PoStnlna plačana v gotovini Leto XXII., št. 6J Ljubljana, sobota 1$. marca 1941 Cena t Din pidviiišlvu ujubijaiut lUutlljeVli o — reiefot 4tev 3122 $12» 3124 3125 iUb tu.t-i*tn> HioeieK ujuoijana 8eien> ourgova ul - lei S492 U) 3302 foui iiznica Manoor: Grajalo trg tt ? - reietoo 2435. Podružnica Cene K.ocenova ulica 2 Tilefoc St 190 Računi prt pusi Cek. zavodih: Ljub-ilana « 17 7«» iznaja vsaa aaii ca./,eu puoedeijKa Naročnina znaša mesečno 30 din Za tnozemstvc 50 din Uredništvo: Ljubljana, Knailjeva ulica o. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126; ManDor, Grajski trg St i, telet on St 2455, Celje, Strossmayer]eva ulica štev 1, telefon St 65 Rokopisi se oe trrača)o Velenapadi na Glasgovr in Ham Vojne operacije obojestranskega letalstva zavzemajo vedno večji obseg - Nemci so osredotočili svoje napade zlasti na Glasgow, Liverpool in Hull, Angleži pa na ladjedelnice v Hamburgu, Bremenu in Emdenu - Razsežni požari in velika opustošenja 0 reformi naše osnovne šole Današnji čas, v kateres se vse silno h.tro razvija in spreminja, zahteva, da se tudi zakonodaja, ako je potrebno, hitreje menja: kakor pa se je dogajalo v prejšnjih časih. Zahteve po reformah se pojavljajo tudi na šolskem polju in to za vse vrste šolstva. Tako n. pr. so na nedavnem zasedanju banskega sveta v Ljubljani govorili o potrebi reform na osnovnih in srednjih šolah gg. ban in načelnik prosvetnega oddelka v svojih poročilih, nato pa še številni govorniki v razpravi. Večina govornikov se je pri tem zavzemala za osnutek novega osnovnošolskega zakona, ki ga je predložila Kmetijska zbornica raznim pristojnim činiteijem in se je zanj izrekla tudi Kmečka zveza. Predlog Kmetijske zbornice trdi v uvodu, da je »sedanji ljudskošolski zakon dete sestojanuarskega režima, v premnogih določilih naravnost škodljiv uspešnemu delu in organski rasti ljudske šole«. Uveljavil naj bi se zato nov zakon na podlagi starega avstrijskega ljudskošolskega zakona iz leta 1869., ki je bil okvirni zakon in je prepuščal vse ljudsko šolstvo deželam. Revizija našega sedanjega šolskega zakona naj bi se po tem predlogu izvedla na naslednji osnovi: Okvirni državni osnovnošolski zakon naj določi le obveznost neke minimalne izobrazbe mladine, poda temeljne smernice za vsebino pouka ter za organizacijo in upravo šolstva, izvršitev zakona pa naj se v celoti prepusti banovinam. Osnovna šola ni več državna, marveč banovinska ustanova. Pouk na osnovni šoli naj traja le šest let. Priključi naj se poklicna šola, ki naj traja dve leti in v kateri naj se vrši pouk le v zimsk h mesecih po dva poldneva tedensko Šole so redne in zasilne. Na zasilnih šolah lahko poučujejo ne le učitelji, marveč tudi druge primerne osebe Šolske občine morajo skrbeti za šolske prostore, stanovanja, oziroma stanarino učiteljem, kurjavo in ostalo, kar šole potrebujejo. Dosedaj je to plačevala po večini banovina. Vsi učenci morajo dobiti vse šolske potrebščine brezplačno. Učitelji so banovinski urad-n ki. Začetnike nastavljajo okrajni šolski odbori, definitivne pa banovinski šolski odbor. Po službeni potrebi ne sme biti premeščen noben učitelj brez razsodbe disciplinskega sodišča. Učiteljica se ne sme poročiti z neučiteljem. Kakor smo že omenili, je tudi g. ban v svoje mporočilu poudaril potrebo do reviziji osnovnošolskega zakona, obenem pa je naslovil proti osnutkom, ki so se poiavili, kajti »nikdo jih ni zahteval. Tudi so ti osnutki enostranski, ker so izšli iz enostransko usmerjenih interesnih krogov«. Poleg osnutka Kmetijske zbornice je pri tem g. ban verietno mislil na resolucije učite!iskih konferenc, ki zahtevajo ločitev šolstva od politične uprave. G. ban je postavil tudi nekatera načela, na katerih naj bo zgrajen novi ljudskošolski zakon. Ta načela so v glavnem enaka, kakor jih ie postavila Kmetijska zbornica: Ljudska šola se mora decentralizirati in ljudskošolska politika se mora obravnavati kot naša notranja zadeva, »upoštevati se pa morajo pri tem ona temeljna načela in pravci prosvetne politike, ki jih za vso državo more dati samo eno mesto«. L iudskošolska uprava se ne sme oddvo-jiti od občih upravnih oblaste v prve in druge stopnie, to je od sreskih na-čelstev in banske uprave. V ljudski šoli naj odloča tisti, ki jo plačuje. Vodiio naj jo krajni, okrajni in pokrajinski šolski sveti; premisliti pa je še treba, ali naj se jim izročijo v odločanje tudi personalne zadeve. Končno mora biti ljudska šola prilagojena krajevnim potrebam in duši naroda. Svetovno nazorsko ne sme biti indiferentna, marveč taka, kakor so si jo zamislili Slomšek in drugi naši pedagogi. Mnenja smo, da je treba osnovne pojme o reviziji našega ljudskega šolstva čim bolj razčistiti. Ko je ban govoril o temeljnih načelih in pravcih prosvetne politike, ki jih za vso državo more dati samo eno mesto, je s tem poudaril, da mora imeti vzgoja v osnovni šoli vedno pred očmi državno celoto in da mora v mladini dosledno buditi čut za usodno povezanost vseh delov naše države. Pri tem pa se mora naravno opirati na ožjo domovino, upoštevati vse njene sile in posebnosti ter ljubezen do nje enako gojiti kakor do državne celote Ce bi pa ljudska šola polagala važnost in gojila ljubezen zgolj do ožje domovine, potem bi bil to začetek razkroja državne misli in državljanske zavesti Tudi nravno verska vzgoja je potrebna, saj ustvarja moralni temelj bodočega pokolenja. Da pa brez verske strpnosti, ki jo predpisuje sedanji zakon, tudi v bodoče ne bomo izhajali, dokler imamo v državi več veroizpovedi. o tem se bodo prepričali tudi sestavljala osnutka novega zakona pri Kmetijski zbornici, ki so to načelo sedaj izpustili. Ločitev šolske uprave od obče uprave je zahteva učiteljstva, ki jo ponavlja zaradi težkih razmer, v katerih se London, 14. marca. j. (Ass. Press) Preteklo noč se je nemška letalska ofenziva obrnila proti velikemu angleškemu industrijskemu področju ob reki Clyde na Škotskem ter so nemški bombniki v prvi vrsti napadli tamkajšnje veliko ladjede.lr'-ško središče in važno Inko Glasgow. Dasi je bil Glasgow že prej deležen nekaj nemških napadov, vendar Je napad v noči od četrtka na petek po svoji silovitosti da-leko prekosil vse dosedanje. Več sto letal letal je v neprestanih zaporednih valovih vso noč z zažigalnimi in rušilnimi bombami obsipalo obširne luške naprave, ki so ob bregu reke Clyde vrste na veliko daljavo Bombe so bile vržene na številna tamkajšnja skladišča, ladjedeln ške naprave in industrijska podjetja, ki so v zvezi z gradnjo ladij. Prav tako silovita, kakor sam napad, je bila tudi obramba, v kateri je sodelovalo veliko število angleških nočnih lovcev skupaj s protiletalskim topništvom, ki je otvorilo proti napadalcem močan zaporni ogenj. Dolina reke Clyde ie vso noč odmevala od grmenja topov, bombnih eksplozij in regljanja letalskih strojnic. Nemške bombe so zanetile sicer vrsto dokaj velikih požarov, vendar je požrtvovalni protiletalski zaščiti uspelo večino požarov naglo spraviti pod kontrolo. Le nekaj večjih ognjev na terenu s skladišči je še dopoldne zaposlovalo gasilstvo. Se bolj kot industrijski del mesta so v Glasgowu trpele stanovanjske četrti ter trgovski del mesta. Porušenih odnosno poškodovanih je bila vrsta privatnih zgradb, toda mnogo škode so utrpela tudi javna poslopja, med katerimi je bilo od bomb zadetih tudi več šol. cerkva in neka bolnišnica. Pod razvalinami je našlo smrt precejšnje število civilnega prebivalstva. Druga veja nočne nemške letalske ofenzive je bila naperjena že drugo zaporedno noč na Liverpool. Dasi sinočnji napad ni bil tako silovit kakor prejšnji, je vendar mogoče spet zabeležiti precejšnjo gmotno škodo v luki in v stanovanjskih delih mesta. Nemška letala so to pot metala pretežno zažigalne bombe, tako da je imelo gasilstvo mnogo posla s požari. Število človeških žrtev je bilo tudi pri snočnjem napadu precejšnje, a po doslej zbranih podatkih manjše kakor prejšnjo noč. Tudi nad Hullom v severnovzhodnf Angliji so se preteklo noč pojavile močne skupine nemških bombnikov, ki so povzročile v mestu zelo resno škodo. Posebno hudo je bil prizadet neki del mesta, kjer je bilo porušenih veliko stanovanjskih hiš. Pod ruševinami je našlo smrt večje število civilistov, vendar pa točno število še ni ugotovljeno, ker reševalna dela še niso končana Razen Glasgowa, Liverpoola in Hulla so manjše skupine nemških letal preteklo noč napadle spet Birmingham, vendar pa je bil ta napad manjšega obsega. L<*nd°n, 14. marca. s. (Reuter.) Zvečer javli« letalsko ministrstvo, da je bilo po naknadnih podatkih preteklo noč n?d Anglijo sestreljenih 13 nemških bombnikov. 11 90 jih sestrelila lovska letala, po enega pa so uničili protiletalski topovi ln druga sredstva, ki jih ministrstvo ne označuje podrobneje. rudi Bristol, CardiSf in London napadeni Berlin, 14. marca. n. (Štefani.) V pretekli noči so nemški bomniki bombardirali tudi Bristol, Cardiff in London, kjer je med sklad5 šči nastalo nekaj ogromnih eksplozij, ter 10 letališč v centralni ln južni Angliji. Tam so bili razdejani hangarji in drugi objekti in uničenih je bilo tudi nekaj letal na vzletiščih. Napadi na London so se pričeli že v večernih urah. Nemška letala so se nad mestom vrstila v kratkih presledkih in so napravila mnogo škode v skladiščih živeža Berlin, 14. marca, rdgov umlhy Kaf pravijo posadke nemških letal Berlin, 14. marca. j. (DNB.) Posadke "nemških letal, ki so preteklo noč sodelovale v prvem velenapaču na Glasgovv — drugo največje mesto Velike Britanije —, soglasno poročajo, da je bil napad posebno uspešno izvršen proti pristaniškim napravam, ki se razprostirajo v dolžino 4 milj, ter proti velikim žitnim silosom. Vse vojaško važne naprave vzdolž reke Clyde, ladje- nahaja, ker odločajo o njem politični vplivi, ki se pogosto menjavajo. Kar je danes priporočljivo, je jutri lahko kaz-njivo in učitelj ne ve ne kod ne kam. Šolstvo bi se dejansko moralo depolitizirati in odtegniti kvarnemu vplivu zlasti krajevnih političnih faktorjev. Depolitizacija se pa da izpeljati tudi brez ločitve šolske oblasti od obče uprave. Ločitev bi morda povzročila gotove težave, ki bi ne bile v korist šoli in uči-teljstvu. »O ljudski šoli naj odloča tisti, ki jo plačuje«. To geslo bi se dalo med ljudstvom zagovarjati tudi za druge ustanove, ki jih ljudstvo vzdržuje, pa nima pri njih niti toliko besede kakor danes pri šolski upravi. Pravilno je, da imajo krajni, okrajni in banovinski šolski sveti vpliv na šolsko gospodarstvo. V tem primeru bi se moralo marsikaj prepustiti nižjim instancam, za kar mora danes skrbeti banovina. Nesmiselno je n. pr., da mora šolska ob- detnice, žitna skladišča, velika elektrarna, plinarne ln železna valjarna so tvorile eno samo ognjeno morje. To so ugotovila tudi izvidniška letala, ki so po izvršenem napadu preletela prizadeto področje. Močne skupine nemških letal ao razen tega spet napadle vojaško važne dlje v Liverpoolu ln Birmlnghamu, in sicer tudi to pot z dobrim uspehom. Letala so z bombami v celo zadela neki velik mlin kakor tudi več skladišč žita. Po zadetkih so bile opažene silovite eksplozije močna-tega prahu. Številni nemški bombniki so nadalje bombardirali za vojno važne cilje v Hullu, kamor so bile bombe prav tako vržene z dobrim uspehom. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 14. marca. n. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Nemške letalske sile so tudi v pretekli noči prizadejale sovražniku nove hude udarce. Večje skupine bojnih letal so s posebnim uspehom napadle ladjedelniški center Glasgow. Ob luninem svitu in jasnem razgledu so cele ure bombardirale pristaniške in ladjedelniške naprave, skladišča surovin in živil. Nastalo je mnogo velikih požarov, ki so se še ponoči združili v pravo morje plamenov. Nadaljnji močni oddelki bojnih letal so bombardirali ob Istem času tovarne živilske industrije, oskrbovalne naprave vseh panog in skladišča surovin v Liverpoolu na Hullu. V Liverpoolu so še stari požari, ki so izbruhnili o priliki napadov v predzadnji noči, bojnim letalom kazali pot. Nadalje so bili uspešno bombardirani vojaško važni objekti v srednji in južni Angliji- Dve izvidniški letali sta podnevi napadli neko veliko petrolejsko ladjo v Bristolskem zalivu ter jo z bombo hudo poškodovali. Pri napadih je prišlo ob južni obali Anglije ponovno do letalskih spopadov, v katerih je bilo sestreljenih 6 lovskih letal tipa »Spitfire«. Posebno se je v teh bojih izkazalo neko osamljeno izviciniško letalo, ld je napadlo 6 sovražnih lovskih letal, eno izmed njih sestrelilo, ostale napadalce prisililo, da so se umaknili, samo pa se je dobro ohranjeno vrnilo na svoje oporišče. Sovražnik je v pretekli noči napadel več krajev v severnozapadni Nemčiji, predvsem Hamburg. Industrijski in pristaniški objekti so bili le neznatno poškodovani, pač pa je bilo v stanovanjskih okrajih spet z eksplozivnimi bombami porušenih ali hudo poškodovanih spet več poslopij, med njimi dve bolnici. Med civilnim prebivalstvom je bilo več ljudi ubitih in ranjenih, posebno v obeh bolnišnicah. Nočni lovci, protiletalsko topništvo na kopnem ln na ladjah so se sestrelili 9 angleških letal, ki so se udeležila teh napadov. Nemška industrija se seli v Avstrijo Carigrad, 14. marca. j. (Un. Pre-ss.) Potniki, ki prihajajo semkaj iz Nemčije, poročajo, da se v Nemčiji opaža tendenca, umakniti važne industrije iz zapadne Nemčije v središče države, zlasti v Avstrijo, kjer bodo manj izpostavljene angleškemu bombardiranju. Posebno se opaža preseljevanje letalske industrije, ki je dobila svoje novo središče v Dunajskem- Novem mestu. Proizvodnja letal je v tem mestu zdaj večja kakor kjerkoli drugje v Nemčiji. Tudi mnogo letalskih šol je bilo i* Nemčije preloženih na avstrijsko ozemlje. Iz zapadne Nemčije prihaja zlasti iz tamkaišnjih velikih mest zmerom več otrok ter žensk v središč® države in zlasti v Ceškomoravski protektorat. Računajo, da je bilo v pretektoratu doslej naseljenih že kakih 450.000 otrok in žensk iz izpostavljenih zapadnih nemških pokrajin. Vojna na morju London, 14.' marca. s. (Reuter.) V nekem govoru v Londonu je izjavil danes mornariški minister Alexander, da popolnoma zaupa, da bo angleška vojna mornarica zmogla nalogo v obrambi proti nemškim napadom na angleške trgovske ladje. ie doslej je znali vojna mornarica očuvati vse angleške trgovske pomorske poti, če- čina skrbeti za učiteljska stanovanja, stanarino pa, kjer ni učiteljskih stanovanj, mora plačevati banovina. Prepustiti vso iniciativo in odgovornost za materielne izdatke krajnim in okrajnim šolskim odborom, bi se pa zopet reklo siromašnim krajem dati šolo, ki bo komaj životarila, ne bo imela nobenih učil in ne bo sposobna nobenega napredka in razvoja. Neka izravnalna višja gospodarska instanca je zato tudi potrebna. Ze g. ban je izrazil pomisleke, da bi se personalne zadeve učiteljstva prepustile krajnim in okrajnim šolskim odborom. Kako je bilo v tem pogledu pri nas pred svetovno vojno na podlagi avstrijskega zakona iz leta 1869.. bo starejšim generacijam, zlasti pa starejšim učiteljem še prav dobro v spominu »Demokratizacije« šolstva v tem duhu in v tem pravcu nihče ne more želeti, kdor hoče dobro narodu in državi ter njunemu napredku. ravno je imela pred seboj v primeri s svetovno vojno pretežko nalogo. Kljub temu Je bilo delo vojne mornarice uspešno. Omenjajoč pomoč lz Zed njenih držav, je dejal Alexander: Ce lahko izdržimo dotlej, ko bo ta pomoč prišla, potem nsša zmaga ne bo samo sigurna, temveč bo prišla tudi zelo hitra Berlin, 14, marca. n. (DNB.) Angleška admiraHteta je včeraj objavila, da je bil potopljen nad 5000tonski oboroženi trgovinski parnik »Manasti«, ki je bil dodelje spremstvu nekega angleškega konvoja. V tukajšnjih mornariških krogih opozarjajo na to, da je ladja pripadala konvoju, ki so ga nemške podmornice un:čile že v noči od 23. na 24. februar, ko je bilo, kakor je bilo tudi službeno objavljeno, potop: je- London, 14. marca. J. (Reuter) Angleško letalstvo je preteklo noč nadaljevalo v sredo započeto veliko letalsko ofenzivo proti Nemčiji ter al Je to pot izbralo za poglavitni cilj Hamburg, ki je v noči od četrtka na petek doiivel svoj najsilovitej-$1 zračni napad v sedanji vojni. Poročilo letalskega ministrstva pravi o tem napadu: V jasni mesečini so letala angleškega bombniškega poveljstva izvršila preteklo noč najsilnejši napad, ki so mu bili kdaj izpostavljeni važni objekti v Hamburgu Angleška letala so metala težke bombe na ladjedelniško četrt, ki so Ji angleški piloti posvetili prav posebno pozornost. Nadalje so metala bombe na doke in skladišča, kjer so Izbruhn il številni požari, med njimi mnogi zelo velikega obsega. Nadaljnje cilje so angleška letala izbrala v bližini ustja reke Labe, kjer so prav tako divjali siloviti požari, ko so se letala oddaljila. Letala bombniškega poveljstva io napadla petrolejska skladišča v Rotterda-mu. Tudi tu so bili zaneteni razsežni požari. Nadaljnji veliki napadi so veljali Bremenu in Emdenn, neko posamično angleško letalo pa je bombardiralo dve letališči na Holandskem. Tudi letala angleškega obalnega poveljstva so včeraj tako podnevi kakor tudi ponoči izvršila številne polete nad sovražnim ozemljem Približno opoldne je neko letalo v bližini norveške obale z bombo zadelo neko sovražno oskrbovalno ladjo, dočim so bile druge ladje obstreljevane s strojnicami. Preteklo noč je neko letalo obalnega poveljstva s torpedom napadlo in potopilo neko sovražno oskrbovalno ladjo v bližini Friziškib otokov. Z vseh teh operacij se 6 angleških letal ni vrnilo na svoje oporišče. London, 14. marca. s. (Reuter.) Na podlagi izpovedi pilotov podaja letalsko ministrstvo nekaj nadaljnjih podrobnosti o napadu na Hamburg preteklo noč. Napad je izvedla velika skupina bombnikov vojnega letalstva. Poleg mnogih zažigalnih bomb so bile vržene tudi bombe najtežjega kalibra. Napad se je pričel ob 22.30 in je v glavnem trajal tri ure. Ob 4. je prispela nad mesto druga skupina angleških letal, nih 124.000 ton sovražnega l3dijskega prostora. Celih 17 dni si Angleži potem takem niso upali objaviti izgubo te ladje. Po mnenju nemških mornariških krogov bodo morali počas; priznati še izgubo ostalih angleških ladij iz tega konvoja, čeprav so doslej vse nemške vesti o tem demantirali. Berlin, 14. marca. n. (DNB.) Mornariške oblasti so davi odločno demantirale vesti, da bi bila anrd letala včeraj poškodovala ali celo potopila neki nemški rušilec ali kako drugo vojno ladjo. Oslo, 14 marca. n. (SDA.) Iz New Yor-ka poročajo, da je bila te dni potopljena neka 580 tonska norveška ladja, k: je bila zadnje čase pod an^loško kontro'o Od 28 članov posadke so 3 utonili. ki je imela samo še nalogo, da razneti že obstoječe požare. Po izpovedbah letalcev so imeli požari tak obseg, kakor ogromni požar, ki je 1. 1842 uničil velik del Hamburga. Na obeh bregovih Labe je bilo vse v plamenih, zlasti pa doki in skladišča v pristanišču, kakor tudi tovarne. Dim se e dviga do 1500 m visoko, tako da povzročene škode sploh ni bilo mogoče podrobno ugotoviti. Protiletalska obramba je bila izredno močna. Več angleških letal je bilo poškodovanih od drobcev šrapnelov. vendar so vsa lahko nadaljevala z bombardiranjem. Tudi izredno mnogo žarometov je razsvetljevalo nebo. Eden izmed angleških bombnikov je napadel tudi letališče v bližini Hamburga. Žrtve v Berlinu Berlin, 14. marca. AA. (DNB) Berlinski večerniki sporočajo, da je bilo pri letalskem napadu na nemško prestolnico od 12 na 13. marec ubitih 26 oseb, 28 pa ra-njenih. ★ Atentati na Poljskem Varšava, 14. marca AA. (DNB.) Poljski šovinisti so ubili 7. marca v Varšavi na njegovem stanovanju poljskega filmskega igralca in pisca filmskih del Iga Sima. Dva dni prej je bil ubit tudi poljski sodnik Va-siljevski, ki je sodeloval z Nemci. Po teh umorih je nemški guverner dolečil kazenske ukrepe za primer, če krivci ne bi bili aretirani v 3 dneh. 15 usmrtitev na Holandskem London, 14. marca. j. (Reuter.) Nemška poročevalska agencija objavlja službeno obvestilo vojaškega poveljstva na Hvand-skem, po katerem je bilo izmed 18 oseb, ki &o bile pred haaškim sediščem obsojene saoocažnih dejanj in špijonaže, včeraj .5 oseb ustreljenih. Ostalim trem otnojen-ocm -e bila smrtna Kazen izpre«m»njena v «1».«mit:io ječo. V celoti je bilo v F10" ?su zaiai>i šmjoraže pred haaškim sodiščem obsojenih 43 holandskih državljanov. Obtožba je obsegala razne delikte proti nemškemu vojaštvu, kakor uboje in zastrupitve pora mednih n-rn.škili v^ako«. Pogajanja med Japonsko in Sovjetsko unijo Priprave za sklenitev nenapadalne pogodbe med obema državama — Macuokov obisk v Moskvi feanghaj, 14. marca. s. (Reuter). Po tukajšnjih informacijah zaseda že od sredine januarja v Moskvi pet mešanih rusko-ja-ponskih komisij, ki imajo nalogo, da urede vsa odprta vprašanja med Japonsko in Rusijo ter predvsem pripravijo sklenitev ne-napadalnega pakta med obema državama. Ta šanghajska vest pa doslej ni niti iz Moskve, niti lz Tokia potrjena. V Tokiu je bilo danes objavljeno, da se bo zunanji minister Macuoka na poti v Berlin ustavil tudi v Moskvi, vendar je uradni japonski zastopnik pripomnil, da ni glede Macuokovega obiska v Moskvi še nič dokončno urejeno. Macuoka na poti v Evropo Toldo, 14. marca. AA. (DNB) Zaradi slabega vremena je japonski zunanji minister Macuoka opustil svoj namen, da bi danes lz Osake z letalom odletel v Mandžurijo, odkoder bi se po železnici skozi Sibirijo odpeljal v Evropo. Namesto tega je Macuoka danes zjutraj z železnico odpotoval iz Osake v Son Monosen, kamor bo prispel zvečer in bo tam z ladjo odpotoval na Formozo. Ce se bo dotlej popravilo vreme, bo Macuoka z letalom odletel na Ko rejo, od tam pa z vlakom v Mandžurijo. London, 14. marca. j. (Reuter). V angleških političnih ln diplomatskih krogih mnogo razpravljajo o pravem ozadju potovanja Japonskega zunanjega ministra Macuoke v Berlin in Rim. Dasi ne zavračajo službenega japonskega tolmačenja, da je glavni namen Macuokovega potovanja v Evropo, zbrati informacije o resničnem vojaškem položaju prizadetih držav, vendar so na drugi strani tudi prepričani, da bo eden glavnih predmetov, ki jih bodo predstavniki Nemčije ln Italije obravnavali z japonskim zunanjim ministrom, vprašanje čim hitrejšega zbližanja med Tokijem in Kremljem. Po mnenju gotovih londonskih krogov je to celo poglavitni cilj, ki tvori ozadje nemškega in italijanskega vabila v Tokiu. Eksplozija v smodnišnici Madrid, 14. marca. j. (Ass. Press.) Danes zjutraj je prišlo v veliki smodnišnici v Sevilli do silovite eksplozije, ki je razdejala mnogo objektov. Ubitih je bilo več ljudi in v okolici je bilo porušenih več stanovanjskih poslopij. V širši okolici je pil eksploziji popokalo na stotine šip. Sevilla, 14. marca. n. (Štefani). Eksplozija v tukajšnji smodnišnici je očitno zahtevala večje število človeških žrtev. Do večera so danes izkopali izpod ruševin posameznih delavskih stanovanjskih hiš že na stotine ranjencev. Spričo eksplozije se je sesule okrog 200 stanovanjskih hišic, skoraj ves delavski stanovanjski okraj. Reševalna akcija bo trajala bržkone še Jutri ves dan. Skoda je ogromna. Tovarna je vsa razdejana. Vzrokov nesreče Se ni bilo mogoče dognati. Preiskava se nadaljuje. Hamburg doživel najsilovitepi napad Težke angleške bombe so padale zlasti na ladjedelniške četrti mesta ter zanetile silne požare SOVJETSKA ZAGOTOVILA TURČIJI Ako M bila Turčija zapletena v vojno, bo ostala Sovjetska unija strogo nevtralna O atentata v Carigradu I New Ymrk, 14. marca. j. (Ass. Press). Iz Ankare kakor tudi iz Londona prihajajo identične vesti, da je Moskva preko svojega diplomatskega zastopnika v Ankari te dni še enkrat obvestila turško vlado, da se namerava Sovjetska unija v primeru da bi bila Turčija napadena, strogo držati določb ruskoturškega dogovora iz leta 1936. Sovjetsko zagotovilo v Ankari torej znači, da bo Sovjetska unija v primeru t irnko- n em.k c ga spopada strogo nevtralna, dočim si na mnogih straneh doslej niso bili na jasnem, kakšne stališče bi utegnila Rusija zavzeti v takem primeru. Kot poglavitno važnost tega ruskega zagotovila vidijo v nevtralnih krogih v tem, da je Turčija poslej rešena skrbi zaradi svoje meje na Kavkazu. Iz raznih evropskih prestolnic prihajajo vsakovrstne verzije, kaj je Sovjetsko unijo napotilo, da je dala v Ankari to zagotovila. Na splošno vidijo v diplomatskih krogih jugovzhodne Evrope v tem zagotovrlu dokaz, da smatra Sovjetska unija svoj položaj na evropskem jugovzhodu za zelo šibek. Dejstvo namreč je. da je Nemčija zadnji čas tiste svoje postojanke, ki bi utegnile ogražati tudi Sovjetsko unijo na jugovzhodu Evrope, zelo okrepila. V kratkem je treba računati s tem. da bo imela Nemčija vrsto oporišč za letalstvo in podmornice vzdolž vse rumunske in bolgarske črnomorske obale. Možno je da se bodo v doglednem času tem oporiščem pridružile se slične postojanke na obalah Grčije. Na ta načrn strategični pum en Dardanel počasi pada, in to ne samo za Turčijo, marveč tudi za Sovjetsko unijo. Ti preudarki bodo najbrže v bodoče dovedli do še širšega sodelovanja mod Sovjetsko unijo in Turčijo ter je pričakovat' mogoče že v kratkem še nadaljnjih sovjetskih zagotovil ali celo ukrepov, ki bodo za Turč-io, če ne naravnost ugodna, pa vsaj pomirljiva. Odgovor na Hitlerjevo poslanico Carigrad, 14. marca. AA. (Štefani.) Odgovor predsednika turške republike na sporočilo voditelja Nemčije še ni bil dostavljen. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da bo predsernik Ineni odgovoril na Hitlerjevo poslanico v nekaj dneh. Obstoja prepričanje, da odgovor ne bo pomenil nobene izpremembe v nevtralnem stališču Turčije. Saidam odložil ekspoze za nedoločen čas Ankara, 14. marca. s. (Reuter.) Turški radio poroča, da je ministrski predsednik Saidam zaradi nesigurnega mednarodnega položaja za nedoločen čas odložil svoj napovedani ekspoze pred parlamentom. Tur&ja pripravljena na vse možnosti Ankara, 14. marca, j (Un. Press). Turški listi še zmerom motre položaj na Balkanu z vso pozornostjo in smatrajo da je treba biti pripravljen na vse morebitnosti. Tako na primer današnji oficiozni »Ulusc spet piše, da je Turčija povsem mirna navzlic temu, da se na ha ia jo nemške čete, ki so dospele v Bolgarijo, zdaj že ob turški meji. Turčija je lahko mirna ker je pripravljena Vsak mož, vsaka ženska in celo vsak otrok v Turčiji ve kaj mu je storiti, ako in kadar bi prišel usodni trenutek. Turčija je končala vse priprave, da se bo lahko znašla, akc bi bila napadena iz zraka. Storjeni so bili vsi potrebni ukrepi za kar najhitrejšo izpraznitev ogroženih predelov Turčije. Turško prebivalstvo je danes postavljeno pred tri poglavitne naloge Prva je preskrba zalog živeža, zlasti tistih vrst, ki se lahko delj časa ohranijo nepokvarjene. Tu je na prvem mestu sladkor Drugič je dolžnost vsakega državljana, poskrbeti za družinska letalska, zaklonišča v neposredni bližini stanovanjskih hiš, najrajše kar na vrtovih Tretja dolžnost vsakega državljana pa je. zatreti vse poizkuse, ki streme za tem, da bi štrli moralo turškega naroda, poizkusi, ki se zmerom bolj množe in ki jih nasprotniki izvajajo zmerom bolj brezobzirno. Ako bo turško prebivalstvo tudi nadalje ohranilo dosedanji mir in disciplino, se mu ni bati ničesar, kar ne bi bilo v stanu prenesti. Berlin, 14. marca. AA. (DNB.) Današnji »Volkischer Beobachter« se bavi s poročanjem angleških agencij in radijskih postaj o eksploziji v carigrajskem hotelu »Pera Palače« ter poudarja, da poskušajo Angleži to nesrečo pripisati nekim državam. Ti poskusi pa so nespretni manevri, kakršni se vedno dogajajo tedaj, kadar je kdo v največji zmoti in zablodi. Članek posebno poudarja jasno sporočilo bolgarske telegrafske agencije, da je bilo natovarjanje in odprema prtljage članov britanskega poslaništva v Sofiji pod izključnim nadzorstvom samih članov poslaništa. Potem pravi list: že zadosti je poznano, da Britanci pri svoji politiki na Balkanu ne izbirajo sredstev, kar dokazujejo sabotažni poskusi v rumunskih petrolejskih področjih poskusi potapljanja ladij na Dunavu in atentati z eksplozivi v nekaterih državah jugovzhodne Evrope. Carigrad, 14. marca. AA. (Štefani.) S smrtjo miss Armstrong, ki je bila tipkari-ca bivšega angleškega poslanika v Sofiji, se je število žrtev eksplozije v hotelu »Pera Palače« dvignilo na Sest. Listi se omejujejo le na objavljanje uradnih poročil. Oblasti nadaljujejo s preiskavo. Promet na črnem morju Bukarešta, 14. marca. n. (Štefani.) V zadnjem času so se po tujini razširile govorice, da je spričo neugodnega mednarodnega položaja zastal skoro ves promet na Črnem morju. Dejansko je stvarno stanje baš obratno. V Constanci se napravlja na odhod cela vrsta tovornih parnikov z ogromnimi tovori lesa, ki ga je naročila Rusija in tudi nekaj petrolejskih ladij Priznanje Jugoslaviji Italijanski in madžarski glasovi o neomahljivi in pametni politiki Jugoslavije Rim, 14. marca. p. Celokupni rimski tisk se bavi pretežno s problemom Zedinjenih držav in Japonske. Balkansko vprašanje je stopilo docela v ozadje. Izjemo tvori samo Jugoslavija, o kateri italijanski listi še nadalje obširno pišejo in komentirajo njeno zadržanje, naglašajoč, da zadržanje Jugoslavije najbolj demantira vznemirljive vesti tuje propagande. Pri tem naglašajo, da je modra politika kraljevega namestnika očuvala Jugoslavijo vseh nezaželjenih pretresljajev in da kaže Jugoslavija tudi še nadalje odločno voljo ohraniti hladnokrvnost in ostati v prijateljstvu s svojimi sosedi, zlasti pa z Italijo in Nemčijo. Akcija v Grčiji je po pisanju italijanskega tiska prešla v italijanske roke, vendar pa še ni uradno potrjeno, da se je že začela velika italijanska ofenziva v Albaniji. Nevtralni opazovalci v Rimu sprav- ljajo to ofenzivo v zvezo z diplomatsko ofenzivo Nemčije, ki si nadalje prizadeva, da bi pridobila grško vlado za sklenitev premirja. Z italijanske strani za to za sedaj ni bilo dobiti potrdila. Budimpešta, 14. marca. p. »Magyaror-szšg« objavlja članek, posvečen zadržanju Jugoslavije, v katerem piše med drugim: Politika Beograda je naletela povsod na nedeljeno priznanje in vsi neposredni opazovalci vedo, da je Jugoslavija neomahlji-va v svoji politiki, ki stremi po ohranitvi miru, dostojanstvu, neodvisnosti in svobodi države. O tem je jugoslovenska vlada obvestila vse zainteresirane države, predvsem pa Rim, Berlin, Moskvo in London. Raz-motrivajoč položaj na Balkanu, prihaja list do zaključka, da bo ostala ta politika Jugoslavije nespremenjena. Vojni material za Anglijo na poli v Evropo V kratkem odpotujeta v Ameriko dva zastopnika angleške vlade za ureditev dovoza vojnega materiala in živeža Washington, 14. marca. s. (Ass. Press.) Vojni minister Stimson je danes sporočil, da je nekaj vojnega materiala, ki ga je na podlagi novega zakona ameriška vojska odstopila Angliji, že na poti v Evropo. Stimson je pripomnil, da bi bilo prezgodaj dati podatke o količini in značaju tega materiala. London, 14. marca s. (Reuter) Z ministrskega predsedništva je bilo danes uradno objavljeno, da odide v najkrajšem času v Zedinjene države podtajnik ministrstva za plovbo Sir Arthur Salter, ki mu je poverjena posebna misija, da uredi z ameriško vlado vprašanja angleške trgovske mornarice Salter bo postal tudi član angleške komisije za naročila vojnega materiala v Zedinjenih državah, ki posluje pod vodstvom angleškega veleposlaništva v Washingtonu. Danes dopoldne je bil Salter sprejet v avdienco pri kralju ter je bil pozneje zaprisežen kot član tajnega kraljevega sveta. Uradno javljajo tudi, da odhaja v Zedinjene države podtajnik ministrstva za prehrano Bram, ki mu bo poverjena naloga da prouči vprašanje dovoza ameriškega živeža v Anglijo. New York, 14. marca. j. (Reuter) Wa-shingtonski dopisnik »New York Timesa« poroča, da je Velika Britanija v okviru organizacije ameriške pomoči zaprosila v prvi vrsti za pospešeno dobavo 150 hitrih motornih čolnov, tako zvanih »moskitov«, kakor tudi za dobavo večjega števila zastarelih ameriških rušil cev. Posebno pozornost je vzbudila v Washingtonu angleška prošnja, naj bi bilo med 150 motornimi čolni tudi večje število čolnov, kakršne uporabljajo za izkrcavanje vojaštva. V Washingtonu sodijo, da je na tej podlagi mogoče sklepati na skorajšnje angleške vojaške akcije, v katerih bo potrebne tudi izkrcavanje čet V "VVashingtonu pričakujejo kako slično akcijo, kakor je bil zadnji napad britanske mornarice na Lo-fotsko otočje Amerika in Japonska Rim, 14. marca. AA. (Štefani). »Popo-lo di Roma« piše: Ce bi prišlo do spopada med Japonsko in Ameriko, Amerika ne bi mogla vsiliti svoje odločitve. To mnenje je pred leti izrazil neki angleški admiral, ki je obenem izjavil, da bi bilo v primeru morebitne vojne med Ameriko in Japonsko zelo težko zagotoviti obrambo oddaljenih ameriških posesti. Ameriška mornarica ne bi mogla preprečiti zasedbe Filipinov v slučaju vojne z Japonsko. Nato primerjajoč moč japonskega in ameriškega brodov-ja pravi list, da ima ameriško brodovje premalo križark. Japonsko brodovje je v premoči tudi v vseh drugih vrstah vojnih ladij, le velikih bojnih ladij ima ameriško brodovje več. Ob koncu Bi zastavlja Ust vprašanje, na kaj naslanja ameriški diktator svoje grozilno stališče, ker Amerika ne more preprečiti uvedbe novega reda v Evropi. Ameriški piloti v kanadskih šolah New York, 14. marca. j. (Ass. Press). Doslej je bilo že nad 500 ameriških pilotov sprejetih v kanadsko odnosno angleško letalstvo, ki se vežba v kanadskih letalskih šolah. Ti ameriški letalci so v prvi vrsti zaposleni kot pilotski učitelji, drugi del pa spravlja po zračni poti ameriška letala preko Kanade v Anglijo. Kriza argentinske vlade končana Buenos Aires, 14. marca. AA. (DNB.) Končana je kriza argentinske vlade, ki traja že od mesca januarja, ko sta izstopila iz vlade ministra Roccas in Pinedos. V novi vladi je zunanje ministrstvo prevzel univ. prof. Enrico Ruis Ginjazu, ki je bil nekoč veleposlanik v Vatikanu. Za novega finančnega ministra je bil imenovan univ. prof. Carlos Acevedo, ki je bil že v Justovi vladi finančni minister. Požar opustošil živilska skladišča N®w Orleans, 14. marca. AA. (DNB.) Ponoči je izbruhnil velik požar v nekem skladišču v pristanišču v New Orleansu. Ogenj je uničil velike količine sladkorja, kave, riža in raznih konzerv. Po dosedanji oceni znaša škoda 3 milijone dolarjev. Prehranbene skrbi Francije Ameriško posredovanje pri angleški vladi London, 14. marca. j. (Un. Press) V Londonu sicer slej ko prej odločno vztrajajo na tem, da Anglija v svojem blckad-nem sistemu ne more pustiti nikake izjeme za francoske ladje, ki bi uvažale ameriški živež v Francijo, vendar je vidnih nekaj znakov, ki govore za to da ta angleška nepopustljivost ne bo privedla do incidentov med Anglijo m Francijo. Darlano-va izjava o možnosti organizacije konvojev, ki bodo pluli v spremstvu francoske vojne mornarice je vzbudila posebno zaskrbljenost tudi v Zedinjenih državah in je vlada v Washingtonu glede tega vprašanja takoj stopila v stik z angleško vlado. Kakor se zdaj doznava, br, v kratkem preko Washingtona naslovljena na Vichy posebna viloga, v kateri bo vladni Zedinjenih držav predlagala Franciji razne varnostne ukrepe, ki naj bi preprečili morebitne spopade med edinicami francoske in angeške mornarice. Vichy, 14. marca I (Un. Press). Generalni guverner francoskega Maroka general Nogues je sporočil, da se Francija resno bavi z organizacijo konvojev ki naj bi jih ščitila francoska vojna mornarica. Dejali je, da bo v kratkem iz francoske Za-padne Indije odplulc proti Maroku več transportov sladkorja, ki bodo že pod zaščito francoske vojne mornarice General Nogues je še pripomnil, da je nemško-ita-lijanska komisija za premirje že dala dovoljenje za sodelovanje francoske vojne mornarice pri teh transportih Vichy, 14. marca, j (AR) Po se nepotrjenih informacijah ie ameriški generalni konzul v Vichyju * posebno okrožnico obvestil vse ameriške državljan® v nezasedeni Franciji. naj odpotujejo v Zedinjene države, ker se je bati velikih težav v prehrani. Ker bo vlada v Vichvju skrbela pretežno za francoske državljane, bi utegnili tuji državljani trpeti pomanjkanje. Pariz, 14. marca. AA. (DNB). Šof kabineta državnega tajnika za oskrbo z živili je odpotoval v Alžir. Ostal bo dalj časa v severni Afriki, odkoder bo vxxlil prevoz živil v Francijo. Nemški tehniki v francoski Afriki Stockholm, 14. marca. j. (TOP) Kakor poroča londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet«, je s pristankom francoskih oblastev v Vichyju prispelo zadnji čas veliko število nemških tehnikov v francoske dele Afrike. Tako so zdaj nemški tehniki že na poslu v Dakarju, Casablanci in Rabatu. V Vichyju navzočnost nemških tehnikov v francoski Afriki službeno opravičujejo, češ da gre samo za člane komisije za izvajanje premirja, v resnici pa je bilo opaženo, da nemški tehniki proučujejo v omenjenih mestih možnosti ureditve letališč. Samo v Casablanci je zdaj že nad 80 nemških tehnikov. Bardoss? sprejel francoskega poslanika Budimpešta, 14. marca. AA. (Havas). Zunanji minister Bardossv je sprejel danes francoskega poslanika v Budimpešti. Hitlerjeva čestitka prezidentu Slovaške Berlin, 14. marca. AA. (DNB.) Ob narodnem prazniku, ki se slavi na Slovaškem, je vodja Nemčije Adolf Hitler poslal slovaškemu predsedniku dr. Tisu prisrčne čestitke. Nesreča na Labi Wittenberg, 14. marca. AA. (DNB.) V bližini Dabruna ob reki Labi je prišlo do nesreče. Prevrnil se je čoln, na katerem Je bilo sedem oseb ln nekaj blaga. Pet ljudi Je utonilo. Vojne operacije v Afriki Angleške čete nadaljujejo z vseh strani s prodiranjem v notranjost Abesinije Rim, 14. marca. n. (Štefani). V svojem današnjem 280. vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske o borbah v Afriki in Sredozemlju: Skupine bombnikov nemškega letalskega zbora so v neči od 12 na 13. t. m. bombardirale letalska in pomorska oporišča r Murmarici Uničenih je bilo več letal na posameznih vzletiščih in neka; motornih vozil Razdejanih je bilo več različnih naprav. Sovražna letala ao ponoči bombardirala Tri pol is. Napravila se le malo škode. Skupine naših bombnikov so uspešno napadle letalska in pomorska oporišča na otoku Kreti V noči od 12 na 13. ao britanska letala napadla in bombardirala z vžigalnimi in eksplozivnimi bombami nekaj vasi in neki samostan na otoku Rcdosu. Dva domačina sta bila ubita, dva ranjena. Poškodovanih je bilo nekaj zasebnih poslopij. V vzhodm Afriki je bil odbit napad na odseku pri Kerenu Na Visokem Sudanu so naša letala bombardirala sovražna motorna vozila m čete Milan, 14. marca. AA. (Štefani). »Corri-ere della Sera« objavlja uvodnik, v katerem podčrtava neuspeh, k' ga je doživela angleška strategija na Sredozemskem morju ter pomen deleža italijanskega orožja pri akcijah osi. Tako zvani angleški uspehi niso prav nič zboljšab vojaškega položaja Anglije, pač pa ga še bolj obremenili, med tem ko so italijanske akcije zavrle angleško udejstvovanje, zlasti pa delovanje pomorskih, letalskih ic kopnih sil. List sklepa, da se ne more govoriti o psiholoških, ampak o vojaški zmoti Velike Britanije. Borba v Libiji je imela namreč za cilj, da izzove popuščanje odpornosti italijanskega naroda, toda italijanski duh se je v vojski in v režimu okrepil. Prav tako se je okrepila neomajna volja predsednika vlade Mussolinija, da se je treba bojevati do končne zmage. 20 milijard za vojsko Rim, 14. marca. AA. (Štefani) Službeni Ust objavlja ukaz, s katerih se vojnemu ministrstvu daje na razpolago znesek 20 milijard lir za izdatke za vojsko. Angleška poročila Nairobi, 14. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske v Keniji javlja v svojem današnjem poročilu: Operacije v Abesiniji se nadaljujejo po načrtu. V Italijanski Somaliji so v teku očiščevalne operacije ki se hitro končujejo z zajetjem ali predajo manjših sovražnih oddelkov. Kairo, 14. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Bombniki vojnega letalstva so izvedli močan napad na Tripolis Bombardirana sta bila bazen vojne mornarice in glavni pomoL Nastali so veliki požari, v bližini svetilnika pa je bila povzročena velika eksplozija. Letala so napadla tudi neko cestno križišče in vojaško poslopje v bližini. V Eritreji so angleški bombniki bombardirali in s strojnicami obstreljevali motorizirane transporte, mostove, postojanke sovražne vojske in topništva v Kerenu in okoiicL V Abesiniji so nudila južnoafriška letala napredujočim angleškim vojskam nadaljnjo pomoč. Z vseh teh operacij s« se vrnila vsa angleška letala. Kairo, 14. marca s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na. Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija in Eritieja: Nobene spremembe v položaju. Abesinija: Naše čete so zasedle Asoso in sedaj prodirajo po cesti proti Mendi. Oddelki abesinskih patriotov so po uspešnem napredovanju od Buriea v teku katerega so povzročili sovražniku resno škodo, sedaj dospeli v okolico Debre Mar-kosa. Italijanska Somalija: Abesinski patrioti so zasedli Javello in sedaj zasledujejo sovražnika proti Negeliiu, skupno z imperialno vojsko, ki prodira tja od Dola. Angleži bodo zasedli Azorske otoke? Rim, 14. marca. j. (DNB). Kakor poroča agencija Štefani iz Tangerja, so v tamkajšnjih krogih zelo vznemirjeni zaradi trdovratno se ponavljajočih vesti, da pripravlja Anglija zasedbo Azorskih otokov ter da kažejo gotovi znaki, da ima Anglija hkrati v načrtu tudi izkrcanje svojih čet na Portugalskem. Po mnenju tamkajšnjih informiranih krogov smatra angleški generalni štab zasedbo Azorov in oporišč na portugalski obali kot neizogibno potrebno za i obrambo Gibraltarja brez katerega bi bila prav tako nemogoča strategična obramba celotnega britanskega imperija. Zaradi tega se Anglija ne bo ustrašila nobenih žrtev in tudi nobenega rizika, da reši Gibraltar, proti kateremu se zadnji čas spet zmerom bolj dviga nevarnost nemške ofenzive. Okupacija Azorov naj bi tvorila uvod k zasedbi dela portugalske obale. Ali bosta obe vojaški op orači j i izvršeni hkrati ni mogoče trditi, vendar smatrajo v nekaterih tukajšnjih krogih, d-a jih bo Anglija izvedla kot povsem ločeni vojaški operaciji Irak ostane nevtralen Carigrad, 14. marca. j. (Un. Press) V zvezi s potovanjem iraškega zunanjega ministra Al-Sucigija v Kairo, kjer je imel razgovore z angleškim zunanjim ministrom Edenom, je predsednik iraške Vlade Daha E1 Hašimi podal kratko službeno izjavo, v kateri poudarja, da je Irak slej ko prej odločen ostati izven sedanje vojne Irak bo tudi v bodoče vestno izpolnjeval vse pogodbe, ki ga vežejo s sosednimi državami, odnosno z državami, ki se nahajajo zdaj v vojni. To je treba poudariti zaradi tega, je naglasil predsednik vlade, da se izloči sleherna možnost takih nesporazumi j en j. Borbe v Albaniji Po grških vesteh se nadaljujejo italijanski napadi na širokem področju Rim, 14. marca. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem 280. vojnem poročilu: Na grški fronti je prišlo na odsekih 11. armije do krajevnih operacij pehote in topni H va. Skupine naših letal 90 neprestano napadale sovražne obrambne naprave in čete. Nadalje so bombardirale neko važno grško pomorsko oporišče. 5 sovražnih letal je bilo sestreljenih. Od naših lovskih skupin se 3 letala niso vrnila na svoja oporišča. V dopoldanskih urah 13. t. m. so poskusila sovražna torpedna letala napasti naše ladje v Valoni Naše protiletalsko topništvo vojne mornarice je sprožile silen obrambni ogenj, tako da je le dvema letaloma uspelo izvesti napad, a sta bili obe sestreljeni. Njuni posadki sta bili ujeti. Ena sama ladja je bila poškodovana. Operacijski pas, 14. marca. AA. (Štefani.) Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Na grškem bojišču je bila neka grška divizija odbita, ko je poskušala prebiti italijanske črte. Italijani so Grke pustili, da so se jim približali in niso streljali. Tako so Grki mislUi, da so Italijani postojanko opustili. Ko so se pa neoprez-no približali, so prispeli nenadoma na do-segljaj topov in strojnic ter ročnih granat ter so Imeli težke izgube. Italijani so izvedli protinapad in preganjali Grke. Med operacijami čiščenja so ujeli mnoge grške vojake. Italijani so zaplenili tudi mnogo avtomatskega orožja in raznega materiala, kar dokazuje, da se je sovražnik v neredu umikal. Stotine padlih grških vojakov so pokopali ob navzočnosti italijanskih vojaških svečenikov. Delovanje italijanskega letalstva je zelo živo. Grška pota, ki vodijo proti 11. italijanski armadi, so neprestano obstreljevana. Italijanski bombniki so v strmoglavih poletih zmetali na sovražnikove topniške postojanke cel dež bomb in granat. Večji etapni oddelek je bil danes zjutraj popolnoma uničen. Patrola naših letal »Freccie« je napadla sovražnikov oddelek in zbila v plamenih po en Blenheim in Gloucester, dočim so se druga letala zgubila v oblakih. Grška poročila Atene, 14. marca- n. (At. ag.). Vrhovno poveljstvo grške vojske je objavilo snoči naslednje službeno vojno poročilo: V četrtek, petega dne italijanske ofenzive, je sprožil sovražnik vrsto silovitih napadov na širokem frontnem področju. V borbo, ki je trajala ves dan. je vrgel sveže čete, ki so jih podpirala letala in topništva vendar *> bih vsi napadi odbiti in je imel sovražnik ogromne izgube Grška letala so usptr*no posegla v borbo in bombardirala sovražne vojaške objekte. GrSfco protiletalsko topništvo je sestrelilo dva sovražna aparata. Državno podtajništvo za javno varnost je beležilo v svojem snočnjem komunikeju, da je skupina italijanskih bomnikov bombardirala Zante Med civilnim prebivalstvom je bilo nekai žrtev, o materialni škodi pa še nisc bili zbran' vsi potrebni podatki. Italijanska letala so napadla tudi Kreto, kjer pa niso napravila nikake škode. Atene. 14. marca. j. (At ag.) Današnji komunike poveljstva angleškega letalstva v Grčiji poroča, da so včeraj angleška letala na področju Tepelcnija in Klisure na albanski fronti sestrel;La v zračnih borbah 14 italijanskih lovskih letal. V teku svojih ofenzivnih patrolnih poletov so angleška lovska letala naletela na posebno močno skupino sovražnih bombnikov ki 90 leteli v spremstvu lovskih letal. Razen letal, ki so jih uničila angleška letala v teku spopada s to skupino, je bilo mnogo italijanskih letal tudi hudo poškodovanih. V torek ponoči so angleški bombniki uspešno napadli italijansko letališče v Valoni, kjer so z bombami poškodovali mnoge zgradbe. Vsa angleška letala so se s teh operacij srečno vrnila. Obletnica miru med Finsko in Rusijo Helsinki, 14. marca. AA. (Štefani.) Danes je ravno leto dni, odkar je Finska sklenila mir s Sovjetsko Rusijo. Listi opozarjajo na sto dni vojne, ki jih je prevevala popolna narodna vzajemnost proti sovražniku, ki je bil v tolikšni premoči. Finska hoče ohraniti mir, toda narod ve. da se lahko mir doseže samo s hudim bojem. Selitev Nemcev iz Litve Berlin, 14. marca. A A (DNB.) Do 11. marca se je izselilo iz Litve 36.000 Nemcev v Nemčijo. Razveljavljena uredba o zavarovanju železničarjev Beograd, 14. marca. p. Današnje »Službene novine« objavljajo uredbo, s katero je razveljavljena uredba o zavarovanju državnega prometnega osebja. Prometni minister bo izdal na osnovi čl. 6 zakona o zavarovanju delavcev novo uredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja. Do izdaje nove uredbe veljajo v tem pogledu določbe naredbe z dne 30. marca 1922 in pravilnika z dne 25. aprila 1926. Vremenska napoved Zemunska; Pretežno oblačno v severo»-padnih krajih, deln-» vedro pa v ostalih delih. Sem pa tja bodo nalivi, dež ali Toplota brez znatne izpremembe. Kadar prihaja pomlad na Posavje Lepote štajerskega Posavja so še pregnal i znane — Društvo Posavcev ▼ Ljubljani propagira svoje kraje Ko se popelje potnik od Zidanega mosta oroti Zagrebu, ga osvežujoče prevza-me lepota ozke doline. Ob oro^i teče reka Sava. Dreeei močno ciačena z dotokcm Savinje. Po valovitih pobočjih so njive, travniki in že tudi Drvi vinogradi. Više v gričevje se vzpenjajo košati gozdovi. Vabljive so dolge verige zelenega pogorja Ze pri Loki pozdravlja potnika s hribčka prijazna gcrska vasica Razbor. še znatno više oa stoluie niena daleč po Sloveniji in po Hrvatskem znana soseda, lepo zaokrožena zelena Lisca. Zidanmoška podružnica SPD ie. ustrezajoč nujnim potrebam, pred leti Dostavila na Lisci Drikuoen Dlaninski dom, ki ga Doleti in oozimi obiskuieio številni izletniki s Posavja. iz Zagreba, cd celjske strani in tudi od drugod. Z Lisce si lahka izbereš ooljubno oot v malo znane predole. kamor izletniki le redko zahaiaio. čeorav ie tu skritih še mnogo, mnogo zanimivosti Pod vasjo Breg zavije Sava v velikem kolenu okrog Kumpoljskega polja Ob vznožju košatega gozdovia se pokaže grad in vas Gornji Boštanj. potem osvoji Tvoj pogled na oni strani Save slikovito Dostavljena vas Boštani. sloveča zlasti do sadjarstvu in ribolovu. Toda že je vlak zavozil na moderno urejeno Dostaio Sevnico. Tre ima krasne lego. nad njim gospoduje starinski grad. izletišča in sprehodi se ti kar ponujajo, saj vidiš kako ljubka so pobočja Sevnice, koliko ie zelenja. sadovnjakov in vinogradov Morda se Dodaš k sloveči cerkvi sv Roka. morda pol ure daleč v zidanice na Zajčii gori ali Da se vsedeš v avtobus in se ooo^lieš v trg Planino, kjer ie ozračie prepolno zdravega vonja do smrečju in ielovju bližnjega Bohorja. S Planine lahko nadaljuješ oot čez Bohcr v Raihenburg. a še bolj ie priporočljiva obratna tura. Bohor z velikanskimi gozdovi Dlanimke graščine ie šele zadnja leta Drišel do svo-f. Trave veljave ko ie na niem zrasel planinsk dom Najbolj priliublieno izhodišče na Bohor je oač Raihenbura znan v javnosti po svojem romantičnem gradu, kier že nad pol stoletia tiho živijo svoie boguvdano življenje očetje in bratje t~a-pisti. Trapistovski grad s tovarno čokolade in likeriev s DokoDališčem in vzorno urejeno ekonomijo, še orav oosebno Da z veliko knjižnico in zanimivo ureditvijo grajskih prostorov je sam na sebi močno privlačen. Je r>a odtod tudi krasen razgled na Savo. ki zavije v velikem kolenu proti Vidmu in Krškemu. Od raihenburškega trga. onkraj nove bazilike, se cepi cesta: na desno nadaljuješ proti Železnemu in Kozjemu, levo pa i o mahneš proti Senovemu, kier ie rudnik zlasti zadnja leta v vedno večiemu razmahu. Tu nastajajo nove Trbovlje Rajhenburška fara. največja v lavantin-ski škofiji, ima celo vrsto pcdružnic. zTto te od vsepovsod pozdravljajo cerkvice, koder se do pobočiu razprostirajo vinogradi. r'deči že orav kreoko in zelo Ditno kapljo. Na Senovem te povede cesta dalje mimo nove šole v ljubko vas Dolsko, potem po soteski in že se polagoma vzpenjaš na Bohorievo pobočje To ie sam^voj svet. poln romantike in osvežujočega ozona. Novi planinski dom rod najv'šiim bo-h-rskim razelednikom Javornikom e nrav d bro cek-bovan Posebno očarljivi so razgledi z Bohorja Vedno niže in niže r»a-daio valovi s^venske zemlje, M preide naoosled v hrvatsko ravnino. Brežice liuUurni pregled Planinsko-lovski dom na Bohorja — levo Javornik Videm, naslednja železniška postaja, slovi že od nekdaj po svoji lepoti. Kako se ie oo vojni učvrstil niegov sloves pričajo številne nove vile kakor tudi moderna industrija. Nad Vidmom se amfite-atralno boči slavni Sremič. kjer pridelujejo tako vinsko kaDlio. da lahko z nio tekmuje le še ljutomerčan. Na nasprotni strani Vidma se vije vzdolž Save carinsko mestece Krško, oolno zgodovinskih zanimivosti, z novo urejenim muzejem. Od tod dalje se širi prostorno Krško polje. kjer ie skoraj vsak vas najdišče ostankov iz starih dob Vsa ta pokrajina ie pravi raj in naileoša Daša očesu praveea uživalca prirode. Ozračie je mehko, saj se močno čuti dotok toplega zraka z Jadrana. Brežice so Doslednie mesto na dolinem koncu Slovenije. Plodna Dolia. koliška pobočja pa zopet polna vinogradov bližnji otok Save in Krke — to ie letovišče, ki ga znaio Zagrebčani vse drugače ceniti in uživati kakor Slovenci. Bližnie Ca-teške toplice, nasoroti Dobovi in Mo teči; te Doživi io z izredno učinkovito toDio vodo. S svojimi zanimivosti oa te p^es^neti izlet na Stoidrago. kjer Dr~biva4o ubijati, potomci nekdanjih ucko kv Brežice s^ središče velikega območja, ki pač zasluži v tujskem prometu malo več pozornosti kakor se mu doslej izkazuje. Sloveče Bizeli. Držal se je junaško in se ie ponosan po dolgem trpljenju in mučenju vrnil v dragi Marta junaško premagala. Sin Ivan je v mladih letih trpel zaradi malarije in gre samo materi zahvala, da ea je z najskrb-nejšo nego ohranila narodu in vsemu svetu. Četudi je bila na starost nagrajena s dom v Otavicah, kjer je potolažil svojo zvesto ženo in učakal vrnitev svojega sinu iz tujine. Pred leta je umrl in zdaj mu je sledila v grob njegova zvesta družica. Žalostna novica ie zlasti tudi v Zagrebu budila iskreno sočustvovanje. Ivan Meštrovič. rektor Umetnostne akademije, se jo takoj v četrtek zvečer odpeljal v D .niš z vso svojo družino in sorodniki ter z nekaterimi predstavniki. Blaga mati bo počivala v rodbinski grobnici, ki jo ie v Otavicah zgradi) Ivan Meštrovič za sebe in svojce. Smrt mladega Santa Šoštanj, 14. marca V Podkraju pri Velenju sta živela na majhnem posestvu brata 271etni Franc in 251etni Anton Mihelec. Starši so jima že pred leti umrli. Posestvo sta obdelovala največ sama, še gospodinje nista imela. Vadčani so z občudovanjem gledali na pridna fanta Pred dnevi pa bi oba brata morala od doma. Starejši brat Franc je odšel na odrejeno mu mesto v sredo 12- t_ m. Anton bi mu moral slediti naslednji dan. V četrtek zjutraj so mu sorod niče, teta in dve sest ričn i, pomagali spravljati potrebne stvari v kovčeg. Vse jutro je bil Anton zelo nemiren in je odklanjal nekatere stvari, ki mu jih je teta hotela dati na pot. Ob osmih zjutraj je kovčeg vzel v roke sosedov prijatelj in ga odnesel na kolodvor v Pesje. Medtem je Mihelec prešel vse sobe v hiši, nato se je podal k hlevu. Nekaj trenutkov zatem je počil rezek strel iz lovske puške. Iz domače in iz sosednjih hiš so planili ljudje k hlevu, kjer se je pa nesrečni fant že boril s smrtjo. V nekaj trenutkih je bil mrtev. V njegovem žepu so (todar kupujete Aspirin tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi ,.,Bayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez „Bayer"-jevega križa. ogha ng «m 1 k tjbt m 24. oa«h «i»4. našli poslovilno pismo, v katerem popisuje težke razmere in želi bratu srečno življenje na posestvu. Tragična smrt Antona Mihelca je močno odjeknila po vsej okolici. Zagrebški Slovenci prosi prof. dr« Murka Svečana matineja na Jožefovo v Malem gledališču Slovensko prosvetno društvo »Narodni dom« v Zagrebu bo prirediilc 19 t. m. ob 11. uri v gledališču v Frankopanovi ulici matinejo na čast slovečemu znanstveniku prof dr. Matiji Murku. čigar 801etnice se je nedavne- spcminjaia vsa naša kulturna javnost. V sedanjih izredno težk'h časih bo ta prireditev zagrebških Slovencev edina, k« smo z njo megli pokazati svojemu uglednemu rojaku priznanje in zahvala za njegovo dolgoletno delo Prav za prav bi lahko tudi Ljubljana priredila kaj podobnega. tem bolj pa moramo pohvaliti izpod-budo naših zagrebških kulturnih delavcev okrog »Narodnega doma« da se tako lepo spominjajo jubileja znamenitega slovenskega rojaka. Minilo je pol stoletja, kar je umrl na Dunaju utemeljitelj sodobne slavistike, Ljutomerčan Franc Miklošič. Profesor dr. Murko je eden posfiednj^b se živečih znanstvenikov, k' so prevzeli naravnost od Miklošiča poslanstvo slavist;čne znanosti in ki so neposredno nadaljevali Miklošičevo delo. Morda imamo d2nes več razlogov kakor kdaj koli prej, da se spominjamo življenjskega dela mož k» sk> pred tujim svetom zastopali ne le naše silovensko ime, marveč tudi kultunr slovanskih narodov, ki so bili dotlej v srednji in zapadni Evropi kaj malo znani in 'e redkokdaj pravično ocenjevani. Osebnost profesorja dr Matije Murka je posebno pr mer ne da se ob njegovi 80-letnici zberejo na jubilejni proslavi Sloven- ci m Hrvatje sai je pr . fesor Murko posve-! čal znatno pozornost tudi hrvatskim kultur-! no zgodovinskim in literarno zgodovinskim j pojavom ter vprašanjem. Tud: sedaj, ob i večeru svojega za nan-d zaslužnega živ-j Ijenja. sc bavi s problemi srbske in hrvaške narodne epike in — kakor znano —■ pripravlja o njih obsežno znanstveno delo. Zagrebška matineja dne 1M t. m. bo goto-vo zbrala Slovence in Hrvate, saj je pričakovati udeležbo zastopnikov hrvatskih kulturnih institucij, k; uvažujejo delo in zasluge profesorja dr Murka Prireditev bo otvoril predsednik prosvetnega društva »Narodni dom«, režiser Hinko N"učič. nata pa bo zagrebški slavist in profesor Fran Poljanec prikazal slavijenčevo živlienje in delo. Murkove zasluge za hrvatske slavisti-ko, posebej še njegovo delo za prouče\ a-nje hrvatske narodne poezije, bo osvetlil znani publicist dr. Ivan Esih. Drugi del prireditve bo obseg-a! koncert slovenskih narodnih pesmi. Sodelujejo zagrebški umetniki slovenskega rodu: Majda Dugan—Lov-šetova. Olga Kocjančičeva. Josip Križaj, Marij Šimenc in društveni pevski zbor. Pri klavirju bo spremljala pevce prof. bo-gumila Capponi-Čerinova Želeti je, de bi se Murkove matineje na Jožefovo udeležili vsi zagrebški Slovenci, marsikdo iz Krškega, Brežic in drugih krajev, ki prometno gravitirajo v Zagreb, pa bi lahko združil obisk matineje z izletom v Zagreb. Dvana|stega sina je rodila Osemnajst porodov v skromni kmetski družini Slovenj Gradec, 14. marca Slovenske matere ne uživajo zaman najboljšega slovesa. Požrtvovalne so do skrajnosti in čim več jim dobra usoda nakloni potomstva, tem večja je njihova ljubezen in skrb. »Jutro« je predlanskim navedlo vrsto primerov, kako se slovenske matere žrtvujejo za svoj številni rod. Tej častni vrsti slovenskih mater mo' amo danes priključiti gospo Pavlo Ferkovo iz Pameč pri Slovenjem Gradcu. Pri Rlhtarcu pravijo po domače hiši, kjer prebivata zakonca Jakob in Pavla Ferk. Oče Jakob je bil koroški borec, danes pa je skrben gospodar in zgleden družinski oče. Kljub tesni zemlji, ki jo skrbno obdeluje, vzorno skrbi za svojo družino. In ta ni majhna. Preteklo nedeljo je pridobila nov časten prirastek: gospa Pavla je dala življenje dvanajstemu sinu. Da bo število v skladu s svetopisemskim imenom, je dvanajsti sin krščen za Jožefa. Toda gospa Pavla je doslej dala življenje tudi šestim hčerkam, od katerih sta žal dve umrli. Ker dobra roditelja pridno skrbita za vseh 16 otrok, jima je Bog za obilni b'agoslov nak onil čvrsto zdravje. Njun: sinovi so krepki, eden izmed njih že služi vojaški rok, dva pa čakata na vpoklic, čeprav v tej hiši ni obilja doma, sta mož in žena vesela svoje številne družine, sta pa tudi lahko ponosna, ker sta otroke dobro vzgojila v poštene člane človeške družbe, čast taki rodbini. še posebno pa zgledni materi, ki pač zasluži tudi z višjega mesta priznanje in podporo. L. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Voditelji prevrata Zagrebška »Nova E v r o p a« je prav-kar izdala 86 strani obsegajočo knjižico znanega publicista dr. Mirka K u s a Nikolajeva »Ljenjin, Trocki, Staljin«. Uvod, ki izzveneva nekam preoptimistično ir. ne' docela v skladu z nazori Kusa Nikolajeva glede slovanske usmerjenosti StalL novega režima, je spisal urednik »Nove Evrope« dr Milan č u r č i n. Knjiga je opremljena s portreti obravnavane trojice in s prav učinkovitim ovojnim listom. Mirko Kug Nikolajev izhaja po svetovnem nazoru iz marksističnega tabora. V teh treh študijah se je očitno potrudil, da b:. kar moči jasno prikazal navedene tri osebnosti ki označujejo razvoj in usodo revolucionarnega marksizma ali točneje: boljševizma kot izrazito ruske oblike tega ideološkega in socialnega gibanja. Študije so prej izšle v »Novi Evropi« in so dobile v knjižni izdaji značaj celotnega dela. V njih je dobršen kos zgodovine boljševiške revolucijo leta 1917., čeprav v zgoščenih potezah in gledano skozi tri njene vodilne osebnosti. V začetku študije o Leninu razpravlja pisec o socialnih in idejnih pogojih bolj-ševiške revolucije, če beremo takoj na strani 2. »bilo 'e iluzija htjeti voditi uspješan rat sa nezadovoljnim masama seljaka. i radnika, koje je na okupu držao samo voj-nički mehanizam, i to samo dotle dok on sam nije bio nagrižen«. moramo pri tem misliti na položaj leta 1941.. ko je ZSSR vojaško približno v istem položaju, samo da" so sproletarizirani kmetje še bolj neza- dovoljni. Lenin je dobro označen kot prvenstveno praktičen politik, strankarski sek-tar in fanatik, kakor so bili vsi veliki revolucionarji. »Kao svi marksisti, tako i Ljenjin: prilagodjuje činjenice svojoj teoriji; to odgovara načinu marksLstičnog mišljenja uopče, koje je stvarno deduktivno.« Zato je bil Lenin dogmatik, ki je hotel »v naprej razbiti slehern poizkus, da bi njegovi pristaši zapustili določeno linijo; hotel je preprečiti sleherno, tudi najmanjšo herezijo v marksistični cerkvi«. Ta človek, ki je stopil v obljubljeno deželo svoje Revolucije s čevlji, ki mu jih je v Stockhol-mu kupil tovariš Radek, da bi laže gazil rusko blato, je videl v politiki samo boj. Zato je delil ljudi v prijatelje in sovražnike. V tem boju ni poznal sentimentalnosti in ni kazal človečanskih čustev, čeprav na primer kot lovec ni hotel ustreliti neke lisice, ker se mu je zdela prelepa. Ljudje, v kolikor niso bili njegovi, so najbrž veljali manj od življenja lepe lisice. Rad je poslušal »Appassionato« in prebiral Tolstoja. Revolucionarni fanatizem mu je bil več od vsega drugega; noben teror se mu ni zdel strašen, če je stal v službi njegove ideje in stranke. M. Kus Nikolajev prihaja k sklepu, da se Leninov sen ni uresničil: ZSSR ni postala nositeljica novih socialnih ln kulturnih vrednot, tudi sen o svetovni revoluciji ni postal stvarnost. »Lenin je lahko pač rusificiral marksizem, a tega rusificiranega produkta ni mogel vcepiti na evropski Zapad: boljševizem je bil in je tipičen proizvod ruške zemlje m Leninovega ruskega duha.« Zato civiliza- cija Zapada ne more len nizma absorbirati, »ker ji je organično tuj« (str. 27). Z očitno simpatijo obravnava M. Kus Nikolajev največjega nasprotnika staiin-z-ma Trockega. Prikazuje ga kot zapad-njaka. kot izrazitega predstavitelja prole-tarske elite, ki je hotela evrcpeiz rati Rusijo, kot človeka, ki je b i s svo.im obrežnim znanjem prvi intelektualec za Leninom. »On ie zastopal delavsko demokracijo svobodno igro meči v stranki, nasproti Stalinu ki je videl jamstvo za izgraditev socalistične države v azijatskem tipu avtokracije. Sredstva, s kater mi je Stalin to poizkušal, so znana: v primeri z nfim. samodržcem Rusije, je celo T?merlan bap-tistični pastor« (str. 37). M Kus Nikolajev razpravlja obsežno o vzrokih konflikta med Trockim in Stalinom in se ponovno vrača k neuspehu boljševiške akcije v Rusiji in po svetu. »To, kar je v zapadnih deželah ostalo od boljševiške akcije, nima dandanes naloge, da izvede svetovno revolucijo, marveč da opravlja trajno destruktivno delo in vnaša nemir v narodne kolektive, in to delo se opravlja po potrebah in navodilih sovjetske zunanje polit'ke« (str. 44). Trockij je pravilno videl, sodi pisec, da mora sleherna državna organizacija sloneti na hierarhiji in da je ni skupnosti, v kateri ne bi bilo socialno podrejenih, zato je imel svoje nazore o vlogi mase v revoluciji, vendar pa ni zadostno upošteval dejstva, da se mase utrudijo in da so rajši krenile za Stalinom, ki je bolj upošteval vsakdanje življenjske potrebe, kakor pa za Trockim in njegovim meglenim idealom »svetovne revolucije«. Zato je nad Trockim zmagal Stalin, nad idejo svetovne revolucije pa ruski nacionalizem, izražen v ideji sovjetske socialistične države. Podoba, ki je * njo M. Kus Nikolajev orisal človeški, politični in državniški lik Stalina, se naslanja na gradivo v naj- različnejših pričevanjih. Zgrajena je predvsem na kontrastu: zapadnjak — or.enta-lec. Stalin je v tej luči izrazit predstavitelj orientalstva. Posebej je prikazan v svojih drznih podvigih kot član teroristične skupine eksov. ki so prenesli na bojna tla ruskega marksizma stare navade in spomine gorskih plemen, junaške podvige kavka-ških hajdukov. Stalin je ostal zvest duhu krvne skupnosti, ki živi v kavkaških plemenih, samo da je to skupnost razši.il na novo skupnost, v kateri je živel — na bolj-šcvike. »Izven te skupnosti je vsakdo zanj sovražnik, a v sami skupnosti mora vladati popolna avtoriteta, ustrezajoča tradicionalnim oblikam patriarhata v kavkaških krvnih občestvih ... Samo če upoštevamo te prvinske elemente v Stalinovi duši, lahko razumemo njegov odnos do ljudi in dogodkov. S perspektive evropskega moralnega in lhdgovc mlhw fskpz mlhw hwdg lin povsem neumljiv ...« (str. 61). Ta diktator po gruzinskem okusu pa ni intelektualno ozek, saj je leta 1933. ošteval neko delegacijo sovjetskih pisateljev, češ da Ji nedostaja kulturne širine. »Berite Shakespeara, Goetheja in druge klasike, kakor jih jaz prebiram,« jim je dejal. Stalin, čeprav Gruzinec, je obrnil tok ruske revolucije v nacionalne vode. Toda izpolnilo se je to, kar je že leta 1882. dogledal Engels: ruska revolucija bo potrebovala vse svoje sile zase in panslavizem se bo sesul v nič. »Dane? se motijo tisti, ld mislijo, da bo novi sovjetski nacionalizem podedoval tradicije starega panslavizma; ta novi nacio. nahzem ima smernice, ki ustrezajo novo nastali situaciji v Evropi in predvsem razpihuje svoj plamen na moči in veličini ZSSR. Ta nacionalizem ni sentimentalen.« Azijatska, ali mileje: evrazijska orientacija fanatičnega nasprotnika Zapada Stalina je likvidirala evropsko smer v boljševizmu — to je sklep, h kateremu prihaja ob koncu M. Kus Nikolajev. V tem okviru ustvarja stalinizem zdravega človeka masovne povprečnosti, uvažujoč z izkušnjo, da človek iz mase proda za skledo leče svojo osebno svobodo. — So to vidiki, ki dajejo mnogo misliti... Koliko ustrezajo prikazi M. Kusa Nikolajeva objektivni, kritično dognani resničnosti in sodbam sine ira et studio, se bo šele kdaj pokazalo; danes smo preblizu vulkansko vročim zgodovinskim žariščem, da bi mogli pravilno in pravično vrednotiti osebe in ideje, ki potresno gibljejo svet. —o. ZAPISKI PRVI ZVEZEK LJUBLJANSKEGA ZVONA V novi opremi, ki jo je preskrbel ing. arh. Marko Župančič in ki daje 61. letniku »Ljubljanskega Zvona« posebno značilno lice, je uvedla novi letnik pravkar izišla 1.—2. številka. V izkušeni redakciji pisatelja prof. Juša Kozaka se je združilo okrog zajetnega zvezka 16 sodelavcev( vštevši dva ruska avtorja, ki sta zastopana v prevodu. Tone šifrer objavlja novo novelo iz kmečkega življenja »Hlapec Lenart šoc«. Ivo Bmčič je prispeval dva dela obsegajočo pesem »Himna«, Igo Gruden pa časovno akcentuirani elegični motiv »Poslednja noč« in pesmico »Zasanja-nost«. Univ. docent dr. Anton Ocvirk je zastopan z daljšim esejem ^Pisatelj in družba«. Oton Župančič je poslal iz svojega dela s Shakespearom odlomek iz »Ko-riolana*. Jern Ledina m R. Bor sta avtorja lirike. Dr. Dragotin Cvetko načenja serijo razprav z naslovom »Iz muzikalnih problemov«; Vito Kraiger opozarja na nova pota zasebnega prava, Ivo Brnčič pa se ob šali je vi in Ludvikovi pesniški zbirki obsežno bavi s problemi slovenskega liričnega ustvarjanja. Vladimir Kreft je pisec daljše, statistično utemeljene in aktualne De v grob. Po kratkem in mučnem i :pljenju je umrla v Kamniku vdora rtnarja ga. Marija Fleretova, roj. !'!ahutnik. K večnemu počitku jo bodo po-žili v nedeljo ob 16. na Žalah. Pokojni ag spomin, žalujočim svojcem naše iskre-t-o sožalje! * Veličasten pogreb zaslužnega župana s kopija. Ob udeležbi velik:ga števila rae- ■':anstva ter mnogih odposlancev iz Bio--rada in iz mest Srbije so v četrtek spremili k večnemu počitku arh. Josipa Mi-haJloviča, dolgoletnega župana Dušmove prestolnice. To ie bil eden največjih po-rebev. kar jih Skcrplje pomni. Zupan Mi-ijlovič ie zaslužil tolikšno počastitev, saj 'e v naivečii meri pripomogel k zavidanja vrednemu razvoju Skopija in si je s vojimi deli ustvaril najtrajnejši spame-n k. Ob njegovem grobu je izrrego orilo blizu 20 govornikov, ki so vsestransko ■risali moralne in nacionalne vrline le a elikega. zaslužnega sinu Južne Srbije. Tako je vsa država ob grobu izrekla pr-rianje neumornemu tvorcu, ki ga je ne-rečno naključje nepričakovano iztrgalo iz olnega delovnega življenja. Nj. Vel. kraja je zastopal divizijski general D 'šan : lakovič. nadalje ie bila ča tno zastopa-a !ada ter visoke vojaške in civlne obiasi . armijskm poveljnikom Brašičem in ba-■om Rafajkovičem na čeiu. V sprevodu ie ! >ilo 30 duhovnov s sk^oskim mit.ropolitom 'osipom in okrog 15.000 pogrebcev. nucruv za hrvatsk« ljudje šale. Banska oblast v Zagrebu ie razpisala natečaj za načrte ljudskih šoi. da bi posamezni hrvatski kraji dobili krajinsko primerne ljudskošolske tipe. Odziv med projektanti je bii prav lep. Razsodišče ie zbralo 107 načrtov, ki jih je odposlalo 70 projekt antom. Vsi ti načrti so zda i razstavljeni v risalnici tehniške fakultete v Zagrebu. Posamezni tipi so docela v slda-du s slogom hrvatskih pokrajin. Za osnove so bile vzete kmečke hiše iz posameznih predelov banovine Hrvatske. Zato je razstava posebno zanimiva v e.nogiafskem pogledu. * Plemiški konvikt v Zagrebu bo obnovljen. Pred svetovno voino je slovel zagrebški plemiški konvikt. ki je služil vzgoji hrvatskih plemenitaških sinov že tam od leta 1522 Po prevratu je bil p.emiški institut sekvestriran, zdaj pa so bile vrnjene vse nepremičnine, k: jih bo prevzela zagrebška nadškofija. Poseben kuratorij bo skušal zbrati tudi premičnine. Id so raztresene po Zagrebu. nakar bo plemiški konvikt spet sprejemal gojence Ali bodo morali biti plave krvi ali pa bo treba kake druge veljave, tega zaenkrat zagrebški listi ne beležijo. * Lep napredek mesta Valjei^a. Posamezna srbska mesti- so se po prevratu močno razvila. Tako zlasti Niš in Skopi ie. Med močno napredna mesta moramo š eti tudi Valjevo. ki je v teku zadnj h 10 let podvojilo število svojega prebivalstva Pri popisu leta 1931. je bilo 11 000 prebivalcev. letos oa jih ie že okrog 20.000 12 va-ljevskih šol (5 srednjih, od katerih s*a dve popolni gimnaziji, kmetijska in tehnična šola in trgovska akademija) obiskuje nad 4.000 učencev, oziroma dijakov in dijakinj. * Za izboljšanje in napredek skavtske organizacije. V Celju so se zbrali k sestanku predstavniki skavtske organizacije iz raznih krajev naše banovine, ki tv rijo tehnični svet dravske skavtska župe. Konferenca ie bila spričo bližajočih se sprememb v sedanji organizaciji in zaradi predlogov o reorganizaciji saveza izredno važna. Br Seifert Mano iz Llubliane ie podal v izčrpnem poročilu pregled o spanju skavtizma v Jugoslaviji in načrt za reorganizacijo. Nato so pregledali pravilnike. ki bodo predloženi zakon dainemu odboru. Br Dušan Pleničar iz Litije je podal referat o skavtski tiskovni centrali, ki io današnji razvoi skavtizma nujno potrebuje. Pregledana sta bila nato dva nova pravilnika, in sicer osnuTka pravil Skavtske tiskovne centrale in tiskovne obveščevalne službe Nato je razorav\ja1 zbor še o drugih zadevah in ie soreiel obširno resolucijo glede preosnove dramske skavtske župe in jugoslovanskega ~kavt-skega saveza Naročeno oa ie bla. da se preosnova župa ne sme izvršiti z izstopom iz Saveza skauta kraljevine Jugoslavije * Izid literarnega natečaja Mladinske matice. Na literarni natečaj Mladi-ske matice za mladinsko povest ie prispe o pravočasno 9 rokopisov. Za nagrado sta prišla v nožtev dva. in sicer »Jezero rred gorami« in »Astron«. ki sta kvalitetno pri-lično enakovredna. Razpisana nagrada v višini 3000 din se zato na predlog literarnega sveta razdeli med navedenimi deli, tako da dobi voako po 1500 din nagrade Na razpis za realno delo je prejela Mladinska matica 6 rokopisov OcLz:v je bil kvalitetno prav dober Celotno ragrado v višini 2500 din prejme avtor rokopsa »Mali Kitajec Kong«. Ostali rovop*s: so se odklonili, ker so prestrokovno pisani ali pa so snovno pretežki za ljudskošolsko mladino, vendar pa ie možno, da pridejo nekateri nekoliko predelani še v p štev za sprejem. Avtorje nagrajenih kakrr tudi odklonjenih rokopisov prosimo, da pošljejo čimprej svoje naslove tajništvu Miadinsk« matice. * Sestanek veterinarjev dravske sekiie JVU. sklican za nedeljo. 16. t. m. v Celje, ie preložen na pozneje. * Predavanja pref, dr. Dinka Tomšiča v Ameriki. Dr. Dinko Tomašie redni profesor sociologije na pravni fakulteti v Zagrebu. se mudi že precei časa v Zedinje-nih državah. Te dni. v začetku poletnega semestra, ie začel predavati na unive zi v Washingtonu. Obenem ie objavil cbs?ž o razpravo o sociološki analizi usavn.h sprememb v Jugoslaviji. Dr Tom š č bo predaval v Washingtonu o so iolo ii do konca poletnega semsstra. nakar se vrne v domovino * Drugod čitaJo duševni delavci po težkem živčnem delu humoristične liste, da se sproste in odpočijeio. V naši založbi vam postrežemo še z boljšim čtivom! Vzemite v roke spise Milčimskega tega čudovitega živčnega zdravnika, n p- njegov »Drobiž« (20 din) ali »Humoreske« (60 din). »Zgodbe kraljeviča Marka« (16 din) ali »Tolovaja Mataja« (26 din). Smejali se boste od srca. razvedrili, kakor pri nobeni drugi knjigi. Vse te knjige dobite v knjigarni Tiskovne zadruge. Ljubljana, Šelenburgova ul. 3. (—) TUN^-"-*-D B I^A SuSiioB * Žrtve steklega volka. V Draganiču v Bosni so kmetje opazili volka, ki ie hitel čez njive proti vasi. Začeli so vpiti nad njim. nato so planili nadenj s sekirami in motikami. Vendar ie volk pobegnil. Nekaj kilometrov izven vasi so ga s ednjič našli obnemoglega in so ga potolkli. Glavo so odnesli živinozdravniku. ki ie ugotovil steklino. Ker ie volk med borbo obgrizel nekaj kmetov jih je bilo treba nemudoma poslati v Pasteuriev zavod v Saraievu. * LJudje v samotnih krajih žrtve sleparjev. Zmedeni časi nudijo oohaikovaleem dosti priložnosti da se okorišča io na račun nevednega naroda Po Kordunu so zamnji čas začeli potepuhi pripovedovati ljudem da stari stotaki iz leta 1920 niso več veljavni, ker da ie na niih tiskano ime države SHS med tem ko imamo danes Jugoslavijo. Potepuhi pravijo, da imajo dobre zveze in da bodo že š° kako izbili nekai dinarjev za stare stotake In tako neuki ljudje poiščejo po^lednie cto-take izpod slamnic ali iz nogavic potepuhi pa se mastijo z denariem siromakov Orožniki so rh začeli odločno za^e^ovati * SMvnosten zlogin v N<>vem Sadu V živahni Straž'lovski ulici srpd' Novega Sada so našli na stanovanju umorjeno Katico Fischerievo. ki jo ie neznan 7'oči-nec zverinsko ramriesarii r n~žem Zločin ie odkrila Marija Grg-čeva. pri:ht?1j!ca pokojnice. Imela je kliuč od stanovanja Nič hudega sluteča ie oderia vrata in prižgala elektriko nakai- se ie nudil grozen prizor. Takoj ie bila orikl;cana o~M-"iVk.a komisija, ki i* ugotovila, da i" smrt nastopna pred nekai u-ami Zlo^in-v* i? svoio žrtev nainrei udaril s tonim predmetom no tilniku. nato oa jo i3 raz-nrTvari1 To je uaiveč4-' č'-"« " r^d-iih dneh v Novem Sadu Domnevajo da je TTatiea no^ala svn;<«?a ljubimca. ki mu ni bi'o vše* življenje fca-krrno ie ž'vel i Kat:<~i -ma najboljši godalni kvartet, kar smo jih slišali v zadnjih let;h v Ljubljani. Ponedeljkov koncert ba nlegov druai ko-cert v našem mestu Prvič je nastopil ravno pred letom dni. Kvartet bo izvaial v ponedeliek Haydnov kvartot op 76 št. 5 v d-duru. Verdijev kvartet v e-mo"u in Dvcfakov kvartet c p. 96 v f-duru Na koncert opozarjamo: Vstomice so v pred-prodaji v Knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trsu (—) u— Drevi ob 20. bo v Sckolskem domu v Trnovem pevski koncert, ki ga bo izvajalo pevsko društ"o Frakovo-Trnovo pod vodstvom zborovod:e J""*eta Hanca. Pev-&ki zbor Krakovc-Trnovo je zelo agilno Drevi bo nastopil v Bravničarjevi operi »Hlapec Jernej« v vlogi Gostačevega mladi tenorist Ladislav Rakovec, ki je vseli dosedanjih manjših vlogah pokazal blesteč, kul-tiviran, mnogo obetajoč glas, da vsekakor zasluži polnega uvaževanja in možnosti čim širšega razmaha. Prav tako je Ladislav Rakove« znan široki javnosti po uspelih solističnih koncertnih nastopih v radiju in na raznih dobrodelnih Ln društvenih prireditvah. Po študijah na ljubljanskem konser-vatorlju se izpopolnjuje pri znanem pevskem pedagogu, glavnem tajniku Narodnega gledališča g. Dariann, in je ljubljanska Opera s tem nadarjenim mladim tenoristom vsekakor našla polnovrednega pevca s kar najboljšimi poizoji za uspešno plodo-nosno umetniško udejstvovanje naše pevsko diuštvo, ki stalno prireja svoje koncerte in pogostokrat nastopa tudi v radiu. Na sporedu je IS umetnih in narodnih pesmi. Začetek točno ob 20. uri. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. u— Literarni klub v Ljubljani bo priredil v pcnedeljck 17. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice svoj drugi bralni večer. Na sporedu je uvodna beseda, ki jo bo govoril Jože Kastelic. Iz svojih del bodo brali Cene Viprtnik. Jože Dular, Severia šali, zanj bo brala Mihael Jarc, France Novšak, Jože Brejc, Cene Kranjc, Joža Vombergar ln Jožo Kastelic. u— Rezervni oficirji se opozarjajo na zbor ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev, ki bo danes ob pol 20. v predavalnici društva inženjerjev, Zvezda II. nadst. u— Združenje poObia^p.nih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani bo imelo redno letno skupščino v nedeljo 16. t. m. ob 10. uri v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani. Beethovnova ulica št. 10- u— Druš-tvo trgovskih potn"kov in zastopnikov v Ljubljani ima svoi redni občni z.bor 19 marca ob 10 uri dopo^ne v Trgovskem domu Odbor vabi člane in prijatelje k obilni udeležbi. u— V »Filozofskem društvu« v Ljubljani bo predaval danes g. prof Lojze Potočnik o »Umetniškem delu in umetnini«. Predavanje bo ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost. u— Jutri ob 11. uri bo v veliki Filhar-monični dvorani glasbeno predavanje za mladino. Pianistki Marta Osterc-Val jalova in Silva Hraševčeva bosta izvajali Mozartovo sonato v d-duru Chopinov Rondo v c-duru in Rahmaninovo drugo suito. Uvodno besedo bo govoril skladatelj šker-janc. Starši in vzgojitelji, pošljite mladino h glasbenemu predavanju, na katerem se bo izvajal spored na dveh klavirjih. Sporedi, ki veljajo obenem kot vstopnice, se dobijo po 3 din v knjigarni Glasbene Matice. (—) "L »BELIEVUE« Obveščam svoje cen j. goste, da ie restavracija zopet redno ODPRTA, s toplim priporočilom P. ŠTERK u— Jutri na Zelenico. Prijave Putnik. u— Nesreče. 12 let stara delavčeva hčer- ka Marija Plcševa iz vasi Markovec v občini Stari trg je s svojim miajšim bratcem našla nekje staro zarjavelo patrono. Radovedna deklica ie stikala z ostrim predmetom po patroni. ki je eksplodirala in razmesarila otroku obe roki. — Prav tako dvanaistletnega Branka, sina posest- nika Peklaia iz Gorenje vasi nad Skofjo Loko. ie na cesti koni s kopitom udaril v glavo in ga težko poškodoval. Komaj leto dni stari posostnkov sinček Jožek Sve-tinški iz Suhoria v cbčini Stara cerkev pri Kočeviu ie padci dema s posteljice in si zlomil nogo. — 30-letni Rafael Rakovec iz Dolenje vasi v občini Selce nad Škof-io Loko ie oelial do klancu zvrhan voz hlodov. V polni vožnii pa se ie skotalil nani težak h'od in mu zlomil levo nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v splošni bolnišnici. Malo v zimo, malo v pomlad Vsakdo si lahko izbira med Putnilcovimi nedeljskimi izleti Prej£nie z me se ie drst: slišalo o Putni-kovih zimskih izletih, ki so nedeljo za nedeljo vodili v zanimive prede'e bližnje in daljne okolice Ljubljane. Letos tem izletom vreme ni bio tako naklonjeno kot drug? leta, večkrat ie pa bilo nemogoče razpisati izlet smučarjev, ko so pa vendar vabile k obesku znamenite smučarske prireditve. kot n pr. zlet slovenskih smučarjev v Celju ali pa pred dvema tednoma Plan ca. Zanimanje za te izlete seveda ni popustilo. Dan za dnem sprašujejo simučarji, kam bo peljal prihodnji smučarski izlet. Sedaj se je vreme ustalilo, tako da izgleda. da bo mogoče uresničiti ves program smučarskih izletov v pomladni smučarski sezoni Nižinske postojanke sc seveda že kopne, zato bo moral izbirati Putnik višje lege. predvsem pa seveda one kraje, ki po-edinemu smučarju niso lahko dostopni in ki jih more v enem dnevu obiskati večja družba le takrat, kadar je izlet v naprej pripravljen in organiziran. Krivico bi delali tako občinstvu kakor tudi raznim lepim izletnim točkam, ko bi nedeljski izleti a prestankem zime prenehali. Da zadosti tudi tem« povpraševanju po organiziranih izletih za pefice in turiste, je vpeljal Putnik pesebne pemladinske nedeljske izlete. Mogoče sc jim bo priključil popolnoma drug krog posetnikov, kot jih je vojen Putnik od zimskih iu smučars-kih izletov. Pa tudi to je pravilno: naj pridejo vsi na svoj račun, vsak po svojem okusu in vsak po svoji želji. Za prve začetke je za pešizlete treba izbirati take predele, ki so gotovo kopni. Ljudje so večinoma še trdi in neokretni od zimskega počitka, zato naj vodijo ti izleti v začetku le ne take ture. kjer ne bo treba preveč hoditi. Tem prvim izletom bodo gotovo kasneje sledili drugi, ki bodo zahtevali že nekoliko več vztrajnosti. Sicer pa — kaj rabimo za začetek: sonce, lepo pokrajino, pa tu in tam kak pomladanski cvet. Želeti bi bilo. da bi bili Putnikovi izleti šc nadalje taki, kakor smo jih bili vajeni doslej. Saj pa zaslužijo tudi kraji — za to nedeljo Zelenica za smučarje in Kureščck za pešce — da jih obišče čim več privržencev lepe prirode. 2c v prejšnjih, rednih časih je bilo vedno težko, pripraviti vse potrebno za izlet. Toliko, težje je to dandanašnji Zato ie pa trebo računati tudi z uvidevnostjo pnjav-ljencev, ki prav gotovo ne bodo čakali do zadnjega, temveč si bodo rezervirali prostor v avtobusu in prehrano pravočasno — do razpisanega roka. (—) Iz Maribora a— Obvezno škropljenje sadnega drevja. Mestno poglavarstvo opozarja posestnike vrtov in sadnega dre.ja v Mariboru, da bo v prihodnjih dneh obvezno škropljenje sadnega drevja v mestu. Prizadeti naj gredo škropilni koloni na roko. a— Za večer Jugoslovensk-e glasbe, ki bo v izvedbi ljubljanskega komornega tria (Ornikova — dr. Lipovšek — Šedl-bauer) v narodnem gleda.išču v četrtek 20. t. m., se dobe vstopnice v gieaaiiški pisarni. Ker vlada za ta edin;tve.ii k n-cert veLko zanimanje, si vstopnice pravočasno preskrb;te. a— Iz gledališke pisarne. Bego.ičevo dramo »Brez tretjega« sta si izbrala ob Eegovičevi 65letnici slovenska umetnika člana zagrebškega gledališča Hinko Nučič in Vika Podgorska za proslavo 40ictnic3 umetniškega delovanja Hinka N-čiča. ki bo drevi v mariborskem gledališču. a— Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minarikova mestna leka. na pri Orlu na Glavnem trgu 12. tel. 25-85, ter Remsova lekarna pri sv. Roku na vogalu A '"androve in Meljske ceste. tel. 25-32. a— O severnem predelu našega Jadrana je predsnočnjim predaval v dvorani Ljudrke univerze Putnikov ravnatelj g. S Vrignanin iz Sušaka. Predvajal ie celo serijo krasnih barvnih diapozitivov in z njimi gledalcem pokazal krasote in zanimivosti lepega Hrvatskega Primerja. Pre a-vanie. ki se ie vršilo pod okriljem Turing kluba s sodelovanj m Jadralske straže in »T-utn kom« v Mariboru, je bilo zelo dobro obiskano in je žel predavatelj toplo priznanie hvaležnih poslušalcev. a— Uprava mariborskega pododbora UEOIR vabi člane na 75 redni letni obč ni zbor. ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 10 liri doooldne v res+avra diskih prostorih Narod-^a doma v Mariboru. a— Zdravniško dežurno službo nujno pomoč članom OUZD in njiho in upravičenim svojcem vrši v ne d^ž ii ih primerih in v odsotnosti prist-jnega rajonskega zdravnika v nedelio 16. t. m g dr. Stanko Laiovec. Klavni?ka ulica 7. a— Maribei-skj obrtniki bodo imeli no praznik sv. Jožefa 19. t m tradicionalno zborovanje in zbor na Kalvariji. kjer bo tudi m"?a. a— Kolega, izginjajo. V zadnjem času s° silno množi io tatvine k^les. Verietno je na delu organizirana tatinska dr"š'"'na Včeraj sva izginila kar 4 kolesa, in s;cer nadzorniku proge Josipu Gremu s+^n5ku Ivanu Lovšetu. V;du Mih^ču in pekov~1rernii pomoč^iVn Štefan" Blažu. a— V B-osradu kredel, v Mariboru aretiran. Merib^r^-a policiia ie a^etira^ 29-kn^aške^a po^^nik"1 Josipa Snojgla ki »a z^si^uie beo"ra;ska policija zaradi §tevi'ni.h tatvin, ki ji1"1 i° izvršil v B^oTadu Za+ek^I se ie v Maribor. ki»r j c, izvršil več tatvin in si>er T>"> zdravni^h čmkalnirah. od kod»r je odnese1: p9cie"trm T>la?čQ in ki buke. Spaj-gla so izročili beograjski policiji. ustrahoval z grožnjo, da mu bo razbil lobanjo, če se gane. Nato je odnesel Udu-čevi 200 din gotovine, uro, dve rjuhi, aktovko in pregrinjalo. Dne 14. aprila je Jožefi Bosnarjevi v Podsredi odnesel obleko in svinjino. Nadaljnje tatvine je izvršil v Leskovcu in drugod po krSkem okraju. Kradel je denar, obleko in Svila. Tudi v Zagrebu je zagrešil tatvino. Senat ga je obsodil na 6 let roblje, njegov mlajši pajdaš pa je obsojen na 3 mesce zapora, pogojno za dobo dveh let. Dodatne krušne karte so prejeli poleg kovinarjev in rudarjev tudi železničarji. Te karte dajejo pravico do 1 kg moke na mesec poleg običajne količine 4 kg. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in svojce bo imel jutri zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici, na Jožefovo 19. t. m. pa zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici- e— Pevsko društvo »01jlta« priredi danes redni letni občni zbor ob 20. uri v pevski dvorani Obrtnega doma v Celju. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. (—) e— Dve šahovski teKmi. Prvo moštvo Celjskega šahovskega kluba bo gostovalo v nedeljo v Radečah in igralo prvenstveno tekmo s tamkajšnjim šahovskim klubom. Drugo moštvo CŠK bo igralo v nedeljo prijateljsko tekmo v št. Pavlu pri Preboldu g tamkajšnjim šahovskim klubom. e— Predavanje za p°draladek Jadranske straže na celjskih šolah je priredil krajevni odbor JS v sredo popoldne. O Hrvatskem Primorju je predaval g. J. S. Vrigna-nin, ravnatelj »Putnika« na Sušaku. Zanimivo in lepo predavanje, ki so ga ponazo-rovale številne skioptične slikke, je doseglo velik uspeh. e— V Celju je z«lo malo nalezljivih bolezni. Pri mestnem fizika tu v Celju že 14 dni ni bila prijavljena nobena nalezljiva bolezen. število nalezljivih obolenj v mestu sploh pada. e— Na občnem zboru Združenja trgOv-cev za mesto Celje, o katerem smo poročali že včeraj, je celjski župan dr. Vor-šič izjavil, da se mestna občina prav posebno zanima za trgovce kot važne gospodarske činitelje. Svetnik Zbornice za trgovino in industrijo g. Fazarinc je govoril o preustrojitvi zbornice in o težkem položaju, v katerega je zašlo trgovstvo zaradi draginje in pomanjkanja blaga, že v začetku vojne bi bilo treba pri nas uvesti dirigirano gospodarstvo, ki bi bilo v znatni meri zavrlo draginjo. Oskrbo z moko otežuje dejstvo, da je težko dcbiti žito iz Ba-nata in da je kapaciteta mlinov v Sloveniji premajhna. Ta Celje določeni kontingent 70.000 kg sladkorja je treba zvišati z dodelitvijo sladkorja, ki ga bomo nabavili na Slovaškem Govornik je poudaril, da je bil celjski župan v protidraginjskem in prehranjevalnem odboru vedno naklonjen trgovstvu. Govornik je slednjič ponazoril 100-odstotno podrašitev življenjskih potrebščin s posameznimi primeri- V imenu Zveze trgovskih združenj je pozdravil občni zbor tajnik zveze g. dr. Pustišek. Občni zbor je sprejel predlog, naj zveza ukrene potrebno, da bo določba obrtnega zakona, po kateri vajencem po 18. letu ni treba več obiskovati nadaljevalnih šol, spremenjena tako, da bo odpadla starostna meja do 18. leta. Upravni in nadzorni zbor združenja sta prejela od občnega zbora pooblastilo, da lahko v primeru ugodne investicije ali ugodnega nakupa državnih papirjev razpolagata z gotovino združenja. e_ Otrok v plamenih. Na Lepi njivi pri Mozirju se je težko ponesrečil 81etni kočarjev sin Vinko Stropnik. Ko se je doma preveč približal štedilniku, se mu je vnela obleka. Ogenj so kmalu pogasili, kljub temu pa je dobil deček hude opekline po glavi in rokah. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. e_ pred celjskim velikim kazenskim senatom sta se morala včeraj zagovarjati 201etni Pavel Pečnik, delavec brez stalnega bivališča, pristojen v Podsredo, in neki niegov 171etni prijatelj iz Dobrave pri Sevnici. Pečnik je bil obtožen, da je lani 19. oktobra v Podsredi podrl Alojza Grzi-na, uslužbenega pri posestniei Katarini Udučevi, ga zvezal, mu zamašil usta in ga Gospodarstvo Novi državni proračun V finančnem ministrstvu v Beogradu so intenzivno zaposleni s sestavo novega državnega proračuna in se dnevno vršijo konference s posameznimi ministrstvi. Novi preračun bo v smislu določb te dni objavljene medbe o državnem računovodstvu veljal za devet mesecev, t j. do konca tekočega leta. Izvršena bo tudi važna tehnična sprememba in se bo proračun deli. na dva dela. namreč na proračun državne administracije in proračun samostojnih državnih ustanov. Kot samostojne države ustanove bodo najbrž proglašene naslednje: državna tiskarna, narodna gledališča. Državna hipotekama banka, Poštna hranilnica, državno posestvo Belje. državna tvornica sladkorja na Cukarici, uprava državnih železnic, direkcija rečne plovbe, pošta, telegraf in telefon, državna laoterija, državni gozdovi in državni rudaio-sla. Gornjega prispevka za narodni invalidski fond ne plača sopogodbenik, ki dokaže. da so ga ovirale nepremagljive ovire, ali da ga je ovirala neizvršitev pogobe od strani državnega organa. Prevzem poslov Naslednji paragrafi nove uredbe se tičejo določb o prevzemu Izvršenih poslov *■ posebni tričlanski komlsijj. V primeru spora med sopogodbenikom in prevzemne komisije ima sopogodbenik pravico zahtevati razsodišče po strokovnjakih. Razsodiščno komisijo tvorijo trije člani, od katerih določi enega naredbodajalec, drugega sopogodbenik, oba pa določita tretjega člana kot predsednika komisije. Odločbe komisije strokovnjakov, ki se more nanašati samo na vprašanje, ali predmet pogodbe ustreza pogodbenim pogojem in o tem, da se na osnovi tega predmeta pogodbe sprejme ali zavrže, je obvezna tako za državo kakor tudi za sopogodbenika. Člani prevzemne komisije, ki bi prevzeli pogodbene predmete, ki ne ustrezajo pogodbenim pogojem, morajo poleg kazenske odgovornosti odgovarjati pred glavno kontrolo za vse vsote, ki so bile na osnovi njihove odločbe izplačane odnosno se imajo izplačati. Ce sopogodbenik izvrši posle v pogodbenem roku, vendar ga prevzemna komisija zavrže zaradi tega, ker v celoti ali deloma ne ustreza pogodbenim pogojem, tedaj sme prestojni naredbodajalec, če je to v interesu potrebe, ki se ima kriti, izjemno odrediti po pristanku sopogodbenika nov rok za izpolnitev pogodbene obveznosti, ki pa ne more biti daljši od 30 dni. Ce sopogodbenik dtel pošla, ki ne ustreza pogojem, izvrši v podaljšanem roku, tedaj mora plačati na vrednost tega dela denarno kazen, katere višina mora biti določena v pogojih in ki mora biti večja nego 2%0 na dan. Izjemno sme naredbodajalec odločiti, da se pogodba ne razveljavi in da se izvršeni posel sprejme tudi v naslednjih primerih: 1) če sopogodbenik ni zahteval podaljšanje roka in je posel izvršil po njegovem poteku in 21 ako je sopogodbenik pred potekom pogodbenega roka zahteval podaljšanje roka. ki pa ni bilo odobreno in je posel izvršil po pogodbenem roku. Naredbodajalec lahko v teh dveh primerih izda odločbo samo tedaj, če je posel v celoti izvršen po pogodbenih pogojih in če s tem soglaša finančni minister po zaslišanju odbora za oceno državnih nabavk. V teh dveh primerih pa je sopogdbenik dolžan plačati za vsak dan zakasnitve denarne kazni v višini 5%<>. Taksna obveznost pri zaJdjušnicah Glede na kontrolo, ki jo izvajajo finančni organi ie treba onozoriti vse interes on-te na določbe tarifne postavke 12. taksnega zakona, ki se tiče kolkovania nar - il-nic. Kolkovati ie treba po tej tarifni postavki samo listine, ki izražajo kak trgovinski zaključek, t. j. trgovinsko poroibo o kupoprodaji, ne glede na naziv listine (nai si bo »naročilnica«, »narečilni list«, »sklepno pismo« ali slično). Običajna pisma ali dopisnice, s katerimi stranke naročajo določeno količino flaga. določenega kakovosti za določeno ceno. niso zavezane tej taksi, ker vsebuiei take lis ine samo ponudbo za sfcleo kupoprodajne porrodbe in torej ne vsebujejo pismene sog asne pravne volje dveh ali več oseb glede sklenitve kupoprodajne pogodbe. Na tak'no obveznost pa ne vpliva ckolnost ali je listina. ki vsebuje tako kuipoorodai-o pogodbo podpisana samo od ene stranke, bodisi samo od kupca ali samo od prodajalca. Ako se poleg izvirne listine izda istočasno tudi kopija take listine, ie taksi zavezani oni izvod ki je namenjen prodajalcu. medtem ko se mora na kooiii ki ie v rokah kuoca označiti, kje se nahaja taksirani iz^od listine. Po dobljenih informaerah zavzemajo finančni organi ponekod staMšče. do so taksi zaverang tudi navadna pisma ali dopisnice. s katerimi stranke naročajo b a-go. č'm prodajalec naročilo p-trdi odnosno čim prodaja1«*- naroČilo izvrSi. Tako stališče Da ni v skladu z zakonskimi pred- pisi. kajti taksna obveznost nastopi že onega dne. ko se v mejah naše države sestavi listina in ie treba že v tem čas i presoditi ali ie listina zavezana taksi ali ne. Ce listina v tem času ni zavezana taksi, ne more taksna obveznost naknadno nastopiti. ker naknadno taksiranje ni ped-videno v zakonu o tak ah niti v taksni tarifi, niti v pojasnilih fim>nrn3?a ministrstva. Ako listina ob izstavitvi ne izraža trgovinskega zaključka ne more naknadno dobiti takega značaja Ako prodajalec zgolj potrdi prejem naročila, ne da bi pri tem navedel celotne vsebine kupoprodajne pogodbe, tako nismo še ne pred ta d a pismenega izraza solarno vo"ie po sklenitvi kupoprxiajre p godb-\ zato tu'i ne more s tem natopiti taksna obveznost po obstoječih predpisih Ker se prav sedaj pri mn«g;h oo-ji^t^h vrši taksna kontrola je Zveza indusTiicev opozorila finančno direkcijo na to pogreš-no tolmačenje s prošnjo mi takoi iz-ia svojim organom ki vrše takšno kontiolo potrebna navodila. vesti = Bilančna seja Kreditnega zavoda x» trgovino in Indnstnjo. Včeraj se je vršila pod predsedstvom gospoda Andreja šarabo-na bilančna seja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na tej seji so sklenili predlagati občnemu zboru da se Izplača, kakor do sedaj 10 oJstotna divi-denda. Ker bo dodatni davek na ddvldendo ln prispevek za narodnoobrambni sklad plačal zavod, bodo prejeli delničarji 10 odstotno čisto dividendo. Dobiček za poslovno leto 1940 vštevši lanskletni prenos znaša. 3,145.861 din in se bo razdelil po dosedanjih načelih. Občni zbor je sklican za 5. aprila t. 1. ob 11. dopoldne. — Kontrola cen se nanate tudi na oglje. V »Službenih novmah« je bil 20. februarja objavljen seznam predmetov, ki so stavljeni pod kontrolo po ČL 1 uredbe o kontroli cen. V zvezi s točko 2 poglavja IV. tega seznama opozarja urad za Kontrolo cen proizvajalce (predelovalce), uvozr.ike in veletrgovce ter trgovce na drobno, da je pod premogom iz te točke razumeti tako mineralni premog, kakor tudi oglje, sicer lesno oglje, likalit-parkete, retertno oglje itd. in spada poslovanje s teini predmeti pod predpise uredbe o kontroli cen. = Italijan] se pogajajo za prevzem podjetja »La Dalmatienne«. Iz Šibenika poročajo, da »o v teku pogajar;.a med italijansko družbo »Terni« in upravo družbe ♦La Dalmatienne« odnosno družbo >Socie-tč dea> Phosphates Tunisiens«. ki je ud- :e-žena pri družbi »La Dalmatienne«, in sicer zaradi prodaje tega francoskega podjetja Družba »La Dalmatienne« ima kakor znano v Dalmaciji velike hidrocen-trale na Krki in Cetini (s Koncesijo dc 1. 1979), tvornici karbida m dušika v Cer-nici pri šibeniku in drugo prj Omišu. V zadnjem času so v tvornici v Cernici pričeli izdelovati tudi silicijev mangan, silicijev krom in ferokrom. Francoski lastniki delnic zahtevajo za odkupiino 5 milijonov dolarjev. Italijanska družba Terni je pripravljena razširiti obrteječi centrali ti. pr zgradi i nove tvonr-v. Ka- kor je znano, je bilo podj"fje *l.a Palma-•■.ienn"* do leta 1929 % ita' anskili rokah in se je nazvalo »Suftd« (Sot/etA ^noni-ma pei 1'utilizzazione deile forze idra ill-che della Dalmazla). Družba »La Dalmatienne« ima glavnico 156 25 milijona francoskih frankov, vrhu tega je izdala leta 1929 za 50 milijonov frankov obligacij — V zvezi s temi vestmi je omeniti tudi ureobo ki objavljena v »Služben h no-vi:.an< a t. m., s katero se oren rejo od države na banovino Hrvatsko jravice iz pc godbe naSo 'n .'»M*r,o Phosphates Tunisiens Na banovino Hrvatska sp prenese v mejah njen« pr stojnosti tud4 pravica javnega nadzors_v°nega ch-lastva v pogledu koncesijske službe za izkoriščanje vodnih sil Krke in Cettne, k*-kor tudi pravica nadzorstva nad družbo kot koncesionarko. = »Jugoslovensko jeklo« gradi industrijsko naselje v Iljašu pri Sarajevu. Družba »Jugoslovensko jeklo« je pričela žs leta 1939 graditi v Iljašu pri Sarajevu nove industrijske obrate za izpopolnitev glavnega obrata v Zenici. Sedaj poročajo iz Sarajeva, da je te dnj gradbeni minister odobril načrt za gradnjo industrijskega naselja v Iljašu. Družba »Jugoslovensko jeklo« namerava zgraditi za svoje delavstvo moderno stanovanjsko naselbino za 1200 oseb na prostoru, ki obsega 40 ha V načrtu je tudi gradnja šole. delavskega doma, majhne bolnišnice, centralnega kopališča in kinematografa. = Vse udeležence javnih licitacij opozarja tajništvo Ljubljanske borze, da morajo predložiti svoje sezname oziroma analize cen (v treh izvodih!) vHaj dva dni pred licitacijo v pregled, ako si hočejo pravočasno preskrbeti kontrolno klavzulo borzne uprave. — Tajništvo Ljubljanske borze, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 27-n. = Ortpremna dovoljen5a. Interesenti, ki zahtevajo odpremna dovoljenja za prevoz pšenice, koruze ali moke, prihajajo v zadnjem času v urade, da oi na ta način čim prej prišli do odpremnega dovoljenja. S tem si povzročajo nepotrebne strožke in izgubljajo čas. Zato sporoča direkcija za prehrano vsem tistim, ki zahtevajo odpremna dovoljenja za prevoz pšenice, koruze ali moke, naj svoje prošnje pošljejo direkciji za prehrano. Te prošnje morajo biti opremljene s potrdilom o upravičenosti zahteve od strani pristojnega sres«ega poglavarstva ali pa aprovizacijskega urada. Prav tako se opozarjajo prizadeti, naj si ne delajo stroškov in zgubljajo časa s tem. da prihajajo v Beograd, ker se vsi ptedmeti po določenem kriteriju rešujejo na najhitrejši način in v mejah možnosti = Prizad poziva zadružne uHanOve in trgovce z živili na debelo ter mline s področja vse države, razen ia banovine Hrvatske, naj se prijavijo kot komisionarji pri razdelitvi žitaric vseh vrst in moke. Na zahtevo bo dal Prizad zainteresiranim formularje, da jih izpolnijo s potrebnimi podatki. Borze 14. marca. Na jugoslovenskih borzah je bilo tudi de neg povpraševanje za grške bone po 37.50 Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni. Za zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri mlačni tendenci povpraševanje po 477.50 (v Beogradu je bil promet po 477.50). Do zaključka je prišlo v 4% severnih agrarnih obveznicah po 56. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57—177.77, New York 4425—4485, Curih 1028.64—1038 64. Tečaji na »vobod-nem trgu: London 215.90 - 219.10. New York 5480—5520, Curih 1271.10—1281.10. Privatni klirlng: Berlin 1772—1792. Curih. Beogrnd 10, Pariz 7.10. London 1715. New York 431, Bruselj 69. Milan 21.70. Madrid 39.50. Amsterdam 229. Berlin 172.50, Stockholm 102.5750 Oslo 98 50. Kobenhavn 83.50. Sofija 4.25, Lizbona 17.2550. B"dimpešta 85.50, Atene 3.00, Carigrad 3.3750. Bukarešta 2.00. KFEKTI Zagreb. Drža\me vrednote: Vojna škoda: 477.50 den., 4% agrarne 56 den.. 4% severne agrarne 55—56 ( 56). &>,', begluške 85 bi. 6% dal m. agrarne 79 bi., 6% Sum-ske 78 50 bi.. 7"/« stablliz. 97—100 7% invest. 99-100. 7% Seligman 102 den., 7% Blair 101 bi., 8«/n Blair 106 bi.; delnice: PAB 204 bi.. Trboveljska 385—390. Be««rrad. Vojna škoda 477.50—478 (477.50), 4% agrarne 57 den., 4'»/, severne agrarne 56—56.50, 6»/« begluške 85—. 85 50 (8*>). 6% dalm. agrarne 79.75—80 (79.75) šumske 79.75 den., 7% Blair 98—100. 8% Blair — (104.75), PAB 208 den. Blagovna triiSča SITO 4- ChicagO: 14. marca. Začetni tečaji: pšenic-*: za maj 8550, za julij 84.875, za sept. 82.50; koruza: za maj 62.375, za julij 62.75, za sept. 62.75. + N°vosadsks biagOvn« b°rta (14. t. m t Tendenca neno~emenjena Oves: baški aremski in slavonski 425 -— 430. Ječmen: baški in sremski 562.50 — 567.50. KTuzat Ca su primerne suha i 20% vlage franko vagon ali Slep 224 (za vsak odstotek manj | vlage se cena poviša za 4 din): umetno sušena koruza s 14*'» vlaze 250 din Mo*a (franko vagon ali Slep v dunavski oa-n®: vinu pšenična »Oga« in »Ob« 723 70'» oresejana ošenična moka 358 S50'* enotna pšemčns moka 382 25. neoreseians pšenična moka 351 oreseiana Koruzna moka ah Koruzni zdrob z nai več 14 */• vlage 321 Dreseiana koruzna moka lz času primerno suhe koruze 250 nepresejana 230 Otrobi »franko vagon ali šleo dunav-ska oanovma» ošenični 200 -oruzm • Kalmi 150 orez Kali 70 Fižol; oaSkJ uo sremski 640 — 642.50. Naše gledališče drama Sobota, 15 : šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 16. ob 15.; Mali lord. Zadnjič v sezoni. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 2(L: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 17-: zaprto. Izrez iz življenja podaja Gehrijeva ig*» »šesto nadstropje«. Avtor je izluščil lz pisanega pariškega življenja svet in ljudi, ki žive v šestem nadstropju montmartrskega rodbinskega penzijona. Nedelja v drami. Igra, ki slovi zaradi svoje vzgojne vrednosti, je Burnettove »Mali lord«, ki ga imamo v dramatizaciji in prevodu Minke Govekarjeve. Starši naj ne zamudijo z otroki obiska te predstave. Opozarjamo, da bo uprizoritev te mladinske igre zadnjič v tekoči sezoni v nedeljo popoldne pri gl°boko znižanih cenah od 14 din navzdol. — »Ki°g s kredo« je vi-s°ka pCsom materinske ljubtzni, ki je zmožna največje žrtve in pokaže vsezma-gujočo moč srca nad hladnim in računar-skim razumom in spletkarstvom. OPERA Sobota, 15.: Hlapec Jernej. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 16. ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol. Ob 20.: Rusal-ka. Gostovanje tenorista Josipa Gosti-ča, člana zagrebške opere. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek. 17-: zaprto. Dogodek v slOv-enski operni literaturi je predstava y Bravničarjeve opere množice »Hlapec Jernej«, ki je prejela lansko leto prvo banovinsko nagrado. Nedelja v operi, popoldne bodo izvajali mladinsko opereto M. Simončiča in L- Ma-va »Angel z avtom« po globoko znižanih cenah od 24 din navzd°l. — Zvečer v nedeljo bo gestoval J. G°stič kot princ v Dvofakovi operi »Rusalka«, ki je najpoetič-nejše delo vse slovanske operne literature. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 15.: Na Trški gori. Premiera. Nedelja, 16 : Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 15.: Brez tretjega. Izven. Nučiče- va proslava. Nedelja, 16 ob 15.: Habakuk. Ob 20.: Brez tretjega. Red A. Kinematografi Novo mest«. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal v soboto ob 20.15 in v nedeljo ob 16., 18. in 20.15 velefilm »Daddy« (Mala princesa). Najlepši film z malo in priljubljeno umetnico Shirley Temple. Film je izoelan v prekrasnih naravnih barvah. Predigra: Foxov žumal. V soboto ob 16. uri mladinska predstava po znižanih cenah. (—) Ljutomer. Zvočni kino Sokolski dom predvaja v soboto 15. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 16. t. m. ob 16. in ob 20. uri vele-zabavni film »Trije mušketirji«. Dodatek: F\>xov zvočni tednik. (—) Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja danes zvečer ter jutri popoldne in zvečer film poln razkošne velemestne vsebine »Rdeče orhidejeZa dodatek Foxov zvočni tednik. (—) Jesenice. Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob 20. uri (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Zmagoslavje pravice«. Med dodatki tudi domač kulturni film in vojni teinik. — Za Jožefovo sledi velefilm »Vrnitev v življenje«. (—) Bled. Zvočni kino predvaja danes in jutri zvečer ljubavno dramo »Hotel Impe-rial«. V glavni vlogi Isa Miranda. Divne pesmi donskih kezakov- Predigre običa jne. Jutri popoldne filma ne predvajamo zaradi veseloigre »Boljši gospod«. (—) I 0 Sobota, 15. marca LJubljana 7: Jutrnii pozdrav, napovedi, poročila — 7.15: Pisan ven ček vesel h zvokov (plcšče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Nastop otrok (vodi gdč. SI. Vencajžova). — 17.30: PLcšče. — 17.50: Pregled sprreda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Kako se ubranimo učinka zažigalnih bomb (g. inšp ing. F Dolmc). — 19: Napovedi, poročila. — 19 30: P o-šče. — 20: O zunanji politiki (g. dr. A'o.1-zij Kuhar). — 20.30: Mivko Ljubic: Ob e-ka ne dela človeka. Pisan večer, izvajajo člani radijske igralske družine, vmes nekaj plršč. — 22: Napovedi, poročna. — 22 15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Beograd 19 40: Renrrtaža iz Medjimur-ja. — 21: Koncert orkestra — 22: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Rezervirano za prenos. — Pra-sra 20: Orkestralni koncert — 22 30: Operetna muzika. — Sofiia ">0.30: Večer vesele glasbe. — 22: Bolga-ske loe-mi in r>'nsi. — Berlin 1P 15: Pe*t(?r glasben5 -p-red — 21.15: Orke^+T i* — "3 1^: N">čna oddaia. — *9 45: Kmce tni večer. — 22.10: Lahka godba in ples. Nov sneg v Bosni Travnik, 14. marca. o. Po spomladanskih in solnčnih dneh ie v zapadni Bosni zopet naglo zavladal mraz. Snoči je na vseh planinah v okolici Bugoina nriče o gosto snežiti in ie zapadlo precej snega na staro še vedno cel meter debelo snežno odejo. Zaradi visokega snega je že dalje časa Prekinjen promet na cesti Bugojno-Livno-Split. Iz davčne službe Beograd, 14. marca. p. Za pomožne davkarje 9. skupine na svojih dosedanjih službenih mestih so imenovani uradniški pripravniki Rudolf Weber v Kočevju Stanislav Jarh v Dolnji Lendavi. Fran Jer-netčič v Kranlu, Anton Llleg v Gornjem gradu, Vltomir Vidmar v Ribnici, Ciril Kiferle v Ljutomeru in Ignac Bo bič v Višnji gori. Domovina Sinjega Nila Provinca Godžam in njeni prebivalci odvzemal žitni pridelek do zadnje bilke. V začetku sedanje akcije proti Abesiniji se je izjavil odločno proti povratku Haileja Selasija. Godžamiti torej menijo, da je mogoče udarila njegova ura. Pri ostalih Abesincih pa niso prebivalci Godžama nič kaj v dobrih čislih. Zaničujejo jih, ker predstavljajo nekakšno mešanico dveh drugih abesinskih plemen, Amharov ln G al o v. Po značaju so Godžamiti zelo nasilni tn surovi. V tem pogledu je značilen tudi pregovor, ki se je večkrat slišal v Addls Abe-bi o prebivalcih Godžama: »Godžamit spočne s tujo ženo sedem otrok, nato pa jo zapusti in ukrade povrhu še srp iz njenega hrama«. Bombe na Liverpool Razdejana je bila tudi največja tvorni ca za aluminij Posnetek s konference v Tokiu med govorom japonskega zunanjega ministra Macuoke, ki je zdaj na poti v Evropo VSAK DAN ENA Macuoka govori »Ti, tukaj berem zopet nekaj o napetosti na Daljnem vzhodu « »Beži, nu beži, to je raca, ki je ne bo nihče pojedel. .« (»Colliers«) Izrez iz pokrajine v Godžamu Dangela v provinci Godžam, katero so baje nedavno zasedli abesinski vstaši, je sama na sebi kraj brez pomena, šele ko je prišla Abesinija pod italijansko oblast, je dobila vojaško posadko. Kraj leži namreč precej visoko, ob vznožju gorskega masiva Cioke, kjer izvira Sinji Nil. Domovina Izvirkov Sinjega Nila je že v dobi najstarejših egiptskih vladarjev Igrala veliko vlogo. Sesostri, ki je te kraje zavzel približno 2000 let pr. Kr. ni imel niti pojma o izvirkih Belega Nila. Ljudje so tedaj še verovali, da se ima Egipt za svojo rodvitnost zahvaliti samo Sinjemu Nilu. Zato so skušali zavojevalci vedno nanovo prodreti vzdolž Sinjega Nila globlje v provinco Godžam, kar pa se jim ni posrečilo. Tako je prišlo, da je bilo ozemlje Dangele vedno odločujoče važnosti za odnošaje med Egiptom in Abesinijo. Tega pomena ni izgubil Bodžam niti danes, ko je že davno jasno, kakšno vlogo ima Beli Nil pri vsakoletnih poplavah egiptske dežele. Provinca Godžam je po sodbi poznavalcev krajevnih razmer kakor ustvarjena za četniško vojno, kajti leži visoko, v povprečni višini 2500 do 4000 m ter je navzlic temu jako prikladna za setev žita to sploh za poljedestvo. Globeli, ki jih je narava zasekala v njeno lice, se spremenijo v deževnem času v prave kanjone, potoki pa v hudournike. Godžamiti, prebivalci Godžama, katerih cenijo na dobrega pol milijona duš, so hudi nasprotniki rasa Hailuja, ki je še pod negušerr. zelo samovoljno gospodaril po teh krajih. Nasilno je ljudem Kakor pravi londonsko poročilo, je doživelo pristaniško mesto Liverpool te dni svoj najhujši bombni napad od začetka letalske vojne. Liverpoolska luka je ogromnega pomena za preskrbo Anglije. Prej so bila glavna vrata za angleški promet v Londonu, ki je sprejemal 40 odstotkov uvoženega blaga. Odkar pa je prestolnica v ognju sovražnih napadov, sta si morala njegovo vlogo razdeliti Liverpool in Glas-gow. že več mesecev prihajajo skoro vse vojne dobave iz Amerike v Anglijo skozi liverpoolska vrata. Tu imajo ogromna skladišča, hladilnice, silose in mline, katerih pogon je do skrajnosti izrabljen. Posebno hud udarec pomeni po zadnjem nemškem bombnem napadu na Liverpool če še ne ves, zdaj izveš: da se je na progi Lizbona—New York močno ojačil pomorski promet; da je bolgarska vlada spravila pod državno nadzorstvo vso industrijo; da zidajo v Španiji tvornico za izdelovanje umetnih vlaken. Stroje bo dobavila Nemčija; da je na področju nezasedene Francije Petainova vlada znatno omilila časopisne cenzuro; da je Sovjetska zveza 1.1940. pridelala eno milijardo 196 milijonov kvintalov žita; da gradijo v ameriških ladjedelnicah že zdaj 500 tovornih ladij za Anglijo; da so se Japonci umaknili iz severne Kitajske, kjer so bili dve in pol leti; da so angleški mornarji z minami zaprli tesen pri Bab el Mandebu; da napovedujejo v severni Afriki letos zelo slabo letino; da je dala moskovska vlada japonskemu zunanjemu ministru Macouki za potovanje v Evropo na razpolago poseben vlak; da pripravljajo v Parizu vzorčni vele-sejem, na katerem bodo sodelovale: Nemčija, Italija, Nizozemska, Švica, Belgija, Španija in Portugalska; da služi v britski in kanadski aviaciji nad petsto ameriških pilotov; da bc angleška vlada dala zapreti 900 angleških tvornic za nogavice ter koncentrirala to industrijsko panogo tako, da bo dobila 50.000 delavk za vojno industrijo. da so morali v Franciji zaradi pomanjkanja ječmena racionirati porabo piva; da je bil hudi angleški napad na Berlin izvršen po 82 dnevih letalskega odmora; da so se vršili v okolici Singapura osem dni trajajoči veliki manevri na morju in na suhem, ki so pokazali, da je singapurski trikot zelo odporen. delno porušenje tvornice za aluminij Lo-chaber pri Fortu Wllliamu. Ta tvornica proizvaja štiri petine vsega aluminija, ki je Angliji potreben za njeno letalsko industrijo. Nemci menijo, da se jim je posrečilo z zadnjim napadom na liverpoolsko mesto prav znatno oslabiti angleško industrijo aluminija. V sedanji vojni, ko imajo letala tako pomembno vlogo, je to vsekakor resna zadeva. Lov na lisice z uspavilom Neki norveški lovec na lisice je začel loviti zvitorepke namesto s strupom z uspavalnim praškom. Imel je uspeh v toliko, da je lisica po zavžitju uspavila zaspala za 24 ur tako trdo, da jo je lahko ujel in pobasal v svojo torbo ter jo odnesel domov, kjer jo je potem ubil. Na ta način ostane kožuh lisice nepoškodovan ter ima večjo vrednost. Tudi v Švici zbirajo stare kovine Nov red zračnih volem Turška vojaška sila Sodba francoskega Usta Lyonski list »Action Francaise« priobču-je o turški vojski zanimiv članek, v katerem piše J. Delbec med drugim: Nismo dovolj poučeni, kakšna je turška oborožitev. Agencije navajajo številke, ki gredo v stotisoče, da, v milijone bajonetov v Traciji in Mali Aziji. Ti bajoneti so vsak čas pripravljeni nastopiti, če bo treba. Kako pa je ta vojska opremljena? Kak-,šen material ima na razpolago? Kako so čete izvežbane? Kakšne instrukcije Ima turški generalni štab? Kako sta organizirani intendantura ln sanitetna služba ? To so vprašanja, na katera ne vemo odgovora. Zato se rajši pomudimo pri zgodovini Turčije. Otomanski imperij je bil skozi stoletia strah in trepet Evrope. Zmagovalci na Kosovu in pri Nikopollsu ter osvajalci Carigrada so bili dolgo na glasu božjega biča ki je širil svojo oblast po Evropi. Vodili so jih sultani, prežeti s fanatizmom in azt- jatski vojš&>ki so korakali od zmage do zmage kakor da ni gospodarja nad njimi. Val njihove moči je pljusnil celo do dunajskega ozldja. Potem pa je prišla, kakor vedno po takšnih dogodkih, oseka. V osemnajstem stoletju pa je začela Turčija dobivati udarce, predvsem od Rusije. In nazadnje je postala nekoč silna osmanska država »bolnik ob Bosporu«, ki je živel od milosti, katero so mu izkazali sosedje. Turški vojščak pa še ni izgubil svoje sposobnosti in hrabrosti. Ostal je dober, discipliniran in je zmožen največjih odpovedi. Pravijo sicer, da je nekoliko len. počasen, v manevriranju srednjevrsten. nepripraven za ofenzivo — ampak v defenzivi odličen ter nasprotnik, s katerim velia računati. Pri Plevni, na Čataldži na Galipoliju je dokazal, da se ni pomehkužil Nemci gotovo poznajo njegovo vrednost, saj so se vojskovali z njim ramo ob rami v prošli svetovni vojni . . . Pot iz Berlina v vsako večje evropsko mesto traja samo en dan Vodstvo nemške Lufthanse sporoča, da je bil z dnem 1. marca na evropskih letalskih progah uveljavljen nov vozni red. V zračnem omrežju, ki veže petnajst evropskih držav je poleg Lufthanse udeleženih deset letalskih družb sosednih držav Nemčije. Novi vozni red je tako urejen, da je mogoče iz Berlina v enem dnevu doseči vsako državo na Balkanu. Pot gre deloma čez Dunaj, deloma pa čez Prago. Prav tako so dosegljiva središča nordijskih držav: Danske, švedske, Norveške in Finske iz Berlina v enem samem dnevu. Letalske proge gredo preko Vratislave. Letala, ki prihajajo iz Rima, imajo priključek v Benetkah ter gredo čez Monakovo v Berlin. Od 1. aprila dalje bo tudi urejen promet preko Gdanska in Kraljevca do Moskve. Tud' to pot bo mogoče opraviti v teku enega dneva. Angleški rušilec »Gipsy«, se je svojčas potopil v Temzi, kjer je zadel na sovražno mino. Zdaj ga skušajo dvigniti, kar zahteva mnogo napornega dela Palača italijanskega guvernerja v Tripolisu je veličastna po zasnovi in izvedbi ki so potrebni tvornicam za proizvajanje vojnega materiala N A M E S T C ANEKDOTE »Mišja past, ki ste mi jo včeraj prodali«, je velel Škot prcdajalcu, »mi je predraga v obratu. Imeti hočem past, ki je urejena tako, da ubije miš, preden se lahko loti sira.« Oddaja masti na Madžarskem Madžarska vlada je izdala odredbo ki določa, da mora v akdo ki kolie orašiča. oddati 2 od?otka čiste živalske teže natopi jene ma-jti ali slanine za koristi obče prehrane. Za oddajo mora i o jamčiti vse občine, kjer se fecljeio svinje. Manjši pridelek riža v Indiji Pridelek riža v Bengaliji bo let:s za 4 ' milijone ton manjši kakor lansko leto. poroča »Bombay Chronicle«. Uvoz riža iz Burme v Indijo pa bo nemogoč zaradi tega. ker so oblasti rekvirirale vse ladje za mo-i rebitne vojne svrhe. Dviganje potopljenega rušil ca h Adams: 24 3)aist] in ffinsemartj Roman Zdaj se je Daisy spomnila nečesa drugega. Ela Massinghamova je morala takrat zapustiti šolo. Bila je dekle tiste vrste, ki je z njimi težko ravnati, in učitelji se niso mogli sprijazniti z njenimi nazori. Ela se je navdu'evala, kakor je sama trdila, za umetnost, prav posebno pa za tiste klasične, erotične zgodbice, ki jih navadno ne sprejemajo v šo'ske knjige za mlada dekleta. Imela je nekaj privrženk, in nekega večera je ena izmed učiteljic zalotila vso družbico Dri tem neJovo j?-nem štivu. Ko se je potem še izkazalo, da je Ela obiskovala francoskega učitelja risanja na staro-vanju in mu tam, kakor sta trdila, sta1 a za model, so učitelja takoj odslovili, gospo Mass'n<*ha-movo pa naprosili, da je vzela hčerko iz zavoda. Ni čudo, da je Ela kaj malo ljubeče govorila o gospe Sagessovi. »Proti meni je bila zmerom jako ljubezniva,« le zamrmrala Daisy. Nato so io predstavili Sidu V^rn^nu *Tn~mu soprogu. Sid je b'l zajeten mož z vodanos njimi očmi, sršečimi brki in neprijetno ohlapnim s.i-skom roke. »Me veseli,« je zagodrnjal — očitno se mu ni moglo iskati nadaljnjih besed. Daisyji se je takoj zazdel zoprn, vendar zdaj ni utegnila misliti nanj marveč je čakala, kakšna bo prihodnja baseda E e Verdonove. »Kdaj ste pa odšli z zavoda?- je vprašala n^ada. žena »Lansko leto,« je odvrnila Da:sy. po možnosti se držeč resničnih dejstev »Torej tri leta za menoj Po tem t^k^m ste morali za menoj stopiti v zavod.« »Po očetovi smrti,« je pripomn;la gospa Carterjeva, »je Rosie prepotovala vso Evrooo; nadejam se pa, da ostane zd3j nekaj časa pri n s « »To je krasno,« je rekla Ela s svoj;m čudnim nasmehom. »In kaj dela mali Dorie? Kdaj ga bom videla?« Zdaj je preskočil razsovor na malčka, ki je ta mah trdno spal, in Sid je s sv~jo odsekano govorico naštel gospe Carterjevi š* vrrto prime v k je bil jasnovidski dar njegove žene obv.roval skupne znance raznovrstnih nesreč. Daisv se je le malo udeleževala pomenka Ali je bilo mogoče, da bi jo bila Ela pozabila? Njen pikri nasmeh ni podpiral takšnega upanja. Ali pa morda sama ni želela, da bi se je Daisv spomnila? »Rosemary.« se je prekinila gosoa Carterje a »daj, pokaži Eli. kje smo jo nas anT Jaz ro den ta čas z gospodom Verdcnom na vrt da s og e-dava po stricu Doranu Nu vem. da si ;m ta marsikaj povedati... « Vsi so vstali, in Daisv je odvedla Elo v drugi konec hiše, kjer so ji bili določili sobo. »Zelo čedno,« je rekla Ela, gledaje okrog sebe. »Tekoča topla in mrzla voda! To najbrže ni iz starih časov, ali... « Zaprla je vrata in se naglo mahoma obrnila k spremljevalki. »Nu Daisv? Kaj se skriva za tem?« Torej je že ves čas vedela, kako in kaj! Daisy si tudi ni mislila da bi moglo biti drugače, naj bi si bila še tohkani želela Navzven je bila v deti rrvrna. a v njeni notranjosti so misli kar pod^e druga d^ugo: Carterjevi, Bili. kako bi mogla hitro odtod .. »Kaj hočete reči?« ie vpraša'a. Ela se je tiho nasmejala Glas ii zdaj ni več i zvenel tako prijazno kakor orei »Rosemarvjo Ste-ivartovo sem zelo dobro poznala — skerai t'ko dobro, kakor poznam vas To rr>o~a biti pač n~kai imenitnega za hčerko Pat^ T^doria. da na^a tako bopa^ecra strica in tako l"uvemivo teto' A Vai s+p na^r^vli 7 Po<:^tn*>r''T"0, Kako sfp mo«'' odstraniti njeno.. telo?« Kako okrutno posmehljive so bile te besede! Daisy se je obotavljala. Ali naj taji? Carterjevi bi ji verjeli, in preden bi ji mogel kdo kaj dokazati, bi se ii nemara posrečilo izginiti... Ali naj prizna rpsnico in preprosi Elo Verdonovo, da bo n^kai dni molčala? Naj ie bilo z Flinjm i^snovids'v>m tako aV tako — ta mah i p br-z *rž"vn sledila nrvs1! n^adega i-k^ta »Menda ugbate. ali bi me mogli speljati nos... rajši ne poizkusite. To se vam ne bi obneslo, vsaj pri meni ne. Vendar — hudobna nisem. Zato sem tudi rekla, da me ne bilo več v zavodu, ko ste prišli. Toda vedeti hočem, kaj se je zgodilo z Rosemaryjo in kakšni so vaši nameni.« »Rosemary se je poročila« Z zastajajočim glasom je povedala zgodbo o Rosemarvjini nenadni poroki in njenem odhodu tik pred dogovorjenim snidenjem s sorodniki. Povedala je, kako je bila vzela nase nalogo, da obvesti Carterjeve o vsem tem. Poročala je o niihovj rmo-ti — tu se Daisy ni povsem točno držala resnice — da so jo pozdravili kot nečakinjo, in o svoji 'istni krivdi, da ie misrila Carterjeve v tem mnenju. Vse to ni bilo bogvekai hudega — ramen^ave fotografij seveda ni omenila — in njene zadnje besede so bile vsekako resnične in odkritosrčne. »7anr"šliala se^n H to stvar kot kratke srečne nočitnice. kot n~kak"no pustolovščino. Ko so se '"vinravlifli na An^l^ko. s°m hoV1^ no vs->- si1! niza* v Pariz. A r»rcs;li so m® ^trno — in tedaj sem se dala pregovoriti. Zdaj ie tako vsega konec, Odpotovala bom prej ko mogoče.« Najbrže je bila ta resnica edini del niene zgodbe, ki mu Ela Verdonova ni verjela, vendar je ohranila svojo misel zase. N^kaj trenutkov je s pritajenim nasmeškom gledala v tla. »Veš, ljuba Rosemary, zaradi mene ti ni tr^ba odhajati tako na vrat na nos. Tu mislijo, da s? v zavodu njpva sr«»*«»M. in no 'a'-pm ne moreva o svojih vzajemnih izkušnjah ničesar vedeti. Gospo Carterjevo lahko po mili volji zabavava o — ljubeznivi gospe ^sii-tm^vi n° da b; nasprotovali druga drugi. Pomagala ti bom... morda pride dan, ko boš lahko ti meni v pomoč.« BELEŽKE Edine pereče naloge »Sokolski glasnik« objavlja uvodnik o potrebi enodušnosti v volji za obrambo državne celote. Najprej ugotavlja glavno glasilo se veza Sokola kraljevine Jugoslavije, da so med nami danes še vedno ljudje, ki mislijo, da je sedanji usodni čas najbolj prmeren za razprave o raznih naših notranjih razprtijah, kolikor še niso poravnane. Lisr pravi: »Čas je že, da prekinemo h takimi pojavi. Danes ni vprašanja, ki bi bilo važnejše cd vprašanja, kako očuvati neodvisnost in neokrnjenost naše države. Zato se nam vsem nalaga najvišja zapoved, proglasiti premirje za vsa notranja vprašanja. Ko bo nevarnost minila, bomo lahko nadaljevali reševanje naših notranjih vprašanj tam, kjer bomo dane* prekinili. Sedaj so pereče naloge samo ohranitev naše neodvisnosti, neokrnjenosti, časti, miru in kruha. Vse drugo lahko odložimo za poznejše, boljše čase. Danes moramo zagotoviti prehrano poslednjemu našemu državljanu Mi vsi smo za mir in nevtralnost Za dobre od-nošaje z vsemi našimi sosedi doprinašamo celo težke žrtve. Nihče pa naj se ne čudi, če sta nam neodvisnost in svoboda dražja od miru. Pokazali smo svetu da znamo biti dobri prijatelji, lojalni sosed-' in nedvo-lični ncvtralci. Ako pa bo treba potem bomo pokazali svetu tudi to, da znamo biti tudi odločni borci, če bi s« nam borba vrinila.« Potreba narodne discipline Na sestanku zveze srbskih kulturnih m nacionalnih društev v Sarajevu, o katerem smo že včeraj pisali, je imel glavni govor predsednik zveze bivši senator dr. Sava Ljubibratič. V svojem govoru je pozival Srbe v Bosni in Hercegovine, naj obnovijo tisto disciplino s katero so zadivili svet med svetovno vojno. Nato je nadaljeval: »To disciplino smo vzdrževali takrat s strogo kontrolo. Kdor je takrat govoril in delal kaj takega, kar se ni strinjalo z nacionalno disciplino, je bil javno osramočen in postavljen na sramotni oder. Imeli smo takrat sito in rešeto, s katerimi smo ločili žito od ljudje. Danes so časi taki, da se moramo vrniti zopet k starim načinom naše nacionalne borbe. Srbi smo bili vedno složni, kadar sta bila v nevarnosti država in narod. Zato sem prepričan, da bomo doprinesli tudi danes dejanja, ki bodo zadivi-ia svet, če bo treba braniti državo in narod. Srbski narod se danes zadeva zgodovinskega poslanstva, ki ga ima v okvirju kraljevine Jugoslavije.« »Hrvatski dnevnik" o tujih „senzacijah" O mednarodnem položaju naše države piše --Hrvatski dnevnik« v svojem uvodniku. Najprej beleži »senzacije«, ki so se širile zadnje dni po svetu o naši državi in o katerih smo tudi mi razpravljali v včerajšnjem uvodniku. Nato pravi m. dr.: »Nekateri listi so kar pozabili na neodvisnost naše zunanje politike, ki je ohranila svojo krepko linijo. Pozabili pa so tudi na občutke velike odgovornosti tistih či-niteljev, ki s tolikim taktom in vidovito-stjo vodijo našo zunanjo politiko. Odkar vodi Jugoslavijo knez namestnik Pavle, je. prešlo preko evropskega obzorja dosti temnih oblakov. Jugoslavija je kljub temu uredila v teh časih svoje odnošaje s sosedi in svoje notranje prilike. Okrepila je tudi svojo vojaško moč, tako da spada danes v vrsto držav, ki uživajo povsod ugled in spoštovanje. Izključeno je torej, da bi vodstvo take države lahko storilo nekaj, kar bi se ne strinjalo z neodvisnostjo države in njenimi življenjskimi interesi. Vodstvo na-š" države tudi ni imelo prilike, da bi branilo pred komerkoli neodvisnost in neokrnjenost države. Vse vesti, ki so se širile o tem, so tedenciozne in so bile razširjene s posebnimi nameni. Naša prijateljstva z vsemi sosedi so ostala neskaljena in upravičeno se nadejamo, da bodo ostala neskaljena tudi v bodoče, ker je to v obojestranskem interesu.« Dr. Krnjevič o pomenu sporazuma Glavni tainik Hrvatske seljačke stranke dx. Jurai Krnjevič je napisal v »Seljaš-kem domu«, strankinem službenem gia-siju. uvednik o mednarodnem položaju. Med drugim piše: *Naš predsednik dr. Maček uživa neomejeno zaupanje hrvatskega naroda zaradi svojega jeklenega značaja. zaradi svoje daljnovidnosti in ker ie prežet z idejama pokojnih bratov Radičev. V sedanjih težkih časih izroča hrvatski narod svoie vodstvo v roke dr. Mačka, ker mu neomejeno zaupa. Hrvatski kmetski narod ie za mir. Hrvati so bili miroljubni že takrat, ko še ni bilo nikjer govora o vojni. Nekateri so se jim zaradi tega celo smejali. Mi smo iskreno za mir in odločno proti vmešavanju v prepire velikih. To pa ne iz straho-petstva. temveč iz prepričanja, da lahko mali narodi v takih sporih samo trpe škodo. Mi danes ne želimo ničesar tujega, a k Slovanske plese. »Lipa« bo zapela tri pes- mi domačih skladateljev, litijski mali harmonikarja se bodo to pot prvič predstavili iavnoeti s solo nastopi in v zboru. Sodeloval bo tudi mladinski pevski zbor litijske ljudske šole in celo naj m ajši iz otroškega vrtca. Prosveta bo zaigrala spevoigro »Čevljar in vrag«, itd. V odmorih po nas bo razveseljeval litiiski šramel. i— pred občnim zborom Okrajne posojilnice v Litlil. Med naše naiuslednelše gospodarske ustanove spada Okrajna posojilnica v Liti i L Redni letni občni zbor bo v soboto 29. t. m. ob 19. uri v posojil-niških prostorih. Naša posojilnica ni važna samo kot gospodarski regulator, temveč podpira z vso skrbnostjo tudi naše kulturne, športne in druge ustanove iz vsakoletnih prebitkov. i— Len uspeh plemenite prireditve. Litijski skavtje iz stega kralja Matjaža so priredili v tukajšnjem Sokolskem domu izredno uspel družabni večer v korst zimske pomoči Čisti dob!ček dobrodelne prireditve ie zna5al 2779 din 25 par in ie bil zdai izročen Odboru za zimsko oomoč Iz Ptuja j— Klub slovenskih akademikov priredi v soboto ob 20 uri v Mladiki predavanje: O moderni slovenski Ukovni umetnosti. Predava g. prof. dr. Šijanec Franc iz Celja. j— Sklepi okoliških trgovcev soglasno sprejeti na skupščini. 1. Obnovi naj se obstoječi sklep, da je razdeljevanje daril za novo leto in ob drugih takih prilikah prepovedano. 2. Vsi nakupovala se morajo prijaviti združenju, ki jim izstavi proti plačilu 50 din legitimacijo. 3. V smislu sklepa glavnega odbora Zveze morajo učni gospodarji zaposli i ti vajence in vajenke. ki so učno dobo dokončali, še najmanj pol leta kot pomočn;ke. 4. Zbornico za TOI in zvezo trg. združenj naj se opozori, da pravočasno intervenirata na merodajnih mestih za revizijo prodaje soli po veleza-kupnikih in sicer tako. da velezakupnik sme prodajati sol le trgovcem — malopro-dajalcem, nikakor pa ne na drobno privatnikom. 5. Zbornica za TOI in Zveza trg. združenj naj nujno intervenirajo pri ban-ski upravi, da se čim prej odpravi nered in samovoljno postopanje občinskih prehranjevalnih uradov, ker radi tega trpi trgovstvo na podeželju občutno škodo. Iz Krškega k— Gregorjev sejem na Dr novem na Krškem polju je bil eden najbolj obiskanih letnih sejmov. Kljub temu pa niso bili z njim zadovoljni niti kupci niti prodajalci. Cene živini sc bile tako visoke, da je bila kupčija kaj slaba. Iz Trbovelj t— Trboveljski Rdeči križ je pregledal te dni svoje enoletno delo. Zbor je vodil predsednik g. Omerzu, ki je počastil spomin umrlih članov pok. J. Haucka in Ži-breta ter seznanil zborovalce z bodočim društvenim programom. Zbor je bil slabo Danes popoldne se v Planici pričnejo smučarske tekme mladine in srednješolcev, ki jih že nekaj let sem prireja na smučiščih okrog svojega doma ljubljanska Ilirija. Prejšnja leta so bile to obenem tekme za mladinsko državno prvenstvo, letos pa je bil ta mandat Iliriji odvzet in prvenstveno tekmovanje najprej določeno na zlet slovenskih smučarjev v Celju pozneje pa obenem z vsemi ostalimi smučarskimi državnimi prvenstvi odpovedano. Prav za prav sta bili letos že dve veliki mladinski smučarski prireditvi, pravi mladinski praznik pa je vsako leto samo in edino v Planici, kar bosta prav gotovo v celoti dokazala tudi današnji in jutrišnji dan, ko bo tam mrgolelo osnovno šolskega drobiža, samozavestnih srednješolskih dijakov, odrasle mladine iz poklicev, pa tudi vzgojiteljev, profesorjev in učiteljstva. Razen tekmovanja v teku, ki bo danes, bodo jutri še tekme v skokih s 25-metrske skakalnice ter slalom na terišču ob »potegavščini«, kjer naša smučarska mladina Jutri popoldne bodo na igrišču Ljubljane igrali naši, ki pojdejo v državno ligo, svo-! jo drugo letošnjo tekmo. Za prvo srečanje so si belo-zeleni izbrali goste iz Karlovca, nemara po tistem receptu, da je v sili hu-| dobec tudi z muhami zadovoljen. Po tem je bil tudi rezultat. Drugi nasprotnik bodo našemu moštvu mariborski železničarji, torej moštvo, ki je i jeseni do poslednjega diha konkuriralo Ljubljani za prvo mesto v našem prvenstvu. Po kakovosti bo torej ta prijateljska tekma gotovo borba dveh nasprotnikov pri-! hližno enakih moči; šlo bo le za to, kdo je dolgi zimski odmor bolj in bolje izkoristil. ! kdo se je za prve nastope v spomladanski ; sezoni resneje pripravil. ! Prvo nedeljo v aprilu bodo že pričeli plesati po kolih v državni ligi. Belo-zeleni se moraio že nekoliko potruditi in se malo pripraviti, kajti tekmeci iz srbske in hrvatske lige so po nekaterih že odigranih prvenstvenih tekmah v dobri formi. Prija- i Izbirno tekmovanje I v table-tenisu za sestavo slovenske reprezentance Preteklo soboto in nedeljo je priredila STTZ izbirno tekmovanje za sestavo slovenske table-teniške reprezentance, ki bo baje igrala proti reprezentanci Srbije v Beogradu. Tekmovanja se je udeležilo 9 tekmovalcev, in sicer: Belak, Blažič, Bogataj, Bradeško, Djinovski, Prečič, Lakner, Medved ter Strojnik. V dveh skupinah so tekle borbe za vstop v finale, kamor so se plasirali: Belak, Blažič, Djinovski, Lakner, Medved in Strojnik. Zanimivo je, da slovenski prvak Krečič ni dobil niti partije ter je v skupnem plasmaju zasedel zadnje mesto. Vse kaže, da ne bo mogel več dolgo braniti ponosnega naslova slovenskega pr-vaka! , Borbe v finalu so bile zelo napete. Prvo i ln drugo mesto si delita Lakner in Med- obiskan. Trboveljski RK šteje 3 stalne, 44 rednih, 137 pomožnih članov fn 428 podmlsdkarjev, 219 diplomiranih samarija- nov K) in 62 bolničarjev (k) Delo društva je bilo pretežno karitativno. Denarna sredstva pa so zelo skromna ter nikakor ne odgovarjajo potrebam društva v tako obljudenem industrijskem kraju. V novem odboru so predsednik g. Omerzu Karel, podpredsenik g. dr. Baumgartner, tajnik g. Turk Ježe, blagajničarka gdč. Poznik Dag-mar. V bodočem društvenem načrtu je bol-ničarski tečaj, ferialna kolonija, izpopolnitev tehnične opreme in sodelovanje sama-rijanov pri obrambnih vajah pred napadi iz zraka. e t— Častno diplomo je izročilo g. Jože Coropevšku. posestniku in gostilničarju v Trbovljah tukajšnje društvo hišnih in zemljiških posestnikov. G. Omerzu je s pri-godnim nagovorom naglasil zasluge g. Go-repevška kot ustanovitelja in večletnega predsednika društva vzglednega gospodarja in neustrašnega narodnega borca. K odlikovanju mu je s toplimi besedami čestitali tudi g. Plavšak Robert podpredsednik občine, ki ie podčrtal zaslužno javno delo, zlasti pa krememto lugoslovensko prepričanje odlikovanca v najtežjih časih naših narodnih borb. t— Koncert pevskega društva »Zvon« iz Zagorja bo v nedeljo ob 16. uri in ne ob 6. uri, kakor je bilo napačno objavljeno. Iz Slovenfega Gradca sg— Nesreče s sekiro V ponedeljek je popravljal voz 35-letni Kališnik Franc iz Podgorja ter si pn tem odsekal tri prste na levi roki. sg— Nesrečni mlinarji. V Starem trgu pri Slovenjem Gradcu ima svoj mlin Hudo-iist Maks. V ponedeljek zjutraj je Maks prišel z desno nogo v kolo ki mu jo ie težje ranilo. — V kraju Brde. obč. Šmartno pri Slovenjem Gradcu se je primerila pred dnevi težka nesreča katere žrtev je postal 42-letni Peter Vinarnik, oče treh nedoraslih otrck Ko je hotel namazati osi-šče mlinskega kolesa, ge je kolo zgrabilo teT mu stisnilo prsni koš. Stanje ponesrečenca je resno ter so ga takoj prepeljali v slovenjegraško bo!nišn;co. 1 Jesenic V nedeljo 16. marca in na Jožefovo 19. marca, vsakokrat ob y23. pop. ponovi Sokol-sko društvo na Jesenicah sijajno Gregorčevo opereto »LJUBEZEN NAJ ŽIVI«. Pred-prodaja vstopnic v pisarni Nar. strokov, zveze v Sok. domu ali telefonično v pisarni Putnik. Iz Novega mesta n— Državna meščanska šola v Novem mestu bo priredila v nedeljo 16. t. m. ob 16. roditeljski sestanek, združen z zanimivim predavanjem šefa banovinske poklicne svetovalnice v Ljubljani g. dr. Schmid-ta. že nekaj dni marljivo vežba. Krasno soin-čno vreme, ki bo, upamo, naši mladini to Planici tudi tokrat ostalo zvesto, bo prireditvi dalo še poseben sijaj. Jutri bo v Planici tudi tekmovanje v sta-fetnem teku za prvenstvo slovenske smučarske zveze. Stafetno tekmovanje je vedno prava revija smučarskih tekačev to je posebno zanimivo, ker vse štafete startajo istočasno, ne pa v presledkih kakor pri tekih posameznikov. Start za štafete kakor tudi za današnje mladinske teme bo na zgornjem koncu travnika, ki se razprostira pod Slatno tostran mostička čez strugo Save Nadiže. + Obenem se bosta danes popoldne začeli tudi ostali dve smučarski prireditvi teh dni, in sicer smuk kot prva konkurenca za prvenstvo gorenjske in ljubljanske zimsko-sportne pod zveze v alpski kombinaciji. Kakor znano, sta obe tekmovanji ločeni; Gorenjci so na Kofcah, Ljubljančani pa na Krvavcu. teljska srečanja bo treba glede jakosti partnerjev stopnjevati, da ne bo potem, ko pojde zares, neprijetnih razočaranj kakor v prejšnjih sezonah. Torej druga etapa v pripravah: železničar, jutri ob 15.30. Predtekma ob 14. Pred-tekmo igrajo kombinirano moštvo Ljubljane in kombinirano moštvo Grafike. Nogometna tekma v Krškem Domači športni klub je za jutri povabil v goste svojega starega rivala za prvenstvo spodnjega Posavja, to sicer enajsto-rico SK Brežic. Kakor vselej bo ta borba tudi to pot dovolj napeta, saj je krški klub v zadnjem času z novimi močmi precej pomladil svojo enajstorico. V ostalem je tudi nasprotnik že opetovano dokazal, da je ob vsakem času resen nasprotnik. Tekma bo jutri ob 15. na igrišču v Krškem. ved, oba s tremi zmagami ter s stanjem setov 7:5. Kdo zasedel tretje mesto, še ni odločeno. Naknadno se mora še odigrati partija Djinovski: Blažič, ki imata oba po tri zmage ter stanje setov 7:6 odn. 6:5. Pri vseh igrah se je opazila velika izenačenost med igralci, zaradi česar so bile borbe zelo zanimive. Presenetila je slaba igra Belaka, ki se je plasiral Sele na Šesto mesto, vendar je to gotovo le posledica trenutnega nerazpoloženja. V ostalem pa ni nihče izmed igralcev pokazal kakšne izredne forme, kar pomeni, da bo treba še zelo marljivo trenirati, preden se bodo vrnili časi, ko je bilo središče table-teniškega športa v Ljubljani ter vsa državna prvenstva v rokah Slovencev. Poglavje zase bi bilo treba posvetiti organizaciji tega turnirja, ki je bila ▼ rokah STTZ. Vodstvo se je pokazalo kot popolnoma nezmožno ter so se partije odigravale brez vsakega reda, kakor se je pač komu zljubllo. Saj je značilno, da so se partije odigravale še nekaj dni po «0> delnem zaključku turnirja na različnih krajih, da ne omenimo se nemogoče raa- svetljave, ki je zelo kvarno uplivala na potek. Podobno je bilo tudi na propagandnem turnirju v Mariboru, čigar izvedba je bila tudi v rokah STTZ to o katerem žal ▼ javnosti nismo nič slišali. Nujno je, da STTZ začne delovati vest« neje, ali pa naj to delo prepusti ljudem, ki se ne bodo spotikali ob stvari kakor je bilo v nedavnem primeru pri državnem prvaku Marinku. V nekaj vrstah Okrog sestave reprezentanc proti Madžarom Kolikor bolj se bliža termin 23. marca, ko bodo morali naši nogometaši na treh frontah naenkrat nastopiti proti trem izbranim enajstoricam Madžarske, toliko bolj se polnijo športne rubrike naših vodilnih dnevnikov s predlogi in načrti, kakšne naj bi bile sestave naših najboljših moštev. Srbski listi, ki imajo zveznega kapetana Popoviča vsak dan pri roki, objavljajo ▼ zadnjih številkah že nekaj precej konkretnih predlogov. Tako smo zasledili med drugim, da je savezni kapetan za mladinsko reprezentanco izbral štiri Srbe, šest Hrvatov in tudi enega Slovenca, in sicer igralca SK Ljubljane S mole ja za desno krilo. Kakor nam potrjujejo v pisarni SNZ, je bila zveza že oflclelno obveščena o določitvi Smoleja v mladinsko reprezentanco, ki bo potemtakem prihodnji petek odpotoval v Zagreb in nato skupno s Hrvati dalje v Beograd. Mladinska reprezentančna tekma bo kot predtekma glavnih moštev na stadionu BSK v Beogradu. O s^tavi ostalih dveh garnitur, to sicer prve, ki bo igrala v Beogradu in druge, ki bo morala igrati v Budimpešti, krožijo še razne verzije. Gotovo je toliko, da so izmed Hrvato za prvo moštvo določeni: Gla-ser, Brozovič, Jazbinšek, Wolfl, Cimer-mančič, to Lešnik, za drugo garnituro pa: Kacijan, brata Matošiča, Rafanelli, Alu-jevič, Urh, Pavletič in Kramer. Izmed srbskih igralcev so po časopisnih virih najbolj resni kandidati za A-moštvo, v katerem bodo v ostalem samo igralci BSK in Gradjanskega, naslednji: Dubac, Manola, Djanič, Glišovič, Valjarevič, Božovič, Vuja-dinovič in Nikolič, medtem ko bo savezni kapetan za B moštvo izbiral med srbskimi igralci od naslednjih: Lovriča, Spleita, Atanackoviča, Brociča, čiriča, Saviča, Ace Petroviča in Stevkova. Zadnjo besedo o sestavi bo rekel savezni kapetan drugi teden, toda vsekakor samo izza zelene mize, ker posebnega treninga vsa ta moštva ne bodo mogla imeti. ★ Po sklepu upravnega odbora HNS bo zadnje kolo tekem v hrvatski ligi, ki bi moralo biti zaradi tekme z Madžari od 23. t. m. odgodeno na 30. t. m. odigrano že na praznik 19. t. m. Tako bomo torej že prihodnjo sredo vedeli za dokončni vrstni red med hrvatskimi klubi in za novega prvaka hrvatskega nogometa. V zadevi vstopa zagrebškega Haška kot četrtega hrvatskega kluba v ožjo državno ligo, ki so ga pred kratkim začeli priganjati v Zagrebu, so se zdaj oglasili tudi Srbi. Tako je v »Vremenu« izšel daljši članek, v katerem pisec to spremembo svo-ječasno sprejetega sporazuma glede števila ligašev v ožjem tekmovanju odločno odklanja. Pri tem pravi med drugim, da bi z enako pravico Srbi zahtevali še vstop svojega petega kluba, kar pa je vse neizvedljivo v glavnem zaradi tega, ker bo za tako obsežno tekmovanje, ki bi trajalo skoraj pol leta, zmanjkalo terminov. Med srbsko to slovensko atletsko zvezo je prišlo do sporazuma, da bi reprezentanci obeh zvez stalno vsako leto enkrat, izmenoma v Ljubljani in Beogradu, nastopili v medsebojnem tekmovanju. Prvi takšen dvoboj med Srbijo in Slovenijo naj bi bil letos julija v Ljubljani. Spored tekmovanj bi obsegal vse discipline z balkanskih iger, razen teka na 3000 m, maratona in desetoboja. V vsaki disciplini bi zastopala vsako zvezo po dva atleta. Ugodne snežne razmere privabljajo v zadnjem času mnogo smučarjev v Mozir-sko kočo na Golteh. Snežna plast je 170 cm visoka, po vrhu osrenjena zaradi vpliva solnčnih žarkov. Tak sneg je prav dober za smučanje in solnčna kopel v gorskih višinah je idealen užitek, ki okrepi zdravje. Divna je smuka po pobočjih Med-vedjaka, Petelinjeka, Boskovca ali po širokih planjavah Starih stanov, ki žarijo v pomladanskem solncu in na vse strani odpirajo to nudijo krasen razgled. Gostovanje JNAD Jugoslavije v Zagrebu. Danes potuje table-teniško moštvo JNAD Jugoslavije v Zagreb, kjer bo gostovalo proti zagrebškemu Hašku. JNAD Jugoslavija bo nastopila v postavi Dernov-šek, Djinovski, Medved ter gdč. Pusto-slemškova. Naši sicer nimajo mnogo nad na uspeh proti renomiranemu Hašku, Jd ga bodo zastopali Dolinar žarko, Hexner Ladislav, Dolinar Boris ter gdč. Pečnikova, vendar upajo, da bodo dosegli častne rezultate in dostojno zastopali svoje društvo. Občni zbor kolesarske zveze kr. Jugoslavije v Beogradu bo jutri v nedeljo ob 9. v mali dvorani Oficirskega doma v Beogradu, Kr. Milana ul. Na dnevnem redu so razen poročil funkcionarjev tudi volitve nove uprave, koledar za 1. 1941., sprejetje pravilnikov ter vprašanja to predlogi. Ce občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, bo pol ure kasneje nov občni zbor z istim dnevnim redom. SK Mars. Vsi igralci, ki so oddali čevlje v popravilo, jih zdaj zopet lahko dvignejo pri g. Strahu. Vsi oni, ki še niso oddali klubske opreme (dokolenic, hlačk) se ▼ izogib posledic pozivajo, da vse nemudoma oddajo ravno tam. SK Grafika. Jutri ob 8.30 naj bo I. moštvo na Jadranu Mirko, Bolti sigurno. Načelnik. SK Celje (nogometna sekcija). Vsi igralci se pozivajo, da se redno udeležujejo treningov na Glaziji, to sicer vsak torek, četrtek od 16. dalje ter ob nedeljah od 14. V sredo 19 t. m. trening tekma s pričetkom ob 14. Prihodnjo nedeljo pokalna tekma z Atletiki. Zato naj vsi trenirajo redno! Gimnastično plavalni tečaj sa dame te gospode. V četrtek dne 20. t. m. ob 20. se prične v zimskem kopališču SK Ilirije gimnastično plavalni tečaj. Tečaj bo dvakrat tedensko, vsak ponedeljek in torek do 10. maja t. 1. Prijavnina znaša kljub zelo povečanim režijskim stroškom samo din 1». sa ves tečaj. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evroge. i—Ju ŠPORT Danes— prve tekme v Planici Popoldne teki mladine na progah od 3 do 10 lun Druga prijateljska tekma v Ljubljani Jutri gostuje mariborski Železničar Neumorno delo vojščakov sv. Florijana Gasilski župi v Novem mestu in v Krškem sta imefi občne zbore Eligij Kocutar: Teta Valburga Mi imamo doma v kuhinji prastaro, staroversko in staromodno uro na uteži. Sirota je nadušljiva. hrešči in pokašljuje, je pa nedvomno najčastijivejši del naša-ga pohištva. Videla je nemara že štiri po-kolenja in bi lahko vsakomur izmed nas izstavila neoporečno potrdilo o našem arijskem izvoru. Spominjam se še z mladih nog. s kako slovesnostjo jo ie navijal naš ded. kakor da opravlja važen obred. Tudi dobro pomnim kako stroge so bile sankcije za nas manjše, če smo se pcd;Ii okoli ure. da so zanihale uteži in ?azven-čale verižice. Ta ura je družinski komad; vsi jo ljubimo in čislamo in stric S'anko, ki nima smisla za rodbinske tradicije, si je na vekoma i nakoroal našo zamero, ko ;ie nekoč v navalu cinizma in neverjetne lahkomiselnosti dejal našemu častljivemu kronometru »šklemfa«. Oni večer sva sedela z mamo v kuhinji in bila zatopljena v čitanje. Pa :e v tišino zastokal naš znameniti časomer. zahreščal je v silnem naporu, udaril dvakrat, nato pa ie v njegovih starih pljučih še nekaj bolestno zarožljalo in ura se je ustavila. Z mamo sva se prestrašeno spogledala. Njej je ušla beseda: »Spomin«. Planil sem 1: ičascslovu, — tudi tako pravimo naši Iju- Novo mesto, 14. marca f Lepa manifestacija vzajemne požrtvovalnosti, truda in moči je bila v nedeljo ob priliki izredno dobro uspele redne letne skupščine gasilske župe. Po uvodnih besedah Nj. Vel. kraJlju Petru II., pokrovitelju našega gasilstva Nj. Vis. princu To-mislavu in po pozdravu zastopnikov obla-stev in organizacij, je starešina Marine ob navzočnosti 72 delegatov, ki so zastopali 49 v župi včlanjenih čet, celotne uprave in nadzornega odbora podal svoje poročilo. Njegova stvarna izvajanja so bila obširna, vendar v vsakem pogledu zelo zanimiva. Ves prežet nacionalne misli je podal obračun de'la za minulo poslovno leto. V svojem poročilu je zlasti pohvalno omenil učiteljstvo, ki se je z veliko vnemo oprijelo dela v gasilskih vrstah, še posebno v podeželju. Večkrat prekinjen z aplavzom je starešina končal svoj patriotičen govor z besedami, da vse, kar narediš, stori iz ljubezni do bližnjega in domovine. Podrobni pregled dela v župi je podal tajnik g. Avsec. Iz njegovega poročila je bi/lo razvidno kako velik je župni gasilski aparat in koliko dela je vanj vloženega. Župa šteje 1826 rednih članov, 53 rednih članic in 186 naraščajnikov. Podpornih članov imajo dolenjski gasilci 971, ustanovni-kov 349 in 164 častnih članov. Celokupno premoženje znaša nad 3,000.000 din. Čete imajo 31 motork in 27 ročnih brizgaln. Cevi pa je .v gasilskih orodjarnah toliko, da bi čete z lahkoto gasile požar na daljavo 12 km. V gotovini imajo čete 124.200 din, dolga pa okoli 200.000 din. — V preteklem letu so čete nakupile vodnih cevi za 15.000 din. Požarov je imela župa zabeleženih 26. Povzročena škoda je bila nad 500.000 din. Rešenega pa je bilo nad 10,500.000 din narodnega premoženja. Proračun predvideva 14.000 din dohodkov in toliko izdatkov in je bil soglasno sprejet. Poročilo nadzorstva je podal predsednik odbora g. Baš-kovc, ki je laskavo ocenil delovanje uprave. Iz predlogov je bilo razvidno, da bodo letos pomembne proslave gasilstva. V Novem mestu se bo praznovala 65-letnica obstoja društva, v Toplicah 60-letnica, v Šmar-jeti 20-letnica in prirejenih bo več župnih vej. Pri slučajnostih se je razvila prav živahna debata, v katero so posegli delegat-je gg. Bule Franc, Mrvar, Perko, Bohte in drugi. Delegat Mrvar je sprožil predlog za 6% gasilske doklade, dočim je delegat Fr. Brulc iz Mirne predlagal, da se naj teh 6°/o dobi od zavarovalnic, ki imajo dovolj dobička, oblast pa tudi dovolj sredstev, da se to izvede. Sklepalo se je tudi o podporah posameznih edinic, ki jo sedaj prejemajo v nezadostni meri. Prav bi bilo, da bi se tej človekoljubni organizaciji posvetilo več pozornost in podeljevale večje podpore, da bi ne bilo treba prirejati veselic m prosjačiti od hiše do hiše. Krško, 14. marca V nedeljo 9. t. m. je polagala obračun svojega dela gasilska župa sreza Krško. Zbrali so se zastopniki vseh gasilsk h čet, ki so včlanjene v župi. Občni zbor je otvo. ril župni starešina g. Cerne iz Radeč. V uvodu je pozdravil zastopnika Gasilske za-jednice g. dr. Kodreta ter oba predavatelja gasilskega inšpektorja ing. Dolenca ter kapetana Toša. Po uvodnih formalnostih so bila podana poročila župnih poslovalcev katera so bila brez vsakih pripomb soglasno sprejeta. Iz poročila župnega tajnika g. Komana je razvidno, da ima župa 28 gasilskih čet z 915 člani. V tem poslovnem letu je začela nanovo poslovati četa Vrhovo pri Radečah. Delo čet v preteklem letu je bilo omejeno na skupne vaje po posameznih krajih. Te vaje so se prav dobro obnesle m je bilo delovanje čet prav živahno. Posebno občutno so bile vse gasilske čete v preteklem letu prizadete zaradi tega. ker nd nobena četa priredila običajne veselice. Zaradi tega čete niso mogle izpopolnjevati svojega orodja. Navezane so bile edino na podporo iz 4V2%> gasilskega sklada in na podporo upravnih občin. Vendar je prav žalosten pregled podpor, ki so jih prejele čete od občin in se vidi, da se ravno občine malo zavedajo svojih dolžnosti nasproti gasilskim četam. Je precejšnje število čet, ki že nekaj let niso prejele od občine nikake podpore. Posebna pažnja se je polagala v preteklem poslovnem letu na strokovno izobrazbo poveljnikov čet. Kljub težkim razmeram je danes v župi 5 čet, ki imajo že izprašane in strokovno izvežbane poveljnike. Zavedajoč se, da vsaka organizacija brez naraščaja nima pravega uspeha, zato se je tudi naša župa zanimala za ustanavljanje mladinskih odsekov pri posameznih četah. Uspeh tega je bil, da imamo prav lepo število mladih gasilcev, ki bodo pozneje izpopolnjevali gasilske vrste članstva. Iz požarne statistike je razvidno, da je bilo na območju sreza 20 požarov v skupni škodi do 500.000 din. Ako ne bi poseglo pravočasno gasilstvo v posameznih primerih, bi bilo nadaljnje škode še do 200.000 din. Pri gašenju vseh požarov je sodelovalo 214 gasilcev, ki so porabili za gašenje 73 ur. Tudi upravljanje premoženja župe je bilo vzorno in je bil konec leta izkazan precejšen prebitek. Po danem poročilu nadzornega odbora je bila izrečena župni upravi razrešnica in pohvala za vestno in požrtvovalno delovanje. Nato je bila izročena starešini Gasilske zajednice dr. Kodretu diploma častnega članstva za njegovo naklonjenost in pomoč, ki jo izkazuje v vsaki priliki. Ravno tako je bila izročena diploma pohvalnega priznanja dosedanjemu župnemu starešini g. černetu za njegovo res nesebično ln požrtvovalno vodstvo župe. Po stavljenih samostojnih predlogih posameznih delegatov in živahni debati je zaključil starešina v prav lepem soglasju občni zbor z željo, da bi čete še nadalje vršile prostovoljno si naložene dolžnosti in s tem pokazale napredek ter uspeh gasilske organizacije. Vodstvo župe ostane še nadalje v preizkušenih rokah dosedanjega župnega starešine g. Cerneta ter marljivega tajnika g. Komana. Po končanem občnem zbora Be je vršil tečaj protiletalske zaščite, ki ga je organizirala župa za četne poslovalce in za zastopnike upravnih občin. Odziv na ta tečaj je bil prav velik, saj sta predavatelja gg. gasilski inšpektor ing. Dolenc in kap. Toš v zanimivem in res poučnem predavanju poučila vse navzoče o pasivni zaščiti našega prebivalstva. Ta tečaj, ki je bil res potreben tako za gasilske čete kakor za občine, je popolnoma uspel. Po zanimivi debati je bil tečaj zaključen v zadovoljstvo vseh. Gasilsko delo v celjskem srezu Celje, 14. marca Celjska gasilska župa je imela nedavno v Narodnem domu lepo obiskan občni zbor. Župni starešina g. Konrad Go?ogranc ie v začetku pozdravil vse delegate, zlasti pa sreskega načelnika dr. Zobca, zastopnika poveljnika mesta in 39 p. p., kapetana g. Kleča in zastopnika celjskega župana, višjega magistnatnega komisarja g Korena. Udeleženci so nato vzkliknili Nj. Vel. kralju Petru II in pokrovitelju gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu, zatem pa so počastili spomin dr. Antona Korošca in umrllih članov. Župni starešina je v svojem poročilu omenil žrtve, ki jih zahteva politika nevtralnosti od naše države. Velika doba nas mora najti velike po udarni sili, ljubezni do domovine in pripravljenosti na najtežje žrtve. Gasilstvu je z najvišjega mesta poverjena naloga organizacije zaščite domovine pred sovražnimi napadi iz znaka, zato morajo gasilci podrediti vse udobje in lastne želje skrbi za obrambo domovine. Delovanje celjske gasilske župe je bilo uravnano po okolnosti, da živimo v resnih časih. Gasilska župa je prirejala tečaje in predavanja o organizaciji pasivne zaščite pred letalskimi napadi v vseh važnejših krajih svojega področja Bili so tudi tečaji z obvezniki telesne vzgoje in z obvezniki vojnih gasilskih čet. Pod okriljem gasilske župe in z njenim sodelovanjem je bil prirejen strokovno tehnični tečaj za poveljnike. Na župnem področju so bile v preteklem letu 3 delne župne vaje. ki so dosegle svoj namen V sestav gasilske župe sta bili med letom vključeni industrijski gasilski četi tvrdk Westen in »Metka«. Do ustanovitve gasilske župe v Konjicah še ni prišlo, ker je ministrstvo razpustilo gasilsko četo v Konjicah. Celjska gasilska župa je podpirala vse težnje svojih edinic in posredovala v vseh vprašanjih gasilske službe Ob zaključku je starešina pozval gasilce, da z vsemi svojimi močmi sodelujejo pri delu za obrambo in okrepitev domovine. Župni tajnik g. Adolf Bervar je poročal o obsežnem delu župne uprave, v predavanjih, tečajih in gasilskih vajah ter c prireditvah, ki se jih je udeležila župa. Lani je število gasilskih čet v župi narasio od 57 na 59. V teh četah je bilo konec 1. 1940. včlanjenih 1675 izvr.šujočih. 1043 podpornih in 79 častnih čianov. Naraščajnikov je bilo 76, samarijank pa 26. V to članstvo niso všteti obvezniki vojne gasilske službe. Lani je bilo na župnem področju 49 požarov (nasproti 40 v 1. 1939.) in sicer 20 malih, 19 srednjih. 6 večjih in 4 veliki. Pogorelo je 15 stanovanjskih hiš. 17 gospodarskih poslopij, 13 kozolcev, 3 hlevi, 2 sušilnici za hmelj ter pc 1 viničarija. cvet-ličnjak in kdliba. Statistika zaznamuje 3 gozdne in 4 sobne požare. Vzroki požarov so domnevno v 27 primerih nepazljivost aLi samovžig, v 14 primerih požig iz maščevanja. v 5 primerih vžig vsled strele, v 3 primerih pa požig iz knristoljubja. Požar je izbruhnil v 45 primerih na zavarovanjh. v 3 primerih pa na nezavarovanih poslopjih. Na. zavarovanih poslopjih je bilo okrog 1,958.400 din, na nezavarovanih pa okrog 14.000 din škode Gasilske čete so sodelo--vale pn gašenju 47 požarov skupno s 722 gasilci. Dva prebivalca gorečih poslopij sta se smrtno ponesrečila, v enem primeru pa je požigalec zgGTdl v zažganem poslopju. Pri gašenju se se lažje ponesrečili 3 gasilci in 1 vaščan. Ce bi ne bili gasilci sodelovali pri vseh omenjenih požarih, bi bila škoda narasla na okrog 4,820.000 din. Na področju župe je število motork naraslo od 51 na 56. Motorizacija gasilskih čet je skoraj docela dovršena. Le 6 čet še uporablja ročne brizgatlne. Skupna vrednost orodja, opreme, oblek itd. vseh gasilskih čet znaša 3,667.017 din, vrednost gasilskih domov in zemljišč pa 1,332.900 din. Obenem z nabavljenimi motorkami znaša skupna vrednost 5,100.000 din. Ob zaključku je tajnik pozval gasilce, da se zavedajo vsekdar in povsod, da so Slovenci in Jugo-sloveni, in da kažejo in branijo svoj narodni ponos ob vsaki priliki in pred vsako-mu. Župni blagajnik g. Franc Dobovišek je poročali, da so znašali dohodki 7.705 din, izdatki pa 6.200 din. Na predlog revizroja g Koprive iz Arje vasi je prejela uprava razrešnico. Proračun za L 1941 izkazuje 8.937 din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Na občnem zboru so bile odobrene številne gasilske prireditve za L 1941., med njimi proslava 60-letnice gasilske čete v Žalcu, združena z župmm zletom, in proslava 40-letnice gasilske čete v Braslovčah. Občni zbor so pozdravili gg. sreski načelnik dr. Zobec, višji komisar Koren v imenu celjskega župana ter kapetan Kleč v imenu poveljnika mesta in 39. pp. Župni podstarešina g. Virant iz Žalca in župni starešina g. Gologranc sta se sreskemu načelniku dr. Zobcu, ki odhaja na novo službeno mesto, zahvalila za podporo, ki jo je v dobi službovanja v Celju izkezal gasilstvu. Ob zaključku občnega zbora je dajal župni starešina pojasnila na razna vpra- Koncert Glasbene matice v Ptuju Ptuj, 14. marca. Dne 4. marca smo doživeli v ptujskem gledališču krasno usrael koncert tuk. j nje Glasbene matice. Nastopil je pevski zbar in novoustanovljeni godalni in rimf nični orkester. Mešani zber je v začtku zapel Gallusovo: Ecce qurmodo in Palcs ri-novo: O bone Josu. Že pri teh dveh točkah ie pokazal zbor inton čno baezh;b-nost, glasovno izenačenost, kakoT tud: ritmično in dinanrčno izdelanost do rkr j-nih fines. Posebna zvosen ie bil ba~. Zbor ie discipliniran in k-1 že izvrstno §olo pe-vovodje. Pevci si zapeli a c; pa-la še skladbo Schwaba. Kogoja in Josipa Slaven skega. Sledil ie naston god-lne-a o:ke tra s skladbami Bee+hovna: Dve b"?atelli in Mozart: Mala nočna glasba. Odlično izvedeni skladbi sta oapalnoma odgivariaM slogu. tako po lahko+ni izvedbi Mozarta, kakor tudi v pogl bij enem prenašanju Beethovna. Za tem ie nastoTV1 d"nmči simfonični orkester Izvaia1 ie Beethovnovo uv rt -ro »Ermont« in Dvom kov S1 ~vansV "les Za jugoslovanski patent št. 11.124 od 1. aprila 1934 na: »Postnnak za irradu vošterkih cr^va zn. Uoba<-icp od živofini-ske kože« se iščejo kupci ali odjemalci lic°nc. Cpni ponudbe na: patentni inženjer Inž HTNKO PETRR5, Ljubljana. Beethovnova ulica 2. „Ka-!e-£!uid" pojačuie sekretarno delovanje vseh žlez, snaži organizem in pojačuje živčni sistem. Detajlna literatura brezplačno. Naročiti: Beograd, Maaarykova 9, Miloš Markovič. S. Br. 10537-33. KONTORISTKO veščo vseh pisarniških del, predvsem pa stenografije in korespondence v nemščini SPREJMEM TAKOJ. — Ponudbe pod »Avtobranža« na ogl. odd. »Jutra«. štev. 1. Obe skladbi sta bi .i nad vse pričakovanje dobro izvajani. Žai Da je mjt,-ia pravi zvok trobil slaba ak »tika. Vi ek prireditve ie bila sfcadoa dirigenta prof Jožeta Gregor ca. »Brodnik«, ki je bila v Ptuju prvič izvajana. Skladba ie kantata za mešani zbor. baritonski sodo in smfo-nični orkester ter so io morali na željo občinstva ponoviti. Poudariti je treba, da ie di igant prot Grego.c s s.o.o ve iko am icijo. rcž tv\-valnoslio Ln liubc-zn io 6 g.a.bzn a dela v tem kratkem č dvign iz •• i »v a pevski zbor in zbrai godb nik za cr e-ster. za kar mu gre priznane. L h': trdimo. da takšnega kcnce: ta še ni bi o v Ptuju K uspehu čestitamo dirigentu, zboru in orkestru Glasb ne mat ce MALI OGLI GENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsaK oglas in enKra-tno pri •tojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov piaCajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis; in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20 — Kupim VSAKOVRSTNO ZL0T0 SREBRO - PLftTINO BRILJOMTE SMOBBCOE SPFIR3E RUilHE BISERE I.T.D. STBRIP1JKE NflKITE TER UMETNINE PO NR3VIŠJIH CENAH STB R A TVRDKA J 5 EBERLE UUBLJHMR TVRŠEVA 2 HOTEL^^SLOM Prodam Pisarniško pohištvo skoraj novo. ugoano prodam. Brejčeva c. 34 priti. -5594-6 Registrirno blagajno znamke National, v za jamčeno brezhibnem sta nju poceni prodamo. — Radio val, LJubljana, Dal matinova 13. 5583-6 Posest •REAIITETA« posestna posredovalnica » Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Hasproti glavne pošte Telefon 44 - 20 Prodam parcelo 500 kv. m po 12 din kv. m pri Domžalah. — Poizve se Domžale, Cer kvena ul. 9 pri Keršlan 5602 20 Kupim enostanovan.-ko hlSloo, po možnosti v bližini tramvaja. Plavam v go tovini do 200.000 Gin Ponuabe pod ^ Resen tu pec« na ogl. odid. Jutra 5641 20 Kupim Butelke j Kupuje po najvišji ceni ' Medarna, Ljubljana. Zi dovska ul 6. 3109 7 GtiOHtiE Prijazna sobica solnčna ln zračna, se odda eni ali dvema osebama s prav dobro ln obilno domačo hrano. — Stari trg 28-111. 5650 23 Separirana soba z dvema posteljama se takoj odda. Naslov v vseh posl. Jutra. 5615-23 Opremljeno sobo solnčno tn mirno, oadarn v vili blizu Tabora ln bolnice boljšemu gospo du. Naslov v vseh posl. Jutra. 5579 23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vho dom oddam. Sv. Petra c. 44 . 5552 23 Lepo opremljeno in solnčno sobo oddam s 1 aprilom. Naslov v vseh poel. Jutra. 564023 Opremljeno sobo čisto ln sončnato, s po sebnlm vhodom, oddam z dvema posteljama ta koj blizu Tabora. Ftig nerjeva ulica 13, v II. naostropju. vrata 16. 5643 2-3 Dopisi Najrazličnejše naloge izvršujemo diskretno in zanesljivo! Preskrbimo razne naslove v tu ln Inozemstvu Izvršujemo vse pisarnlJke posle. Za htevajte informacije. — Za pismen odgovor pri ložlte din 10 v znamkah »Servis biro«, Ljubljana Sv. Petra c. 27-1, tele fon 21 09 5651 24 Službo dobi Obratovodjo za premogovnik v Sloveniji iščemo. Po-Ejoj: rudarska šola in več let prakse v rudni ku ter sposobnost vršiti tudi nekai komerci elneca dela. Nastop lah ko takoj. Ponudbe z osebnimi podatki, na ved bo Gosedan.iega slu 2-bovanla ln zahtevki na ogl. odd. Jutra pod ai-fr> »Vsestranski«. 5555 1 Začasen dober zaslužek za rudarskega inženerja ali v rudarstvu zelo izkušenega človeka. ako žrtvuje 1 mesec ali nekaj več časa, da reor ganlzlra delo (tehnično in komercieino stran) v malem rudniku. Izhodi šče Ljubljana. Por.udbe z osebnimi poaatki in navedbo zahtevkov na ogl. odd Jutra pod šifro »Takoj -. 5554-1 Brivskega pomočnika sprejme takoj salon Gjud Aleksander, Kongresni trg 6. 5616-1 Natakarico agllno, mlaao, po mož nostl z nekaj kavcije sprejme gostilna Zupančič, Sv. Jakoba trg 8 5605-1 Mlado dekle čedno ln simpatično, dobro računarko, staro do 22 let, sprejme boljša restavracija na Gorenj skem. Ponudbe s sliko pod »Zanesljiva«« na podr Jutra v Kran>u. 5613 1 Uradnika energiSnega in s.^csob-ne;ra, popolnoma ■verzl-raneg» v lesnem peslu v pisarni ln na terenu, \e.če;a knjigovod tva, po možnosti tudi ^rfco-hrvatsiega. nemžk? a in italijanskega keres-ponder'a iSče za Ljubljano lesno podjetje. — Ponudbe s prcp.si spričeval in uaveS&o zahtevkov na ogl. ood. pod značko »Lesna stroka« 4915-1 Gospodinjska pomočnica zanesljiva. vajena kuhinjskih in vseh drugih domačih del ter dela na vrtu dobi stalno namestitev v boljši družini v Novem mestu. Ponudbe na ogl. oad- Jutra pod »Pridna ln poštena pomočnica 666-. 5575 1 Kino-operater z izpitom, vester. in marljiv, z dalj .o prakso se išče za večje mesto v Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Zanesljiv«. 5582-1 Damska ura krom, pedolgevata, s črnim trakom, s je izgubila od 5. do 11. t. m. — Poštenega najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi v slaščičarni Petriček, Tvrševa c. 11. 5598 28 Tvrdko ki je inseriiala 23. II. v Jutru pod šifro »Vestna«. pror-it,o, da vrne slike onim lnteresent-kam, ki so prosile za službo. 5586 31 L Moderne kauče m fotelje nudi solidno ln po nizki ceni R RADOVAN tapeTnik M e b t n i trg 13. INSERIRAJ ..JUTHU"! Ra/.no. dobro ohranjeno pohi tvo naprodaj. Na ■-lov v vse-h posl. J- tra 56J3 12 tehnike ali mže stavbne stroke za stalno nameščenje. — Imeti morajo daljšo prakso. — Plača po dogovoru. — Obrniti se je pismeno ali osebno na: Vlnkovci — Kolodvorska 11. ■ -.V s - :v. i,-. V - - • '.'»•' m*:-:;- f U nrla nam je po kratkrm in muč^m trpl enju naša plemenita, dobra in skrbna mama, stara mama in teta, gospa Marija Flere ro]. Flaiisitsiik vdova vrtnarja Položili jo bomo k večnemu počitku na pokopališču na 2alah, dne 16. marca ob 16. uri. Blag ji spomin. Kamnik, 14. marca 1941. Anton, Jože, Mak*, Albin, sinovi; Ana, Rezka, Minka por. Skasa, hčere; Marija, snaha; Zdenka, Mimi, Milenca, vnukinje. bi starki — pognal nihalo in mu ljubeznivo prigovarjal: »Dajte. teta. zganite se, sai še niste tako stari, že še poide«. Pa ni nič pomagalo. Nihalo se ie zamajalo parkrat z oslabevajočim zamahom in sp^t obstalo. »Teta Valburga«. to ie bilo tako rekoč uradno ime naše ure. ker ie nemškega izvora, pa ie stala tudi še. ko sem jo navil in ji potegnil uteži do samih luknjic. »Popraviti io bo treba, mama. Samo nositi našo teto v mesto, ie nekoliko nerodno. Smejali se mi bodo. suroveži. Naibrž bi jo moral pustiti celo dali časa v neusmiljenih in barbarskih rokah, našo ljubo teto.« »V mesto že ne,« ie odločila mama. »Zmarkljev Tine io bo o-T>ravil.. Jutri mu jo poneseš. Če kdo. ji bo Tine vedel leka. on je pravi mojster.« Kakor zvečer sklenjeno, tako smo drugi dan storili Odpel sem uteži, omota! verižice okoli Valburge te, jo skrbno zavil. Mama mi ie dala pošten kos slanim in vrečico ajdove meke: »Tine ima P^t lačnih kljunov, kar Marjeti boš dal. Ti-netu pa kovača za tobak, ko bo teta spet v redu. Naj jo precej vzame v delo. kar tam počakaj.« Odpravil sem se proti 2ma kljevini. Jadna kočica. vegasta. pol lesena, pol zidana je domovanje vsezr.alca Tineta. ki popravlja vsakršne kmetijske str:je. naj-boli čislan Da ie kot zdravnik bolnih in ostarelih ur. Prvo. kar sem ugledal, ko sem Tinetcvi ženi Marjeti izročil mam ne pozdrave in stopil v sobo. ie bilo omenie-nih oet lačnih kljunov. Kakor v enszdu so se gnetli na peči na do! goli ter glodali zvedavo in boječe izpod sil - umazane in silno raztrgane rdečkaste odeje Vse-znalec Tine ie sedel Dri oknu in z d!etom odvijal vijake na stari stenski kmeč n uri. ki mu io ic bil nekdo prinesel v popravilo. »Dober dan. Tine. Ravno pri pravem delu vas debim. Tudi iaz sem prinesel nekaj popraviti. Tisto šklemfo kar pustite pa se lotite našo tete. Mama mi ie naročila nai Dočakam tol ko časa. da io Dooravi-te. Sinoči se ie nenadno ustavila, poglejte. kaj ji je « »Bcm. Le sedite ta čas. S tem bolnikom, ki ga imam v roki. sem za danes opravil.« Dejal sem uro na mizo in io odmo'al iz zavoja. Tine pa je pri oni uri ravno odvil zadnjo deščico in potegnil iz hiš;ce mečno zarjavelo in zamazano ko1 osje Nisem vedel, da se ura lahko tako zamrže v notranjosti, bila ie kar nekako kosmat. Tine ie dvignil kolesje, ga stroKovnja-ko premeril, potem Da ga ie spustil v pripravljeni škaf z vodo. »Najprej se mora nekoliko dni odmakati,« je dejal. *Daite mi zdaj vašo teto.« Jaz pa sem se ustrašil: »Ne. Tine, tako pa z našo teto ne boste delali, sploh nisem vedel, da ste take vrste urar. Kdo je videl še kai takega: uro odmakati!« »No. no. sai vaše ne bo treba namočiti. Nekoliko io bom očistil in namazi, pa bo menda spet vse dobro Veste, te kmečke ure moram namakati zaradi ščurkov.« »Zaradi ščurkov?« »Prav zaradi njih. Te hribovske šklcra-fe zmeljeio v svojem življenju toliko tega mrčesa, da se morajo naposled ustaviti.« Ostrmel sem v čudu. Tine pa je nadaljeval: »Sai menda veste, da imajo v nekaterih hišah ščuike. Ta ura ie Stalarje-va. Tam sta stara s tremi fanti brez mlade ženske roke. ki bi skrbela v hiši za snago. Pa se iim je razplodila zalega, ko ie nihče ne preganja. Vidite, ščurek vse ob leze. Leze Po steni, prileze do ure. pa ti smukne skozi lukniico v notranjost.« Tine ie pokazal luknjico, skozi katero drži verižica z utežjo. »2ival je radovedna pa stika po kolesju. Morda jo zanima tiktakanje. da začne s svojimi dolgimi brki otipavati kolesca. Spodnia se vrte neopazno. drugače bi mrčes zbežal. Diše pa po masti, ker so namazana. Otipava jih in se niti ne zave. kdai zobci prifkrneio tipalko. Tam ščurka najboli boli. zato f-i skuša Domagati s orednio nožico. Draska in Draska. naenkrat ie še nožica v zobeh, pa druga in tretja in tako naprei. N koliko časa žival še gomara. oa i i nič ne pomaga. Kolesje io vleče podse, io tre. ±o-mi. reže in melje. Ne p teče dan. pa je mrčes zdrobljen in zmlet.« »To ie res gnusna zadeva. Prvič s! šim kaj takega. Zato se mi je ono kolc-sie zdelo nekako kosmato.« »Od samih bederc in stegenc in rebe c. Seveda ie treba pom sliti. da ie to t .j stroj in je pač tako: Če vtak eš v nj samo mezinec, te zgrabi za roko nakar to polagoma celeca spravi p d:e Pr: tem te seveda ne povalja samo. marveč po' mi, zgneči in opkveči. Se sreča, če na kak i a-čin živ uideš s kako večio okvara Če ti jaz ime! kaka b~sedo. to'e uro ol j m ro-kazal. Ščurku, ki nima p~m 'i ne moreš dopovedati in ea tu i ni s o^. ?e tako konča So pa tudi l5ud;e k; bi d aL da imaio pamet pa ti vtikajo kar glavo v kolesje. Tistim bi bilo treba pokazati tole um« Med tem predavanjem o Ščurkih in urah ie Tine našo t:to nekoliko oč s ii s čopičem, kakršne nekateri ljudie nos io za klobukom pritisnil neki vrvod in teta Valburga j9 veselo za tiktakala. S—čn sem io stisnil pod pazduho in odšel domov Za nazorni pnuk oa sem modr~mu Tinetu dal oet kovačev in mama me je zato zelo pohvalila. Urejuje Davorin Ravljea, — izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.