sindikalna lista 77 V prejšnji številki našega glasila smo pisali o osnutku sindikalne liste in o javni razpravi, v tem prispevku pa želimo opozoriti, da je sindikalna lista že sprejeta ter na osnovne značilnosti le-te. Ena od osnovnih značilnosti je ta, daje spremenjena struktura določil — vprašanj, kijih ureja sindikalna lista IT. Namreč le-ta ne določa, kaj je OD, kaj so materialni stroški, kaj se plačuje iz dohodka, kaj pa iz sklada skupne porabe, ker je to stvar zakonodaje. Posledica tega je, da lahko sindikalno listo v glavnem razdelimo na dva dela: 1. uvodna pojasnila, ki so dejansko izhodišče za sprejemanje sindikalne liste, in naloge sindikata v zvezi s tem. V tem delu sindikalne liste so tudi določila, ki so pomembna za družbene dogovore, ter določila, ki so pomembna za samoupravne sporazume dejavnosti; 2. vprašanja, ki jih ureja sindikalna lista; teh je 35. Glede na namen, sindikalne liste ter glede na pooblastilo sindikata ureja sindikalna lista posamezno vprašanje na enega od štirih načinov. Način obravnavanja posameznih vprašanj in razliko med njimi moramo spoznati, da lahko pravilno uporabimo sindikalno listo. Prvi način (metoda) izhaja iz tega. daje za nekatera vprašanja možno postaviti le skupna izhodišča in skupne osnove, na katerih naj bi temeljila ureditev takega vprašanja v temeljni organizaciji. Na ta način sindikalna lista opredeljuje predvsem prvo in drugo vprašanje (tč. 1—2), in sicer: — obnove za oblikovanje sistema delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela — spodbujanje in organiziranje inovacijskih dejavnosti v OZD. Če primerjamo zastavljena načela z našim sistemom delitve osebnih dohodkov, ki smo si ga začrtali, s samoupravnim sporazumom o delitvi OD, lahko rečemo, da smo na dobri poti, ker se naša načela in izhodišča ujemajo z osnovami, kijih določa sindikalna lista. Drugi način je v tem, da sindikalna lista ureja nekatera vprašanja že kot normativni akt, čeprav se zavedamo, da moramo tudi takšne norme vnesti v naše samoupravne akte. Na ta način je urejeno nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, plačilo za nadurno delo (delno tč. 11). Tretji način je v tem, da sindikalna lista daje določene osnove in merila, vendar nalaga, da se ta vprašanja uredijo v samoupravnem sporazumu dejavnosti oz. v delovni organizaciji, šele potem temeljna organizacija konkretizira ta vprašanja v svojem splošnem aktu. To so predvsem: najnižji OD, indeksna razmerja, najvišji OD, zajamčeni OD, nadomestilo OD za čas mladinskih akcij, plačilo za dežurstvo, deljen delovni čas, dodatek na omejevanje iluktuacije, dnevnice, terenski dodatek, regres za prehrano, nagrade študentom, izdatki za izobraževanje in oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sklada skupne porabe. Četrti način je v tem. da sindikalna lista določa osnove in merila za določena vprašanja, ki jih potem TOZD konkretizira s svojim splošnim aktom. To so predvsem: osebni dohodki pripravnikov, vrednotenje delovne dobe, nočno delo, delo v nedeljo, delo na dan državnih praznikov. kilometrina, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela, povračilo selitvenih stroškov, izplačilo po pogodbah o delu, nagrade učencem, namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo, regres z£ letni dopust in preventivno zdravstveno varstvo. Ker smo že pri izdelavi osnutkov naših splošnih aktov upoštevali osnovne smernice sindikalne liste (osnutka sindikalne liste) je naša osnovna naloga, da pri izdelavi prečiščenega besedila samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev skupne porabe in urejanju stanovanjskih razmerij konkretiziramo določena merila. Eno od bistvenih vprašanj in nalog, ki izhaja iz nove sindikalne liste, je vspostavljanje indeksnih razmerij pri vrednotenju delovnih mest v OZD. Sindikalna lista nalaga OZD, da morajo konkretizirati indeksna razmerja - opraviti analitično oceno delovnih mest in izdelati ustrezne načrte za uresničevanje indeksnih razmerij in za postopno odpravljanje ugotovljenih neskladij v sistemu delitve osebnih dohodkov. Kot vemo smo že izdelali metodo o analitični oceni delovnih mest in ocenili vzorčna delovna mesta in je treba nadaljevati delo ter priti do analitične ocene vseh delovnih mest in se na ta način uvrstiti med tiste OZD. ki so že uveljavile osnovna ustavna načela in zakonske določbe o delitvi osebnih dohodkov po delu. Dipl. iur. DIM1TAR PERIČ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ program organov upravljanja 17. januarja: seja delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb -od 12. do 15. januarja; tribune v vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb (enourna razprava o planu) - 26. do 27. januarja: zbori delavcev v vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb (sprejem plana za 1. 1977) - 29. januarja: seja delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb -31. januarja: seja skupnega delavskega sveta (plan za leto 1977, inventure 31. 12. 1976) - 7. februarja: kolegij direktorjev TOZD in seja koordinacijskega odbora za SLO - 14. februarja: seja delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb -21. februarja: seje delavskih svetov TOZD in delovne skupnosti skupnih služb (zaključni račun za leto 1976) - 22. februarja: zbori delavcev TOZD (sprejem zaključnega računa za leto 1976) — 26. februarja: seja skupnega delavskega sveta (zaključni račun za leto 1976) Aktivnosti organov upravljanja v TOZD in družbenopolitičnih organizacijah naj bi bile usklajene s temi datumi. Tudi označevanje je del proizvodnega procesa v konfekcionarski proizvodnji. Na sliki: delavka za strojem za številčenje v TOZD Temenica. (Foto: arhiv Laboda) predlog plana 77 Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb je na seji dne 20. decembra 1976 razpravljal o osnutku gospodarskega plana za leto 1977. ki so ga izdelale strokovne službe na podlagi predlogov, ki so jih posredovale vse temeljne organizacije. Delavski svet je osnutek z nekaterimi spremembami in dopolnitvami sprejel in ga kot predlog posredoval v razpravo. Vse temeljne organizacije in strokovne službe v skupnih službah so prejele potrebno število izvodov predloga gospodarskega plana za leto 1977 in sedaj je naloga nas vseh, da se z njim seznanimo, da o njem raz- pravljamo in damo morebitne predloge in pripombe. Predloge in pripombe pričakuje računovodsko-fmančna služba najkasneje do 20. januarja, kajti po programu dela organov upravljanja je predvideno, da bodo zbori delavcev o predlogu plana razpravljali in sklepali od 26. do 27. januarja. Predlog plana za leto 1977 se po obliki ne razlikuje od plana za leto 1976, vsebuje pa več pomembnih vsebinskih sprememb. Ko bo predvidoma 31. januarja plan verificiral skupni delavski svet, bo izdelano prečiščeno besedilo in posredovano vsem TOZD in strokovnim službam skupnih služb v potrebnem številu izvodov. Naj torej še enkrat ponovim željo: vse predloge in pripombe k predlogu plana posredujmo pravočasno, ker bomo potem s planom bolj zadovoljni, to pa je tudi pogoj, da bomo pri izvajanju zavestno in vsak po svojih močeh sodelovali. JOŽE FABJAN ** ** JO************ ****#.*********+*>****> ** z dobro voljo naprej Koledarsko leto je zopet za nami. Inventurne komisije skrbno ugotavljajo stanje vsega tistega, kar lahko štejemo, merimo ter neposredno ugotavljamo. Toda mnogo je tistega, kar stoji ob robu vseh popisov, ker za to nimamo predpisanih obrazcev. Skušal bom nakazati del problematike dela v letu 1976 v TOZD Libna. Vem, da bo marsikomu postalo bolj jasno, zakaj se je glava „LABO-DA“ večkrat že med letom upognila in iskala zavetja v svojem belem perju. Leto 1976 smo zaključili v TOZD Libna z 830 delovnimi nalogi. Že sama številka nam lahko pove, da je bila raznolikost in razdrobljenost dela popolna. Posebno prvo polletje dela nam bo ostalo za vedno v spominu kot slabo. Proizvodnja spalnih srajc nam je povzročila veliko težav. Slabi delovni učinki ob pogostokrat nezavidni kvaliteti izdelkov so bili prepogost pojav pri delu, temu pa sledi primerno slabo nagrajevanje. Materiali in modeli so se hitro menjavali, njihova uspešna za-ključitev je bila večkrat pogojena z neprimerno strojno opremo, ki smo jo vedno čakali iz uvoza. V drugi polovici leta smo se usmerili na program izdelave ženskih bluz. Kljub majhnim serijam in raznolikosti modelov je bilo čutiti preobrat v delu. Prav tako je bilo čutiti nov ritem dela, povrnila se je gotovost v izdelek in način predelave. Določene težave so kljub vsemu ostale, vendar je bilo vsakdanje delo bolj sproščeno in lagodno. Tudi v bodoče bomo morali posvečati veliko pozornost prav šivanju in izgotavljanju celotnih delovnih nalogov. S spremembo programa dela smo se začeli ukvarjati tudi z likanjem in pre-nekateri nalog je lahko trak zapustil bolj popoln za odpremo, čeprav še vedno nismo odpravili nedovršene proizvodnje. Vse leto smo bili v skrbeh za izpolnitev plana. Zaradi naraščajočih bolniških izostankov (13%) ter zadnje čase povečane fluktuacije smo slabo izpolnili planske obveze. Tudi za izvozne težave nismo ostali prikrajšani: kot samostojni realiza- torji dveh izvoznih programov smo naleteli na vrsto težav. Kvaliteta dela s specialnimi prijemi pri izdelavi ter večkrat slaba surovina so bili prisotni vsak dan. Problem kvalitete dela za izvoz in izvedbe načina kontrole je zelo zahteven in neposredno povezan z delom za domači trg. Zahtevek, da napake ne prekoračijo mejo 3 %, je zelo nizek. Prav bi bilo postaviti statistično izmensko kontrolo za nenehno spremljanje in preprečitev napak pri vseh nalogih, da ne bo podpis za izvoz samo formalnost. Naloga nas vseh naj bo doslednost pri delu na vseh delovnih mestih. V šivalnici naj se ne čuti samo odgovornost kontrole, temveč naj pozornost velja pri vsaki delovni operaciji. Športni program s štirimi sistemi dela je bil spremljevalec vseh uspehov in neuspehov v preteklem letu in vsem nam napotek za uspešnejše nadaljnje delo. I. ŽOHER mali ek= onomski leksikon MEHANIZEM CEN Ce prav razumemo abecedo ekonomije, je tržno gospodarstvo hkrati praviloma denarno in cenovno gospodarstvo. Ali je ta trditev točna? Da, tržno gospodarstvo je cenovno gospodarstvo. Kar pomeni, da dohodke razdeljujemo prek tržnih cen. Kaj pa je sploh tržna cena? Tržna cena je denarni znesek, ki ga moramo plačati v denarnem gospodarstvu za prisvojitev enote blaga. Znesek pa je odvisen od tržne ponudbe in povpraševanja. Kupec — potrošnik želi, da bi bile cene nizke ali da bi celo padale; proizvajalec — prodajalec pa želi, da bi bile cene visoke ali da bi naraščale. Zakaj? Zaradi tega, ker bodo lahko potrošniki ob razpoložljivem dohodku in ob nižjih cenah nakupili večjo količino dobrin; prodajalci pa bi ob višjih cenah ter pri danih stroških zaslužili večji dobiček. Od česa je odvisno, ali bodo cene naraščale, padale ali pa ostale nespremenjene? To je odvisno od tako imenovane vrednosti blaga, ki je vsak dan, na kratek rok, rezultat vrednotenja obeh tržnih strank: prodajalcev in kupcev. Ali, kot pravimo: denarna vrednost, ki jo imenujemo ceno, je odvisna tako od povpraševanja kot od ponudbe blaga. Če povpraševanje po nekem blagu raste, pomeni, da si potrošniki želijo več tega blaga ali višje vrednotijo to blago; če ponudba ostane medtem nespremenjena, mora cena blaga porasti. Če ponudba poraste, povpraševanje pa ne, mora cena pasti. Le kadar bosta ponudba in povpraševanje usklajena, to je enako močna, bodo ostale cene nespremenjene. (Vmešavanja države v tem primeru nismo upoštevali.) Kot potrošnike bi nas posebej zanimalo, kdaj bodo cene padale? Danes je zelo redek pojav, da bi cene v katerikoli državi za večje število artiklov padale. Običajno gre le za manjše število proizvodov ali za začasen pojav padanja. Na daljše razdobje opažamo splošno naraščanje cen. Zakaj? Vzrok ni v tem, da ne narašča produktivnost in da zaradi tega ne padajo dejanski stroški na enoto proizvoda. Vzrok za to je drugje: v hitrem naraščanju kupnih skladov (dohodkov), zlasti z ekspanzijo kreditov. V lastni režiji smo v domu v Savudriji napravili cel niz vzdrževalnih del. Delavca Rudi Retelj in Tone Hrovat sta opravila vsa vzdrževalna zidarska dela na zgradbi. (Foto: arhiv Laboda) kontrola sije utrla pot Ob vstopu v leto, ki je pred nami, ne bo odveč, če izvemo kaj o delovanju kontrole v programu PŠ in izdelkov iste skupine za izvoz. Pretekla so tri leta, odkar je bilo napisano prvo skupno mesečno poročilo o kvaliteti izdelkov iz TOZD LOČNA in LIB-NA, minilo je 22 mesecev, ko smo prebrali mesečno poročilo iz TOZD DELTA. V aprilu 1975 smo dobili v TOZD LIB-NA svojega kontrolorja. Za kontrolo kvalitete skrbi v Novem mestu tov. Ljubica Mi-ščevič, v Krškem Dragica Stanič, v Ptuju pa to delo opravlja Vera Maroh. Kontroliranje opravljajo vzorčno. Delovni nalogi so ocenjeni s pomočjo tabele za kvaliteto, ki ustreza našim kvalitetnim zmogljivostim. Tabela omogoči kontrolorju ocenitev, ali gre izdelek lahko na tržišče. Odstotek neustreznosti, ki je v nalogu po tabeli sprejemljiv, se še zmanjša z vračanjem popravila potrebnih izdelkov, ko gredo le-ti skozi roke naših zlagalk v likalnici. Za dober in uspešen plasma na trgu je potrebna kvaliteta izdelkov. Da preprečimo čim več neljubih reklamacij, skrbi kontrola. Na sliki: kontrolorka TOZD Libna pri svojem vsakdanjem opravilu. (Foto: Sandi Mikulan) Delo kontrolorja je odgovorno. Če se izrazimo slikovito, bi mu lahko rekli: „filter zakvali-teto“. Še posebej težko je bilo uvajanje načina dela kontrole, zlasti zaradi iskanja možnosti, kako na najbolj jasen način prikazati rezultate. Vsi vemo, da je v človeški miselnosti odpor do novosti, saj te zahtevajo več odgovornosti. No, delo in čas sta naredila svoje. Začeli smo spoznavati, da kontrola ni le „nujno zlo“, temveč tudi pomoč. Mnogokrat se je zgodilo, da je kontrola za- vrnila izdelke, ki niso smeli priti kupcu v roke. Vsi smo imeli od tega korist: preprečena je bila reklamacija, to pa je naš skupni denar. Morda ne bo preveč neskromno slišati, če povemo, da je na področju kontrole že veliko storjenega za izboljšanje kvalitete, vendar smo kljub temu na začetku poti. Pot ne bo ne ravna ne lahka, saj nam razmere v tekstilni industriji in ostra konkurenca na tržišču iz dneva v dan glasno kličejo: „Delajte še kvalitetneje, kontrolirajte še bolj budno!“ a. H. pregled reklamacij v letu 1976 I. polletje V prvem polletju 1976 je v podjetje prispelo 148 reklamacij iz privatnega sektorja. VZROKI REKLAMACIJ: 1. 2. 3. 4. 5. 7. 8. Slaba kvaliteta tkanine Nekvalitetna izdelava Neobstojne barve Nepravilno vzdrževane srajce Nesorazmerno krčenje podloge v ovrat. in zapestnikih Zamenjave zaradi napačnega nakupa oz. izbire Mastni madeži na ovratnikih Neopravičene reklamacije SKUPAJ: 60 kom — 40,5 % 36 kom — 24,3 % 9 kom — 6,0 % 7 kom — 4,7 % 8 kom - 5,4% 16 kom — 10,8 % 6 kom - 4,1 % 6 kom — 4,1 % 148 kom - 99,9 % II. polletje V drugem polletju 1976 je v podjetje prispelo 128 reklamacij iz privatnega sektorja. VZROKI REKLAMACIJ: 1. Slaba kvaliteta tkanine 2. Nekvalitetna izdelava 3. Neobstojne barve 4. Nepravilno vzdrževane srajce 5. Nesorazmerno krčenje in odstopanje podloge v ovratnikih in zapestnikih 6. Zamenjave zaradi napačne izbire in nakupa 7. Mastni madeži na ovratnikih 8. Neopravičene reklamacije SKUPAJ: 65 kom - 50,7 % 33 kom — 25,8 % 5 kom - 3,9 % 1 kom - 0,8 % 5 kom - 3,9 % 8 kom — 6,2 % 7 kom — 5,5 % 4 kom — 3,1 % 128 kom - 99,2 % Reklamacijske pripombe kupcev: - Pri srajcah za svečane prilike: naj bi bil dvojni zapestnik daljši. — Tudi za večje številke želijo oprijete srajce športnega modela, češ, da veliki in vitki moški težko najdejo lepo športno srajco. - Flanelaste srajce naj bi imele predvsem mehke ovratnike. - Starejši kupci želijo bombažne srajce pastelnih barv in stopnje oprijetosti B in C. — Kratki rokavi pri moških srajcah naj bi bili daljši za 2 cm, pri C oprijetosti celo 3 cm. — Rokavi pri ženskih bluzah naj bi bili širši za 1 - 2 cm. — Razpored gumbnic na ženskih bluzah naj bi bil tak, da bi bila ena gumbnica izdelana v višini prsi. — V prihodnosti bi bilo dobro izdelovati bluze v dveh skupinah za visoke postave in srednjo rast (visoke — vitke in nižje - močnejše). v počastitev dneva JLA V sklopu počastitve in praznovanja dneva JLA je TOZD Delta Ptuj prevzela pokroviteljstvo in odstopila prostor za tekmovanje v streljanju z zračno puško med ekipama občinske strelske zveze Ptuj in ekipo ptujske garnizije. Kot vrsto let nazaj, smo tudi letos ob tej priliki organizirali srečanje skupine vojakov in starešin s predstavniki naših družbenopolitičnih organizacij io samoupravnih organov. Po uvodni predstavitvi Laboda s poudarkom na - uši TOZD v okviru organizacije združenega dela so si ogle dali proizvodnjo. Po ogl£du proizvodnje je sledil razgovor. Vprašanja vojakov so bila v glavnem s področja samoupravljanja in družbenopolitične aktivnosti. Na tem srečanju smo ugotovili, da je sodelovanje med našo TOZD in kasarno zadovoljivo, da pa so še u°ve možnosti za sodelovanje tudi na športnem in dfu?ih področjih. Družbenopolitične organizacije TOZD Delta \______________ .J kako do več kredita Vsako leto se pojavlja vse več prošenj za reševanje stanovanjskih vprašanj iz sklada skupne porabe. Ta „koš“, namenjen za stanovanjsko izgradnjo, pa je iz leta v leto premajhen. Nujno je, da zato vsak spozna še druge možnosti pridobitve stanovanjskih kreditov pri banki. Ko se odločate za graditev ali obnovo hiše ali za nakup stanovanja, je nujno, da se posvetujete v TOZD in v Ljubljanski banki, kakšne so možnosti glede kreditiranja gradnje ali nakupa. Od 1. januarja 1976 ima Ljubljanska banka ugodnejše kreditne pogoje na osnovi vezave domačih ali tujih plačilnih sredstev. Seveda pa je treba najprej z banko skleniti pogodbo o varčevanju ali vezavi domače ali tuje valute po veljavnem pravilniku. Občan, ki želi priti do lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše v sklopu družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ali če kupuje stanovanje ali stanovanjsko hišo v organizirani stanovanjski graditvi, dobi in seveda kasneje vrača dobljeno posojilo na osnovi te lestvice: Posojilo izraženo Če znaša povprečni z odstotkom od mesečni dohodek na Varčevalna privarčevanega člana družine doba zneska (brez obresti) manj več z rednimi me- z enkrat. kot polovica povprečnega sečnimi pologom mesečnega osebnega do- pologi hodka, ugotovljena v SRS v letu pred odobritvijo po- sojila, je doba vračanja posojila 2 leti 120% 160% 15 let 12 let 3 leta 160% 200% 18 let 15 let 4 leta 200% 250% 21 let 18 let 5 let 250% 300% 25 let 22 let Če pa občan kupuje stano- ca. Ravno tako ta razpredelnica vanje ali zida stanovanjsko hišo izven družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, velja zary naslednja lestvi- irati stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. Varčevalna doba Posojilo izraženo z odstotkom od privarčevanega zneska (brez obresti) z rednimi z enkrat, mesečnimi pologom pologi Če znaša povprečni mesečni dohodek na člana družine manj več kot polovica povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ugotovljenega v SRS v letu pred odobritvijo posojila, je doba vračanja posojila 2 leti 100% 140% 12 let 9 let 3 leta 140% 180% 15 let 12 let 4 leta 180% 220% 18 let 15 let 5 let 220% 260% 22 let 18 let Privarčevani znesek se obre- Obstaja še druga možnost, stije po 2% letni obrestni meri, Če občan želi dobiti posojilo, posojilo pa po 4 % letni obrest- mora nepreklicno vezati za doni meri. ločeno dobo domačo ali tujo \mmm miifu* Slllllt8« ilt Ime dolenjske metropole doslej največja slovenska tovorna ladja, ki je ponos slovenske mornarice in Splošne plovbe Piran. Res ni popolnoma nova, saj je st*ra že 6 let vendar pa je sedaj prvič priplula v domače vode. Zato se je 11. decembra na Rijeki, kjer je bila zasidrana, udeležilo „botrije" 60 pridevnikov novomeške občine; med njimi so bili tudi trije iz naše delovne organizacije. „Novemu mestu' in njegovi posadki želimo mimo ploi° P° vseh morjih svetal Pogled na ladjo Novo mesto iz povelieniškega mostu (Foto: arhiv Labod) valuto. Pri tem je najkrajša doba vezave 3 leta in najdaljša 16 let. Višina posojila znaša 250 % vezanega zneska. V kolikor občan odproda konvertibilno valuto in v banki veže dinarsko protivrednost, posojilo znaša 320 % vezanega zneska. Obrestna mera takega posojila pa je 11 % letno, medtem ko občan dobi za vezana sredstva 7,5 % letne obresti. Ko občan sklepa pogodbo o vezavi sredstev, istočasno predloži tudi obrazec ..Zahtevek za posojilo*1 in - potrdilo o mesečnem OD - gradbeno dovoljenje - zemljiškoknjižni izpisek Da bo postopek jasnejši, bi vam navedli primer: Če se odločite, da tri leta vsak mesec oročate 1.000 din 1.000, - x 36 mes = 36.000,— din vloge 36.000, - x 160 % = 57.600.- din kredita Skupaj sredstev 93.600.— din za koriščenje. Odločite se, da prihranek 20.000 din vežete pri banki 10 let. Na osnovi tega, lahko takoj koristite kredit ; 20.000 din x 205 % = 50.000.- din. Če imate devize in jih prodate banki, dobljeno protivrednost dinarskih sredstev pa vežete za 10 let, lahko kredit kori-stite takoj. 20.000, - x 320 % = 64.000.-din. Vezana sredstva vam banka vrne po 10 letih s 7,5 % obrestmi, kredit pa odplačujete mesečno po 11 % obrestni meri. Pri tem velja poudariti, da je višina oročanja ali enkratne vezave odvisna od vaših možnosti, ki so lahko manjše ali večje. V RAZPRAVI V razpravi je osnutek gospodarskega plana za leto 1977; razprava bo trajala do sprejema konec januarja. Člane koletiva opozarjamo, da je sedaj čas, da se z določbami seznanijo in dajo nanje svoje pripombe. Zbor delovnih ljudi delovne skupnosti skupnih služb je dne 24. 12. 1976 zadolžil OO sindikata za organizacijo razprav po delovnih skupinah, tako da bo imela vsaka skupina možnost podrobno se seznaniti s tematiko s svo-jjega področja. Le tako dobljena stališča in pripombe bodo posredovali strokovnemu kolegiju, IO sindikata in delavskemu svetu delovne skupnosti skupnih služb, ki bodo o teh pripombah razpravljali in jih po presoji vnesli v osnutek gospodarskega plana za poslovno leto 1977. predlog organizacije ZSM »labod KOORDINACIJSKI ODBOR ZSH OZD "LABOD* - 12 članov // \/ / 00 Z8M TOZD L&4£A 00 Z8H DB8S 00 ZSM TOZD Libna — Koordinacijski odbor ZSM Labod sestavljajo predsedniki OO ZSM Labod in še po en član iz vsake OOv TOZD. — Koordinacijski odbor ZSM med TOZD Ločna in DSSS šteje 5 članov (3 člani iz OO ZSM TOZD Ločna in 2 člana iz OO ZSM DSSS). — Vsaka OO ZSM ima 5-članski sekretariat, ki ga sestavljajo predsedniki aktivov in predsednik OO ZSM. — Vsak aktiv ima tričlanski sekretariat, ki ga sestavljajo predsednik in dva člana. — Aktiv ZSM se ustanovi v vsaki delovni enoti, ki šteje več kot 5 mladincev. 00 ZSM ■ 00 ZSM 00 ZSM TOZD TOZD TOZD Delta Temenica TIP-TOP 4 +*+*-**+**+*+***+-*«-Mt**** -k-k-k-k-K-k-K-K-K-K-k-k-K-K-K-K-K-K-K-K 4 4 tekmovanje za najboljšega mladinca, mladinko Konferenca ZSMS občine Novo mesto je razpisala tekmovanje za izbor najboljšega mladinca v OO ZSM v podjetju. To tekmovanje zajema naslednje elemente: družbenopolitična aktivnost; kvaliteta dela; kvantiteta dela; odnos do dela; upoštevanje predpisov VPD; iznaj-diteljstvo za izboljšanje proizvodnje. Te teme razčlenjuje in vsak mesec ocenjuje posebna komisija, ki jo imenuje OO ZSMS, v komisiji je obvezno tudi neposredni vodja tistega mladinca, ki ga ocenjujejo. Vsak mesec OO ZSMS javno razglasi najboljšega mladinca-ko. Tisti mladinci-ke, ki bodo večkrat proglašeni za najboljše, se bodo plasirali v izbor najboljših mladincev — samoupravljal-cev v občini in bodo javno proglašeni ob dnevu mladosti letos. Akcija je zelo spodbudna za mlade delavce, zato prosimo, da na konferencah mladih podrobno seznanite člane z načinom tekmovanja in da izvolite tudi komisijo, ki bo ocenjevala. Ker je ta način tekmovanja organizirala občinska konferenca ZSMS Novo mesto, pridejo v poštev OO ZSMS v podjetju. Vodstvom mladinskih aktivov predlagamo, da razmislijo o tem načinu tekmovanja in o možnosti, da ga uvedemo tudi v Labodu. Akcijo v podjetju naj bi vodil koordinacijski odbor ZSMS ..Labod". Konferenca ZSMS Novo mesto bo izbirala tudi najboljšo OO ZSMS v občini in jo proglasila vsakih 6 mesecev. Osnovna organizacija ZK delovne skupnosti skupnih služb je obravnavala to spodbudno akcijo in je pripravljena dati mladim vso podporo. V mesecu januarju moramo opraviti konference OO ZSM po vseh TOZD. Izvoliti moramo novo vodstvo OO, sprejeti novo shemo organiziranosti mladih v podjetju. L. POTRČ MLADINCI DELTE NA KVIZU ZNANJA Svet ZSMS. ki povezuje vse osnovne organizacije ZSMS z območja krajevne skupnosti Rogoznica, je dne 26. decembra v počastitev dneva JLA organiziral kviz znanja na temo „S Titom od zmage do zmage" in tako še posebej slovesno proslavil 22. december. V tekmovanju so sodelovale tri ekipe, med njimi tudi ekipa mladih iz TOZD Delta. Tekmovalne ekipe so štele po tri člane. V vsaki tekmovalni ekipi je sodeloval tudi po en predstavnik ptujske garnizije. j ne delimo I receptov! 4 4 4 4 4 * Osnovna organizacija Zve-4 ze komunistov v delovni $ skupnosti skupnih služb se * je prva lotila dela. Komuni-4 sti so mnenja, da ne zadostu-4 je ugotovitev, da je sprejet J zakon o združenem delu, 4 ampak da je pred nami še $ bolj odgovorna in težka na-{ loga: uresničevati ga v prak-4 si. 4 Na zadnjem sestanku ko-J nec decembra je OO ZK raz- * pravljala o tem, kako naj se 4 začne aktivnost pri usklaje-J vanju samoupravne organizi- * ranosti in samoupravnih od-4 nosov z določili zakona o J združenem delu. 4 Snov za tekmovalni del kviza je zajemala področje svetovnega športa. NOB, posebnost pa je bila skrinjica, v kateri je bila vojaška skrivnost (plinska maska). Rezultati kviza so sledeči: 1. mesto so dosegli mladinci opekarne Žabjak; 2. mesto mladinci kajevne skupnosti Rogoznica; 3. mesto mladinci TOZD Delta. Najboljša ekipa je dobila pokal, ostali dve pa diplomo. Vsak tekmovalec je prejel knjigo v znak priznanja in za nadaljnjo Ugotovila je, da ne organi J upravljanja ne družbenopoli- * tične organizacije niso storili 4 na tem področju še nič kon- J kretnega. Komunisti se zave- * damo, da ZK ne sme nuditi 4 receptov in gotovih rešitev J za opravljanje tako po- * membne naloge, vendar se 4 zavedamo tudi odgovornosti 4 in dejstva, da sta leto ali dve J hitro okoli in da ne smemo 4 zavlačevati z začetkom 4 aktivnosti, ki naj bi uveljav- * Ijala zakon o združenem de- 4 lu v praksi, torej v delovni 4 organizaciji Labod. Ta pobu- * da ne velja le za člane ZK, ki 4 so si zadali nalogo, da čim 4 bolj aktivno sodelujejo v J tem procesu, posebej za tiste 4 člane, katerih delo je nepo- 4 sredno vezano na razvoj sa- * moupravnili odnosov (vodil- 4 ni delavci in individualni po- 4 slovodni organ, pravna služ- J ba, tajništvo organov uprav- 4 ljanja ipd.), ampak tudi za 4 vse člane delovne skupnosti. J spodbudo za sodelovanje ter v lep spomin na prijetno kulturno srečanje. Podobne prireditve v krajevni skupnosti Rogoznica so se mladinci Delte udeležili že prejšnje leto in s tem dokazali, da ne mirujejo. Škoda, ker je premalo mladincev, ki so voljni sodelovati na takšnih in podobnih prireditvah. Premalo se namreč zavedamo, da človeka ozkost in zaprtost siromaši. CVETKA PISAR 4 4 **-Me*-*************** ******-M<-fc**+++-K**+*-*c*+-*c 4 še nekaj novosti s sejma pret a portete v parizu V prejšnji številki vam je kre-atorka Sonja opisala nekaj novosti iz programa srajc, jaz pa bom to storila za vrhnja oblačila. Zanimivost tega sejma je, da skoraj povsod prikazujejo znane tovarne modne revije z modnimi tendencami. Poleg teh revij je bila v salonu sejma modna revija ženskih oblačil z novitetami znanih modnih kreatorjev. In kaj je novega? Moda je zelo zanimiva, predvsem ženska. Veliko blezaijev, ki poudarjajo žensko eleganco, v kombinaciji vseh vrst nagubanih kril do pleseja. Trenutna modna barva: črna — beige, nato rumena v kombinaciji z modro, zelena, rjava in še vedno veliko bele in peščene barve. Pri plaščih je moderna ravna in tudi nekoliko širša linija, predvsem pa imajo plašči športni videz a la trencha, kakršnega skoraj ne sme pogrešati nobena ženska. Materiali: enobarvne mehke tkanine, poliestri in žamet v rahlo dezeniranem vzorcu. Ta tkanina da športen in eleganten videz, ki ga srečamo pri plaščih, krilih, blezaijih in tudi v moškem programu, predvsem za vabilo Nismo še dobro pozabili žvenketanja kozarcev, svečane svetlobe in prijetne družbe, v kateri smo veselo zajadrali v leto 1977, pa tudi glavobola od prevnetega nazdravljanja, in pogleda v prazen prostor naše denarnice, ki so jo obdaritve, novoletne čestitke, nakupi z živčnimi vojnami v trgovinah ter dobra volja v gostilnah skoraj povsem izpraznili. Tako bomo morali januar preživeti precej na kratko in hitro. Pozabili nismo tudi vseh želja za zdravje, srečo, zadovoljstvo, delovne uspehe, ki smo si jih zaželeli drug drugemu. V Ptuju pa že se pripravljamo na novo praznovanje, ki bo predvsem pristno naše — ptujsko. Pripravljamo se že na tradicionalno ptujsko kurento-vanje, ki pri nas ohranja izvirno narodno bogastvo in pripomore k navezovanju stikov in spoznavanju navad in običajev ljudi iz vseh predelov Slovenije in tudi iz drugih se že pripravljamo na novo praznovanje, ki bo predvsem pristno naše — ptujsko. Cilj letošnjega kurento-vanja bo privabiti čim več folklornih skupin, ki do sedaj niso nastopale, še zlasti iz zamejstva. Kurent bo letos zvonil, tekal za dekleti in pobiral robce že 20. februarja. Pričakujemo, da bo Ptuj takrat zaživel še močneje kot na Silvestrovo noč, vse pa vabimo, da si pridejo ogledat to pustno ptujsko čudo. CVETKA PISAR mlajši svet, kateremu so se letos priljubile pumparice. Dolžina pri plaščih, kostimih, krilih je taka, daje koleno pokrito (chanel dolžina). Tudi hlače so se zopet vrnile v žensko garderobo. Linija je ozko padajoča — cigaretasta oblika. Material: flanela, gabarden, žamet. Poleg vseh teh zanimivosti sem si ogledala tudi srajce in bluze, ki so zelo zanimive. Upam, da bomo mi, ki se ukvarjamo s temi novitetami, tudi na domače tržišče vnesli delček tega. Družina že dalj časa bolnega našega delavca tovariša Milana Gutmana se vsem sodelavcem zahvaljuje za razumevanje ter moralno in materialno pomoč. ZK, temveč vseh družbenopolitičnih organizacij. Komunisti delovne skupnosti skupnih služb predlagajo, da bi z organizacijo KVIZA ZNANJA na to temo lahko zelo dostojno proslavili obletnico tega našega mejnika. Kviz naj bi bil v sklopu tedna mladosti. 00 ZK DSSS predlaga, naj bo politični aktiv OZD Labod zadolžen za organizacijo proslave in kviza. Na tem sestanku so komunisti razpravljali tudi o praznovanju tega praznika na ravni novomeške občine. OOZK DSSS je zadolžila sindikalno organizacijo, da se poveže s TOZD Ločna in skupaj imenujeta programski svet, ki naj sestavi program. Ta naj med drugim vsebuje predračun stroškov realizacije zadanih nalog. Stroški naj se vnesejo tudi v gospodarski plan za leto 1977. Lani smo veliko govorili o našem, se pravi vašem časopisu. Poskušali smo uskladiti vse vaše in naše želje ter se jezili zaradi svoje nemoči. Nekajkrat smo se tudi sporekli med seboj in molčali, tuhtali, se pogovarjali z zaposlenimi, ki so nam lahko posredovali materiale, in s stalnimi sodelavci. Še in še bi lahko naštevali brez konca in kraja. Na koncu smo sklenili, da bo v letu 1977 izšlo 10 številk glasila „Labod". Še vedno bo praviloma to mesečnik, le v času kolektivnih dopustov ne bo izšel, to je v juliju in avgustu. Seveda si želimo, da bi bil še bolj pester kot doslej, da bi imel več novic iz temeljnih organizacij, od tam, kamor je tudi namenjen, in kar bi vam gotovo ugajalo. Sicer pa, kaj bi vam na dolgo in široko govorili -prva številka letošnjega glasila je pred vami• Želimo, da si jo temeljito ogledate in daste nanjo uredništvu konstruktivne pripombe. Upamo, da vam bo všeč in da boste ravno tako težko kot doslej čakali na novo številko, le s to razliko, da se boste tudi sami v njej oglašali. UREDNIŠTVO Dne 24., 25., 26. 11. 1976 je bil na Borlu pri Ptuju seminar, ki sodi v program občinske konference ZSMS občine Ptuj in konference mladih delavcev v 00 ZSMS v organizaciji združenega dela. Predavanja so vsebovala teme s področja gospodarstva, delegatskega sistema, družbenopolitičnega življenja ter kulturnega življenja v OZD. Predavatelji so bili predvsem vodilni družbenopolitični delavci občine Ptuj. Seminarja se je udeležil tudi predsednik 00 ZSMS TOZD Delta tov. Belovič. Slušatelji so si ogledali tudi tovarno glinice in aluminija „B0R1S KIDRIČ11 v Kidričevem in se po ogledu pogovarjali s predstavniki tozdov o njihovem družbenopolitičnem delu in uspehih. 00 ZSMS TOZD Delta Ptuj 20 LET IGD V DELTI Industrijsko gasilsko društvo TOZD Delta bo imelo dne 22. 1. 1977 ob 14. uri 20. občni zbor. Industrijsko gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1957 in je do danes s svojim entuzijazmom, požrtvovalnostjo in razumevanjem celotnega kolektiva skrbelo za dokaj uspešno požarno varnost podjetja. Danes šteje industrijsko gasilsko društvo tri operativne desetine, moško in dve ženski. Poveljniški kader s častnikom tov. Nikom Čuhalevom na čelu je vrsto let uspešno pripravljal destine za tekmovanja, celotni upravni odbor pod vodstvom tov. Krajnca pa se trudi, da dosledno uresniči zahtevne naloge na področju izobraževanja, tehnične zaščite in požarnega varstva. Upam, da bo letna konferenca dala pozitivno oceno, saj naša gasilska četa uživa ugled in zaupanje celotnega kolektiva. Ob 20-letnici ustanovitve iskrene čestitke. STANISLAV GOLC Na seji 10 osnovne organizacije sindikata smo se dogovorili, da bo letna skupščina organizacije sindikata TOZD „Delta“ v soboto, 15. januarja 1977. To bo obenem zaključek poslovnega leta 1976. Predsednik izvršnega odbora tovariš Renato Bizjak in predsednik odbora za ugotavljanje in odpravo posledic potresa na tolminskem Anton Ladava sta se v imenu tolminske občine in njenih prebivalcev pismeno zahvalila. Zaprosila sta nas, da njihovo zahvalo in priznanje prenesemo vsem, ki ste kot člani kolektiva kakorkoli pomagali. Poudarjajo, da bodo pomoč znali vedno ceniti, ter da se zavezujejo, da bodo pravilno, skladno s sprejetimi pravilniki, dodeljevali pomoč, da čimprej omilijo škodo, ki je nastala. Na koncu so nam zaželeli mnogo uspehov pri delu, da bi v letu 1977 dosegli vse tisto, kar si želimo. 00 ZK delovne skupnosti skupnih služb je na sestanku 22. 12. 1976 med drugim razpravljala tudi o praznovanju 40-letnice ZKS in prihoda tovariša Tita na krmilo organizacije. Komunisti DSSS so menili, da bi bilo prav, da se to dostojno proslavi na ravni Laboda. Organizacija praznovanja tako pomembnega dogodka ni le stvar labod LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGOTISK, Novo mesto