Ameriška Domovina

^I/C- SPIRfT
iviJEWie/% m— ko

®emm m u^V/iiAe« omlv
NO.
National and International Girculation
iLOVCNIAN
SCORNING M€W$PAPfi»
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 10, 1969
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVH
Po !reh dnevih bojev na bojišču mirnejše
Anna Simonich
Včeraj je umrla v Mt. Sinai bolnišnici Anna Simonich' z Rdeči SO zadnje tri dni pre-'8995 Ann Ct., preje z 959 Ansel teklega tedna izvedli vrsto rojena Danculovic v Jugo-luidih napadov V .Južnem slaviji, od koder je prišla I. 1898,
Novi grobovi 'Ameriška pogajanja
i Ankaro zavrl štrajk
Vietnamu, nato pa so spet popustili.
SAIGON, J. Viet. — Zadnje dni tedna so rdeči izvedli v Južnem Vietnamu vrsto hudih napadov na vladne in zavezniške postojanke. Prvi dan so streljali na preko sto postojank, v naslednjih dveh nočeh so zopet streljali na celo vrsto naselij in vojaških oporišč. V vseh treh nočeh so napadom z raketami in minami sledili napadi pehote.
Rdeči so posebno vneto napadali ameriško topniško oporišče v bližini meje Kambodže severozahodno od Saigona. Napadali so v gostih valovih, pa bili Vselej s hudimi izgubami pognani v beg. Posrečilo se jim je v petek ponoči zavzeti dve naselji V bližini okrajnega mesta Tay Ninh 50 milj severozahodno od Saigona. Od tam pa so bili nato pregnani od južnovietnamskih čet. V teh bojih je bilo najmanj 800 civilistov ranjenih. Rdeči so pustili na bojišču 49 mrtvih, vladnih vojakov pa je padlo 11.
V vseh treh dneh bojev so 'imeli po vladnih podatkih rdeči preko 1500 mrtvih, padlo pa je tudi blizu 100 Amerikancev, o-koli 300 pa je bilo ranjenih.
Sodijo, da so bili ostri rdeči hapadi zadnjih treh dni, ki so v ponedeljek nenadno prestali, rdeče opozorilo Nixonu na razgovorih s predsednikom Van Thieujem na otoku Midway, da so rdeči še vedno sposobni močnih napadov na vseh krajih Južnega Vietnama, četudi ob hudih izgubah.
Sovjetski vesoljski vozili nista dosegli površine Venere
NEW YORK, N.Y. — Sovjetska poročevalska služba TASS objavila v sredo, da vesoljski Vozili Venera 5 in Venera 6 nista dosegli v preteklem mesecu Venerine površine. Njuni aparati SO1 že preje umolknili, ker je tnočan pritisk ozračja — 140-krat močnejši od tega na Zemlji — obe vesoljski vozili zdrobil v višini okoli 12 milj nad po-vnšino.
Zbrani podatki dokazujejo, da J® površina Venere izredno vro-^a, do 1000 stopinj Fahrenheita, da se dvigajo na njej gore do ^0.000 čevljev. Ameriški stro-h°vnjaki o zadnjem podatku lomijo. Po njihovem naj bi go-
1.0	na Veneri ne bile višje od
7.000	čevljev.
prvič poročena Kordick, stara 87 let, vdova po 1. 1931 umrlem možu Antonu, mati Anue Zak, Eliota Kordick (umrl pretekli mesec v Houstonu, Tex.), Tony-ja in Nicholasa Simonicha ter Helen Brown (Mentor, O.), 14-krat stara mati, 9-krat pramati. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Sv. Nikoli in HBZ št. 47. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v petek ob 9.15, v cerkev sv. Nikole ob desetih, nato na Kalvarijo.
Eisenhowerjeva vdova bo živela v Gettysburg!!
WASHINGTON, D.C. — Pokojni predsednik Eisenhower je že 1. 1967 odredil, da pride njegova farma v Gettysburgu, Pa., po njegovi smrti v upravo Administracije narodnih parkov in da jo bo njegova družina v ta namen izpraznila tekom 6 mesecev po njegovi smrti. Ker je pokojnikova vdova izrazila željo, da bi rada živela na farmi, je administracija parkov tej želji ugodila.
Vdova bo lahko živela na farmi, dokler bo hotela, dokler bo pa na farmi, ne bo farma dostopna za javnost. Vdova se trenutno nahaja pri svojem sinu, ki je naš poslanik v Belgiji. Kdaj se vrne domov, še ni povedala.
Španija zaprla mejo proti Gibraltarju
GIBRALTAR. — Španija je včeraj popolnoma zaprla mejo proti Gibraltarju. Tja je hodilo vsak dan na delo do 5,000 Špancev.
Španija zahteva, da ji Velika Birtanija, ki gospodari v Gibraltarju od leta 1704, to oporišče izroči. Britanija je zahtevo odklonila, ko je najprej odločitev predložila v glasovanje prebivalstvu Gibraltarja. To jo je z veliko večino odklonilo in se izjavilo za Veliko Britanijo.
Pogajanja ZDA s Turčijo je zavrl štrajk turških upo-slencev na ameriških postojankah in uradih v Turčiji.
ANKARA, Tur. — V Turčiji živi okoli 20,000 naših državljanov, vojaških in civilnih, ki so večinoma zaposleni v ameriških podjetjih, uradih in vojaških postojankah. Ker skušajo ohraniti svoj “ameriški način življenja'’, čuvajo tudi svoje trgovine, bare, gostilne itd. Tako si s svojimi dobrimi plačami lahko privoščijo marsikaj, na kar turški domačini niti misliti ne morejo.
To rodi naravno nevoščljivost in sovražnost, ki se potem izraža v napetih odnosih med domačini in Amerikanci. To se čuti tem bolj, ker je tudi dosti domačinov, ki so zaposleni v nižjih službah pri ameriških poslodav-cih. Ker so se domači uslužbenci čutili prizadete, so začeli štrajkati, štrajk je trajal nekai tednov. Mod tem časom so tudi počivala pogajanja med našim poslaništvom in turško vlado glede nove pravne ureditve položaje ameriških uradov, ustanov, postojank itd.
Štrajk je spravil v slabo voljo tudi naše diplomate v Ankari. Dognali so namreč, da uslužbenci pri podobnih turških podjetjih nimajo pravice do štrajka. Zato zahtevajo sedaj naše oblasti, da imajo podobna haša podjetja in uradi tudi podobne pravice. Dokler tega ne dosežejo, nočejo nadaljevati splošnih pogajanj o položaju naših investicij v Turčiji. Upajo pa, da bo sporazum kmalu dosežen.
Wilson proti evropski
atomski oboroženi sili
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson je odklonil zamisli o britansko-francoskem sodelovanju pri izgradnji posebne atomske oborožene sile. Prepričan je, da bi ZDA v takem slučaju ne čutile dolžnosti s o d e 1 o v anja pri o-brambi Evrope.
Skupna komisija išče vzrok trčenja Evansa z letalonosilko Melbourne
SUBIC BAY, Filip. — Včeraj se je sešla komisija treh avstralskih in treh ameriških pomorskih častnikov, da preišče vzroke trčenja ameriškega rušilca Franka E. Evansa z avstralsko letalonosilko Melbourne pretekli torek v Južnem Kitajskem morju. Letalonosilka je odbila prednji del rušilca, ki se je op-topil v 2 minutah in potegnil s seboj 74 članov posadke v globino.
Avstralski admiral Crabb, ki je poveljeval pomorskim vajam ladij 6 držav, je opisal komisiji, kako bi letalonosilka Melbourne pred zoro 31. maja skoraj trčila v nek drugi rušilec. Plula je od njega komaj 50 čevljev. Admiral je nato izdal navodila, ki naj bi preprečila ponovitev takih slučajev.
Kapitan Melbourna je dejal v Singapurju, kamor je letalonosilka pretekli teden odplula po nesreči na pregled škode, da se je ta zadela v rušilec Evans, ko je ta prav spreminjal svojo smer. Letalonosilka naj bi dvakrat sporočila rušilcu, naj menja smer, pa ni dobila odgovora. Morje je bilo v času nesreče popolnoma mirno in 0b luninem siju je bilo mogoče videti do 2000 čevljev daleč.
------o-----
Sen. E. M. Kennedy ni dovolj razsoden?
WASHINGTON, LjC. — Vod. niki d e m o k r a tske stranke v Kongresu se boje, da bodo napadi sen. E. M. Kennedyja na politiko vlade v Vietnamu, v narodni obrambi in v vprašanjih mest škodovali demokratski stranki.
Sen. E. M. Kennedy, ne kaže, pravijo, dovolj razsodnosti in u-mirjene treznosti pri presoji razpoloženja javnosti. Njegovi napadi na predsednika Nixona in njegovo vlado delajo včasih vtis, da v podpiranju lastnih političnih ciljev premalo pazi na koristi vse dežele.
HANOI OZNAČIL UMIK 25,000 MOZZA BURKO!
Zastopnik Hanoia v Parizu je označil Nixonovo napoved umika 25,GC0 mož iz Južnega Vietnama za burko. Moskva vidi v tem le “propagando”, v Seoulu, Tajpeju
in Saigonu pomirjeni. jr; :■
PARIZ, Fr. — “Kako groba so namreč napovedovali, da bo
burka!” je dejal zastopnik Severnega Vietnama ob objavi poročila o razgovorih predsednikov ZDA in Južnega Vietnama v nedeljo na otoku Midway na Pacifiku. Zastopnik Hanoia je trdil, da je Nixonova objava namenjena samo “pomiritvi” ameriškega javnega mnenja. Nixon med tem hoče obdržati na oblasti v Južnem Vietnamu “kliko Thieu-Ky-Huong”, ki jo je Ha-noijec označil za “peščico Kvis-lingov in vojnih hujskačev”. Trdil je dalje, da Nixon hodi samo po stopinjah svojega prednika L. B. Johnsona.
Sovjetska poročevalska služba Tass je nekako podobno o-značila Nixonovo napoved o u-miku 25,000 ameriških vojakov iz Vietnama, le za spoznanje manj grobo. Tudi ona vidi glavni namen v pomiritvi ameriškega javnega mnenja in zanika, da bi umik pomenil kako zmanjševanje vojskovanja.
Finsko zunanje ministrstvo je označilo Nixonovo objavo za “pozitiven korak” in izrazilo u-panje, da bo vodil h končanju vojskovanja v Vietnamu. Podobno izjavo je dala avstrijska vlada, med tem ko hočejo videti na Švedskem “nove obsežnejše koncesije”.
Na Formozi, v Južni Koreji in v Južnem Vietnamu so končno poročilo o razgovorih na Mid-wayju z objavo umika samo 25,000 mož sprejeli ugodno in s pomirjenjem, ker vidijo v njej j
Nixon objavil še pred začetkom poletja umik vsaj 50,000 mož, kar bi predstavljajo manj kot eno desetino ameriških vojaških sil v Južnem Vietnamu.
— Slavni Washingtonov spomenik je visok 555 čevljev in pol.
Moskva svari Arabce
MOSKVA, ZSSR. — Glavno glasilo Komunistične partije Sovjetske zveze “Pravda” je v svojem članku posvarila arabske skrajneže pred vsakim poskusom z oboroženo silo potisniti Izrael z v zadnji vojni zasedenega arabskega ozemlja.
Strokovnjak za Srednji vzhod V. Rumnjancev je poudaril v članku, da je mogoče Arabcem zasedeno ozemlje vrniti le s političnimi sredstvi. Arabcem je povedal, da njihova propaganda za popolno zmago nad Izraelom” koristi samo temu in onemogoča politični dogovor o ureditvi Srednjega vzhoda.
Članek smatrajo zahodni opazovalci za svarilo Siriji, ki je najbolj zagrizena in je šla iskat podpore za svoje stališče zadnji teden v Peiping. To je Moskvo zlasti vznejevoljilo. Namenjeno je svarilo v prvi vrsti palestinskim gverilcem, ki so postali svojimi zahtevami najhujša ovira vsakemu sporazumu.
Polifika in diplomacija zmeraj bolj pazita na haitsko diktaturo
Vabijo jih k begu
Washington, d.c. — Ame-
vojake, ki služijo v Zahod-^ Nemčiji v okviru sil ZDA v •^-TO, ustavljajo na cestah, ko sami, tujci ter jim ponujajo v®darno in drugo pomoč, če ho-ej° pobegniti.
v

, Večinoma
°koli 70.
sončno in malo Najvišja temperatura
CLEVELAND, O. — V državi Haiti vlada mir pred viharjem. Ustvarila ga je v prvi vrsti diktatura dr. Duvaliera, ki postaja zmeraj bolj nervozna, kar se opaža na malih dogodkih. Kadarkoli se pripeti kaka nedolžna malenkost, ki lahko pomeni kaj nenavadnega, takoj se vznemiri diktator z vsem svojim režimom. Take stvari so dogajajo čisto slučajno, le režim napravi iz njih velik bavbav. Ker je za vsak primer treba najti koga, ki naj bi bil odgovoren, policija vneto brska, koga bi zaprla. Zelo velikokrat trpijo pri tem nedolžni ljudje.
Zaskrbljenost in preplašenost režima seveda ne more ostati prikrita javnosti, ako-ravno o tem pojavu ni nikjer napisana niti ena beseda. Ljudje so se že navadili, da si z obrazi in očmi povedo to, česar si ne upajo z besedami. Tako neopazno raste nezaupljivost na eni strani, samozavest javnosti na drugi. Prepad med obema je pa vedno večji.
Seveda spremljajo vse to
tudi haitski begunci, ki jih pa ni preveč. Ne mislijo še na nobeno uporniško akcijo, niso pa tudi tuji misli, da je treba dr. Duvaliera vsaj zastra-šiti. Tako so v začetku meseča najeli letalo, vanj naložili 8 sodov bencina in bencin odvrgli v bližino Duvalierove palače na pristanišče Port-of-Prince. Dr. Duvalier se je tako prestrašil, da je prosil našo deželo, naj mu pošlje letala na pomoč. Naše državno tajništvo je seveda prošnjo odbilo. Dr. Duvalier je nato takoj predlagal OAD, naj hitro skliče sejo. Tam seveda niso ukrenili ničesar, kar bi pomirilo diktatorja, pa tudi niso mogli, kajti za letalom z 8 sodi bencina ne tiči nobena resna uporniška akcija. Ta dogodek sam pa priča, kako malo samozavesti mora imeti diktator. Sluhi celo pravijo, da je včasih tako obupan, da prepušča dnevne diktatorske posle kar svoji najstarejši hčerki.
Diplomatski svet ve še mnogo podobnih slučajev, zato ga zmeraj bolj briga vpra-
vprašanje, kaj bo, kadar dr. Duvalier izgine iz haitske politike. Prva misel je vprašanje, ali se ne bi v tem slučaju mogli komunisti polastiti oblasti, pri čemur bi jim kubanski Castro gotovo rad pomagal. Odgovor na to vprašanje je želja, naj Amerika poseže vmes kot je pred leti v Dominikanski republiki.
Naša diplomacija to misel odbija. Ni še pozabila, kako je naša dežela poslala v Haiti naše marine, je pa rabila potem celih 20 let, da jih je lahko odpoklicala. Zato mislijo v državnerp tajništvu, naj glavno skrb za haitsko usodo prevzame OAD, saj bi morebitni komunizem v haitski republiki pomenil večjo nevarnost za Latinsko Ameriko kot za ZDA.
Stališče našega državnega tajništva je v tem pogledu tako tehtno, da se mu OAD ne more ogniti. Verjeto bo morala ta organizacija voditi vsako akcijo proti haitskim ekstremistom in nositi zanjo politično odgovornost. Lahko
Amerika in Španija obnovili obrambno pogodbo
WASHINGTON, D.C. — Amerika in Španija sta obnovili o-potrditev stališča, da se ZDA ne brambno pogodbo, toda ne v ta-mislijo enostavno umakniti iz kem obsegu, kot jo je zamislila jugovzhodne Azije.	inaša narodna obramba. Nova
V diplomatskih krogih franco- P0S°Jba ne bo trajala 5 let, kot skega glavnega mesta in v kro-J80 na8* generali prvotno plani-gih, ki so blizu delegacijam pri ra^’ njena veljava bo samo 2 le-razgovorih za končanje vojsko-Temu primerno bo seveda do-vanja v Vietnamu, trdijo, da u- *3^3 ^Pan^a manJ podpor in pomik 25,000 ameriških vojakov iz S0Tk ^ začetku pogajanj je zah-Južnega Vietnama na potek raz-|teva^a ce^ bilijon dolarjev, sedaj govorov ne bo imel kakega po- se ie morala zadovoljiti le s
sebnega vpliva. 2e cele mesece^'-T'•
Najbolj važno je, da je državno tajništvo o poteku pogajanj in njihovem zaključku stalno obveščalo senatni odbor za zunanjo politiko. Ko bo treba pogodbo formalno odobriti, si di-plomatje in senatorji ne bodo skočili v lase, kar se je zadnja leta redno dogajalo.
Iz Clevelanda in okolice
Zaradi upora sodišču—
Okrajni sodnik G. J. McMon-agle je včeraj obsodil 20 od 21 oseb, ki so se kljub prepovedi sodišča 28. maja letos zaprle vhod v okrajno sodišče in so tam ovirale reden promet. Vodnica skupine Mrs. W. Mae Mallory je bila obsojena na $1000 g'obe in eno leto zapora. Sodnik je dejal, da je bil nastop 28. maja “načrten napad obrambnega komiteta 23. julija za dejansko zaprtje sodišča... m nikdar preje v zgodovini Ohia ni bilo treba izdati sodnikove odredbe za zavarovanje pravice družbe”.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo sejo v sredo ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih. Po seji zabava.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Germ, 15710 Corsica Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske m pozdrave.
Zastopnik upokojencev v Washingtonu, D.C.—
V imenu Federacije Klubov slov. upokojencev se je W Ken-lick udeležil 3-dnevne konvencije National Council of Senior Citizens. Vsem članom Federacije pošilja pozdrave s Konvencije, o katere delu bo poročal, ko se vrne.
Seja—
Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje ima v sredo ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Na razpolago bodo vrtnarsko-kuharske knjige v angleščini, ki jih je preskrbel od poljedelskega zveznega tajništva kong. C. Vanik.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ernesta Terpina ob 1. obletnici smrti.
Uprava išče raznašalca—
Uprava A D išče raznašalca lista za Newdon Ave., Locherie Ave., Naumann Ave., Renwood Ave.. Abby Ave. Tyronns Ave. Kličite 431-0628.
pri tem računa na pomoč ZDA, pri čemer se pa bo morala o obsegu in načinu pomoči preje sporazumeti z našo vlado. Sedanji glavni tajnik OAD Galo Plaza ima menda že izdelano podrobno poročilo o sedanjem stanju v haitski republiki. Haiti je namreč članica OAD in uživa nekatere vrste podpore te organizacije. V ta namen ima OAD tudi svoj urad v Port-au-Prince, ki v okviru Zveze za napredek daje podpore haitskemu režimu. Podpore niso ravno izdatne, omogočajo pa vendarle vpogled v poslovanje haitske diktature.
Pri tem je treba vpoštevati, da sta se tako naša administracija kot OAD nekaj naučila iz dominikanske krize in da vsega tega še nista pozabili. Ako torej pride do padca Duvalierove diktature, oba ameriška kontinenta ne bosta postala zmedena, kot je bil to slučaj v začetku dominikanske revolucije. To je gotovo dobro znamenje, morda boljše, ko bi človek misli na prvi pogled.
Azijci pričakujejo ohranitev “prisotnosti”
ZDA v Juž. Vietnamu
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. P. Rogers je po svojem povratku s poti po Aziji poročal predsedniku precej u godno o vojaškem položaju \ Južnem Vietnamu, pa ga obvestil tudi, da azijske države pričakujejo, da bodo ZDA ohranile svojo “prisotnost” v Južnem Vietnamu tudi še potem, ko bo tam vojna končana.
Štrajk v tovarni za helikopterje
FORT WORTH, Tex. — Okoli 6000 članov Unije avtomobilskega delavstva v tukajšnji tovarni Bell Helicopter Co. je začelo včeraj zjutraj štrajk. Novo delovno pogodbo je v nedeljo 90% članov odklonilo.
Podjetje je glavni graditelj helikopterjev za potrebe v vietnamski vojni.
Zadnje vesti
ŽENEVA, Šv. — Danes je prišel sem papež Pavel VI. na 50-lelnico Mednarodne delavske organizacije. Obiskal in govoril bo tudi pred Svetovnim svetom cerkva. Skupno bo imel tekom 11-urnega obiska 18 govorov in bo imel tudi javno sv. mašo.
SAIGON, J. Viet. — Po kratkem zatišju na bojiščih so danes rdeči znova izvedli večje število napadov na naselja in vojaške postojanke. V bojih so imeli rdeči znova težke izgube.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj potrdil imenovanje W. E. Burgerja za novega vrhovnega sodnika ZDA s 74:3 glasovi.
WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik M. R. Laird je po vrnitvi sem včeraj izjavil, da utegnejo ZDA umakniti do konca letošnjega leta iz Vietnama do 70,000 mož. Vse bo zaviselo od položaja.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da je bilo v maju 3.5'i brezposelnih kot v aprilu. Naraščanje števila delovnih mest pa je nekoliko zaostalo za onim v aprilu.
2
'AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 10, 1969
Ameriška Domovina
/%-rv«* ijic-zvi*)—nofvir
till? bi. C‘air Ave. — HEnderson l-0ti28 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
t	NAROČNINA:
g* Združene države:
1	$16.00 na letu; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
j	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
I BE.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
<*@«.83
No. 113 Tuesday, June 1C, 1969
.a
Javni prostori in politika
Javni prostori so igrali in igrajo v našem življenju zmeraj veliko vlogo. Kdo je že pozabil čase, ko so naši predniki zborovali na vas pod lipo? Kdo ne ve, da je znana peta avenija v New Yorku ulica, ki je to velemesto tako pogosto rabi za svoje prireditve, da aveniji v tem pogledu ni para na svetu. Med peto avenijo in srenjo pod lipo na vasi je še nešteto drugih prostorov, ograjnih, zaprtih in pokritih, kamor gre človek rad, da se otegne družinskim težavam, pa tudi da napase svojo radovednost. Javni prostori so zato postali del našega življenja. Ker se tam zbirajo ljudje, mora vladati na prostorih tudi red in mir, kar navadno predpisuje oblast, še večkrat pa tradicija in navada, pogosto pa tudi navadna olikanost. Tako človek zmeraj ve, kako se mora obnašati, kadarkoli se pokaže na kateremkoli prostoru in ob katerikoli priliki. Pravila za spoštovanje reda in miru ni težko izpolnjevati, treba je le, da imamo dosti obzirnosti do soseda in spoštovanja do bližnjega.
Tako stanje je bilo splošno priznano in vpoštevano cele rodove. Zdi se, da so ti zlati časi za nami. Javni prostori niso več tisto, kar so bili. Na njih so začeli prevladovati politični pojavi, ki nas gonijo z javnih prostorov nazaj v domače zavetje in zatišje.
Politiki so javni prostori neobhodno potrebni. Tam se hoče uveljavljati s svojimi idejami, tam hoče obvladati mnenje volivcev. Seveda ne gledajo vse stranke enako na pomen javnih prostorov, njihovi pogledi so odvisni od njihove politične filozofije. Diktature priznajo na primer javnim prostorom njihovo vrednost, jo pa cenijo tako visoko, da hočejo le sebi zadržati pravico do njihove rabe. Njihovi nasprotniki in tekmeci se tam ne smejo pokazati. S kakšnimi sredstvi si diktature zagotavljajo monopol na rabo javnih prostorov, nam je dobro znano, saj še nismo pozabili časov nacizma in fašizma, pa tudi časov sedanjega komunizma. Pod diktaturami se javni prostori praznijo, polni so le takrat, kadar jih napolnijo pristaši diktature in njihove žrtve, edinole promenade delajo izjemo. Diktature jih tolerirajo, da dajo mladini vsaj po tej poti nekaj svobode, da se izživlja.
Kjer vlada politična svoboda, stranke priznajo, da nimajo monopola na javne prostore, zato spoštujejo pravila in navade, ki izvirajo večinoma iz tradicije in le deloma iz policijskih in zakonskih predpisov. Kadar stranke prirejajo zborovanja na prostem, manifestacije, obhode, demonstracije, lahko računajo, da jih ne bo nihče motil, ako same ne ovirajo prometa. Varujejo jih tudi organi javnega miru in reda, kadar bi kdo preskočil meje dovoljenega in jih oviral pri nastopih.
Takih časov dandanes ni več, so bili. Danes že imamo pred seboj močna gibanja, ki hočejo javne prostore izrabiti za politiko nasilnih nastopov Nasilni nastopi ne poznajo nobene meje in nobenih ozirov. Začnejo se navadno z manifestacijami za upravičene zahteve, potem se pa hitro stopnjujejo. Zahteve postajajo vedno hujše in brezobzir-nejše, manifestacije se prelevijo v demonstracije, spopade s policijo, potem pa preidejo v tipične izgrede, ki jih sprem Ijajo tatvine, ropi, požigi, streljanje iz zased, uničevanje tuje javne in zasebne lastnine. Danes že tudi vemo, kdo pri nas tiči za organizacijo takih gibanj. So to vrhovi, ki yodijo znano “novo levico” in preko nje mnogoštevilne črn ske skupine, kjer se zbirajo sami skrajneži, ki majo enkrat te, enkrat druge cilje.
Znani so tudi cilji teh gibanj. Pregnati hočejo z javnih prostorov vse tekmece, polastiti se hočejo preko rabe javnih prostorov neomejenega vpliva na javnost. Pri tem ne poznajo nobene državne meje. Lep vzgled je na primer pot guvernerja Rockefellerja po Latinski Ameriki. Na Ni-xonovo željo je hotel zvedeti od ogovornih politikov Latin ske Amerike, kje jih trenutno najbolj čevelj žuli. Pa so levičarski skrajneži vpregli v vseh državah, kamor je bil Rockefeller namenjen, šolano mladino, da je vprizarjala ne navadne demenostracije, ampak divje izgrede, zvezane z nemiri in streljanjem, prelivanjem krvi itd. Levičarji so prosto hoteli pokazati Ameriki svojo moč, domačo javnost pa primerno zastrašiti. Vsaj glede Amerike so dosegli svoj cilj. Res nima smisla, da bi naše administracije pošiljale svoje zaupnike v kraje, kjer prihod zaupnika pomeni samo signal za izgrede levičarskih gibanj.
Dosegajo pa s svojimi izgredi.tudi druge cilje. Zadnje čase opažamo na primer, da hodi zmeraj manj občinstva gledat razne, praviloma nepolitične — parade. Pravijo, da so parade prišle iz mode. Seveda so. Kdo bo pa hodil nanje, ako se mora bati, da bo parade kdo motil in s tem pokvaril vso prireditev. Tako se bodo naši ameriški javni prostori od levičarskim pritiskom začeli prazniti, bodo prepuščeni levičarskim nasilnim podvigom.	j
Levičarji se že zavedajo svoje moči in dodajajo svojim
nasilnim nastopom v javnosti zmeraj nove cilje. V Berke-leyju, Calif., hočejo na primer levičarji izsiliti pravico do svojega “ljudskega parka”, če ga dobijo, bodo park kmalu spremenili v “ljudski tabor”, potem v “ljudsko trdnjavo”, ki bo postala odskočna deska za nemire v tem mestu.
Vse te misli, ki nam prihajajo v glavo, ne izvirajo iz strahu. Prišli smo nanje, ko vidimo, kako po Clevelandu zmeraj bolj izginjajo nekdanja velika izložbena okna in postajajo male luknje, pa še te so gosto zamrežene. Na vratih je vse polno varnostnih naprav, ki jih preje še poznali nismo. Ali niso to izrazita znamenja naših dni, da se spreminja namen in značaj naših javnih prostorov? Smo pa prepričani, da je to le začasen pojav.
“Triglav” v Milvraukeeju vabi na piknik
BESEDA IZ NARODA


Slovensko srečanje v Washingtonu
Paterson, N.J. — Nimam namena pisati oceno o Korotano-vem koncertu v Washingtonu, to bo storil kdo, ki se na glasbo Dolj razume kot jaz, povedal bi le, da mi je bil zelo všeč in da sem globoko užival ob njem. Bal sem se, da se bo pevcem poznala utrujenost po dolgi vožnji, pa so bili sveži in čili, da je bilo veselje jih gledati, še bolj pa poslušati. Morda ja na nje svežilno vplival tudi pogled na polno dvorano navdušenih poslušalcev.
Upam, da tudi “Šepeta pod turnom*’ ne bom prevpil, če pribijem par dejstev v zvezi z obiskom Korotancev v ameriškem glavnem mestu.
Vsi vi, ki živite v Clevelandu v strnjenih slovenskih naselbinah, se morda niti ne zavedate, kolikšne koristi imate od tega. Saj se tudi rojaki po manjših naselbinah prizadevajo za kulturno udejstvovanje, morda še z večjim trudom ko vi, pa z manjšim uspehom, ker ni dovolj sodelavcev ali ker stanujejo zelo daleč drug od drugega. Zato mi ameriškega slovenskega “podeželja” z nekako zavistjo gledamo na vas, ameriške “Ljubljančane” in željno sledimo vašim verskim in kulturnim prireditvam. Zato je Korotanov koncert v Washingtonu pritegnil toliko rojakov od daleč. Videli ste lahko, koliko nas je bilo iz New Yorka in okolice; nekateri so prišli z vso družino, pa morali še isto noč nazaj, kot Ravnikarjevi iz Brooklyna; drugi, ki sami niso mogli priti, so poslali svoje otroke s kakšnim sorodnikom, da bi slišali slovensko pesem in jo vzljubili, kot na primer, Kle-zinovi.
Največja zasluga Korotanove-ga koncerta v Washingtonu pa je, da je pritegnil in nad vse zadovoljil izredno veliko tujih poslušalcev. Washingtonski Slovenci so večinoma uradniki ali profesorji in vsak se je potrudil, da je povabil čim več svojih tovarišev in znancev, ki so slovensko petje naravnost uživali. G. Konrad Mejač, predsednik KS-KJ društva Baraga, pod čigar pokroviteljstvom se je koncert vršil, je slišal neko gospo v dvorani, ki je vsa navdušena pravila svoji tovarišici: “Do zdaj še vedela nisem, da Slovenci sploh bivajo, pa sem vsa srečna, da slišim njih krasno pesem.”
Moj sobrat g. Stanko Ceglar, SDB., ki študira na Katoliški u-niverzi, je tudi povabil na koncert dva svoja profesorja in sošolca Fathra Kellyja, ki nas je vozil. V avtu so vsi pripovedovali, kako so brskali po enciklopediji in po drugih knjigah, da bi našli kaj o Slovencih. Father Kelly se je pohvalil, da zdaj dobro loči med Slovenci in Slovaki, pa tudi med Slovenijo in Slavonijo. Vso pot je bil govor o slovenski zgodovini vse do pokol j a domobrancev. Tako je Korotanov koncert ne le priznal slovensko pesem tudi tujcem, marveč jim vzbudil zanimanje za Slovence sploh.
Skoro vse washingtonske in nevvjorške Slovence osebno poznam, pa sem v dvorani videl dva postavna fanta, ki sta navdušeno sledila zborovemu izva-Ijanju, a sta mi bila povsem neznana. Zunaj sem ju potem na-
šel v razgovoru z gospo Bevče vo. Predstavila mi ju je kot svoja učenca, ki ju uči sloven ščine na državni šoli v Washingtonu. Kar lepo konverzacijo smo imeli in nad vse sem se čudil njunemu znanju, ko nista le govorila v prostih stavkih, marveč bila kos tudi bolj zapletenim konstrukcijam.
Na poti domov sem se potem spraševal: Zakaj neki se tujci u-čijo našega jezika? Iz kakšnih čustvenih nagibov gotovo ne, saj Amerikanec ni sanjač, marveč praktičen človek, ki stvari ceni po tem, kaj mu koristijo. Če tujec vidi, da mu bo v življenju prav prišlo, ako bo znal sloven sko, kako da te koristi mnogi slovenski starši ne odkrijejo in svojih otrok ne učijo materinega jezika? Pač ne poznajo pregovora: “Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš.” Od tujcev se lahko učimo, da v Ameriki znanje slovenščine prinaša koristi.
Mogočno je donela slovenska pesem tudi v Marijinem sveti šču v nedeljo med sv. mašo. Ganila je ne samo nas, Slovence, tudi tujci so ji z zanimanjem prisluhnili. Posrečeno je bilo, da je bil glavni somaševalec g. Julij Slapšak iz Clevelanda, ki nas je v pridigi* navdušil, da smo molili ne le za svojce tukaj in v stari domovini, marveč za vse dobrotnike slovenske kapelice v Marijinem svetišču v Washingtonu, pa za pokojnega škofa dr. Rožmana, katerega desetletnico smrti bomo letos obhajali, in za pobite domobrance ter druge žrtve brezbožnega komunizma, katerih obletnice pokolja se te dni spominjamo.
Tako mogočnih litanij Matere Božje že dolgo nisem slišal, kot smo jih peli to nedeljo v Washingtonu. Saj nam na koncu kar ni dalo iti iz svetišča. Pa tista “Marija, skoz’ življenje voditi srečno znaš”! Father Slapšak je rekel, da jo je slišal tako mogočno peti samo še v baziliki Marije Velike v Rimu leta 1950 ob sklepu slovenskega svetolet-nega romanja pod vodstvom pokojnega škofa Rožmana. V baziliko smo prišli že malo pozno, ko so cerkev že izpraznjevali in luči ugašali. Mežnar se nikakor ni dal pregovoriti, da bi nam dovolil, da začnemo svojo pobožnost. Tedaj pa nekdo zakliče: “Zapojmo!” ter intonira “Lepa si, lepa si, Roža Marija”. Nihče od tujcev ni več maral iz cerkve, pridružili so se nam ter nas spremili h glavnemu oltarju. Tudi mežnar se je vdal in luči zopet prižgal. Ko mu je pa g. dr. Robič stisnil v roko italijanski tisočak, je prižgal še vse žaromete, da je cerkev kar žarela. Opravili smo svojo pobožnost in jo zaključili z “Marija skoz’ življenje. ..”, ki je donela kot to nedeljo v Washingtonu.
Hvala vam, Korotanci, za prijetni obisk, pa na veselo svidenje, če Bog da, prihodnje leto ob blagoslovitvi kapelice na čast Mariji Pomagaj z Brezij, takrat, če le mogoče, v družbi “Mladih harmonikarjev” skupine “Kres”!
MILWAUKEE, Wis. — V Triglavskem parku je vse v zelenju. Vse je počiščeno in trava pokošena . Vse se pripravlja za prvi piknik, ki bo letos 15. junija, torej sredi najlepšega meseca v letu.
Vsako leto radi prihajajo naši arijatelji tja, da se s svojimi znanci povesele in oddahnejo od dnevnih skrbi in dela. Zanimivo je to, da je v parku vedno kaj novega; lani elektrika, letos pa vodovod. Lahko se bo vsak napil čiste vode, katero črpa motorna črpalka prav iz globine zemlje. Seveda bo tam ta dan na razpolago tudi hladno milwau-ško pivo in pa triglavsko vino, za mladino pa vseh vrst sode. Za kosilo še niso izdali jedilnika, vem pa, da ga bodo pripravili najboljši kuharji in kuharice za zelo zmerno ceno. Vse kaže, da bo postrežba, kakor treba.
Za ostalo razvedrilo bo na razpolago velik travnik za žogo, igrišče za odbojko, vožnja po jezeru s čolnom, kopanje in plezanje po drevesih ter še dosti drugega razvedrila. Končno sem pri naštevanju pozabil omeniti, da sta tam tudi dve lepo urejeni balicarski igrišči za vnete ba-lincarje in kapelica svetih bratov Cirila in Metoda, katerima se lahko priporočimo v potrebah. Tudi godba bo naročena; to pa samo za tiste, ki radi ple šejo. Mislim, da nisem ničesar pozabil omeniti, če pa sem, me pa na pikniku primite za ušesa Vas pozdravlja Triglavan
1 izrazito rudarsko mesto. Še pred desetimi leti je tu obratovalo 7 zlatih rudnikov, danes delata samo še dva in en odprt železni rudnik. V mestu samem pa odpirajo vsakovrstne šole in Kirkland se naglo spreminja v pravo študentovsko mesto.
Z Ameriško Domovino sem v vsem popolnoma z a d o v oljen. Ona mi je najboljša vez z našo slovensko skupnostjo. Želim, da bi še dolgo obstojala ter nam pomagala ohranjati našo slovensko zavest!
Naj lepši pozdrav uredništvu in upravi lista, kakor tudi vsem naročnikom in bralcem Ameriške Domovine.
Albin Balkovec
Znamka o škofu Baragi
CLEVELAND, O.
Preč
kratkim je Maks Simončič Ameriški Domovini omenil, da je v našem glavnem poštnem u-radu v Washingtonu prošnja, da bi se izdala znamka, ki bi proslavila 100-letnico smrti škofa Barage. Rad bi pripomnil, da je to izvrstna ideja in da je “precedent” za to bil dan ,že s tem, da je bila že izdana spominska znamka za Father Marquetta, Torej ne bi bilo zaprek, češ to je verska ali katoliška zadeva. O tem piše Our Sunday Visitor 1. junija 1969 v članku, ki ga je napisal Charles Gabel v zvezi s cerkvijo, Jci bo skorajda končana v Sault Ste. Marie v čast severnoameriškim mučencem, kot so bili jezuit Isaac Jogues, misijonski zdravnik Rene Goupil in še šest drugih. Vsi so delovali med Indijanci. Omenjeni katoliški časopis se dobi ali v cerkvah ali pa direktno, če se piše v Huntington, Indiana 46750.
Da stvar ne bi zaostala, se pri-priporoča, da bi kdor koli more, pisal svojim, pa tudi trem slovenskim zveznim poslancem, kot tudi na glavni poštni urad in na Belo hišo. Dobro bi bilo tudi, če bi slovenske radij o postaje po raznih krajih to omenile.	Stanko Meršol
St. Catharines, Oni. — Cenjeno uredništvo! Hvala za obvestilo. Prilagam ček za enoletno naročnino. Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni, ker nam prinaša mnogo novic iz starega kraja, dopise rojakov po naselbinah in vse druge važne novice iz ostalega sveta.
Listu želim mnogo uspeha še vnaprej in Vas naj lepše pozdravljam! Joseph Petrič *
El Cerrito, Calif. — Spoštovana uprava! Prilagam Vam celoletno naročnino v znesku $16 v upanju, da prejmete pošiljko pravočasno. Kot vsa leta ostanem tudi v bodoče stalni naročnik tega Vašega tako potrebnega in zanimivega dnevnika.
Želeč Vam veliko uspeha Vas naj lepše pozdravlja
Tone Ravnik in družina
*
Chicago, 111. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $16 za enoletno naročnino. Ameriška Domovina prihaja redno na naš dom.
Vas iskreno pozdravljam!
Antonia Denša
Oakland Park, Fla. — Cenjeno uredništvo! Prejela sem Vaše obvestilo, da bo moja naročnina kmalu potekla.
Tukaj Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in se Vam obenem zahvaljujem za redno pošiljanje. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna. Iz nje izvem, kako se imate v Clevelandu, kjer sem živela 58 let. List bi zelo pogrešala in zato Vam želim veliko naročnikov, da boste list lahko izdajali. Tukaj ne poznam nobenega Slovenca, da bi mu list lahko priporočila. .
Lepo pozdravljam moje clevelandske prijatelje in znance, katere zelo pogrešam. Prav lepe pozdrave pa tudi vsem pri Ameriški Domovini. Vaša vdana Frances Marolt
IZ NAŠIH VRŠI
Astoria, N.Y. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošiljam polletno naročnino. Z listom sem zadovoljen in Vam želim veliko uspeha. Vse najlepše pozdravljam!	Vincent Ovca
♦
Kirkland Lake, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vaše pismo, da mi poteče naročnina na Ameriško Domovino. Zato Vam priloženo pošiljam denarno nakaznico za celo leto.
Mi tukaj na kanadskem Severu smo dobili pomlad šele v drugi polovici maja. Naša, nekdaj in f olklornejmočna slovenska skupnost se I manjša, mlajši so odšli za bolj-
zares
Rev. dr. Fr. Blatnik,
SDB.'šibi zaslužkom na jug Kanade, stari pa umirajo. Če bo šlo tako naprej, se čez deset let v Kirk-landu ne bo vedelo, da so tod
Uživalci mleka
CHICAGO, 111. — V Združenih državah porabimo letno pre- živeli Slovenci, ko 100 bilijonov funtov mleka. ^ Kirkland Lake
Srenja bo piknikovala
New York, N. Y. — Težko je človeku živati z mešanimi občutki. Ne bi rekel, da jaz živim v takem duševnem stanju. Ne, jaz kot osebnost, kot človek posameznik ne poznam razdvojenosti. Ta se mi pojavi samo kadar se ves predam v srenjo in pormslim, da sem že marsikatero besedo povedal, misleč, da jo budim, da jo spravljam k prebujenju in zavesti ter čutnosti.
Ob takih trenutkih na nastane razklanost, ker v premišljevanju in pregledovanju stanja nisem v sklepanju nikdar čisto gotov, kje naša njujorška slovenska srenja stoji. Včasih dobim vtis, da je živejša — kot je bila na primer pred 4 leti; včasih pa me zagrabi mučen, vtis, da smo tam, kjer smo bili.
Kadar me takšna mučnost grabi,,se zmeraj vprašam: ali je vredno tolikšne pisarije za srenjo o srenji, ki mi v duhu zmeraj razmika njujorške meje, ko se življenje ne zgane kot bi želel in kakršnega včasih že nosim v svojem občutju!
Meni je bilo ob rojstvu sojeno, da se moram reševati z rešil-| nimi bilkami. Osebno imam tr-je bilo nekoč dne oprijeme. Ti prijemi vejajo
za mene. In da za srenjo še pisem in vlečem za vrv zvona sv. Cirila, pa mi pomaga slovenski pregovor:	Človeku se enkrat
pove, v mlinu pa trikrat!
In zares naša njujorška slovenska srenja — kakor sleherna v tujem svetu, in celo narod na Slovenskem, ker je majhen — je danes v ogromnem in strašno ropotajočem mlinu, ki melje in trga. Ne bi hotel iti dalje v opisovanju tega mlina. Vsakdo si lahko predstavlja njegovo ogromnost in njegov šunder in ropoc ter njegovo mlenje.
Ko se sam vanj zazrem :n poglobim, potem se zavem, da moram srenji marsikaj povedati ne Samo enkrat, niti ne samo trikrat, kot pravi slovenski rek, ampak v še močnejši pcstopici. Zdaj je treba povedati desetkrat, stokrac, tisočkrat in morda bo treba nekatere stvari dopovedovati deset tisočkrat, da se oodo slišale.
Glas enega samega klicarja je in bo prešibak. Njemu se mora pridružiti drugi, tretji. Biti nas mora deset, sto, tisoč, deset tisoč. Cel rjiilijon in še več nas mora biti... Potem pa naj mlin ; ropoče, kolikor hoče, potem naj mlin melje, kakor ga je volja. Zrno bo odporno ostalo in takrat eomo lahko s pesnikom vred mirno rekli: ‘pleva, kaj nam mar!’
Kajti z mnogimi klicarji obstala bo naša njujorška slovenska srenja. Obstala bo kleve-iandska, čikaška, torontska, buo-nosajerska, sidnejska in tudi ^ašingtonska ... Obstal bo naš narod...
Klicarji so bili zmeraj preganjalci noči in teme. Klicarji so zmeraj idealisti. In o teh je nedavno ameriški predsednik Nix-on aejal tole: “Črnogledneži ne gracte družbe. Idealisti so tisti, ki so nje graditelji!” Idealisti so ohranjevalci naših narodnih srenj po svetu, idealisti sc bili osveščevalci našega naroda v preteklosti, idealisti so in bodo tisti, ki bodo pripomogli, da bo naš narod spet zadihal v pravi svobodi s svojimi najbližnjimi brati, idealisti bodo najtrdnejše zrno naše skupnosti in našega naroda in le-ti bodo njega ohranjevalci.
V	skromnosti bi rad vsaj malo pri tem ohranjevanju sodeloval, in vprav zato pišem ter kličem, kličem in ponavljam, samo da bi se slišalo v ropotu in šundru stop in koles ogromnega mlina modernega časa, ki stiska dušo m jo preganja.
V	New Yorku smo zdaj srečni, ko nam “Fantje z Osme” pojo in nas v skupnost kličejo. Dne 24. maja so prišli v naš Ridgewood / namenom, da bi Kočevsko obiskali, pa so spoznali, da so prišli na Slovensko! Uspeh je bil lep. In Bog daj, da bi naši fantje držah. Izgleda, da bodo, in še nekaj glasov je treba pritegniti, ker pevovodja Dr. Franjo Delak ima voljo vztrajati.
Jutri, -8. junija, gredo naši fantje spet v Bridgeport. S pet' jem vnašajo v srenjo našo življenje in upam, da se bodo v krog zbrali tudi v soboto 21. ju' nija v Wildwood State Parka na Long Islandu, kjer bo naša njujorška srenja letos prvič pik' nikovala.
Avtobus bo peljal tja od Baš pogrebne Žale v Ridgewoodu za vse, ki nimajo svojega avtoma' bila. Pokličite farovž OR 4-3442 ali pa k Jožetu Škrabetu VA i' 5271. Upam, da bom tam ^vide1 vse “Ančke”, “Jožete” in “Ma' ričke”. Upam, da bom tam sre' čal Louis-a Rupnika in vse njc' gove, ker lani je dal tako možata besedo na drugi strani tega dal' gega otoka. Upam; da se b o h1 tamkaj srečal z Jocom Žagat' jem, in da bo tja sklical članc sv. Jožefa za odprti sestanek T0 samo njegovega društva, a.mp3^ vse njujorške slovenske srenje’
Torej: nasvidenje v Wildwa0 State Parku v soboto 21 junib' 1969! Koliko sem vas iz teg‘! ropotajočega mlina skli.:al v na rodno skupnost, mi boste s svaj0 navzočnostjo izpričali. In pota,ri bom pa še klical...
Tone Osovnik
XMSKISKA DOMOvINS,
HANADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
“Za najbolj odrešilno revolucijo’’
II. del
razgovora s slov. duhovnikom iz Čile
Svojivi faranom, sobratom in nadrejenim gotovo kdaj govoriš o Sloveniji in jim pokažeš kako
rovali življenje v borbi in v mu-čeništvu za politično in versko svobodo svojega naroda. Spominska proslava je bila v soboto, 31. maja — na praznik Kraljice zemlje in nebes. Z molitvijo pri sv. maši so se jim zahvalili za dar mučeništva, ki je bil darovan za slovenske rodove bodočnosti, da bi živeli, živeli svo-
sliko naših lepot. Kaj se Ti ne'bodno’ da bi ustvarjali v svobo-
zdi, da ima slovenska politična emigracija iz leta 1945 velike zasluge, da je danes Slovenija znana širom sveta?
“V naši fari Curacautinu je
di, ki jo jim je dal Stvarnik.
Sv. maša je bila darovana v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo; maševal je kaplan, g. Ivan Jan CM. Cerkev, ki so jo zgradili tisti, ki so ušli muče
ljudem precej dobro poznana niški smrti v Tehar j ih, Št. Vidu, Slovenija. Na neštetih predava-, škof ji Loki in v Kočevskem Konjih, govorih in skioptičnih sli-^gU) je kna samo do polovice polkah ter na konferencah §mo se-,na 2 evangeljskimi besedami se znanih naše ljudstvo z našo dra-jg marsikdo spraševal:	“Kaj ni
go domovino, posredujoč jim vselilo več rešenih, kje pa je drugih devet?”
Po sveti maši je bila v dvorani spominska, svečanost. V pobožni
pa niso vštete hranilne vloge, ki ) to zavarovalnino zaslužile.
Predsednik
Pravice katoliških šol
Ontario Separate School Trustees’ Association je pretekle dni poslala prvemu ministru ontarijske vlade g. J. Robartsu, njegovemu ministru za vzgojo G. Davisu in članom ontarijskega parlamenta posebno pismo, v katerem zahteva za kato-iške šole od otroškega vrtca pa do 13. razreda enake pravice, iot jih imajo javne šole.
Sedaj je pa na katoliških starših, da te zahteve širijo v javnosti, da delajo javno mnenje, da vplivajo na svoje politične predstavnike, da bi napori katoliških
dobro in lepo, ki ga smo sami bili deležni od nje v naši mladosti.
Čile se po svoji naravni lepoti tihoti ji je prisostvovalo lepo
—na jugu —, kjer so jezera, reke in gozdovi, polja in planine,
število bivših borcev in njihovih družin. Na odru so Hinko,
zelo približuje Sloveniji. Tudi Franc, Janezek, Lojze in Anica •ljudstvo je prijazno in radodar- v nevezani besedi prikazali no. Včasih se nam zdi, kot da bi zgodbo krvave revolucije, ki so se nahajali na kakšni slovenski j0 narodu, katerega so okupirali fari. Kar manjka, so slovenske tujci — nacisti in fašisti — na-narodne noše, potrkavanje in'prtili komunisti. Iz ozadja te potica, kar še posebej občutimo krvave zgodbe je vstajala pe-ob b o ž i č n i h in velikonočnih sem-koračnica, ki je vodila do-praznikih.”	| mobranske bataljone v zmago-
Kako si se počutil med Slo- siavne borbe z rdečimi revoluci-venci v velikem Torontu? Ijonarji.
“Med rojaki v Torontu sem se| Slavnostni govornik večera je počutil izredno dobro, Res je, da g Qtmar Mauser, ki je v minimum med njimi veliko po- sefno globokem in občuteno po-znancev, vendar sem čutil nji- danem govoru povedal in na-hovo prijaznost in lazumevanje^ vzo^jm podaril v razmišljanje: za slovenskega duhovnika. Kar!Duh je bil, ki je vodil v borbe sem imel osebnega stika s posa- vag^e stražarje, domobrance in mezniki, me je očarala n,iih°va j četnike; duh je dajal moči vsem ljubeznivost in dobrota. Bila so| Vrnjenim iz Vetrinja, da so v prava doživetja, ko sem se sešel mučeništvu vztrajali; duh je bil, s prijatelji po 28 letih ločitve. zaracii katerega so med vojno
v
Veselim se, da precejšen del ro-^ padatt talci in umirali jetniki jakov vrši svoje verske dolžno- nemških taboriščih smrti, na sti. Kako naj bi kaj takega videl j jn drugod. In ta duh more V Južni Ameriki! Judi otroci še jn mora družiti tudi preostale
žive, ker borba še ni končana
precej dobro govorijo slovensko.1
Vsa čast njihovim staršem. Če je pa kaj razlik v družabnem pomenu, upam da so rojaki toliko zreli, da jih ne stavijo v o-prek z edinostjo v veri in slovenstvu, ki nas morata bolj kot kdaj družiti, da ne utonemo v buržuaziji in pohlepu po materiji, kot jo kaže okolje.
H koncu bi še tole pripomnil za moje drage rojake širom Kanade: Bodite trdni v veri, ki ste jo prejeli od doma! Naj vas ne hipnotizirajo ne žep, ne želodec, in ne seks! Vse to je relativno in zato ima svoj konec. Človek pa teži za neskončnim, za absolutnim, ki je samo Bog. Ko se bo človeštvo naveličalo Relativnega, bo iskalo Absolutnega! In tega nam daje naša vera. V uri, ko se zdi, da se vse maje — tudi v Cerkvi — zahvaljujem Boga, da sem Njegov duhovnik! Ponosni na slovensko in versko kulturo, slovenski duhovniki delamo po širnem svetu za tisto “revolucijo”, ki je največja in najbolj odrešilna, in ki se nahaja za vse čase v Kristusu in njegovem evangeliju!”
Andrej Pogačar
Spominsko proslavo je pripravilo Društvo SPB skupaj s Taborom.	Por.
Čas beži
Ko smo ustanavljali Hranilnico in Posojilnico slovenskih župnij v Torontu, so bili ustanovni člani stari okoli 40 let; eni seveda tudi precej manj, drugi malo manj, tretji pa tudi malo več. Kdo je tedaj mislil na živ-1 jensko zavarovanje? V vseh je bilo polno podjetnosti, pred vse-1 mi pa toliko dela in načrtov. Vsakemu se je mudilo, da bi nadomestil leta izgubljena v revoluciji in taboriščih.
Čas pa beži. Leta tistih, ki so bili ustanovni člani, lezejo že čez 50, se bližajo 60. Zivljensko zavarovanje dobiva večji pomen. Naj bi vsakdo, ki je član in tudi tisti, ki hoče postati, ne pozabil, da je vsak dolar naložen na hranilnih vlogah (Shares) zavarovan za dolar in to do $2000. To je najcenejše življensko zavarovanje, ki prav nič ne stane, glavno je, da je denar naložen še pred 55. letom starosti. Za primer smrti, ki je nihče nikomur ne želi, je lahko pri roki $4000. Kdor še ni na to mislil, naj bi temu posvetil nekaj minut in se odločil.
Spomin in zahvala slovenskim narodnim
In verskim mučencem
Bivši slovenski protikomunistični borci spomnili vseh, svetovno vojno in revolucijo da- take zavarovalnine.
Hranilnica in Posojilnica slo-v Torontu so se' venskih župnij je do sedaj že iz ki so med drugo plačala svojim članom $30,000
V tej vsoti
POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE
VSAKO SOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO ODDAJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CENTRAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE IN ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na
CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue
Toronto 2B, Canala Telefon: 924-5370
verskih in političnih predstavnikov dosegli popolen uspeh.
(Iz Oznanil.)
X. slovenski dan
Zadnja nedelja v mesecu juliju bo zopet slovenski narodni dan, ko se bomo na slovenski zemlji našega letovišča zbrali, da obnovimo poznanstvo, utrdimo prijateljstvo in vsaj en dan posvetimo s 1 o v e n ski zavesti. Prešteli bomo vrste tistih, ki “jih zvestoba še veže na slovensko domovino, in tistih, ki ne morejo prenehati biti njeni sinovi”.
Prihranimo zadnjo nedeljo v juliju za udeležbo na X. SLOVENSKEM DNEVU!
Prireditelji
“Kaši mrtvi žive, ker duh nikoli ne umrje”
(Govor g. Otmarja Mauserja na spominski proslavi v Torontu.)
Leta prinašajo in odnašajo dogodke, puščajo spomine, ki s časom tudi dobivajo svojo novo o-Dliko in globino, katero ob dogodkih, preživetih v pretekosti, nismo tako jasno pojmovali, kot jo morda danes.
Vsako leto ob tem času se spominjamo tistih naših slovenskih ljudi, ki so v množicah zapuščali ta svet v letih vojne in revolucije, ko je smrt kosila brez usmiljenja po naši zemlji, tako da je postala vsakdanja znanka in pojava po slovenskih vaseh in mestih. Pod njeno koso so padali talci, umirali so ljudje po ječah, izsušeni do kosti umirali v koncentracijskih taboriščih, v mukah umirali pod noži in kroglami komunistov, vrnjeni in poklani celo potem, ko je 0-stali svet odložil orožje in zadihal v novo našli mir ter pričel kovati načrte za nove, lepše čase.
Ob spominu na te naše ljujdi vsako leto znova mislimo, kaj naj bi povedali, kar še nismo; kaj naj bi k premišljevanju o teh naših mučencih še dodali, cer še manjka. Marsikomu se zdi — in nekateri to že kar javno govore — da je prišel čas, ko je treba vse pozabiti in iti naprej skozi življenje s preprosto filozofijo, da časa pač ni moči ustaviti in da se stvari ne dajo spreminjati. Bilo je, strašno je Dilo, toda minilo je in veter dolgih let je počasi nanesel pesek čez vse, kakor čez karavano, ki se je zgubila in omagala v puščavi.
Režim doma in njegovi podporniki in somišljeniki v svetu so znali čas zadnjih dvajset let bolje izrabiti za širjenje svojih laži, kot smo ga mi za izpričeva-nje resnice. Brezbrižnost, katere je veliko v današnjem svetu, se počasi polašča tudi nas. Že v samem početku nismo znali takoj dvigniti na svoj prapor tistega, kar je bilo v mrtvih najgloblje in najmočnejše — namreč duha. Dolga leta smo se zgubljali v o-pisovanju in prikazovanju bojev, namesto da bi iz mrtvih dvigali tisto, kar preživi čas, kar more pojiti z močjo nas in morda še rodove za nami. Ostali smo
tranjo uro, da jih kamion odpelje nekam v gramozno jamo, kjer jim bo salva iz pušk končala življenje. V svoj^ delovanje nismo znali vključiti vsega trpljenja slovenskega človeka; celo trpljenje samo smo delili v višji in nižji razred. In vendar — mar ni imela smrt vaškega stražarja, domobranca, četnika, talca, človeka v Mauthausnu ali na Rabu isti cilj in isto ceno pred Bogom? Kaj niso vsi ti ljudje želeli svobodo za svoj narod in kot otroci božji hrepeneli po miru?
Ob tej misli se ustavimo nocoj. Razširimo jo in poglejmo tja, kjer je človek najmočnejši; tja, kjer so vsi temelji tega, kar bi radi zgradili. Čas je, da pogledamo duha, da na njem pričnemo zidati. Ne na pesku, ne na človeški slavi, ne na mnenjih, ki se spreminjajo z vsakim novim dnem, temveč na moči duha gradimo, če hočemo uspešno kljubovati varljivim nakanam modernega komunizma in vztrajati v boju, ki so ga naši mrtvi bojevali z vsem svojim prepričanjem duše in srca. Samo na ta način bomo našli pot iz kroga, v katerem smo ujeti, našli pot drug do drugega, ter do teh naših mrtvih, katerim vsako leto posvečamo to našo spominsko prireditev.
Mislim, da bi bile najboljše duhovne vaje za nas vse, če gremo v duhu mimo kraških jam in pozabljenih grobišč, kjer so ti naši ljudje našli svoje zadnje počivališče. Če bi danes odkopali ta grobišča, bi morda našli še nekaj kosti, kako svetinjico^ jagode rožnega venca ali druge drobne spominke, ki so jih ubiti imeli ob zadnji uri s seboj. Tako malo telesnega ostane za človekom. In vendar je vsa zem Ija, po kateri hodimo, presijana s skrivnostno lučjo teh v zemljo položenih, katero nihče ne more pregnati ali uničiti in jo niso mogli pregnati in uničiti doma tisti, ki poskušajo z vso surovostjo že toliko let. Duh sije, prepaja, cveti iz vsake pedi slovenske zemlje in proti njemu je doma brez moči še taka sila. Kako naj streljajo v duha, kako naj streljajo v luč, če pa je raz-ujeti v krog žalosti, zdaj že bolj peta kakor zarja čez celo nebo?
prhnjenih kosti; boje se duha, boje se njegove veličine, boje se njegove večnosti.
Mi tako malokdaj mislimo na to osnovo, na to največje in najmočnejše, kar je bilo v naših mrtvih in je tudi v nas. Prav zaradi tega se mi zdi, da so se ti naši spominski dnevi v preteklosti preveč zgubljali v žalosti in bridkih spominih. Saj je prav, da slavimo njih junaštva; prav je, da se spominjamo njih trpljenja in njih zadnje ure. Toda to ni dovolj ne za današnji čas, še manj za bodočnost. Slaviti moramo v prvi vrsti njih duha, zakaj ta sega iz preteklosti v sedanjost in v bodočnost in ob njem vsi mi lahko ponovno prižgemo vsak svojo luč. Slaviti mrtve pa moramo iz prepričanja in ne zato, ker se nam zdi, da tradicija tako zahteva. Zato moramo na vsakoletnih spominskih dnevih duh postavljati vselej na prvo mesto. Duh tega, ki je padel v gramozni jami; duh tega, katerega truplo so zagrebli na Rabu, duh tega, katerega telo je bilo sežgano v koncentracijskem taborišču, duh tistih, ki so padli v borbi in duh tistih, ki so goli padali v množične grobove. Vsi so kakor goreči jeziki nad slovensko zemljo. Govore brez besed in njihovega nemega govorjenja nihče ne more ustaviti. Mi smo poklicani, da govorimo z njimi, z jezikom duha, ki druži vse, ki verujejo v resnico, pravico in dobroto po vsem svetu.
Danes druga ljudstva hodijo našo trnjevo pot. Umirajo nasilne smrti pod noži in kroglami komunističnih totalitarcev in legajo v zemljo kot so svoj čas naši ljudje, ter tako množijo vrste nemih prič komunističnih zlodej štev.
Za nas pa je'Važno, da nam o-stane vselej sveža le ena misel: Duh je zmagoslavje, duh je veselje, duh je življenje. Naši mrtvi žive, ker duh nikoli ne u mre. Mrtvi so samo tisti, ki v duha ne verujejo.
V duhu je torej naša zmaga in zmaga tistih, kateri so tako nesebično darovali svoja življenja domovini na oltar in katerih se spominjamo nocojšnji večer. Naj bi ob spominu nanje tudi mi okrepili svojega duha za sedanje in bodoče čase, kajti le z močnim duhom bomo zmožni vztrajati v boju za ideale, za katere so bili naši mrtvi pripravljeni umreti.
to vse; čez devet dni za prvencem zroji še drugič in čez tri dni še tretjič in panj ostane skoraj prazen in se zelo težko in počasi opomore do tolike obljudeno-
v krogu brezbrižnosti, in pozabili smo, da je samo duh tisti, ki je vsem tem, ki jih danes ni več,
Tako lahko je zasuti mrtvo telo, tako lahko je pustiti prhneti kosti. Toda kaj jim pomaga vse to?
dajal pogum, zaupanje, voljo in!Kaj pomaga krvniku, če misli
nazadnje moč, da so prestopili prag med časom in večnostjo. Če o naših mrtvih vemo povedati le to, da so se v bojih junaško borili in to, kar je bilo na
da je tisti, ki ga je ubil, res mrtev in da se je v zemlji stopil v prst, če pa ve, da je za njim ostalo tisto, ki se je ob smrtni uri sprostilo in krvnik ni mogel
njih zunanjega, pa malo o tem,I usmrtiti? Kaj mu pomaga, vpra-kar je te ljudi dejansko delalo^am? Kakor Damoklejev meč velike, potem bomo težko našli visi duh mrtvega nad njim in v pot iz kroga, v katerem smo uje-j strašni stiski ostane krvniku sati. Pri tem smo celo nekam po-imo še beganje. Ti, prav ti,- ki zabili, da so naši mrtvi člani tu-(trdijo, da ne priznavajo duše in di tisti neznani Slovenci, ki so njene neumrljivosti, je še nikoli nekje v samotnih celicah, brez | boli niso priznavali kakor v tem človeka, čakali na zgodnjo ju-| svojem beganju. Saj se ne boje
Na veselioo v Hamilton!
HAMILTON, Ont. — V Hamiltonu bomo imeli letos zopet veselico za praznik očetov. V planu imamo okusno večerjo, pecivo bo podarjeno. Za več vrst pijače je tudi poskrbljeno. Igrali nam bodo godci iz Toronta pod vodstvom g. Lebarja.
Veselica bo 14. junija v slovenski dvorani sv. Gregorija Velikega na 20. cesti. Začetek ob 8h! Cena vstopnine in večerje je skupno 3 dolarje. Vsak je vljudno povabljen od članic KZL.
Na svidenje!
Za odbor: M. V.
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
LXXX
Pri Žnidaršičih je bilo treba bolj paziti, da niso rojili, ker se je s tem preveč izpraznil in je imel premalo delavk, da bi nosile med v zgoraj nastavljeno medišče in tako je ostajalo me-dišče prazno. Da se mu prepreči rojenje, je treba večkrat pregle dati satovje v vališču, da se mu potrgajo nastavki za matice. Pri močno obljudenih Žnidaršičih,, je to treba pogosto storiti, ker drugače se lahko zgodi, da zamudiš in panj se z rojem izprazni za kako polovico ali še več; pa ni
sti, da bi začele nositi zopet med v medišče. Za tisto leto je gotovo panj uničen, kar je precejšnja škoda za čebelarja. Pa še ena nesreča se lahko zgodi. Mlada matica, ki jo čebele potrdijo za bodočo kraljico, mora v nekaj dneh ven iz panja na oplemeni-tev. Večkrat se zgodi, da jo ni nazaj, bodisi, da jo ujame sršen za svoj “lanč” ali jo pa napadejo čebele od oplemenjene matice.
V tem je nekaj posebno čudnega. Čebele od prvega roja, ki ima matico oplemenjeno že od prejšnjega leta in čebele od drugega ali tretjega roja takoj napadejo matico nasprotnega roja in jo usmrte. To se pravi: čebele prvega roja z oplojeno matico takoj uničijo neoplojeno matico in prav tako postopajo čebele od neoplojene matice z oplojeno, če pridejo do nje. In če je ni nazaj, je panj uničen.. To takoj opazijo sosedne čebelne družine, napadejo osiroteli panj in ga do golega oberejo, čebele pa pomore. Pri čebelah je marsikaj čudovitega. A “zakon narave je tak”.
Tako je v tistih letih vse lepo potekalo; zemlja je rodila, čebele so prinašale med, sadje je vsako leto več obrodilo, družina se je skoro vsako leto pomnožila za enega člana, tako, da nas je nastalo v družini 12 in če prište-jem še fanta uslužbenca, ki nam je bil v pomoč pri raznih delih, so morali biti že res kar veliki lonci in sklede, da je bilo vse nasičeno. Pa se je vmes vrinilo tudi kaj slabega. Žena je že dalj časa bolehala za želodčno rano. Včasih je držala dijeto, včasih pa tudi ne in tako se je dogodilo, da je rana prodrla skozi steno želodca in se je tekočina razlila v trebušno votlino. “Počil ji je želodec.” Strašne bolečine so nastale. Takoj mi je bilo jasno, da je nekaj nevarnega. Skočil sem po kolo, pa pognal proti Dobrovi k zdravniku dr. Pucu. Povedal sem mu, kako žena trpi in da je to kar hipoma nastalo. In ker jo je on zdravil in vedel z rano na želodcu, je takoj sumil, da je rana steno predfla. Takoj je vzel kovček z inštrumenti, pohitel v garažo, položil v avto pripravo za zasilno ležišče, me pozval naj prisedem in že sva jo drsela proti nam. Žena je ležala v hudih krčih. Hitro sva jo naložila na avto na pripravljeno ležišče in že smo bili na poti proti Ljubljani. Po poti me je vprašal zdravnik, kam naj jo zapelje? Dejal sem mu, da on bolje ve, kjer bo hitrejša in boljša postrežba in tja naj jo zapelje. Povedal mi je, da bo najboljše kar v Marijanišču. Kar tja z njo, sem dejal. Ko smo dospeli tja, so jo po kratkem pregledu takoj zapeljali v operacijsko sobo; za njo pa operater kirurg dr. Blumaver, dr. Puc in še en pomočnik operater. Ime sem pozabil. Seveda tudi dve sestri usmiljenki, da sta stregli zdravnikom pri operaciji.
Jaz sem pa odšel v marijani-ško kapelo in neznansko lepo molil in prosil pomoči od Zgoraj, da bi operacija dobro uspela ter da bi žena kmalu ozdravela. Mislil sem, da bo to trajalo neznansko dolgo. Pa ni bilo tako. Vsa reč se mi je zdela kratka. V kapelo je stopila sestra iz operacijske sobe in mi povedala, da je operacija končana ter da je dobro uspela in da je žena iz nevarnosti. Hvala Tebi, Bog, sem zaklical in odšel za sestro v sobo, kjer je že ležala žena. Počakala sva z dr. Pucem, da se
nika odšla na ponovno operacijo v deželno bolnico, kjer jo je vzel pod nož zopet dr. Blumaver in ji izrezal 70% želodca. Trinajsti dan po operaciji so jo že odpu-
stili domov brez kake dijete, pač pa z naročilom, naj vsak dan spije en četrt litra cvička. To pa zato, ker ji bo sedaj primanjkovalo kisline. Prej ji je bilo vedno priporočano mleko in mlečne jedi, kar je blažilo kislino, sedaj po operaciji pa ravno nasprotno. Cviček, ker ima v sebi dovolj kisline, dočim ji je bilo mleko odsvetovano in v resnici se hi dobro počutila po njem. Prav škodovalo ji je. Še sedaj po tolikih letih nima pravega navdušenja za mleko. Pač ji pa kaka čaša vina kar dobro dene. Le škoda, da Kanada ne prideluje kakega dobrega vina. Če bi se dobil kak dober cviček iz Gadove peči, bi ga midva z ženo kar vsak dan malo pokušala . .. Saj pravijo, da starejšim ljudem in kostem — starejšim — ne še starim, dobro naredi kaka čaša dobrega vina. To pravijo stari ljudje in mi “maljši” jim smemo verjeti. Ker se tega ne vpo-števa, ker se v vsem zametuje — duh, modrost in izkušenost starih ljudi, zato pa je danes tako strahovito zmešan svet. .. Kaj pravite, kdaj se bo povrnil v vsaj nekoliko bolj mirno in normalno stanje? Ali se bo? (Dalje sledi)
Nemiri ob potovanjih Rockefellerja za Belo hišo iznenadenje?
WASHINGTON, D.C. — Izgredi in demonstracije po državah Latinske Amerike ob priložnosti obiskov guv. N. A. Rockefellerja so po vesteh iz Bele hiše za to pravo iznenadenje. Idejo za to pot naj bi bil dal glavni tajnik Organizacije ameriških držav Galo Plaza, ki bi moral razpoloženje v Latinski Ameriki, kjer je sam doma, poznati.
CLEVELAND 07 Delo za moške & ženske
DELO DOBI
moški ali ženska z majhnim znanjem fotografije. Izučimo v barvastih posnetkih.
IIALIK COLOR LAB.
15615 St. Clair PO 1 4000
(115)
Ženske dobijo delo
Dental Assistant
Personable, some typing and bookkeeping experience. Preferably a resident from St. Clair— Addison Road area for your own convenience. 31 hour v/eek, oft Wednesdays, half day Saturday, paid holidays. Will train. Call 391-5300 fo” interview. (x)
MALI OGLASI
Naprodaj
Štiristanovanjska hiša v dobrem stanju na E. 73 St, severno od St Clair Ave. Kličite 431-6798 pred 2. uro.
____	s	(X)
Prodam
Deset akrov zemlje, 3V2 akra grozdja v Madison, Ohio. Kličite 431-6798 pred 2. uro.
(x)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ah. prodati vašo hišo, lot, prazn;
] zemljo ali farmo, kličite na.v Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.xj
V najem
je žena malo predramila od nar-ioddan™ sPalno sobo moškemu
koze, nato se pa oba srečna odpeljala domov. Pred odhodom sem se še vsem ki so imeli o-pravka v operacijski sobi, lepo zahvalil, priporočil sestram ženo v varstvo, zapustil Marijanišče in se vsedel v avto. če se ne motim, smo ženo deseti dan po operaciji že pripeljali domov. Kasneje je na prigovarjanje zdrav-
na 1027 E. 61 St. garaža. Oglasite se osebno od 5. do 7. oop. ali kličite EN 1-8997.	"	(116)
Soba in hrana
Vzamem na stanovanje, hrano in drugo oskrbo starejšega moškega, tudi penzionista, v lepem kraju vzhodno od Cleveland. Kličite 942-2059.
(10,13,17,20,24,27 jun)
AMERIŠKA DOMO TINA,
JANEZ JALEN:
VOZARJI
In je z nekako togoto poprijela rdečo nogavico med stisnjena kolena, začela razdirati in navijati volno v klobčič.
“Nič. Črne nogavice si spletem. Pa tudi, če mi rečejo, da sem bila njegova—”
Besede niti po tihem ni utegnila več izreči. Skozi vso grozo zapuščene tihote — niti tega bi ne vedela povedati, kdaj je vrata odprl — je stopil pred njo s prvo senco starosti ovenčan, lep in razumnega obraza mož. Zastrmel se je, razprostrl roke in spregovoril: “O ti moj ljubi angelček! Si res ti?” Lenka je gledala tujca in ni vedela kaj reči. Vinjen ni bil. Morebiti se pa revežu že malo blede. Pa ni podobno.
“Lenčka! Saj si Lončarjeva iz Ljubnega?”
“Seveda sem. Pa sedaj sem že Lenka in že davno ne več Lenčka.” Ta hip je prepoznala gosta in se začudila.
“Oooo! Mojster Layer!”
“Prav veš. Polde Layer. Tine se mi je pa prvi teden v ječi izkašljal. Se pomniš, kako nisi znala biti mirna, ko sem tvoj
srce' ^a-i mi ie šl° trdo,.prav za - grinte trdo, tvojega objokanega obrazčka pa nisem in nisem mogel prodati. Ce sam nimam o-trok, naj imam pa vsaj tega objokanega angelčka, sem si rekel. Pa so mi te Francozi ukradli,” je Layer znižal glas, “razbojniški pridigarji svobode. Se še spominjaš?”
“O, še, še,” je znova potrdila Lenka. “Mojster, kaj no boste nič sedli?” je prijazno povabila točajka.
“Seveda bom. Saj prav zato sem se ustavil pri vas. Truden romar sem. V ječi sem se zaobljubil, da najprej peš in tešč poromam iz Kranja na Brezje, če bom še kdaj mogel stopiti v svojo delavnico. Od Brezij do vas pa nisem bil več obvezan priti peš, pa sem vseeno prišel, ko ni več daleč in nisem naletel na noben voz.” Layer je sedel k mali mizici ob kamrinih vratih.
otroški obrazek za angelčka posnemal?”
“O, še, še,” je potrdila žalostno Lenka, kakor bi hotela reči: “Kjer so tisti brezskrbni, četudi z jokom spremljani, otroški časi.”
Mojster Layer pa je nadaljeval: “Tistega leta je bilo to, ko sem slikal svetega Vida za Brezje, Tine pa evangeliste za na prižnico v Ljubnem. Nisi hotela in nisi hotela biti mirna, pa ti je mama krilce pridvignila in te malo s plosko roko pobožala po zadnjih ličkih. Jaz sem te pa hitro ujel in naslikal namesto angelčka zasolzeno deklico in sliko krstil z imenom Prvi sunek v
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
GENERAL FACTORY HELP
Day and night shifts. Apply in person.
MacLEAN FOGG LOCK NUT CO. 1000 AlJanson Road Mundelein, 111.
(113)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — CHILD CARE Live in. Yg. pleasant woman under 30 who apprec. good home. Care 2 girls. $20 week.	;
430-4646
(113)
HELP WANTED
Laboratory
CLINICAL LABORATORY TECHNOLOGIST
$776 to $914 plus night and evening bonus and civil service benefits. To staff evening night and weekend hospital laboratory.
CALIFORNIA STATE LICENSE REQUIRED
SR. CLINICAL LABORATORY TECHNOLOGIST
$819 to $1,020 plus night and evening bonus and civil service tenefits. To staff evening, night and weekend hospital laboratory.
CALIFORNIA STATE LICENSE REQUIRED
Send Resume in Confidence to:
Mr. Myron Goldberg, Personnel Officer
HARBOR GENERAL HOSPITAL
1000 W. Carson St. Torrance, Calif.
(County of Los Angeles)
(114)
REAL ESTATE FOR SALE
ROUND LAKE BEACH, ILL. Owner — 6 Rms., 3 bdrms., 1 Vz bath, 2 car gar. W/2 lots fully land-sepd. $21,500. By appt.
(312) 546-1181
(113)
MALE HELP
TRUCK DRIVERS
To Transport Crude Oil From Off Highway Leases
Must have a minimum of two years, tandem driving experience. Drivers to be located in Texas and New Mexico. Permanent employment, excel Bent pay and company benefits. Average pay in Texas and New Mexico $700 to $800 monthly.
If you are interested and meet the driving experience requirements, please contact the following for application:.
Mr. Jerry Parker
The Permian Gorp.
P. O. BOX 3119 Midland, Texas 79701
An Equal Opportunity Employer
(115)
EXCELLENT IMMEDIATE OPENINGS FOR
PRODUCTION ENGINEERS
Dynamic growth, expansion, diversification program by young aggressive company. Need bright imaginative plant engineers to manage and design new plants for mass production of component housing systems. Need solid experience in this or related fields. Product would involve industrialized production of complete housing .units. Require individual looking for responsibility, opportunity and challenge Please send complete resume, including salary requirements. Contact:
J. G. Rose, Vice President Allied Mortgage & Development Co., Inc.
P. O. Box 2835, Desoto Station Memphis, Tennessee 38102
(114)
CONTAINERS, INC.
In Menomonee Falls, Wis., Offers Excellent Opportunities for
Production Machine Operators
Due to recent expansion we have several openings for new employes: Applicants must be high school graduates with a high degree of mechanical ability.
IF YOU are looking for steady full time employment, we are looking for you. THE PEOPLE we hire will be trained.
For interviews write or call:
____ 251-0800 — MENOMENEE FALLS, WISC. 53051______
"An Equal Opportunity Employer (Mention This Paper)	(115)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
LAY OUT DRAFTSMEN
Engineering Dept, of established Metal Products Co. has immediate openings for ambitious draftsmen, who want to grow into Design Engineering. Must be draft exempt. This is a permanent position for the right man.
Bring samples of work,
ELGEN METAL PRODUCTS GO.
9325 King St.
Franklin Park, III.
Call: NA 5-8777 Ask for Mr. Kass
(114)
HELP WANTED
Distribution Clerk
« Permanent full time position for mature individual.
•	Good Pay.
•	Good Company Benefits.
Must be high school graduate. Located in Ford City. For interview Call Mr. Funk at 582-6088.
(114)
HOUSEHOLD HELP
COUPLE
Desire housekeeper. Must be good cook Vic. 79th and Cicero. Own room and board.
CO 1-6343
FEMALE HELP
KITCHEN HELP — NIGHTS Transportation home. Must live in vicinity.
Santucci’s 6211 S. Cicero Ave. PO 7-2244
,_________________________(114)
WANTED EXPERIENCED OPERATOR Full or part time.
Apply Beauty Salon.
500 So. Michigan.
(115)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY — Liquor, gas pump, Lake county, excel, hwy. Ijc. 2-110 frontage. Annual gross sales $187,-000, price includes land, bldgs, and fixt. $35,000.
Call 746-1275 Paxton, Inc.
(114)
LIQUOR STORE AND BAR In Cicero. Kitchen and hall. Living quarters. West sub. By owner. Phone 863-0928
(114)
REAL ESTATE FOR SALE
BRICK — 2 FLAT.
With 2 car gar. Ideally located in Austin area. Private owner. Mid 20’s.
287-9453 or 383-7261
'	(114)
BELMONT — LARAMIE — Area. Owner. 5 rm. frame expandable home w/3 rm. English Bsmt. Apt. for related family living. 2 car gar. 736-2215
(114)
“Mojster! S čim naj vam postrežem? Poldne bo kmalu zvonilo, vi ste pa še tešč.”
“Šilce žganja mi najprej prinesi — prvo pomoč v sili — pa za usta kruha, da pekošino zamašim. Hkrati mi pa maselc vina natoči. Pot me je ožejala.” Lenka je uslužno postregla, postavila kar skoraj pa'no cila-rico hruševca na mizo, komaj načet hleb kruha in vino, sedla spet k peči in znova začela plesti rdečo nogavico. Kar mimogrede je pozabila, da se je bila namenila vso podreti in si naplesti črne.
Slikar Leopold Layer je medtem izpraznil Šilce dišečega tep-kovca, si odrezal za usta rženega kruha, srknil požirek briške rebule in spregovoril. Vedel je, da Lenka, objokani angelček, ne bo odprla ust, če sam ne začne. Naslonil se je na nastavek klopi, kakor bi se hotel odpočiti od večletnih skrbi, zataknil palca za odprtino telovnika ob ramah in kakor vzdihnil:
“O da! Kako se svet čudno suče.”
Bo kar res,” je potrdila neizkušena točajka, ki se je zavedala da mora ustrežljivo odgovoriti. Ce ne zavoljo drugega, pa zavoljo prijaznosti.
Deklič! Ti o tem kar nič ne veš. Jaz pa — Svoje dni sem bil pod Broscem kakor doma. Mladi smo bili in marsikatero smo razdrli. Sedaj me pa že dobra tri leta ni bilo pod to streho, izpod katere se mi je gorje rodilo.’
Tudi vam?” je ušla beseda Lenki.
Layer je obstrmel: “Kaj hočeš reči s tvojim ‘tudi’?” Pridvignil je ramena.
“Da bi nikdar te hiše videla ne bila.”
“No, no, no,” je začel miriti obupano mladost postarni slikar.
“Ne bo trko hudo, kakor si domišljaš. K meni prid:, moj objokani angelček, da se pomeniva.” Potrepljal je z dlanjo po klopi tik zraven sebe in povabil: “Sem sedi.”
Lenka je odložila nogavico, vstala in res prisedla kakor k očetu na Layerjevo desno stran.
“Pa, da mi ne baš jokala, ko nisi več trmast angelček.”
“Ne bom,” je obljubila Lenka.
Potem sta se pogovarjala, pa ne na dolgo, na globoko.
Lenka res ni nikoli glasno zajokala, samo kdaj pa kdaj je globoko zaihtela in so ji tiho zdrsnile solze na veneče rožno lice. Celo mojstra Layerja ni bilo sram obrisati si očesa.
Zunaj je bilo pa še vedno vse tiho.
Ko sta se drug drugemu že do dna izpovedala, si je Layer ponovne z belim robcem otrl obraz, grede pa zbral misli, objel Lenko okrog ramen, kakor oče trpečega otroka, in spregovoril:
“Nič ne toži, nič ne jokaj! Boš videla, da se bo še vse na prav zasukalo. Bog že ve, kaj dela. Ljudi včasih preizkuša. Tako tudi vaju s Klemenom.”
“Ce je pa že Klemen mrtev?” “Kje pa imaš črno na belem, da res nič več ne živi?” je hotel kakor nekako vzrojiti Layer.
“Premišljujem noč in dan, pa se mi včasih zazdi, da j c še živ, včasih pa, da je že davno pokopan, če ga niso kakor sto in tisoče drugih volkovi raztrgali in požrli.”	d
“Veš kaj, Lenka! Zaobljubi se še ti, kakor sem se jaz. Trdno sem bil že prepričan, da moje življenje niti piškavega oreha ni več vredno. Pa sem še vedno živ in zdrav in svoboden. In pomladi, ko ne bo malta več zmrzovala pridem, se nastanim pri vas in poslikam kapelo Marije Pomagaj na Brezjah.”
“Vam je bilo lahko. Ce niste mogli Mariji dati denarja, ji pa poklonite svoje znanje. Kaj naj ji pa jaz dam, ko nimam nič in ne znam nič?”
“O, pa še kakšno bogastvo imaš, deklič! Nepresenljivo.”
“Mojster, spet v ugankah govorite.”
“Lenka! Obljubi Mariji svojo dekliško čistost.”
Točajka se je odmaknila od slikarja in začudeno pogledala mojstra: “Da bi šla v samostan? Naka!” je odločno odkimala z glavo.
“Ne mislim tako. V trdno zidani hiši ni težko braniti devi-štva. Dokaj poguma je pa treba, da dragoceno ogrlico iz samih brušenih biserov nedotaknjeno ohraniš ob prevozni cesti, sredi prijaznih, če ne bogatih, pa vsaj bahatih in dokaj kratov tudi pijanih vozarjev.”
“Še vas ne razumem. Kaj pa, če se Klemen vrne in bi s ne mogla vzeti? Ne, ne, ne. Ne bom obljubljala, česar ne bi mogla držati,” je bila odločna I.enka. (Dalje prihodnjič)
OBISKOVALEC IZ VESOLJA? — Ta človeku podobni stvor so sestavili iz raznih delov in ga razstavili na običajni železarski razstavi v Parizu.
ŠE NIMA IMENA — “Spomenik’\ ki stoji pred muzejem za tehnologijo v Smithsonian institutu v Washingtonu, D.C., kot ga vidimo, še ni dobil svojega imena.
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOMOVINO
*
j gv j KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 15. junija 1969 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov: ...........................

MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
A
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: « od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME
NASLOV MESTO .. DRŽAVA

>•••••••••••••••••••
CODE

ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga,nam takoj pošljite. Ni potrebn da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk \ Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
/ Moj stari naslov:

gpa«••••••••••••••••■••••••**********

Moj novi naslov:

				
>•••••••••••••••••*••••
****************************** #•***••*******•••* %*•••■<
MOJE IME:
• •••••• ••■•••0*«***l
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO