Radijski dnevnik
PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Porabsko/Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Minute za zdravje - 11.00
ni, film - 1.50 Kalifornijski klan - 2.35 Schiejok vsak dan - 3.35 Dobrodošli v Avstriji
TV AVSTRIJA 2
9.00 čas v sliki - 9.05 Umori so njen konjiček -9.55 Bogati in lepi - 11.00 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Pogled v deželo - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Zgodbe iz Avstrije - 21.05 Vera -22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Rojstvo Evrope - 0.45 Čas za kulturo - 1.25 Pogledi s strani - 1.30 Moderni časi, znanstveni magazin - 2.00 Videonoč
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 19.10 Tarzan - 9.35 Dopoldne, vmes Marienhof, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Weolcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 13.25 Gospodarska abeceda - 15.00 Poročila - 15.10 Risanka - 15.20 Književnost -16.00 Poročila - 16.05 Ameba - 16.30 Top model - 17.00 Za otroke - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Program madžarskih Židov -18.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 18.55 Za otroke - 19.15 Komercialni program - 19.30 Dnevnik - 20.20 Malo mesto - 21.00 Niagara, ameriški film - 22.25 Ponujam, poslovni program - 23.15 Magnus Big Band - 23.50 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
15.05 Črna mačka, tv-igra - 16.05 Obvezno čtivo za šolarje; Kristjani, serija - 17.00 Natura, magazin - 17.30 Salty, serija - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija - 20.00 Dandanes - 20.15 Prosta ura, oddaja o poeziji -21.00 Dnevnik - 21.15 Kriminalistični magazin -21.45 Muza - 22.00 Objektiv - 22.30 Kaj je novega - 22.35 Barva zmage, koprodukcijski film
RTL
5.30 Poročila - 5.35 Družinski dvoboj - 6.05 Tvegano - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Ločitveno sodišče - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezde -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Šov Rudija Carella - 21.15 Mestna klinika - 22.15 JoshuaTree: Zakon maščevanja, akcijski film - 0.00 Dnevnik -0.30 Cheers - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser -5.05 Eksplozivno
Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Po-nedeljska tema - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč ... - 19.00 Radijski dnevnik - 19r30 Večerni program MV - 19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč
TOREK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Oaj, kak san zlufto... nogomet -9.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi- 12 00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1.osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila- 13.35 Obvestila- 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi -19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Da in ne -22.00 Želimo vam lahko noč
SREDA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.15 NSTSNMV - glasbena lestvica - 11.00 V živo o ... - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Dogodek dneva - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila- 17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti- 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mur-sko-morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč
ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh, jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjal-
22
vestnik, 4. januarja 1996
gorenje trgovina
Prešernova 8 63320 Velenje
objavlja prosti delovni mesti:
1.	POSLOVODJA
razstavno-prodajnega centra v Lendavi
- izobrazba V. stopnje - poslovodja
- 2 leti delovnih izkušenj na del. mestu poslovodje
2.	PRODAJALCA
v razstavno-prodajnem centru v Lendavi
- izobrazba IV. stopnje - prodajalec
- 2 leti delovnih izkušenj na del. mestu prodajalca Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: GORENJE TRGOVINA, Prešernova 8, 63320 Velenje. Za vse dodatne informacije pokličite in se bomo pogovorili, tel.: (063) 853 915, direktor družbe.
motorna vozila
PUJSKE prodam. Satahovci 5c. TeL: 26 456. m5449
ALBO
SISTEMI
DIMNIKOV IZ NERJAVEČE PLOČEVINE
Sistemi so primerni za kurjenje z vsemi vrstami goriv (trda goriva, kurilno olje, plin).
Sodobna ogrevalna tehnika narekuje nove zahteve in pogoje za dimnike: - dimnik se mora hitro segreti na temperaturo, ki je višja od temperature kondenzacije, - biti mora ustrezno toplotno izoliran, - imeti mora ustrezen presek, - površina mora biti gladka in neprepustna, - biti mora odporen proti koroziji.
SODOBNO POMENI SISTEM ALBO
ALBO: 063 711 129 063 725 610 0609 611 444
AVTO M, Babinci 56, Ljutomer prodaja osebna vozila iz programa Fiat, Alfa Romeo, Lancia ... NOVO: Daihatsu, Feroza EL II, v zalogi tudi rabljena vozila. Tel.: 81 507. m5354
FORD ESCORT CLX, letnik 91, prvi lastnik, bel, prodam za 15.000 DEM. Tel.: 72 036. m5444
RENAULT 4 TL, letnik 1981, obnovljen, registriran do 27.12.1996, toyoto corolo 1,3 HB, letnik 1991, in taktor Deutz 45 prodamo. Tel.: 22 542. m5453
TOVORNI AVTO MAGIROS DEUTZ, 2 pogona, prekucnik, montirana naprava za pluženje, prodam. Trnje 52. m5455
FIAT TIPO 1,4 iE s katalizatorjem, letnik 91, maj, z mnogo dodatne opreme, prodamo. Tel.: 21 913. m5456
GOLF diesel, letnik 1988, ugodno prodam. Tel.: 23 823 ali 23 824. m5472
DVE KRAVI po izbiri, A-kontrola, prodam. Čevljarska 15, Turnišče. m5463
EXPORT- IMPORT
Finančni ingeniring
razno
živali
VEČ PRAČIČEV domače reje za zakol prodam. Tel.: 57 206. m5458
Satelitski sistemi
PARAT
S
ERVIS
MARJAN
KUPŠINCI 67; TeL: 069/31-268
RTV, AVDIO - VIDEO
posesti
ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU.
DVOSOBNO STANOVANJE v Tomšičevi ulici 2 v Lendavi, v bližini Hotela Lipa, prodamo. TeL: 77 255. m5384
OBJEKT, primeren za gostinstvo, v okolici kapele prodam. Tel.: 31 121, klicati zvečer. m5415
DVOETAŽNO stanovanjsko hišo, vseljivo, z vrtom, v Radizelu pri Mariboru prodam ali zamenjam z doplačilom za trisobno stanovanje v M. Soboti, trisobno opremljeno stanovanje v Radizelu pa dam v najem. TeL: 062 605 374. m5457
KMETIJO, manjšo, pribl. 3,5 ha, v Slovenskih goricah, ob glavni cesti Ptuj-Sveti Andraž, s starejšo hišo in gospodarskim poslopjem prodam. Tel.: 062 721 339, popoldan. m5459
DOBRO vpeljano gostilno v centru Moravskih Toplic damo v najem najboljšemu ponudniku. Vse informacije daje Agria, d. o. o., Moravske Toplice, Levstikova 16, tel.: 48 075.
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
Z bolečino v srcih sporočamo, da nas je v 82. letu zapustila naša draga mama in babica
Julijana Raščan
iz Brezovice 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje.
Srčna hvala gospodu župniku za pogrebni obred in zadušno mašo. Hvala tudi cerkvenim pevkam za odpete žalostinke.
Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Katici Berden
V SLOVO
V bolezni, ki je bila močnejša od življenja, si izgubila svoj boj.
Zapustila si najdražje domače ter nas, ki te bomo ohranili v lepem in trajnem spominu.
Nekdanji sodelavci Ženskega dispanzerja Zdravstvenega doma Murska Sobota
Zapustila nas je naša sodelavka
Katarina Berden
upokojena medicinska sestra
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota
Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila.
P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848
NAJAMEM ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, tel: 31 998, do 14. ure.
POZOR! Fizične osebe lahko sodelujejo v nagradnem žrebanju z oddajo brezplačnih malih oglasov. Tel.: 061 574 011, Poslovni glas, p. p. 999, 61101 Ljubljana, več preberite v tedniku POSLOVNI GLAS. m53O4
SODARSKE STROJE in orodja firme Schanbacher in TV-anteno znamke Elrad z ojačevalcem po ugodni ceni prodam. TeL: 23 894. m5446
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 42591/8, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Damjan Gjerkeš, Lipa 3. m5469
kmetijska mehanizacija
KABINO za traktor IMT 539 kupim. Tel.: 76 334. m5476
SOS s telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ali 97 82, od 18. do 23. ure.
Ni besed več tvojih, ni tvojega nasmeha, ni tvojih pridnih rok, za teboj ostala je praznina.
ZAHVALA
Ob bolečem slovesu od naše drage žene, mame, hčerke, sestre, snahe, svakinje in botre
Marije Semen
roj. Jakšič
iz Gornje Bistrice 153
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili do njenega preranega groba, ji v spomin poklonili vence, cvetje, sveče ter darovali za svete maše in v dobre namene. Hvala vsem, ki ste v teh težkih žalostnih trenutkih sočustvovali z nami ter nam izrekli ustno in pisno sožalje, g. kaplanu Ivanu Kranjcu za dostojanstveni pogrebni obred in pevcem za lepo odpete žalostinke.
Zahvala velja tudi njeni osebni zdravnici in patronažnim sestram iz Zdravstvenega doma Črenšovci za večletno zdravljenje. Posebna hvala tudi Društvu bolnikov, hvala govorniku g. Štefanu Žižku in vsem, ki ste ji v življenju kakor koli pomagali. Hvala Pogrebništvu Jurič, Cvetličarstvu Olgica in fotografu Gyurici. V mislih boš vedno z nami!
Gornja Bistrica, 12.9. 1952-27.12.1995
Žalujoči: mož Ignac, sin Srečko in hčerka Cvetka, tašča in Anton, starši, bratje in sestra z družinami ter drugo sorodstvo
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil mož, oče in stari oče
Koloman Kozic
iz Tešanovec 76
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali za vence, šopke, sveče, mrliško vežico ter za izrečeno sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku Škaliču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Stanku za odigrano Tišino. Vsem skupaj lepa hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Na grobu ti rožice lepo cveto, one naj tebi povedo, kako jih zaliva naše solzno oko!
N SPOMIN
3. januarja je minilo eno leto, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica
Helena Vrečič
iz Zenkovec
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Vsi njeni
vestnik, 4. januarja 1996
23
Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin na trpek jok. Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj verjel si, da boš še prišel, a usoda je hotela, da za vedno si odšel.
ZAHVALA
Ugasnilo je plemenito srce našega dragega moža, očeta, brata in nečaka
Avgusta Kereca
roj. 1946 iz Šalamenec
V tihi žalosti se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožalja. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem za izkazano čast. Hvala g. Domjanu za poslovilne besede.
Žalujoči vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekla niti, roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
V 81. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra
Ana Miholič
roj. Čizmazija iz Turnišča, Št. Kovača 63
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ter sestre se iskreno zahhvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. kaplanu, govorniku ter pevcem in pevkam za odpete žalostinke.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Alojz z Ženo Marijo, vnuka Alojz in Darko Z družinama, pravnuki Tamara, Nina, Mihec in Mitja ter sestra Bariča z družino iz Ljubljane
Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa naenkrat si tiho umrl. Zdaj hiša je prazna, a tebe več ni, za vedno zatisnil si trudne oči, zdaj v zemlji počivaš ves tih in ubog, le sonce ti trosi žarke na grob.
ZAHVALA
V 55. letu nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano 18. 12. 1995 zapustil naš dragi
Jože Čer
iz Kuštanovec 39
Ob njegovi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala tudi za podarjeno cvetje in sveče ter za izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala g. Balažiču za pogrebci obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Škerlaku za odigrano Tišino ter g.
Rituperju za besede slovesa ob odprtem grobu.
Žalujoči: žena Jolanka, mama, sestre in brat ,z družinami, vnuka Jasmina in Benjamin, snaha, tašča, tast, svakinja z družino in drugo sorodstvo
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen Je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 56. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in zet Veiljem
Hajdinjak
iz Dol. Sslaveč 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče ter prispevke za cerkev, nam izrekli ustno in pisno sožalje ter pomagali v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo dr. Curčiču in Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, g. duhovniku Viliju Kerčmarju, pevcem za odpete žalostinke ter kolektivu Agromerkurja in Liva.
Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej!
Žalujoči: žena Marija, sinova Bojan in Viljem z družino, sestra Gizela z družino, tašča in drugo sorodstvo
Dedi, pogrešali te bomo! Tvoja vnuka Maja in Mitja
Skromno, tiho si živela, za nas delala, skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči.
V SPOMIN
11. 1. 1996 bodo minila tri leta, odkar se je ustavilo plemenito srce naše ljubljene žene, mame in babice
Ane Baša
iz Beltinec
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in seje spominjate!
Njeni naj draži i
Ko dobrave se mrače, k meni spo glasovi tihi kakor tožbe tajni vzdihi src, ki v žalosti žive
V SPOMIN
naši j ubij eni
Metki
6. januarja mineva enajst let, odkar te ni več med nami. Naš dom je prazen, bolečina neizmerna, a v mislih si vedno z nami.
V žalosti vsi tvoji
M Ne čudite se temu, kajti pride ura. v M kateri bodo slišali njegov glas vsi, ki 1 so v grobeh, in tisti, ki so delali dobro, bodo vstali k življenju, tisti pa, ki so delali hudo, bodo vstali k obsodbi. Janez 5: 28, 29
ZAHVALA
IM Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče in tete
Elizabete Marič
iz Rogašovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala za darovano cvetje, vence, sveče in svete maše, hvala tudi župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 83. letuje dotrajala naša draga mati
Hedvika Sraka
iz Dokležovja
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, poklonili cvetje in sveče ter darovali za svete maše ali obnovo farne cerkve, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala g. župniku, pevcem in govornici ga. Mariji za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti in osebnemu zdravniku g. Zadravcu za požrtvovalno zdravstveno nego.
Žalujoči: otroci Tina, Elica in Janez z družinami; sestri Krista in Poldka z družinama; vnuki Tanja in Kristjan z družinama, Franci in Katja ter pravnuki Luka, Saša in Maša
Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica Zlatica Krenos roj. Rajh iz Murske Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče, v dobrodelne namene, za
svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala sodelavcem Agroservisa iz M. Sobote ter kolektivom Mure, Tovarne ženskih oblačil, 301. brigadi, BIM-a z ZVEZDICO, Emala Tišina. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici Eriki Hertl za besede slovesa.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate vedno bo ostal spomin.
TARNALA
V 73. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mati, stara mama, tašča in sestra
Marija Fruhvirt
VL Murske Sobote
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Hotela Diane za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena - hvala!
Tvoji najdražji
Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
TMANNLN
V 81. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica in tašča
Marija Kozel
roj. Kikec iz Motovilec
V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtježjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter jo v velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za ganljive besede slovesa. Posebna hvala tudi zdravstvenemu osebju intenzivne nege internega oddelka bolnišnice v M. Soboti za požrtvovalno pomoč ob njeni bolezni.
Vsem še enkrat hvala!
Tvoji najdražji, ki te ne bodo nikoli pozabili
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Jože Kuhar
iz Trdkove 86
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in - sosedom, posebno sosedi Ceciliji Lang, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše ter nam izrekali sožalje. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
Vsem iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 60. letu zapustil dragi mož, oče, dedek, svak, tast in stric
Franc Perkič
iz Bakovec
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili pisna in ustna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma M. Sobota, ki so mu med njegovo boleznijo lajšali bolečine, g. župniku, pevcem, godbi na pihala in g. Marušiču za odigrano Tišino ter govornici za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Tvoji najdražji
BODITE Z NAMI - I NE BOSTE SAMI
VESTNIK PARKETARSTV0 ■TRG0VINA
Stanko - Marija Srša
KUPON Nagradno vprašanje
Katera pesem vam je v letu 1995 najbolj ugajala?
Večkratna osebnost leta, prekmurski rojak in slovenski predsednik Milan Kučan - Sezonec se je s svojimi srednjeevropskimi kolegi avstrijskim Klestilom, češkim Havlom, slovaškim Kovačem in madžarskim Gonc-zem dogovoril, da bodo gorički Križevci, Milanov rojstni kraj, postali osrednje srednjeevroopsko železniško križišče. »To bo moje darilo rodnim krajem,« je skromno izjavil Kučan. Predsedniki so med drugim poudarili tudi geostrateški in tranzicijsko-politični pomen Križevec.
■k * *
Poslanka Marija Požo-nec-Anju Mariška je na po-novoletni prireditvi zapela pesmico »Sveti, trije krati so s štirami orali...«in povedala, da je to nova himna prek-mursko-prleškega poslanskega lobija. Njeno sporočilo je povzročilo nemalo vznemirjenja pri Džubanu -Overkillu, Šiftarju - Čarliju, Pucku - Driblerju. Kocuvanu - Ministrantu, Horvatu -Rdečemu lisjaku in Korošcu - Kildarju, ker ne vedo, kateri štirje med njimi so voli in katera dva ji pomagata orati in bosta prišla tudi v naslednji sklic parlamenta.
k -k k
Vprašanje profesorju zgodovine in ravnatelju soboške srednje ekonomske šole cenjenemu Štefanu Harkaiu - Štefanu Harkaiu: »Sprašujemo vas kot pedagoškega delavca in ravnatelja srednje šole. Mislite, da je vzgojno, če bi dijaku, ki je nekoč že pokazal slabost in je začel »več piti in kaditi«, povečali štipendijo?«
Prezidij ne more dvomiti, da bi Štefan-Štefan Har-kai-Harkai odgovoril z NE. In gotovo bi dodal, da gre za osebnost vprašljive kvalitete, kiji ne gre zaupati! Zato Prezidij tudi ne verjame, da bi on kot človek, ki se .ga v polnomočnem sodnem aktu dolži povečanega uživanja omamnih snovi, želel od Vestnika dobiti nekih osemsto tisoč tolarjev. (DSMOZ - Dejstva so močnejša od zamere).
k k k
Prezidij pozna malo značajnih in polnovrednih ljudi, ki so mu poslali zbadljivke na svoj račun, da bi bile objavljene v rubriki Kri ni zemlja. Ena od njih je stanovitna Brigita Bavčar - Brigita Bavčar. Močne osebnosti se ne bojijo, da bi jih šale pomanjšale! (DSMOZ)
k k k
Lanskoletni Prešernov nagrajenec pisatelj Feri Lainšček - Klio je po pretresljivih rezultatih murskova-lovskega izbiranja osebnosti leta izjavil, da je pisatelj brez domovine.
KESHUKt KONJ
ZA
Ravenska 54, Beltinci
MNV
Radio Murski ni 94,6 MBr
Snujejo mestno upravo
Župan Mestne občine Murska Sobota je mestnim svetnikom posredoval v obravnavo prvi predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Murska Sobota. Od tega akta bo v prihodnje še kako odvisna učinkovitost v delovanju mestne občine. Iz njega pa bo skladno z zakonodajo in statutom občine izhajala tudi bodoča sistemizacija delovnih mest občinskih uradnikov. Zdaj je v upravnih organih mestne občine zaposlenih okrog 40 uslužbencev, kar je v primerjavi s podobnimi slovenskimi občinami sorazmerno malo. Od razširitve nalog posameznih oddelkov pa bo odvisno, koliko ljudi bo uprava še zaposlila.
Predlog odloka, ki so ga mestni svetniki potrdili kot dokončnega, predvideva ustanovitev petih notranjih organizacijskih enot. Poleg urada župana bi delovali še štirje oddelki upravnih organov, in sicer za splošne zadeve, za proračun in finance, za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter za infrastrukturo.
Pomurka druga, Polet in Krog na dnu
Odigrane so bile zaostale prvenstvene tekme druge državne moške rokometne lige, tako da je lestvica jesenskega dela prvenstva popolna. Od pomurskih predstavnikov so bili zelo uspešni rokometaši Pomurke iz Bakovec, ki so trenutno na odličnem drugem mestu, kar je dobra iztočnica za nadaljevanje prvenstva. Druga dva pomurska predstavnika pa sta na dnu. Polet iz Murske Sobote je na desetem, Krog pa na dvanajstem mestu. Pomurka iz Bakovec ima v svojih vrstah tudi najboljšega strelca lige. Branko Bedekovič (Pomurka) in Darko Raušel (Dol) si namreč med strelci delita prvo mesto z 91 goli. Darko Okreša (Pomurka) si z 72 goli deli peto mesto, Štefan Lovenjak (Polet) pa je z 71 goli na sedmem mestu.
Radeče	11 9 2 0298:24820
POMURKA	1181 2319:25617
Lisca	11 6 4 1285 : 251 16
Drava	11 7 1 3296:271 15
Gorenje B	11 7 1 3281 :27215
Ormož	11 4 1 6264:263 9
Celje	11 4 1 6308:319 9
V. nedelja	11 4 0 7259:268 8
Dol	11 3 2 6238:310 8
POLET	11 3 1 7250:265 7
Brežice	11 3 0 8245 : 321 6
KROG	11 0 2 9274:318 2
Moja domača banka
/O Pomurska banka d.d.
Murska Sobota
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 03. januarja 1996, tečaji veljajo od 03. januarja 1996 od 08.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30. decembra 1995 od 00.00.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.249,2677	1.273,60	1.306,30
Francija	100	2.571,0446	2.594,90	2.688,00
Nemčija	100	8.788,9946	8.960,00	9.190,00
Italija	100	7,9496	7,94	8,31
Švica	100	10.047,20	11.047,20	11.445,20
ZDA	1	125,9902	127,80	131,70
Informacija prejemnikom čekov pravnim osebam, samostojnim podjetnikom in obrtnikom, ki prejemajo za plačilo blaga ali storitev čeke občanov.
V LB Pomurski banki od 3. januarja 1996 sprejemamo in vnovčujemo čeke občanov vseh slovenskih bank, ki so bili izdani za plačilo blaga ali storitev, brez kakršnega koli nadomestila.
Kot domicilna banka, ki izdaja v Pomurju največ čekov občanov, imamo možnost, da prejemnikom teh čekov zagotavljamo najbolj ažurno vnovčevanje.
Čeke sprejemamo v vnovčenje v vseh organizacijskih enotah banke.
Dodatna vprašanja in informacije boste dobili na sprejemnem mestu za čeke v LB Pomurski banki.
Zahvaljujemo se vam za zaupanje z željo, da bo naše sodelovanju tudi v novem letu tako uspešno kot doslej.
Tel.: 42 402 Mobitel: 0609 620 203
okolje in prostor ter gospodarske javne službe. V primerjavi z začasno organiziranostjo mestne uprave je na novo uveden urad župana, ki ga vodi tajnik mestne uprave. Na oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti pa so prenesena obsežna opravila iz oddelka za družbenogospodarski razvoj in finance, ki je
Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M. Sobota
Lendavski pereči
M. JERŠE
dnosti.
V začetku novega leta vam želim dobro letino!
NACI
poslej razdeljen na dva oddelka. Na čelu oddelkov bodo načelniki oziroma vodje oddelkov. •
Zanimivo je, da predlagana organiziranost občinske uprave v Murski Soboti ne predvideva ustanovitve morebitnih upravnih organizacij v mestni občini, saj zakon to nalaga v ustanovitev vsaki od mestnih občin.
Pri tem mislimo zlasti na področja načrtovanja, gradnjo komunalnih objektov in varstvo okolja. Nikjer pa nismo zasledili tudi omembo možnosti za ustanovitev posebne informacijske službe, ki naj bi delovala kot samostojen javni zavod. Verjetno pa bo do tega prišlo kdaj v priho-
Strelstvo
Nagy in Škorpijon
Strelska družina Sebeborci je pripravila novoletni turnir v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 38 strelcev in 11 ekip. Ekipno je zmagala SD Škorpijon s 542 krogi pred SCT-jem, 535, in Jezerom iz Dobrovnika, 529 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Tibor Nagy (Dobrovnik), kije s 186 krogi zasedel prvo mesto pred Robertom Con-talo, 183, in Sebastjanom Vajdo (Škorpijon), 181 krogov. (ŠB)
Sprejem za športnike
Župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer je pripravil sprejem za predstavnike Strelske družine Štefana Kovača iz Murske Sobote, ki so v minulem letu dosegli izredne uspehe.
V ekipni konkurenci so osvojili naslov državnih mladinskih in članskih prvakov v trapu. Med posamezniki je postal Franc Vidonja državni članski prvak.
Četrtek
Slišim, da kar pridno berete to rubriko, čudi pa me, da mi p'av noben ni voščil ne srečnega novega leta ne zdravja in »pentz«, kar je sicer običajni pozdrav znanega humorista, ki se rad »zeta« in - odlično služi. Zaradi vašega »ignoriranja« se seveda ne bun jokal, še najmanj pa se šel obesit, saj vem, da smo na Markov-sem (kar zadeva družabnost, lepo vedenje ...) bolj »trdi« ... to/j ali manj se zapiramo v krog svojih ožjih držinskih članov, pda-bljamo na sorodnike, sosede... Mnogi pa s(m)o še najrajši sami, saj se potem nimamo s kom kregati. Zgodi pa se, da človek tu in tam le pokuka iz svoje »narcisomanosti« in potem se pokaže lot čisto drugačen. Ta nenavadnost je lahko pozitivna ali negativna.
Minuli prazniki so bili lepa priložnost za našo vasezaveron-nost in tudi za našo nenavadnost. Dobro je, da s(m)o pokazali tudi svojo drugo stran, pa naj je bila dobra ali slaba, da so nas tako ljudje spoznali še po tej plati. In kaj je bilo zdravilo, ki je pripomoglo, da smo pokazali svoj drugi obraz? Alkohol: žgane pijače, pivo, vino... Na splošno Je namreč znano, da človek, ki vsaj malo popije, postane v hipu drug človek: brž se obnaša nenavadno. Družba to hitro opazi in novopečenega vinskega bratca - zlorabi: še in še mora piti, se veseljačiti, zgodilo se je celo, da so takega1 ženske zapeljale.
Se vam zdi to »modrovanje« odveč? Morda, ko pa sami veste, kako Je s to problematiko. Da ne bi bilo slišati prehudo, moramo najti objektivne vzroke. Tu so: prazniki! December je bil z njimi sila bogat: Silvestrovo in novo leto je bilo treba tudi zaliti. Potem je bilo treba zdraviti »mačka«, a ne z brezalkoholnimi pijačami, ampak s prvotnimi. Pa je prišel težko pričakovan nov delovni dan - sreda. Spet voščita, pijača ... V soboto pa je spet praznik! Tokrat Sveti trije kralji. Za njimi je nedelja, ko je pač treba počivati, kakor je to storil Stvarnik po šestdnevnem stvarjanju sveta. Zdi se mi, da bomo šele prihodnji teden začeli s pravim delom. Vsaj tisti, ki delo še imajo. Drugače je z onimi, ki so na čakanju; drugače je z onimi, ki so na bolniškem dopustu, čeprav niso bolni; drugače je z nami upokojenci, ki imamo to srečo, da smo samo doma; včasih, ko le kam gremo, se poveselimo, potem pa nam očitajo, da so nas prezgodaj upokojili? Morda smo res šli v pokoj, preden smo oddelali 40 let, ampak,, dragi moji, hvaležni nam morate biti, da smo odšli in delo prepustili vam, mlajšim.