|t'Khl,'NISTV<) ZAR.IK je v Kjubljflni, Frančiškanska ulica št. 8 ! skarna I. nadstr.). Uradu • ure za stranice so od 10. do 11. (Ofo due in od S. do ti. i ;; oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se r' vrafajp. Nelrankirana pisma se ne '»l rejemajo : : : VAROCNINA : rclolelna >' pošti ali p pošiljanjem na dom za Avtlio-Oi'usl,o m l r.-no K ‘Ji'60. poilttmi K 10*0, četrtletna K 5-40. mesečna K 1-80; ».a Nun cije celoletno K 26*40; za :• ('flnio nc-m slvo in An triko celoletno K 30—. ; tosaniezne šlevilk e po 8 vin. Siev. 715. V Ljubljani, v sredo dne 22. oktobra 1913, ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •* ob pol 11. dopoldne. ♦. •. UPRAVN1STVO se nahajn v Selenburpovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enoetopna petitvrstica ,‘;0vin., pogojen prostor, poslana ::: in i el. Um ( ii vin. — Ii .cerate sprejema npravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ Reklamacije iista so poštnine proste. ——— Leto III. Berehtoldova slavna zmaga. Genefalni tajnik v srbskem ministrstvu za zunanje zadeve Stepanovič je naznanil avstrijskemu zastopniku v Belgradu gospodu Storcku, da so dobile srbske čete. kar jih je na albanskih leh. povelje, naj se umaknejo čez mejo. tako da bo do nedelje nobenega srbskega vojaka več „ albanskem ozemlju. S tem je rešen najnovejši »problem«, ki ga je izteknila Berehtoldova politična umetnost in od avstrijskih narodov je odvrnjena nevarnost oboroženega konflikta s Srbijo. Grof Berchtold in njegovi oprode bodo to nedvomno razglašali za velik triumf; naša zunanja politika, ki je celo leto ob največjem naporu in ob porabi največjih sredstev dosegla najmanjše uspehe, zato pa tem več blamaž, bo zapisala ta povoljni rezultat z najdebelejšimi čr-iami v svojo kroniko, delovanje naše diplomacije pa bodo izkušali pokazati lahkovernim Iju-eni kot modrost vse modrosti, kot neprekinjeno verigo globoko premišljenih, temeljito zasnovanih in smotreno izvedenih akcij. Na srečo niso vsi prebivalci Avstrije sarm alikoverui ljudje, pa bo učinek Berchtoldovih slavospevov precei manjši, kakor si domišlja, faše ministrstvo za zunanje zadeve je bilo poslalo Srbiii ultimatum. Zažugalo ji je. da nastopi Avstrija z najostrejšimi, torej z militarističnimi sredstvi če ne zapusti srbsko vojaštvo v osmih neh albanskega ozemlja. Avstrija se je torej poslužila takega aparata, da bi človek moral misliti, da gre za življenske interese naše države, porabila ie zadnje sredstvo, ki je običajno pred izbruhom vojne, kakor da preti Avstriji direktna nevarnost od Srbije. V resnici ie bila zadeva, zaradi katere se je naša diplomacija tako energično postavila, sama sebi zelo malenkostna; popolnoma nevažna je bila za avstrijske narode. Srbi so imeli po rončani balkanski vojni nekaj vojaštva na ozem-u avtonomne Albanije ter so izjavljali, da je to otrebno za varnost njihovih meja. Kljub temu na so opustili svoje pozicije, ko so jih velesile mozorile da so albanske mete določene na londonski konferenci ter jih pozvale, naj odstranijo woie vojaštvo. Kmalu nato Se je izvršil znam »rnavtskl napad na srbske kraje in srbska Uada ie delala, da se to ne bi bilo zgodilo, če bi ”:ie ostale nekatere strategične točke v Alba-I- toliko časa v srbskih rokah, da bi bil v Al-E-h; uveden in zagotovljen .mir. Ko je po pr wvtnih neuspehih Srbija premagala arnavtske anali« 1 ce nh ie nieno vojaštvo zasledovalo '«l- čez mejo in je potem zasedlo nekatere poslanke češ če se to ne zgodi, je Srbija v nevarnosti' da i« zopet »prijateljsko« obiščejo Ar- TfeŽko ie soditi, če je srbska trditev res-.« _ a|j ne. Gotovo ie bila srbska vlada pod Sočnim pritiskom svojih gneralov, ki so si znali v dveh vojnah pridobiti nenavadno velik vpliv. -rrt je vedno tako. če ima kakšna soldateska dolgo prvo besedo v deželi. Če se vojska lehko Sdicuie na take zmage, kakršne so spremljale srbsko orožie. pa postanejo njeni voditelji še posebno oblastni. Srbska vlada je morala v mnogih drugih ozirih občutiti prevzetnost in domišljavost svojih generalov, na ie prav lehko mo-da so tudi v albanski aferi oni bolj odlo-Cevaii kakor gospod Pašič. Toda za nas ni posebno vazno, kakšne razloge ie imela Srbija za okupacijo albanskih pozicij. Ker je londonska konferenca določHa albanske meK SS te biro pač lehko zanašati na to da jih bodo tudi velesile znale varovati; in »rofu Berchtoldu nikakor ni bilo treba smatrati te reči za svojo posebno skrb. Doslej pa je Albanija še zelo nedovršena država. Nihče ne ve rinesliivo, kdo zdaj tam vlada, kdo skrbi za red. kdo ima toliko moči. da bi ga vzdrževal. Srbske posadke ob meji so bile miru v Albaniji gotovo manj nevarne kakor notranja nasprotja med posameznimi plemeni in bajraktarji. Ce bi bilo tistih par srbskih stotnij ostalo tam. kjer so bile dokler ne bo Albanija tako urejena, da bo moioče govoriti o državi, ne bi nihče mogel K da ie to kakšna nesreča. Toda ker je Avstrija nekakšna porodnica avtonomne Albanije, naj bi že bilo. da se grol Berchtold nekoliko briga za tega doslej še jako slabo vzgojenega otroka, dasi ima ernorumena država gotovo doma dosti večjih in važnejših skrbi Grof Berchtold, ki je sicer precej pogumen mož. je kazal čuden strah, da bi Srbija izvajala posledice, ako bi se ji dovolilo, da osta- nek) njeni vojaki nekaj časa v lepi Afbaniji, pa nemara resno zahtevala, da se premaknejo meje. Temu strahu bi se deloma dala pripisati nervozna naglica, s katero ie nastopila naša diplomacija. dasi hitrost navadno ni največja čednost Avstrije, zlasti doma ne. Preden se je n. pr. odločila. da je poklicala rezerviste iz obmejnih krajev in jih poslala domov, je bilo treba nenavadno veliko potrpljenja. Recimo pa. da ie bilo treba Berchtoldu nekoliko slave, ker je imel premalo triumfov in preveč polomov tekom prve in druge vojne. Tedaj je pa še vedno vprašanje, čemu ie bil potreben kar ultimatum, kakor da je Srbija zasedla Slavonijo in Bosno, ne pa par albanskih gne-zdov. Kar se ie doseglo s tako pretilnim in zato tako nevarnim sredstvom, bi se bilo nedvomno doseglo s kakšnim mani energičnim korakom, kajti da Srbija ne bo meni nič tebi nič pričela vojne z Avstrijo, posebno sedaj, ko je vsled dveh ali pravzaprav treh vojn popolnoma izčrpana, bi bil grofu Stiirgkhu lehko povedal vsak politični praktikant, ki si je iz šolske dobe zapomnil. koliko površja in prebivalstva ima Avstrija, koliko pa Srbija. In da se avstrijska vojska lahko mobilizira, tudi če ni bil nikomur podan ultimatum. smo videli lani. Ako bi bila zadeva tako važna, da bi se izplačalo zaradi nje streljati in sekati, se ne bi bilo treba bati Avstriji nobene zamude, posebno ne, ker je vedela, da nw bo nihče podpiral Srbije zaradi par albanskih vasi. Prav zato. ker je zadeva tako malo važna, je bil naš razburjeni nastop smešen, ne pa impozanten. Ta občutek so imeli tudi naši zavezniki v Nemčiji in Italiji. Ko je Avstrija storila prvi korak v Belgradu in se zadovoljila z »nujnim nasvetom«, naj se Srbi popolnoma umaknejo iz Albanije, se je pridružila vsa trozveza. Ko pa je prišlo Berchtoldu na misel, da zažuga Srbiji z ultimatom, smo ostali osamljeni; v Rimu in v Berlinu niso hoteli ničesar slišati o. tem. pa so nam prepustili ne le odgovornost za neokusno šopirjenje, temveč tudi posledice nove razdraženosti v Srbiji. Razmerje med obema državama se je bilo zadnji čas res nekoliko zboljšalo. Odkar je Pašič govoril z Berchtoldom, ie bilo v Belgradu povsem jasno stremljenje po zbližan ju. in. vlada je celo storila za Srbijo nenavaden korak ter pozvala časopise, naj opuste vse napade na Avstrijo. Ha se prijateljstvo ne more hipoma izlečl in utrditi tam. kjer se je leta in leta sejalo samo sovraštvo, je naravno. Ali bilo je vendar na poti. In dobro razmerje je potrebno tudi Avstriji. Ce misli Berchtold. da izkazujemo Srbiji kakšno posebno milost, ako ii pokažemo prijazen obraz, tedaj se tako temeljito moti. da bi ga bilo treba zaradi-popolne nesposobnosti odsloviti. Mi smo veliki in Srbiia je majhna. Kljub temu ie rcsnica. da potrebujemo bolj Srbije mi kakor Srbija nas. Ko smo ji zaprli meje za živino, je kmalu pokazala, da so še drugod po svetu ljudje, ki kupujejo meso; in sedaj, ko se je približala morju in ji je pot čez Solun odprta, je njen izvoz živine zelo olajšan. Dosegli smo pravzaprav le to. da ne bomo dobili srbskega mesa nikoli več tako po ceni. kakor bi ga bili dobivali, če ne bi bili sami povečali števila kupcev. Naša industrija potrebuje srbski trg. medtem ko Srbija, če ima denarja, nikdar ne bo prišla v zatlrego zaradi llfrkupa svojih potrebščin, ker ljubijo tudi industrialci drugih držav vsak dobiček. Zato se Italiia in Nemčija nista pridružile našemu hrupnemu ultimatu; kajti oudotni državniki razumejo, kako je nespametno odbijati deželo, s katero se lehko delajo kupčije. Za Berchtolda pa taki obziri niso merodajni. Že enkrat je dejal, ko so veleindustrijami na svojem sestanku v Ustih kritizirali njegovo politiko, da se diplomacija ne more ravnati po željah trgovine. Tako ie poslal tudi svoi ultimatum v Bel-grad, ne da bi pomislil, kakšne posledice bo imela ta neprijaznost za našo industrijo in kupčijo. Nemčija in Italija sta pač mislile na to in zato ni prišel ultimatum ne iz Berlina ne iz Rima; pač pa pojdejo v Nemčijo in v Italijo iz Srbije naročila, ki bi jih Avstrija potrebovala kakor vsakdanji kruh. Berchtold triumfira. ker se je Srbiia uklonila njegovi zahtevi. Za avstrijsko prebivalstvo pomeni ta Berehtoldova zmaga toliko na gospodarskem polju, kolikor izgubljena bitka. Po bernski konferenci. Pretečeni mesec je brla v Bernu mednarodna konferenca za delavsko varstvo, na kateri so sklepali birokratje posameznih evropskih držav, koliko varstva za zdravje ui življeme naj uživajo delavke in mladostni delavci. Ce sklepajo birokratje. visoki državni uradniki o varstvu za delavčevo življenje, ki še nikdar niso izkusili na lastnem telesu težke posledice 12umega napornega dnevnega dela, ki še niso prečuli noči v zatohlih tvormcah, tedaj je že jasno, da ti ljudje ne bodo sklepali zakonov, ki bi bili v resničen prid delavstvu. Sklepi bernske konference potrjujejo znova našo staro trditev. da so vlade mehke kakor vosek, U gre za Uko, kakr če bi izganjali hudiča z befcebubom. Konferenca je prišla do naslednjih sklepov: Nočno delo za industrijske mladostne delavce naj lw prepovedano do 16. leta. Absolutna prepoved nočnega dela pa velja do 14. leta. Nočni počitek mora trajati najmanj 11 zaporednih ut in r.aj obsega tudi čas od 10. zvečer do 5. zjutraj. Za premogokopne rudnike se sme čas za počitek prestaviti, če podaljšajo počitek. Določbe naj postanejo veljavne dve leti po sklenjenem protokolu, za steklarsko industrijo, za plavže in valjarne postanejo te določbe pozneje veljavne, ker bi drugače nastale po posameznih dežeiah težkoče. Industrijsko delo za delavke brez razlike starosti in za mladostne delavce do 16. leta velja deseturni delovnik. Cezurno delo, kadar je potrebno, ne sine presegati 140 ur na leto. To je vsa žetev. Namesto da bi konferenca sklenila prepoved in sicer brezpogojno za nočno delo mladostnih delavcev do 18. leta, pa se zadovolji z absoluto prepovedjo do 14. leta in odobrava tako dosedanje brezvestno izkoriščanje nedoraslih in dovoljuje še liadaljno trpinčenje otrok. Na Angleškem, Francoskem in v skandinavskih deželah že imajo absolutno prepoved nočnega dela za delavce do 18. leta in nihče, ki pozna gospodarske razmere teli dežel, ne bo trdil, da je tukai narodno gospodarski položaj prebivalstva manj ugoden kakor po državah, kjer brezvestni kapitalizem goni otroke v predčasno smrt. Bernski konferenci je bil predložen načrt za brezpogojno prepoved nočnega dela mladostnih delavcev do 18. leta, ali ravno zastopniki naše ljube Avstrije in Nemčije so se najbolj upirali tennu predlogu, a z vso vnemo so se potegovali za sprejeto brez- pomembno prepoved. Postopanje avstrijskega zastopnika na bernski konferenci jarko osvetljuje vso hinavščino naše vlade. Nekai dni pred bernsko konferenco je bil v Salcburgu kongres za otroško varstvo, na katerem je bila naša vlada prav izdatno zastopana in na katerem so oficielni zastopniki avstrijske vlade pripovedovali o socialni vesti te vlade in o njeni ljubezen do socialno političnih reform. Na bernski konferenci bi bila lehko pokazala naša vlada dejansko ljubezen do socialnih reform, pa se }e še pravočasno spomnila, da so jel kapitalist’ bližji kakor ogromna večina prebivalstva in je zato podpirla predlog, s katerim se ne zameri kapitalistom. Bernska konferenca je pokazala, da je prišla socialna reforma meščanskih strank do tiste točke, kjer so jo hoteli imeti kapitalistični izkoriščevalci: prestanek v socialni politiki. Zankaj sklepi bernske konference so prikrojeni popolnoma le za interese kapitala, ki bo lehko tudi ix> tej konferenci svoj divji lov za profitom tako neovirano nadaljeval kakor doslej. Seveda ne gane naše državne birokrate tudi to prav nič. da so zdravniki že zdavnaj nastopili z vso strogostjo proti nočnemu delu in za več varstva za mladostne delavce in delavke. Delavstvo pa spozna iz sklepov bernske konference eno: Le iz lastno močjo, le s silo svojih organizacij bo izsililo od kapitalizma toliko varstva za svoje življenje m zdravje, kolikor ga potrebuje, da pa ne sme pričakovati od vlade ne zinisla za svoje zahteve, ne dejanske pomoči. In bolj kot kdaj velja stara pesem: Samo organizacija je sredstvo, ki pripravi delavcu človeško življenje, ker ni bil kapitalizem Še nikdar tako objesten kakor sedaj. varstvo kapitalističnih izkoriščevalcev, da so pa tope, ozkosrče, če je delavec tisti, ki zahteva varstvo za edino blago, ki ga ima in ki je vse njegovo premoženje, za svoje zdravje. Sklepi bernske konference kažejo jasno, da so s temi sklepi zadovoljili vladni zastopniki podjetnike, da so pa za delavstvo skoraj brezpomembni. Konferenca je razpravljala o dveh točkah: Nočno delo za mladostne de- lavce nai se omeji in za delavke in mladostne delavce naj velja deseturni delovnik. 2e program sam na sebi je boren. Ce razpravljajo le o omejitvi, ne pa o popolni odpravi nočnega dela mladostnih delavcev, tedaj pomenja to to- Dnevne beležke. — Ljubljanski občinski svet ima prihodnjo redno sejo v torek 28. t. m. ob 6. zvečer. — Ne pesimizma, ne optimizma. Za boj, ki ga je v kratkem izvojevati v deželi, je treba treznosti. Kar je pod njo in kar ie nad njo, je lehko škodljivo. Veliko je na Kranjskem ljudi, ki so polni pesimizma, pa godejo venomer eno: Saj ie klerikalizem premočan, saj ga ni mogoče premagati! čc bi vsi ljudje tako mislili in imeli prav. tedaj sploh ne bi bilo izpremembe na svetil. Kar ie enkrat bilo veliko in močno, bi moralo ostati veliko in močno za ■ vse večne čase. Zgodovina Pa ic najboljši dokaz, da m tako. Veliko večje sile od kranjskega klerikalizma so padle in izginile, na njih mesto pa. so prišle moči, ki so bile majhne. Kranjska klerikalna stranka ni od vekomaj, zatorej tudi nima večnega življenja. Toda ker nismo krvoločni, ji niti ne želimo, da bi kar poginila kakor riba na suhem. Da ie ni mogoče pri enih volitvah pokončati, je pač naravno. Ali tega niti treba ni. Pod solncem ie veliko prostora za dobra in slaba bitja, zakaj ga ne bi bilo tudi za klerikalno stranko? Le njene strahovlade je že dovolj in to je treba strmoglaviti. Za to pa zadostuje. če se njeno zastopstvo v deželnem zboru primerno oslabi. In ker je to v rokah volilcev, in ker se z volilci lehko govori, ker se jim lehko pojasni resnica, ker se jim z dokazi lehko odpro oči, je to delo izvršljivo. In ker je izvršljivo, se ne sme tarnati, da se ne da nič opraviti, temveč na delo ie treba iti. pa izgine pesimizem kakor kafra. Škodljiv je pa tudi prevelik optimizem. Brez dela ni nobenega sadu in nobenega uspeha, in kdor je spoznal, kako velika ovira vsega našega napredka je klerikalizem, mora iz tega tudi izvajati prave posledice in z vsemi svojimi silami pomagati pri delu. da se strmoglavi strah, ki napolnjuje deželo s trepetom. Trezno je treba resnici pogledati v oči; tedai vidimo, da je klerikalizem na Kranjskem velik in močan, ampak da ga pogumen in krepak boi lehko premaga. — Gospoda Dularja ne bo več v deželni zbor. Zaradi družinskih razmer ne kandidira več. Nemara gosp. Dular ni edini bivši poslanec, ki ne bo več poslanec. Dr. Krek je dejal, da ie za človeka, ki dela v javnosti in ki je na visokem mestu, včasi dobro nekoliko ponižanja. Kaj če bi veljalo to tudi za stranke? Naša klerikalna stranka n. pr. je postala tako ošabna, da bi ii nekoliko ponižanja tako dobro delo kakor bolniku zdravilo. Kar je postala velika, so si začeli njeni matadorji domišljati, da ni siie na svetu, na katero bi se jim bilo treba kai ozirati, in zaradi tega so vpeljali v deželo politiko najbru-talnejšega strankarstva, ki se še nikdar ni končalo drugače kakor s korupcijo. Prevzetnost je v političnem življenju prav tako škodljiva kakor v privatnem, in zato bi bilo le koristno, če bi se preveliki ošabnosti nekoliko postrigel greben. To pa se najprei doseže, ako se volilci ne zadovolje s tem, da odneso pri volitvi svoje glasovnice v volilne posode, ampak če se takoj poprimejo agitacije in razlože drugim, kako so klerikalci gospodovali v deželi. Potem se lehko zgodi, da ostane razun Dularja še kdo doma. — Izseljeniško vprašanje je prišlo vsled razkritij o kanadski paroplovbm družbi zopet enkrat na dnevni red. To gotovo nič ne škoduje, ali postavljanje tega vprašanja na dnevni red doslej tudi nič ni koristilo. Izseljevanje se ni zmanjšalo in usoda izseljencev se ni zboljšala. S tem, da se poie ljudem visoka pesem domovine in se jim pridiga ljubezen do rodne grude, se ne ustavi izseljevanje. Kajti domovina, ki ima za svoje sinove samo stradanje, jih ne more privlačiti. Izseljevanje je na vsak način veliko zlo. Ali tisti, ki ne vidijo nič druzega, kakor da ostane domovini premalo rekrutov, ali pa da ni več poljedelskih delavcev za krono in frakelj žganja, imajo malo sposobnosti, da bi rešili to vprašanje. Sleparije kanadske družbe osvetljujejo izseljevanje tako žarko, da bi tudi patriotje v svojih skrbeh za polne kasarne lehko spoznali, da morajo segati vzroki izseljevanja veliko globlje. Denar milionarjev, ki so združeni v Kanadski družbi, je organiziral velikansko sleparstvo in pospešil izseljevanje takih ljudi, ki v «■&•: nekoliko drugačnih razmerah ne bi bili mogli W, zapustiti svoje ljube domovine. Ali ljudje so se ^ dali zapeljevati. Radi so porabili priliko, da se prepeljejo čez veliko lužo. V avtomobilih so se vozili čez mejo, ker avtomobilistov ne smatrajo tako hitro za sleparje kukor ljudi, ki vandrajo peš po cesti. Preoblačili so se. da bi ušli paznosti skrbnega državnega očesa. Vsako sredstvo jim ie bilo prav. da so le mogli odnesti pete tja, kjer so mislili, da se jim bo kaj bolje godilo. Ta beg iz dežele pa je nevaren splošnemu gospodarstvu. ker ovira in mestoma naravnost onemogoča razvoj industrije, ne pospešuje pa niti agrarizma, ker se zemlja ob pomanjkanju rok ne more obdelovati, kakor bi bilo treba. Ali če se hoče to gibanje preprečiti, ne zadostuje zapiranje fantov, ki pridejo pravici v roke, ne zasledovanje izseljevalnih agentov in sleparjev. Edina resna pomoč ie zboljšanje gospodarskih razmer doma. Država in dežela sta poklicani, da poskrbita za temeljite reforme. Toda doslej sta država in dežela s svojim gospodarstvom in s svojo politiko le popešcvali hrepenenje po tujini, ker sta siromašnim slojem otežčali življenje tako. da jim je domovina postala pekel. Dokler bodo Berchtoldi vodili našo zunanjo politiko. dokler bo večina državnega zbora nosila militarizmu miljone in miljardo na oltar in dokler bodo na Kranjskem absolutno vladali klerikalci, ki človeka samostojnega mišjenja niti ne poznajo. bodo vsi ukrepi zoper izseljevanje zaman To ie treba vpoštevati tudi pri deželno-zborskih volitvah. — Izseljeniške pisarne. Pisarna »Mednarodnega potovalnega urada« na Dunaju, za ka^ tero je dobil svojčas koncesijo poslanec Onemi, je bila včerai uradno zaprta in njen vodja, neki Miiller. aretiran. — Oblasti so uvedle tudi na Ogrskem pri izseljeniških družbah preiskavo. Mnogo agentov iz Galicije ie zbežalo v ogrske gozdove, kjer se skrivajo. Orožništvo je več agentov že aretiralo. — Volitve za obrtno sodišče v Ljubljani bodo za delavce v nedeljo 23. novembra 1913, za podjetnike pa 25. novembra. Natančnejše podatke o volitvi objavimo pravočasno. — Mesečni shod podružnice lesnih delavcev se vrši v nedeljo dne 16. t. m. ob 9. dopoldne v salonu gostilne pri »Levu« z običajnim dnevnim redom. — Kdor ni klerikalec, bo vsai do 22. decembra, ko se zaključujejo volitve za kranjski deželni zbor, brez pardona tepec. Dekrete bodo izdajali klerikalni časopisi, ki bodo obenem brez takse priznavali vsakemu klerikalnemu jecljavcu Aristotelovo in Salomonovo modrost. Volil— cem. ki irnaio dosti časa. je zategadelj prav iskreno priporočati čtivo klerikalnih listov y dobi volitev. Ce bodo primerjali to, kar slišijo na shodih, s klerikalnimi poročili, to kar se je godilo v deželnem zboru, s klerikalnimi slavo- * spevi, se jim bodo o resnicoljubnosti tega poštenega katoliškega časopisja tako široko odprle oči. da bodo kmalu vsega siti, kar je klerikalno. in spoznali bodo, da le padec kleni- kalnegi gospodstva res potreben zaradi javne morale v deželi. — Največjo bojno ladjo so spustili te dni v Portsmouthu na Angleškem v morje. Ta tiad-drednot ni le največji, lernveč je tudi prvi, ki Ra kurijo z oljem. V rezervoarjih za olje bo imel 4000 ton tekočega kuriva, torej dovelj, da s to množino lehko plove na svetovno potovanje. Naddrednot se imenuje »Oueen Klisabeth« in bo potreboval 25 do 30 odstotkov manj moštva kakor druge bojne ladje, na katerih kurijo še s premogom. Na ladii bo osem ali pa deset velikanskih topov z 38centimeterskiin kalibrom. Drednot stane 60 miljonov kron. — Upamo, da avstrijska vojna uprava tudi nas kmalu osreči * takim čolničkom, saj se godi avstrijskemu ljudstvu tako dobro, da občuti vojne izdatke le še kot sladko breme. — Slovensko deželno gledališče. Danes, v sredo, ob 5-55 popoldne se pripelje osobje hrvaške opere v Ljubljano. Ensemble tvori 70 oseb. Zvečer ob 8. je prva operna predstava ter se poje Verdijev »Trovator« (4 dejanja v 8 slikah). — V četrtek se začne predstava že ob pol 8., na kar izrecno opozarjamo. — Prva operna predstava se vrši v slavnostno razsvetljenem gledališču. — Gosp. režiser Borštnik je baš te dni v Zagrebu igral več vlog, zato pride v Ljubljano šele v nedeljo, da uredi dramsko vprašanje. Predvsem pa mora osobie še izpopolniti, preden začne s predstavami. — — Koncert »Glasbene Martiče« v »Mestnem Domu« je včeraj jako lepo uspel. Bil je predvsem koncert violinista Kociana in pevke gospe Lovšetove, katerima sta se pridružila še pianista g. E i s n e r iz Prage in 'Prost iz Ljubljane — obiskovalci, ki so napolnili dvorano, so torej slišali same sile prvega reda. Program le bi izbran in briljantno izveden. Obširnejše poročilo objavimo jutri. — Volilni shod v Zgornji Šiški bo v nedeljo -6. t. m. ob 3. popoldne v gostilni pri »Sve-draču«. Preteklo nedeljo se namreč shod vsled nastalih zaprek ni mogel vršiti Toliko sodru-gom v vednost ~ S ceste. V petek popoldne je povozil izvošček z dvoupreženim vozom na Marijinem trgu 11 letnega učenca Franca Rusa iz Loškega potoka. Deček se ni mogel pravočasno izogniti izvosčeku. ki je vozil precej hitro. Konji in voz so šh čezenj in dobil je mnogo poškodb. — Illetnega učenca Alojza Falotova je poslala mati te dni po kruh. Sel je po Dunajski cesti. Za njim ie pritekel njegov triletni bratec prav v trenotku. ko je peljal po Dunajski cesti avtomobil v smeri proti Ježici. Avtomobil ie zgrabil dečka in ga vrgel. K sreči ni deček težko poškodovan. — V Vrhovčevi ulici je aretiral stražnik loletno deklo Ano Šemrovovo iz Logatca, ki je svoji delodajalki takoi drugi dan službe izmaknila 20 K. -Smrtna nezgoda. Posestnik Josip Proseniz Lirčičev pri Kranju je vozil v petek popoldne iz gozda steljo. Po nesreči Je padel z naloženega voza in je pri padcu dobil tako tež-e poškodbe, da je v soboto umrl. Prosen je bil star nad 50 let. oženjen in brez otrok. x-t 77 cestni tat. Pred kratkim je šla neka učiteljeve soproga okolo 6. zvečer po Komen-skijevi ulici. Nasproti jej je prišel približno 14-“ je' strgal iz rok ročno, kvačkano i° 'co' v kateri ie imela poleg drugega tudi denarnico s 6 kronami. Fant je nato zbežal. £iva je zgorela petletna Frančiška Novak, posestnikova hči v Podlipi, župnija Raka. »ila je na njivi, kjer je njen oče Franc Novak oral. medtem se je pa neopažena odstranila in j hitela k ognju, kjer ie bil zakuril nek pastir. Komaj ie bila deklica pri ognju, pa se ii je vžgala v x i ’ Ne^re^ni °^e ie hitel na pomoč in je sKusal z golimi rokami pogasiti ogeni njene goreče obleke a bilo je brez uspeha njegovo pri-zadevanje. Vsa obleka na njej je zgorela in ne-Koiiko ur pozneje je dekletce za opeklinami umrlo. Tudi oče se je med gašenjem hudo opekel na obeh rokah, zakar se zdaj zdravi v kandijskl bolnišnici. Roparski morilec prijet. Iz Zagorja ob bavi nam še poročajo: Tukajšnji orožniki so prijeli roparskega morilca Jaeza Pivka v Zagorju dne 19. t. m. ob 7.34 zvečer, ko se je pripeljal z vlakom iz Ljubljane. 12. t. m. je umoril VI eropal v .Zmincu pri Škofji Loki gostilničarko Marijo Krajnik. Ropar je 20 let star, v Novo usimico pri Kranju pristojen. Premoženja ie nriei pri sebi K, i4-97, dve žepni uri in električno svetilko. I)a je te stvari naropal, je priznal. Ropar je bil že štirikrat kaznovan radi raznih tatvin in ropov. Orožniki so ga odpeljali v zapore okrajnega sodišča v Litiji. — Aretacija v Spodnji Šiški. V Spodnji Šiški so aretirali zaradi tatvine monterja klavirjev. ki je pokradel od 12. do 20. oktobra v kavarni na šentjakobskem trgu dve vložki za električni klavir, vredni 60 K. Vložki je prodal v neki gostilni na Poljanski cesti. Izročili so ga deželnemu sodišču. — Kolo ie ukradel neznan tat železniškemu delavcu Antonu Močniku iz Terziua. Močnik je imel kolo. ki je še dobro ohranjeno pred hišo, ko je prišel mimo hiše približno 20 let star popotnik. srednje velikosti. Močnik ie zasledoval tatu do Černuč, od tukai dalje je pa izgubil sled. ~ Žrtve strele. Na Trilju pri Sinju je udarila strela v hišo posestnika Latinaca. V hiši je bilo pet oseb. Strela je ubila na mestu ISlet-tiega fanta in mlado gospodinjo, kj se je šele pred dvema mesecema poročila. Ostali trije so težko poškodovani. Idrija. ( — Deželnozborskl volile! v Idriji, pozor! ; Vsi deželnozborski volilci v Idriji, ki so po mesecu aprilu 1911 pridobili volilno pravico, ki so torej 24 lei stari, odnosno dosegli od tega časa enoletno bivanje v Idriji ali pa so po tem času spremenili svoje bivališče, naj se zglase v občinski pisarni, da bo volilni imenik popolen in ne bo nepotrebnih reklamacij. Čas zglašanja je vsak dan od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Plenarni sestanek vseh zaupnikov naših organizacij se vrši v sredo dne 22. t. m. ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih. Vabijo Se poleg odbornikov posameznih društev tudi vsi člani društva »Naprej«. Sestanek ima določiti smer boja v sedanjih deželnozborskih volitvah. — Shod v Spodnji Idriji, na katerem je izroča! sodrug Štravs, je bil dobro obiskan vzlic temu, da so imeli cerkven shod ta dan na Voj-skem. kamor so ljudje iz Gorenje Kanomlje po-večinoma šli. Shodu je predsedoval sodr. Leopold Alič iz Idrije. Poslušalci so stvarna izvsu-janja sodr. Štravsa mirno polušali. Cula so se le odobravanja in včasih smeh. zlasti, ko ie med drugim omenjal tudi početje vodiške Jo-hance. ki je preslepila celo ljubljanskega škofa s telečjo krvjo. Iz razpoloženja na sedanjih shodih ie posnemati, da se ljudem oči tudi na kmetih odpirajo in sedai verujejo, da je klerikalni režim v njihovo pogubo. Poslednji dnevi Pomnela. 7 dni od petka 17. do četrtka 23. okt. največja katastrofa človeštva, po romanu Edvarda Bulveria. 5 dejanj, 2 uri predvajanja. Šolski mladini dostopno. — Cirkuški prizori z levi, gladiatorske borbe, rimski bakanali, izbruh vezuva. Predstave ob 3, 6, 7, 9, v nedeljo ob pol 11, 2, 4, 6, 8, 10. Zvišane cene K 190, 1-60, 1'30‘ I,«* in K —60, Kino Ideal. Štajersko. — Pri večini štajerskega deželnega zbora vladajo čudni nazori o dolgovih in pokritju. Poldrug miljon kron za draginjske doklade učiteljstvu ni hotela večina v deželnem zboru drugače dovoliti, kakor da se zvišajo doklade na pivo. Za draginjske doklade učiteljstvu so se ravnali torej buržvazni in kmečki poslanci po načelu: brez pokritja ne dovolimo novih izdatkov. Ko pa so gospodje župani in okrajni predstojniki na sobotni večerni seji v vsej naglici sklenili za vzdrževanje okrajnih cest posojilo dva miljona kron, tedai pa se ni niti eden od teh gospodov spomnil na pokritje. Socialno demokratični poslanci so predlagali v štajerskem deželnem zboru, naj se najame tudi za draginjske doklade učiteljstvu poldrug miljon. dokler se temeljito ne urede deželne finance, ker se je doslej vedno tako postopalo. Takrat so pa hiteli gospodje pripovedovati, da to ne gre, da je treba za vsak dolg tudi pokritje. Za učiteljstvo ne velja posojilo, ampak za okrajne ceste mora biti posojilo brez pokritja, čeprav ni dežela niti najmanj dolžna, tudi po zakonu ne, da bi subvencionirala okrajne ceste. — »lolažilec« alkohol. V neki gostilni na Kamcuščaku je izpraznil žganjar Stanič liamah pollitrsko steklenico žganja. Za nekaj dni je potem v hudih bolečinah umrl. — Ženo ie umoril. Iz Gornjega grada poročajo: 17. oktobra so dobili posestnico Marijo Zupanovo mrtvo v postelji. Na vratu ie imela sumljive sledove, da io je nekdo davil in ki so kazali, da žena ni umrla naravne smrti. Kot morilca so takoj sumili njenega moža. ki je živel s svojo soprogo v vednem prepiru in ki je imel tudi ljubico, kateri je obljubil zakon. Celjsko državno pravdništvo je odredilo razteleše-nje trupla. — Strahovit požar je divjal v vasici Gais-liorn pri Ljubnem na Zg. Štajerskem. Uničil je 17 posestnikom 50 objektov. Pazite, kdaj bodo razloženi volilski imeniki po občinah! Skrbite za pravočasne in te* meljite reklamacije! Nihče na] se ne zanaša, da mora biti vpisan! Vsakdo naj se zanesljivo sam prepriča! Koroško. — Samomor. V nedeljo zjutraj so našli na dvorišču neke hiše v Hoffmanovi ulici v Celovcu ustreljenega 201etnega sitavbnega tehnika Karla W. Ustreljen je bil v prsi, poleg njega je ležal revolver, katerega je samomorilec šele pred nekaj dnevi kupil. Vzrok samomora še ni znan. — Smrten padec kolesarja. Na cesti k Sv. Hemi je padel s kolesa v nedeljo dopoldne oskrbnik in knjigovodja Viljema Gortona Jul*} Kleiss. Mož je padel tako nesrečno, da si je prebil lobamjo in zadobil tudi več notranjih poškodb. Odnesli so ga nezavestnega s ceste domov, kjer je kmalu nato umrl, ne da bi se še kaj zavedel. Kleiss je bil star 48 let in zapušča vdovo s 4 nepreskrbljenimi otroci. — Požar. V soboto ob pol 1. zjutraj se je vnelo gospodarsko poslopje posestnice Terezije RublSnder pri Sv. Agati v celovški okolici. Zgorel je hlev s skednjem in z več manjšimi prizidki. Živino so rešili. Vnemala se je tudi že hiša, kaitero pa so gasilci in domačimi pogasili. Škodo cenijo na 7000 kron, zavarovalnina pa znaša 3400 kron. Kako je nastal ogenj, še ni znano. ________________________________________ Državni zbor. Dunaj, dne 21. oktobra. Pričakovanje, da bo danes pri otvoritvi državnega zbora kaj hrupa in da bo zlasti češki komisariat dal radikalnim Čehom povoda za burne prizore, se mi izpolnilo. Zbornica je povsem mirno pričela razpravo o »miailem« finančnem načrtu in niti slutiti ni bilo, da je vlada na češkem malo prekršila ustavo m da bi se izplačalo razburjenje zarad/i tega. Vlada pa vendar ne uide odgovornosti, ker namerjajo razpravo o finančnem načrtu prekiniti za nekoliko dni, da se bo govorilo o češkem vprašanju. Posebnega rezultata pa tudi ne bo, ker nameravajo voditi debato v obliki vloženih predlogov. Nemški nacionalci so se vendar ustrašili nastopa državnih uradnikov in se kažejo. kakor da bi hoteli res odreči vladi vse druge želje, dokler ne bodo dovoljeni davki, s katerimi se naj pokrijejo stroški pragmatike. Rusini delajo za sedaj nekoliko obstrukcije. Začetkom seie so predlagali, da naj se odstavijo davčni načrti z dnevnega reda, ker še ni rešena volilna reforma za Galicijo in ker Rusini nočejo pripustiti državnih preodkazov deželam iz davka na žganje. Ko je bil ta predlog odklonjen, se je pričela debata o avtomobilskem davku in Rusin Folis je govoril več ur. Kako daleč mislijo Rusini gnati svojo obstrukcijo, pa še ni jasno. Jutri se pričakuje, da bo rešen avtomobilski davek, potem pride na vrsto tota-lizaterski davek, potem davek na peneča vina, potem davek na žganje, potem zakon o preod-kazih deželam, naposled osebnodoliodninski davek, ki se bo obravnaval v dveh oddelkih. Seja. Predg. Sy Ive s ter otvarja sejo ob 11. dbpoldne. Novoizvoljena poslanca dr. pl. B o* b r o w s k i (poljski socialist) in dr. M a t a J a (krščanski soc.) podata obljubo. Preds. Silvester se spominja umrlega poslanca dekana Langa, potem katastrofe ladje »Volturno« in nesreče nemškega zrakoplova L II. Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) »Fej«. je pljunil Mikyška s ponarejeno ogorčenostjo »Rad bi videl. Beneš. kdaj boš vendar jenjal norce briti iz resnih stvari! Mi"uby, Povejte — pa saj smo baš o tem govo-fir +• i* koristi, vedno le na prazno filozofij a- na* h0^ nravnega policaja s seboj l”1 ^a..seb°i? Torej, prijatelj, povei se- o a0,.5** H10 razlagal program in organiza-aij __ vas ie bilo veliko? Samo delavci u l? ,secle! 'n začel pripovedovati, da I® ,¥ shoddobro obiskan, da je prišlo tudi nekoliko šivilj sicer pa sami delavci. »Janko, sli-Bah bi me bil moral, kako sem jim govoril na E, 0 sodelovanju inteligence in delavstva^ čakal sem jim bodočo našo državo, niti Belt-ne mogel bolje. Pojasnil sem jim. kaj kolektivizem, kako si moramo skupat pri-devati z vsemi možnimi sredstvi, da pode-Lem° sedanjo uredbo m postavimo novo. nruby, ali ste vi tudi za kolektivizem?« se je baenkrat obrnil k Ivanu. »Saf sem bil na dunajskem shodu«, je naglo pdgovoril Ivan, videč, da gre zato, da bi po-sazal svoje zanimanje za stvar. »Vi ste bili na dunajskem shodu?« se Je tfuzvalo p*ec*J glasov. »Res,« je izpregovoril Beneš. »vi ste bili na dunajskem shodu. Od te^a časa se pravzaprav šele dobro gibljemo in z nami se računa drugače, nego preje. Tam-le Janko že sedaj špekulira na poslanski mandat, a škoda, da ni malo preje prišel na svet.« »Hrubv, vidite, zopet brije norce,« Je rekel Mikvška. »Kako bi mogel kdo s tem človekom resno izpregovoriti o čem. Toda, Hruby, prihaja mi na misel, vi ste imeli peklensko srečo, da ste študirali baš na Dunaju. Sicer bi vas bili tudi relegirali. No. pa smo mi takrat kantorjem zaigrali za njih policajsko delovanje, to so bile dobre demonstracije. Rektorju so frčale črepinje z oken. Lašek. škoda, da te tar-krat ni bilo z nami — to je bilo vendar nekaj, kar je delo dobro.« Razgovorili so se o demonstraciji. Pripovedovali so še, kako so profesorjem klicali »pe-reat«, kako so na Betlehemskem trgu klicali slavo spominu Husa. kako so pred univerzo žvižgali in kričali »pereat reetor!« »pereat senat!«, kako so stražniki potegnili sablje, pa so jih morali zopet spraviti. »Lašek. takrat bi bil moral biti zraven!« je znova ponavlja* Mikvška. Potem smo korakali na Olšane, ovenčali grob Haviička. Baraka in Sladorskega — — zapeli smo: »Spi Havličku«, in ko smo se potem s pokopališča vračali v sprevodu policajev. nas je bilo že nekaj tisoč. Sedaj bomo pa, če bog dS. imeH za vedno mir od kantorjev. Zato imamo druge naloge pred sabo. Sicer smo pa zadnji čas tudi že nekolikokrat zademonstri-rali, Hruby, le da so bile demonstracije manjše.« In tu se je vtaknil vmes Otokar, da je bilo vendar le prekrasno, kako so i sedaj zademon-strirali, in kako so bila nekemu duhovniku na Zižkovu pobita okna, ker je zbadljivo sramotil vse svobodnejše gibanje. »Delavska Omladina je proslavljala smrtni dan Avgusta Smetane in pri tem je počilo, Hruby,« je razlagal Mikyška. »Hruby. veš,« je skočil v besedo, kakor bi ga bil poklical. Otokar s svojim pojočim glasom, »kadar se reče poidemo, pa gremo. Zadnjič ob Trojanovem pogrebu je bilo tudi prekrasno. Korakali smo. pevali smo no radost!« »Le predstavite si. Hruby,« le razkladal Mikvška, »kako se policija sedaj Jezi. Vse nam konfiscira. za nohte ji lezemo. Toda mi ji pokažemo. kdo je močnejši — in dali nam bodo mir kakor kantorji. Hruby. to je dobro, da ste med nami sedaj. Lahko tudi pomagate.« XVII. Sedeli so skoro do polnoči. Ivan je zvedel marsikaj, kar mu le bilo znamo, pa tudi marsikaj novega. Najbolj mu je obtičala v glavi opazka Beneševa o Mikyškinem sporu s Kačerovskim. Zato je pri odhodu iz gostilne vprašal medpoto-ma Beneša, kako Je s to stvarjo pravzaprav. Pa Mikyška le čul to vprašanje in odgovoril namesto Beneša: »Skratka, Kačerovsky Je pretiran idealist. Hruby, mi pa imamo sedaj pred sabo druge stvari in druge naloge. Preje nam Je to mari, da bi bili doma sami svoji gospodje. potem bomo imeli več časa za vsakovrstno moraliziranje.« Mm. preds. grof Stiirgkh predstavlja vodjo finančnega ministrstva E n g I a. Vložen je dodatni proračun za leta 1913., proračun melioracijskega zaklada za 1913, zakon o zakladu za pospeševanje živinoreje, zakon o konzularnem sodstvu. Izseljeniški zakon, ter letno poročilo komisije za kontrolo državnih dolgov za leto 1912. Prehaja se v specialno debato o finančnem načrtu. Posl. L e v i c k i i (Rusin) predlaga, da se ta točka odstavi z dnevnega reda. Njegov predlog se odklanja. Posl. V o 1 k e r t, (soc. dem.) zagovarja predlog manjšine, da naj se avtomobilski davek raztegne tudi na luksuriozne vozove, če se vpelje davek samo za avtomobile pride avtomobilska industrija, ki ima veliki sposobnosti inženirjev in delavcev zahvaliti ugledno stališče. v nevarnost, da jo zadene velika škoda. Manjšina se je izrekla proti predlogu socialnih demokratov, tudi vlada ga odklanja, pa se iz-govarja. da bi se prizadeti krogi zelo razburjali, če bi se vpeljal davek na luksuriozne ekvipaže. Kdai se ie v tej zbornici kdo brigaj, če s0 de-lavcl razburjeni, kadar se Hm nakladajo novi davki? Davek na razkošne vozove se odklanja enostavno zato. ker nimajo meščanski poslanci z vlado vred volje, da bi zadeli potrato bogatih razredov. K a I i n a (češ. rad.) govori proti načrtu. K r a f t (nem. nac.) odklanja Volkertov predlog. Folis (Rusin) govori več ur z obstrukcij* skim namenom m zaključi svoj govor ob 6 zvečer. S e d I a k (češ. agr.) govori o svojem nul* nem predlogu o pokončavanju pollskih miši Nato je bilo vloženih več nujnih predlogov in interpelacij. Konec seje ob 7. zvečer Prihodnja sela jutri ob 11. dopoldne. KONFERENCA NAČELNIKOV. Dunaj. 21. Na današnji seii klubskih najemnikov je predsednik Sylvester predlagal naf» izvrši specialna debata o finančnem načrtu tako. da bo o vsakem zakonu ena razprava o dol»d> ninskem davku pa dve. Posl. K r a m a F ie upo-zarjal na češko interpelacijo o kršitvi ustavi na Češkem in prosil ministrskega predsednika, naj odgovori nanjo. Obenem je priporočal na! se otvori o tej zadevi prihodnje dni debata Po daljši razpravi se ie sklenilo, da se sprejm« predsednikov predlog o finančnem načrtu Cim odgovori grof Stiirgkh na interpelacijo » otvori o njei debata, ki pa naj ne traja čez dv* dni. Jutri odgovori Schuster tudi na interpelacije o Kanadski družbi, ki so bile vložene ^ vseh strank. Predlogu, da bi se izseljeniški **■ kon in zakon o kontroli državnih dolgov izročila brez prvega čitania odsekov s« ukvarjali socialni demokratje. SOCIALISTIČNE INTERPELACIJE. Dunaj, 21 Socialni demokratje so danes vložili več obširno utemeljenih imternelaHi Poslanci Glockel. Abram. Dotsch in dr Diainafld so interperirali zaradi trgovinskih pogodb z balkanskimi državam*. V obrazloženju interpelacije }e rečeno- Vest. da se ne more Avstro-Ogrska niH sedaj, po občutnih naukih zadnjega leta odločiti na preobrat v trgovinski politiki da se še sedaj profitarski interesi velikih živinorejcev više cenijo kakor resnični življenski interesi industrije in same. države, je izzvala med prebivalstvom majvečjo nezadovoljnost Zatorej vprašujemo gospoda trgovinskega ministra: . »oi“et£ 11 naznaniti poslaniški zborilici, s kakšnimi ukrepi misli avstr, vlada zboljšati n* še trgovinsko razmerje z balkanskimi državami? Hočete li povedati zbornici, če nameravat« zlasti z odprtjem meje za srbsko živino in srb* sko meso omogočiti trgovinsko pogodbo s Srbijo. ki se vjema z interesi avstrijske industrije? Hočete li pomiriti zbornico glede na to da ne bodo še enkrat v zgodovinsko odločilni uf’1 žrtvovani interesi narodov in države nmfilni lakomnosti veleagrarcev? O socialnem zavarovanju so hiterpelirali Widholz, Smitka, Pongratz. Jokl in Daszynski ministra za notranje zadeve: »Janko, ti si izboren zofist,« se je zakrofto- tal Beneš. »In kako resno znaš to povedati« »Tudi resno mislim. Sicer si pa prečitajte v Novih Strujah mojo misel o postanku umetniškega dela — precei v prvi številki — in spoz* nate. kako in kaj mislim o teh stvareh « »Samo vprašati morate. Hruby,« se je smejal Beneš, »od kod Je Janko prepisal tisto »svojo« misel.« Čez trenotek so se poslovili. Ivan je prišel domov, prižgal luč v svoji sobi. poiskal takoj Nove Struje in čital Mikvškino niisei. ki se ie glasila: »Navdihnila je svojega ljubimca svoiega moža za nesmrtno delo Skeptično zrem na to frazo iz umetniških novel in življenje spisov. Ako le bil ta umetnik resničen umetnik (t. J. ako Je pojimal resno svojo umetnost), ako !e nosil svoje misli vedno po vseh potih svojega življenja v sebi in s sabo. dasi doslej nedovršene pod pragom zavesti, v nejasnih asocijad-iah. v raztrganih miselnih sklepih, verigah in ako je hkrati ljubil, je mogoče, da ie vsled pogledov na ljubljeno ženo, s fizično dotiko itd. kri njegova bistreje in potneje nego navadno k njegovim možganom se lijoč, s svojim navalom izvlekla negotovo maso mišljenja, dvignila jo riavzročenim in nehote) nastalo resnično ono nesmrtno delo. V 'drugo navdahnenje pa ne verujem.« (DaUe.) B. Gotzl, Ljubljana ■ Mestni trg št 19. — Stari trg št. 8. —— Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka* Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Najnižje cene. Kako morete zagovarjati, da n£ more imeti odsek, ki je razglašen za permanentnega, vsled nedelavnosti vlade že devet mesecev nobene iei©? Kako mor rte zagovarjati, da se vkljub vašim določenim obljubam vse poletje nič ni storilo, da bi se bile razprave o posebnih določbah za Galicijo dovršile? Hočete li zdaj te razprave naposled resno uvesti in poskrbeti, da se čim prej dovrše? O bernski konferenci za delavsko varstvo so interpelirali posl. Hanusch. Domes. Sever in L8w trgovinskega ministra: Hočete li naznaniti poslanski zbornici, kakšno stališče so zavzeli vaši zastopniki na mednarodni konferenci za delavsko varstvo v Bernu jrlede na sporna vprašanja tamkaj sklenjenih !>ogodb? Hočete li naznaniti zbornici, zakaj so tam nastopili Proti prepovedi nočnega dela za mladostne delavce do osemnajstega leta in proti akoišnj/5 vpeljali deseturnega maksimalnega dela za ženske in mladostne delavce? Hočete li zbornici zlasti povedati, pod ka-ertm vplivom, na čigavo zahtevo in iz katerih vzrokov so se zastopniki avstrijske vlade potegovali za sovražne izjemne- določbe proti tek. stilnim delavcem, proti mladostnim delavcem v podjetjih železarskega kartela in v steklarnah^^___________ Goriško. K avtomobilski nesreči na Furlanskem. Kakor smo poročali, se ie ponesrečil dne 9. ok-obra Pri Verzi tržaški avtomobil, s katerim e peljal veleposestnik Trevisini iz Pirana svojo iOprogo iz sanatorija v Vidmu v Trst. Težko ranieno ženo so prepeljali v hišo lekarnarja >Ivisia. — 2ena. ki je prestala takrat hudo notranjo* bolezen, je dobila težke poškodbe na Želu- Vsled te poškodbe ie včeraj umrla. Ostali oonesrečenci so že skoraj popolnoma zdravi z ziemo strežnice, ki ie spremljala bolnico. To 0 prepeljali v pondeliek v bolnišnico, kjer bo morala ostati deli časa.___________________ )elavci v Ljubljani in okolici! Za volitve v obrtno sodišče imeniki v Ljubliani in po občinah, ki spa-a,n v področie liubljanskeea obrtnega sodišča, ^crmleni v občinskih uradih. Prepričajte se, w ste pravilno vpisani in poskrbite, da Vas vpi-£.e niste. Vpisan mora biti vsak, kdor je * An p 26- avgusta v delu. Zaradi, eventualne bil one • vzemjte potrebne dokumente, zla- ffjggn knjižico, s ____________________________ Zadn‘e vesti. OGRSKA OPOZICIJA. Budimpešta, 22. Opozicionalne stranke so izročile podpredsedniku poslanske zbor- • Szaszu predlog s 67 podpisi, naj skliče zbor-n-°rt za soboto. Podpredsednik ie odgovoril, da nredsedništvo itak že sklicalo sejo za soboto. iLto je omenil posl. Martin LovasZy: To ni 5a reč Opozicionalni poslanci so nato zapu-£n parlament. Prihodnja seja zbornice bo v soboto ob 10. dopoldne. vladna stranka in škofovski denar. Budimpešta, 21. Neki budimpeštanski ve-terni list je poročal, da je več škofov, ki so bih zadnji čas imenovani, moralo ob priliki svojega Senovanja plačati večje zneske v blagajno Sne stranke. Grof Khuen Hedcrvarv izjavlja, V' je ta vest temi$m. Judi Škof M,kes pravi, jja fe ta vest popolnoma iz trte izvita. SO NADŠKOF CSERNOCH TOŽI. Budimpešta, 22. Primas nadškof Czernoch je vložil proti listu »A Nap«, ki je trdil, da je plačal za svoie imenovanje velikansko vsoto v blagajno vladne stranke, vložil tiskovno tožbo. RODBINSKA DRAMA. Arad, 22. V občini Felso Mikoly se je delavec Teofil Dud sprl s svojo družino, kateri je prišel 601etni tast Abraham Dud na pomoč. Teofil je napadel starca z nožem; ta je pograbil sekiro in ubil zeta in njegovega brata Miho. ki je hotel Teofilu pomagati z nožem zoper Abrahama. RUDNIŠKA NESREČA V CARDIFFU. Cardiff. 22. Rešilno moštvo, ki je od treh strani prodrlo v jamo »Universal«, je zdaj tri četrt milje oddaljeno od prostora, kje leži nedvomno večina trupel doslej pogrešanih rudarjev. Vsako upanje, da bi še koga našli živega, je popolnoma minilo. SAZONOV SE VRNE V PETERBURG. Berlin. 21. Iz poučenih ruskih krogov poročajo. da ne ostane ruski minister za zunanje zadeve Sazonov dva dni y Berlinu, ampak da se že nocoi vrne v Peterburg. V Berlin Je včeraj prišel iz Pariza. VOJAŠKA SLUŽBA NA RUSKEM. Peterburg. 22. Vojno ministrstvo predloži dumi zakonski načrt, po katerem naj se podaljša vojaška službena doba za tri mesece. Tisti letnik, ki bi moral letos končati svolo službo, ostane do 1. januarja 1914 pod zastavami. NEMIRI NA PORTUGALSKEM. Pariz, 21. »Agence Havas« poroča iz Madrida: Tukai so razširjene vesti, da so na Portugalskem izbruhnili resni nemiri. NESREČA NA MORJU. Ohotsk, 21. Parni čoln parnika »Tula«, ki ie vleke! tri barke z ljudmi, je nasedel na pesek. Valovje ga je vrglo ob obrežje. Prva barka se je z enajstimi možmi in z vsem tovorom potopila, tri ljudi so rešili. Drugi čoln se je rešil z veslanjem. Tretji čoln z vsem moštvom je l odgnalo v morje; njegova usoda je neznana. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. n?ifeUska tiskarna« v Ljubliani. Konsumno društvo rudarjev — v Hrastniku ===== reglstrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga' vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji ceni. Toči se tudi v svoji lastni gostilni pristna bizeljska, dalmatinska in istrska vina. Pristni re-fosco in »Adria Perle*. Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svo em lastnem podjetju. Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kron. Stanovanje ^ obstoječe iz sobe, kuhinje, shrambe, drvarnice in sobe v podstrešju se odda v najem s 1. novembrom, Metelkova ulica št. 27 blizu juž. skladišča. 8 dni na poizkusijo s pošljem vsakemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju : Amerikanaka nikl. ura K 2*80 Koakopt patent, ura • • 8— Amerik n. Goldin ura . , 3*50 Železmi-Koskopf ura . • 4‘—■ Roukopf dvojni plašč . „ 4*50 Ploščo ta meetna ura . „ 5'— Srebrna imitac., dvojni plašč....................... (j — 14-kar. zlata ura , . . . 18 — Original Omega ura . „ 20*— Konkur. budilka, poni-kljana 20 cm viaoka „ 2 — Znamka .lunghaus . . „ 8*— HadiJ-svet. kaz. . . . „ 4 — Kadi j, 2 zvonca . . . , 5*— Radij, 4 zvonci . . . * 6*— Radij, godba ..... 8#— Ura na nihalo 75 cm . „ 8 — Ura na nihalo zvonovo- bitje....................... 10*— Ura na nihalo z godbo* budilko in bitjem . „ 14*— Okrogla ura z budilko „ 0*— Triletna pismena garancija po povzetju. Max Bohnel, Dunaj, IV. Margarethenstrasse štev. 398. Originalni tovarniški cenik brezplačno. Naročajte se na Zarjo! Mlado, staro, Vaak pove: Tu pa le za me! Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav 2elod’c Imam: Varujte se ponaredb! Pristni „FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije „FL0RIAN“ v Ljubljani. Moderne kožuhovine za dame, kakor mufi in ovratnice, otročje garniture, kožuhovinaste čepice, ovratnice in rokavice za gospode v obilni izbiri in poljubni ceni v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. Postavno varovano. Vsled sklepa upniškega odbora z dne 16. oktobra 1913 potrjenega po konkurznem sodišču se bode vsa zaloga trgovine Fr. Igliča v Ljubljani, Mestni trg štev. 11, obstoječa iz vsakovrstnega papirja, zvezkov, pisalnih potrebščin, razglednic, šolskih torbic in kovčkov, molitvenikov, galanterijskega blaga vsake vrste, igralnih kart, trgovskih in kopirnih knjig, nagrobnih vencev i. t. d. prodajala do popolnega izčrpanja = odslej pod tvorniško ceno. = Ugodna prilika za manjše trgovce za cen nakup potrebščin, kakor tudi za širše občinstvo! Dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani, kot uf ra v i • c!i’ urzne mast. Otvoritev nove modne, manufakturne in suknene trgovine. Tvrdka J. GROBELNIK naznanja otvoritev svoje popolnoma na novo opremljene manufakturne trgovine v prostorih znane stare prodajalne tvrdke FRANC SOUVAN SIN, na Mestnem trgu štev. 22 v Lgublgani. V spodnjih prostorih je modno in manufakturno blago najbogatejše sortirano. - - - - - ...............-V prvem nadstropju je velik oddelek za sukno, preproge in zavese. Velika zaloga novega in okusnega blaga ter ugodne cene dajejo pričakovanje na obilen poset prejšnjih in drugih cenjenih odjemalcev. Z velespoštovanjem J. GROBELNIK, prej Franc Souvan sin. mm Potniki v severno ia južno AMERIKO se vssfj« seda| fe p« 4weseE srw£*fl»ki p^i AVSTR0AMEK1K ANA Tret-!\r*}ork, Baeaos ASres-RS« ie toelr« »*]{*v