MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo bi uprava! Maribor, Ooapoaka ul. tl / Telefon urednIStvn 2440. uprava 2488 Uhaja razen nedeljo In praznikov vaak dan ob 16. tat / Velja mesečno prejeman v upravi el po poSH 10 Din. dostavljen na dom 13 Din / Oglasi po seniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani « PoSM čekovni račun SL 11.400 JUTRA' Vstajenje obnovljenega slovanskege bratstva VELIKA NOČ NOVE VSESLOVANSKE MISLI. Te dni je bila v Mla di Bol eslavi fla Češkoslovaškem pomembna manife-*tacija za obnavljajočo se vseslovansko misel. Delegati iz vse Češkoslovaške, katerim so se pridružili tudi nekateri zastopniki drugih slovanskih narodov, so ugotovili in postavili smernice, po kate-rlh naj bi se slovanska misel v obnov-teni obliki priklicala v življenje s tako velikim zanosom, kakor je to bilo v tistih časih, ko smo bili še skoraj vsi Slojni podložniki tujih narodov. Kmalu uato, ko so češkoslovaški narodni delav-ci idejno obnavljali pokret vseslovan-stva, so pa prišle iz Varšave praktike pobude, ki dajejo slovanstvu realne |®melje za vso bližnjo bodočnost. Ir. karakteristično je ter velepomembno, daje ja pobuda prišla prav iz tiste poljske 'aršave, ki vse prejšnje stoletje in tudi vse do najnovejšega časa ni posvečala misli slovanstva tiste pažnje, kakor na Primer Čehi, Slovaki, Slovenci, Srbi in Hrvat!. Bratska Poljska se je spričo nevarnost ki preti s strani fašizma in revizio-kma njej prav tako kakor Češkoslovaški in Jugoslaviji, naenkrat zavedela, te pokret proti obstoječemu stanju v Evropi ni naperjen ■ proti nikomur bolj, tekor proti celokupnemu slovanstvu. Če se realizirat Mussolinijev načrt 0 direktoriju štirih velesil, potem bi bilo Ce!okunno slovanstvo Evrope potisnjeno °h stran in oropano r.e le pravice o soodločanju o mednarodni politiki, ampak Pdi o odločanju o svoji lastni usodi, Nad Evropo in nad svetom bi zavladal Pjok germanskih in romanskih velesil, *} bi po svojih interesih krojil usodo natega kontinenta. To spoznanje, ki je prosto tako v Beogradu kakor v Pragi, zrevoltiralo tudi poljsko prestolnico teršavo, saj je prav ona danes predstavna najmočnejše nacionalno vodene sionske države. Zaradi tega se poljska tedomacija z vso vnemo pripravlja na 9teijo, ki naj bi s tesnimi vezmi poveva medsebojno vse slovanske države 6r obenem tudi Romunijo kot članico 'tele antante. ‘teo varšavskem načrtu naj bf se s polkami, katerih oblike bi se določile v Tclstbojnih razgpvorih. .povezale v tepne smernice zunanje politike na-'tem Evropi, zlasti pa napram italijan-vtemu, nemškemu in madžarskemu fa-tehu in od r.jega forsiranemu revizio-™|m.u: poljska, češkoslovaška, Jugosla-'a, Rusija ter Romunija, ki sicer ni sionska država, je pa vendar njeno pre-^'•'alstvo po krvi dosti bolj slovansko . °r romansko in so tudi temelji Mav nje- ‘'e pravoslavne kulture bližji pravoverna slovanskemu svetu, kakor pa zapadnemu romanstvu. Prva etapa dela za to novo grupacijo naj bi bila obnovitev odnošajev z Rusijo s strani vseh tistih držav, ki sedanjega moskovskega režima de iure še niso priznale. Temu bi sledil pakt o nenapadanju, ki bi se skienil po vzorcu poljsko-ruskega med državami male antante in Rusjjo. Takemu prvemu ogrodju bi se pa pozneje dodale še druge pogodbe, ki bi za-jamčevale skupno in enotno nastopanje vseh teh štirih slovanskih držav in Romunije v vseh vprašanjih mednarodne politike v Evropi. Ta pobuda je, kakor smo omenili, prišla iz Varšave, vendar pa je že danes gotovo, da stoji za njo tudi sovjetska Rusija, ki se je naveličala svoje osamelosti in čuti potrebo znova stopiti v krog onih, ki soodločajo o usodi sveta. Zanimivo je, da ruski tisk to preorientacijo deloma že pripravlja in da se je zlasti zadnje dni z vso silo zavzel za ohranitev sedanjega stanja proti zahrbtnim namenom evropskega fašizma In revizionizma, zlasti pa proti rimskemu načrtu o osnovanju direktorija štirih. JaSnb pa je, da se bo morala tudi moskovska sovjetska diplomacija, preden bo mogoče realizirati iz Varšave pokrenjeni načrt, točno izjasniti o vseh vprašanjih, ki bi se pojavila v istem trenutku, ko bi se o-snovala omenjena slovanska zveza. Zaradi tega je razumljivo, da bodo potrebne daljše priprave, preden bo mogoče izvesti načrt v celoti. Zaenkrat bo zaradi tega realizirana najbrže le prva etapa, ,to je združenje male antante in Poljske v tesno diplomatsko zvezo. Jasniti pa se je pričelo tudi tam, kjer je bilo doslej najbolj oblačno, to je na vzhodu Balkana, v naši sosedi Bolgariji. Zemljedelski emigranti, ki so sj pred meseci vrnili v domovino, so o-krepili v Bolgariji tisto strujo, ki je o-stala zvesta idealom pokojnega Aleksandra Stambolllskega in vse kaže. da se široke množice bolgarskega ljudstva vsak dan bolj zavedajo, da so slovanske in le zatb njihovo mesto na strani znova se združujočega slovanstva. Tako vidimo, da vstaja prav ob letošnji Veliki noči, ob prazniku vstajenja Gospodovega, z novo silo V življenje Obnovljena vseslovanska misel, toda ne več romantično zasanjana, kakor v prejšnjem stoletju, temveč usmerjena k realnemu delu in reševanju pozitivnih nalog, ki jih ima izvršiti slovanska rasa v bližnji bodočnosti ne le v svojo, temveč tudi v korist celokupnega človeštva. Letošnjo Veliko noč praznujemo zato z veliko in upravičeno nado, da nam ne prinaša samo vstajenj v naravi, ampak tudi vstaienle v vseslovanskem hratstvu. liiiiiDf HITLER SE ODPOVEDUJE PRIKLJUČITVI AVSTRIJE, MUSSOLINI PA USTA NOVITVI AVSTRIJSKO-MADŽARSKE MONARHIJE. - KOALICIJSKA VLADA V AVSTRIJI. — BOJ PROTI MARKSIZMU. PARIZ, 15. aprila. Pariški tisk se obširno ukvarja s sedanjimi nemško-itali-jansko-avstrijskimi posvetovanji v Rimu, katerim so bili pritegnjeni tudi zastopniki Madžarske ter ugotavljajo poraz nemških stremljenj. Posebno senza« cijo prinaša socialistični »Populalre«, ki piše: »Glede načrta ustvaritve direktorija štirih, kakor tudi vprašanja revizije mirovnih pogodb se ni mogel v pogajanjih med Mussolinijem in zastopniki Hitlerja doseči noben sporazum, ki bi zadovoljil popolnoma bodisi Mussolinija bodisi Hitlerja. Po naših Informacijah Je bil sklenjen sledeči provizorij: Nemčija, Italija in Avstrija sklenejo: Hitler se zaenkrat Odpove priključitvi Avstrije k Nemčiji, kakor tudi prevzemu oblasti na Dunaju po avstrijskih narodnih socialistih, do-čim se Mussolini odpoveduje svojemu načrtu vzpostavitve monarhije v Avstriji in Madjarskl. Samostojnost Avstrije se mora ohraniti, vendar pa lahko še ostane možnost sklenitve carinske zveze med Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. V Avstriji se bo osnovala vladna koalicija krščanskih socialcev, He!mwehra in narodnih socialistov, katere cilj bo izvajanje želj Hitlerja in Mussolinija: borba proti marksizmu do popolnega uničenja. O tem je bil dosežen popoln sporazum med dr. Dollfussom, Goringom in Mussolinijem. Hitler je odobril ta načrt radi tega, ker upa, da mu bo pozneje le uspelo obnoviti svojo priključitveno akcijo, dočlm se dr. Dolifuss tolaži z iluzijami, da je preprečil triumf Hitlerja in Mussolinija.« »Populaire« pripominja k temu, naj se avstrijski zvezni kancelar nikar ne vdaja praznim nadsm, ker se mu bo naposled le lahko dogodilo isto, kakor v Nem* čl ji generalu Schleicherju. Mussolini in vsi ostali pozabljajo, da narodno-sociali-stično gibanje v Avstriji vedno bolj narašča in poteguje, za seboj tudi Heim* wehr, katerega vloga je že danes podobna vlogi Stahlhelma v Nemčiji pred zmago Hitlerja. Rimski načrt dokončno pokopan FRANCOSKI ODGOVOR POMENI ODKLONITEV. REVIZIONIZEM BLAZNOST. PORAZ NEMČIJE IN ITALIJE. Komunizem med bolgarsko duhovščino CENTRALA KOMUNISTIČNE PROPAGANDE V RILSKEM SAMOSTA NU. — ARETACIJE IN PREISKAVE. ,BROQRAD, 15. aprila. Včeraj opol-prejela »Avala« iz Sofije poro-°dk’ »a sc* p0*Bične vojaške oblasti ^ .!J,le komunistično konsplrativno tudi v vrstah bolgarske duhov-st*r Pred nekaj dnevi je neki minl-one Uradno obvestil sv. sinod o vsem litimi’ kar 9e je posrečilo odkriti po- tejši,tn oh,as*im in sporočil tudi vsa Svetlna' katerim mora sv. sinod po-s vso svojo pozornost. V zvezi o odpirali ubogemu in trpečemu človeku še kakšni vidiki v boljšo bodočnost. Žal nas kruta sodobnost s stotinami gospodarskih nadlog odvrača leto za letom bolj od velikonočnega ozračja ljubezni in človeškega -dostojanstva. Kriza, ki se pozna povsod, je najbolj udarila najrevnejše. Razmeroma lahko ie še v vinorodnih, poljedelskih, živinorejskih in sadjarskih okoliših, kjer je še Vsaj živeža za pod zob. Zadovoljivo je Še vedno življenje v mestih, kjer je industrija vsaj skromno zaposlena. Ali kaj naj porečemo mi kobanski (deloma tudi pohorski) hribovci, ki r.am je bil gozd edini vir dohodkov?! Naši obširni gozdovi so danes mrtvi kot še nikdar! Obmejni predeli od Ruš do Prevalj so v krizi kot v Sloveniji morda edino še trboveljski revirji! Poleg gozdnih posestnikov je ta velika množina kočarjev bi gozdnih delavcev, ki so sedaj brez kruha. Krompir Je njihova poglavitna hrana. Nekdaj so tako praznovali Veliki Petek, pa letos tudi Vstajenje ne bo ni nogo boljše! Mlzerija, kamorkoli po-Sleda oko. Prav nič čudnega ni, če je Kčbansko Pvito danes v neko fatalistično mentaliteto. Saj političnih in gospodarskih dogodkov, ki posegajo v jedro življenja, dienda nikjer ne sprejemajo tako brezvoljne in brezbrižno kot v tej obmejni Pokrajini. Taka resignacija je nesreča za Paše obmejno ozemlje, ki pričakuje, da se bo življenjski položaj po nekakšnem Čudežu tako zasukal, da bo spet vse Prav. V takem nezdravem vzdušju uspevate zato najbolj fantastične'govorice, »fiit- ler nas bo rešil!« in podobne gorostas-nosti so pravili ljudje, nahujskani bogve odkod. V splošnem fatalizmu se posamezniki vdajajo tihotapstvu, ki je še najboljši .vir dohodkov. Na visoke kazni nihče ne misli, dokler ga ne zadene roka pravice. Pa se izgovarjajo, da so v skrajni bedi storili tak korak, ki ni niti greh! V splošni bedi rapidno napreduje demoralizacija, kar je za našo mejo strup, ki grozi lahko tudi zaledju! Merodajni činitelji bi se morali za naše obmejno ozemlje zavzeti ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih! Mnogo se razmeroma — vzlic krizi — stori pri nas za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo, zelo malo pa za naše gozdove. Lahko si mislite, kako hudo vpliva na naše ljudi veselje avstrijskih lešotržcev, ki bodo kupovali les v neomejenih količinah in po dobrih cenah, ker Francija kupi v Avstriji 16.000 vagonov lesa! To novico so pred dnevi prinesli tudi naši časniki. Jasno pa r.am mora v presojanju obmejnega ljudstva biti, da mejaši ne vidijo homatij v notranjosti sosedne države, ampak se zanimajo le za gosnedarsko stanje najbliž-njih Avstrijcev. Po tem sodijo -in primerjajo svoj položaj, iz česar se rodi zopet mnogo nezaupanja. Skratka: obmejni problem postaja od leta do leta nujnejši! Stanje se slabša in nacionalni podvig obmejne grude gre same preko gospodarskega izboljšanja. Na žalost ugotavljam, da so ljudje danes po večini bolj indiferentni ko kedaj poprej, če je to potrebno in koristno, naj presodi zaledje samo! Žalostno zvoni letos zvonček pri Sv. Pankraciju ir, pri Sv. Duhu v čast Kristusovemu trpljenju. Dat Bog, da bi mo-g-1 s cvetočo pomladjo priklicati tudi — bo'išo bodočnost! Mejaš. kopalno milo je parfimirano s pravim cvetličnim sokom Ptuj Slovenska krajina je naša zemlja Narodnostne razmere v dolnjelendav-skem okraju. Pred kratkim je v nekem slovenskem Sevniku nekdo poročal, da se je praznik madžarskega kralja sv. Štefana slovesno praznoval v Dolnji Lendkvi, ki je v pretežni večini madžarska. Z ozirom na to netočno vest, nam je poslal dolnje-tendavski okrajni glavar g. dr. Trstenjak ^slednje poročilo: Ker po zaključkih zadnjega ljudskega petja dolnjeler.davska župnija ni v pretežni večini madžarska in se je že več-tefat opazilo, da imajo nekateri o narod-n°stnih ražmerah v dolnjelendavskein °kraju mnogokrat nejasne in napačne hojme, je okrajno glavarstvo sklenilo Snovno objaviti uradr.e podatke zadnjega ljudskega štetja. , Pri zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo marca 1931., je imel dolnjelendavski jjhraj, ki je meril takrat 338.24 km’ brez čelov štrigovske občine na levem bregu ^ure 38:053 prebivalcev. Od teh je na-j^Vedalo jugoslovansko državljanstvo “^•701 oseb, 352 oseb pa tuje narodnosti, njimi največ madžarske. K jugoslo-Vanskl narodnosti se je priznala 35.064 j^eb, k madžarski 2.873, nemški in raz-lrn drugim pa 116 oseb. Slovenski materni Jezik je navedlo oseb, srbohrvatski 471, madžar-** 5.543, nemški in razne druge pa 158 Oseb. Madžarski živelj, ako ga motrimo s a*'ŠČa maternega jezika, živi pomešan s!oveiah ob meji, in sicer v župnijah Do-jj-^ttiku in Dolnja Lendava. V dobrov-3 ni-i ^ar‘ 1° 8 občin, in je v teh občinah ie»m obža*ov slovenskega maternega oni * 1-S14 pa madžarskega. Poleg teh ijanov je če 328 evangeličanov. Dolnje Vfc«avska župnija šteje 14 občin, v ka- terih živi 6.653 občanov slovenskega maternega jezika, 426 občir.ov srbo-hrvatskega, 3.982 občanov madžarskega in 144 drugih. Iz teh podatkov je razvidno, da dolnje-lendavska župnija ni v pretežni večini madžarska, ampak je v pretežni večini slovenska, kakor ?e tudi ona v Dobrovniku. Na ostale občine in župnije: Bogojina, Beltinci, Turnišče, Polana in Črenšovci, je odpadlo po zadnjem ljudskem štetju Še 47 oseb z madžarskim maternim jezikom. Poljčane Predrzen vlom. Pred dnevi so- vlomilci obiskali podružnico trgovine Alberta Verdnika v Mislinju in odnesli raznega .mauufaktumega blaga in kovanega drobiža v skupni vrednosti 3.273 Din. Vloma sta bila osumljena 32-letni krojaški pomočnik Ivan S. in 22-letna šivilja Marija Š., ki sta se kritične noči potikala okrog Verdnikove trgovine. Radi tegia so ju orožniki aretirali in res našli pri njima 1.160 Din kovanega drobiža. Aretiranca sta bila oddana v zaporo slovenjebistriškega sodišča. Šport. Na velikonočni ponedeljek bo ob 14. uri nogometna tekma med SK Štorami in KS Bočem. Borba med obema rivaloma utegr.e biti zelo interesantna. Širite »Večernik« in naročite se narti. List »Večernik« je edini slovenski dnevnik na bivšem Spodnještajerskem In prinaša vsak dan poleg najvažnejših svetovnih dogodkov redno tudi vesti iz našega kraja. Naročite ga lahko pri upravi: Maribor, Gosposka ul. 11, ali pa pri tukajšnjem dopisniku g. Ivanu Koviču, ki želi vsem čitateljem poljčanske rubrike vesele pirhe! fDeminfaite je CMD Srečne In vesele praznike želimo vsem ptujskim naročnikom in čitateljem »Ve-čerrika«. Obenem jih.prosimo, naj porabijo prihodnje dni za širjenje našega lista v Ptuju, kjer ga naročniki dobe lahko vsak dan sproti dostavljenega na dom. Tečaj za avtogeno varenje v Ptuju. V četrtek 20. t. m. se začne avtogeni varilni tečaj v Ptuju, ki ga priredi mariborska poslovalnica zborničnega Zavoda za pospeševanje obrta. Oficijelna otvoritev se izvrši ob 9. uri dopoldne v Mladiki z nagovorom obrtnozadružnega inšpektorja g. Založnika iz Maribora. Za tečaj je doslej priglašenih 25 udeležencev. Kakor pa smo informirani, se interesenti še priglašaio in se bo praktični pouk vršil v 2 oddelkih, teoretični pouk pa skupno. Na ta način bo udeležba nekoliko olajšana, ker ne bodo posamezni udeleženci zaposleni v tečaju ves dan. Tehnično vodstvo tečaja je tudi v tem primeru v rokah strokovnjaka g. inž. Kneza iz Ruš. Praktično vežbanje pa vrši varilni mojster g. Gjurokovič. Tečaj bo trajal brez prestanka — Izvzemši nedeljo — do 29. IV. Razburljiv dogodek se je odigral r.a Veliki petek dopoldne na živilskem trgu ob času, ko je bil trg poln ljudstva. Davčni organi so rubili mesarja Pintariča z Brega, ki ima na ptujskem trgu svojo stojnico. Pri svojem neprijetnem posltt, pa so organi naleteli na nepričakovan odpor. Nastala je velika zmešnjava in se nc ve, kako bi končalo, da ni posegla vmes policija in žendarmerlja. Z velikim trudom so skrajno razburjenega Pintariča ukrotili in spravili na stražnico. Ranjen ie en policijski stražnik. Epilog se bo odigral pred sodiščem. Usoden strel. V četrtek 13. t. m. je nabiral Jerpnij Zagoranski, dninar iz Bed-nje, v gozdu občine Gruškovje drva. V istem času je bil tam tudi gozdni čuvaj Jakob Pernek, ki je, ko je opazil Zago-ranskega, zaklical naj počaka. Slednji pa je iz strahu zbežal, nakar je Pernek, misleč da ima pred seboj divjega lovca, oddal iz puške strel. Nesreča je hotela, da ie izstrelek z^dej bežečega v hrbet in ga tako težko poškodoval, da se je zgrudil na tla. Ranjenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Zadeva je prijavljena sodišču. Zvočni kino Ptuj. V nedeljo 16. t. m. ob pol 19. in pol 21. uri »Ena noč v raju«. V ponedeljek 17. trn. ob pol 19. in pol 21. uri »Ljubezen diktator«.. V sredo 19. tm. in v četrtek 20. tm. ob 20. uri »Dunajska cvetličarka«. V soboto 22. tm. ob 20. uri in v nedeljo 23. tm. ob pol 19. in pol 21. uri »Tajfun«. Mala Nedelja Predavanje o sokolski ideji. V soboto 8. t. m. je imel v tukajšnjem Društvenem domu čet. ref. br. R. Pušenjak predavanje o sokolski ideji. Predavanje je bilo vkljub delavtflku dobro obiskano tet je žel predavatelj splošno odobravanje. Br. starosta se mu je v lepih besedah zahvalil za trud in pozval navzoče, da se ravnajo po predavateljevih besedah. Skavtizem Vesele velikonočne praznike želimo vsem skavtom, skavtinjam in prijateljem! Klub roverov. O Veliki noči. Kristus se je rodil, ko se solnce vrača. Kristus je vstal, ko se narava prebuja iz globokega sna. Ta sirn-boličnost vzpodbuja k globokemu čuv-stvn ljubezni in bratstva. Skavtje! Bratstvo vseh narodov je naš cilj! Narava se prebuja — skavtje, na delo! Veselo Alelujo! (S. G.) Nove legitimacije, tiskane za Dravsko župo v slovenščini, je izdala glavna uprava. Dobe se pri župnem tajništvu. — Člani naj pošljejo svoje legitimacije preko svojih stegovih uprav župnemu tajništvu, da jih da potrditi na železniškem ravnateljstvu. Skavtje namreč uživamo ugodnost polovične vožnje v skupinah po 10 članov in na progo, daljšo od 50 km. Biblioteko »Skavtskega glasnika« je osnovala zvezina glavna uprava. Izdajala bo propagandne knjižice v žepnem formatu in po nizki ceni. K stvari se še povrnemo. Od 14. do 19. aprila t. 1. priredi beograjska skavtska župa svoj tretji župni tabor, topot v Zemunu. Program je zelo obsežen, med drugim tekmovanja v skavtskih in športnih veščinah, skavtska razstava, javni nastopi; zemunski ste? bo ob tej priliki razvil svoj prapor, ki so ga izgotovile mariborske šolske sestre in ki mu kumuje z dovoljenjem Nj, Vel. kralja Aleksandra I. Nj. Vis. kraljevič Tomislav. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzel minister za telesno vzgojo g. Hanžek, brat Niedermeier pa je skomponlral za to priliko prvo jugoslovansko skavtsko koračnico in jo posvetil kumu prapora Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Pripravljalni odbor je zaprosil prometno ministrstvo za ugodnost če-trtinske vožnje. Kako je ministrstvo to prošnjo rešilo. Še doslej nismo zvedeli. Obeta pa se, da bo iz tega župnega tabora posta! važen dogodek v jugoslovanskem skavtstvu. — O uspehih bo poročala majeva številka »Skavtskega glasnika«, na kar že sedaj opozarjamo. Vzgledu Slovencev bodo sledili po beograjski, vrbaski in drinjski skavtski župi tudi skavtje moravske župe s tem, da bodo priredili v dneh 27. do 30. junija t. 1. svoj župni tabor. Natančnejši program bomo še objavili. Z. ■■■ ■« »Krasna« plača predsednika republike. Republika Andorra išče dva princa ali kneza, ki bi bila pripravljena vladati to malo državico in bi prejemala za svoj trud vsako leto po 1000 dinarjev tn — dve kravi v gotovini. V primeri z drugimi plačami v Andorri je ta ponudba prav velikodušna. Predsednik državnega sveta v Andorri prejema namreč na leto plačo 300 Din. Znano je, da se ta najmanjša republika na svetu v zadnjih 700 'etlh ni prav nič spremenila in se zato tem majhnim plačam ni prav nič čuditi. Glavno mesto te državice je Andorra la Vieja, ki šteje le nekaj hiš s črnimi strehami in pa razmeroma precej veliko razpadajočo »palačo«, ki služi po potrebi kot parlament, knjižnica, kaznilnica, sodišče ali pa kot sejna dvorana. 1*00 cvetlični sr eco lov NARODNE ODBRANE V SOBOTO POPOLDNE IN NEDELJO DOPOLDNE <58ra»f|} revizionizma borbe za »trajni mir“ in »pravičnost v Evropi Končni cilji Prava podoba Revizionizem, ki je mimo dosedanje propagande tvoril tudi podlago za znani' rimski načrt o direktoriju štirih velesil in o katerem je govoril Mussolini5 v svojem znanem proti mali antanti naperjenem članku ter ga skušal opravičiti s potrebo »stalnega m i r u« ter mednarodne »p r a v i č n o s t i«, se tiče v prvi vrsti prav slovanskih držav, in od teh najbolj Jugoslavije. Zato je skoraj neobhodno potrebno, da spregovorimo o njegovih težnjah jasno in odkrito ter ga prikažemo v luči gole realnosti. Nemški kanceiar Adolf H i t 1 e r je dejal nedavno, da je narod nad sovražnikom, ki> ga je spoznal, takorekoč že zmagal, tako je tudi naša zmaga nad revizionizmom skoraj že dobljena, če ga predočimo brez skrupulov, brez obzirov na levo in desno ter tako, kakor v resnici izgleda. Kajti več ko neumno bi bilo vtikati glavo v pesek in prikrivati dejstvo, da so danes na delu močne sile, ki jim je edini cilj vsega prizadevanja spremenitev sedanjega političnega zemljevida Evrope. Skupina narodov odnosno držav, ki zagovarjajo revizionizem, obsega Italijo, ki je postala po zaslugi fašizma steber pokreta ter njene zaveznike: Nemce, Madžare ter Bolgare, naposled pa še tihe sodelavce — Angleže. Poslednji se sicer še niso izjavili precizno o kompleksu revizionističnih vprašanj, vendar moremo z gotovostjo trditi, da revizionizmu vsaj n a č e 1 n o ne nasprotujejo, in to iz dveh glavnih vzrokov: 1. ker revizionizem njih ne zadeva in 2. ker jim prinaša oslabitev onih elementov, ki jim v mednarodni politiki nikoli niso bili simpatični in jim tudi sedaj niso. Pa tudi težnje revizionizma se dele na dva dela: 1. na take, ki naj se uresničijo takoj in 2. na take, ki naj bi jim prva revizija pripravila teren. Da I t a 1 i j a ni prevzela vodstva revizionistične politike v svetu iz želje po popravi »krivic«, bo vedel in priznal vsakdo, ki količkaj pozna Italijo in njeno politiko od zedinjenja do danes. Zlasti pa je cilj fašistične Italije stara italijanska težnja po obnovitvi veličine nekdanjega »rimskega imperija«. In na bazi te težnje je zasnovan tudi ves njen revizionizem, naperjen najprej proti naši državi in zaradi nje proti celotni mali antanti In celokupnemu slovanstvu. Če na vzhodni obali Jadrana ne bi bilo 'Jugoslavije, Italija najbrže nikoli ne bi bila postala pobornica revizionizma, kajti s sentimentalnih ozirov vzeto se n. pr. M a d ž a r s k a ali N e m č i j a, Še manj seveda Bolgarija Italije prav nič ne tiče. Tu ni niti trohice idealizma, niti trohice resničnega prijateljstva, kaj'še bratstva. Vse je le goli račun imperializma. Italija pač ni računala, da bo po zrušenju 'Avstroogrske vstala na vzhodni obali Jadrana druga sila, ki ji bo še bolj zapirala pot na Balkan, kakor ga ji je stara dvojna monarhija Habsburžanov. Pričakovala je, da bodo tu nastale tri ločene države Srbov, 'Hrvatov in Slovencev, katere bo lahko mirno izigrala, kakor je sedaj Albanijo. Vzrok in temeljno izhodišče italijanskega zavzemanja za revizionizem je torej slej ko prej — Jugoslavija. Ostale države prihajajo v njen revizionistični račun pač glavno zaradi nadaljnih kombinacij, zlasti pa velja to za romansko Romunijo! Prva ost italijanskega revizionizma je torej naperjena prav proti naši državi in njen končni cilj je: razbitje te države! Laskanje Hrvatom je samo zahrbtna taktika, ki naj bi na eni strani olajšala dosego cilja, na drugi strani pa vsaj na videz prikrila prave in dokončne namene. Italiji gre najprej za to, da bi si prilastila pri delitvi Jugoslavije po načelih revizionizma Dalmacijo, in sicer zaradi spremenitve Jadrana v italijansko jezero ter Slovenijo vsaj do Save, zato da bi dobila železnico Bohinj—Jesenice in trboveljske premogovnike, ki bi ji omogočili osamosvojitev glede preskrbe s premogom, katerega sedaj sama nima. Idrijski fašistični tajnik je to lani ob neki priliki kar naravnost povedal ter opusti! fraze, ki se vanje zavija rimska diplomacija. Da bi se pa onemogočila po tej spremembi vsaka težnja po kakršnikoli poznejši obnovitvi tako okrnjene integralne Jugoslavije, je treba po rimskih načrtih odcepiti od Jugoslavije tudi še ostali del S 1 o v e n i j e nad Savo, ki naj bi do Mure pripadel A v s t r i j i, nad Muro v P r e k m u r j u pa M a-d ž a r s k i. Hrvatska naj bi se spremenila v »samostojno« državo, toda pod protektoratom Rima in v federativnem sklopu z Madžarsko ter eventualno še Avstrijo. Vendar bi bila ta »samostojna Hrvatska«, kakor je te dni pravilno povedal angleški dnevnik »M a n c h e-s t e r G u a r d i a n«, samo prva etapa za italijansko politično, gospodarsko in kulturno penetracijo v tem ozemlju. Nadalje pa bi Jugoslavija po rimskih načrtih izgubila še V o j v o d i n o, ki bi razen malega kota severno od Beograda pripadla Madžarski, Črnog o-r o in del H e r c e g o v i n e, ki bi se zedinila zAlbanijoterJužnoSr-b i j o, ki bi se na vzhodu pridelila Bolgariji, na zahodu pa v nekem pasu Albaniji. Nad vsem tem tako spremenjenim Balkanom ftl pa imela vrhovno oblast Italija, ki potem glede prijateljstva ne bi delala nobene razlike med Hr-vatsko, Srbijo, Albanijo in Bolgarijo, torej med sedanjimi sovražniki in zavez- niki. Madžari, Hrvati, Albanci bi že kmalu po realizaciji te zamisli spoznali resnične težnje fašistične Italije. Samo zaradi zasiguranja trajnosti te razdelitve Jugoslavije ter ohranitve absolutne hegemonije nad Madžarsko, zahteva italijanski revizionizem nadalje še okrnitev R o m u n i j e ter Češkoslovaške. Romunija naj bi odstopila Madžarski vzhodni Banat ter T r a u s i l v a n i j o, češkoslovaška pa S 1 o v a š k o in P o d k a r-patskoRusijo. Mimogrede se govori v Italiji včasih tudi o odcepitvi D o-b r u d ž e v korist Bolgarije, toda dejansko se na to prav gotovo ne misli. Češkoslovaška bi pa- morala zaradi zadovoljitve Nemčije odstopiti svoje nemške pokrajine Hitlerjevemu »tretjemu cesarstvu«. Isto bi morala storiti Poljska glede P o m o r j a n s k e-g a in S 1 e z i j e. To pa v glavnem zaradi tega, da ne bi zahtevala več priključitev Avstrije in s tem vrnitve Južne Tirolske. Kajti kljub vsemu zavezništvu in bratstvu fašizma z nemškim narodnim socializmom, si Italija ne želi, da bi na Brennerju mejila na povečano Nemčijo! Nemške težnje pa gredo seveda še dalje in se dotikajo tudi vprašanja odcepitve Š 1 e z v i k a in H o 1 š t a j n a od Danske ter onih področij od B e 1 g i j e, ki so ji bila prisojena z versajsko mirovno pogodbo in so flanderska. To vse pa je le prva etapa italijansko-nemškega revizionizma. Druga etapa bi se pričela potem, ko bi bila ta prva zaključena in bi bila naperjena skoraj izključno proti Franciji. Tudi tu se interesi I t a 1 i j e in N e m č i j e, kolikor jih ne nudi vprašanje Avstrije in Južne Tirolske, popolnoma krijejo. Težnja Nemčije napram Franciji je ponovna odcepitev Alzacije in Loren e, Italije pa Savojskega, Nice, Korzike in severnoafriških kolonij A 1 ž i r a, T u-n i s a in M a r o k a ter eventuelno še D ž i b u t i j a, ki naj bi sklenil italijanski obroč okoli vzhodne A b e s i n i-j e in jo tako prisilil k popolni kapitulaciji. Če bi se prvi del posrečil, bi Francija izgubila vsa svoja oporišča v srednji Evropi, kajti Jugoslavija bi popolnoma izginila, Romunija bi bila potisnjena skoraj popolnoma v predvojne meje, od Češkoslovaške bi ostala kvečjemu še neznatna državica od Prage do Brna, Poljska bi pa bila odrinjena od morja in zmanjšana vsaj za tretjino, tako glede ozemlja kakor tudi glede števila prebivalstva, dočim bi bila njena politična in vojaška moč zdecimirana. Francija bi bila v tem primeru — četudi članica dl-rektorija štirih velesil — popolnoma izolirana in nesposobna za vsako resno obrambo proti Italiji in Nemčiji. Proti Radivoj Peterlin-Petruška: Velika noč na Podolu (Iz spominov na Rusijo.) Ledohod na Bugu se je že zdavnaj končal. Če si tedaj stopil na mogilo nad hutorjem (pristavo), si lahko slišal od tam zamolklo bobnenje in treskanje ogrom nih ledenih kosov, ki jih je valila narasla reka proti Črnemu morju. Zdaj se je pa v stepi že razgrnila prava južna pomlad, topel vetrček je vel čez izorano in posejano ravnino, po pašnikih in travnikih pa je bilo vse polno pomladanskega cvetja. Otroci so po šoli kopali s palicami po pašnikih cvetoče stepne zvončke in jedli njih čebulice, nočni čuvaj, ded Ivan, katerega so klicali prosto »didu«, je pa po vozanah in ob potih zbiral prve zdravilne rastline. Solnce je gpelo prav imenitno in sproti sušilo stene in strehe zemljank, ki so jih dekleta k prazniku na novo mazale z glino in belile z apnom. Okrog oken so kmečke umetnice s priprostimi sredstvi naslikale razne barvne vzorce, da so izgledale nizke hišice, kakor neveste, pripravljene k poroki. Gospodarjeva družina ter hlapci in dekle so z boguudano potrpežljivostjo prenašale zadnji teden štiridesetdanskega posta in z nekako zadovoljnostjo jedle z oljem zabeljeno kašo in ribji boršč (ruska kisla zelenjadna juha, v kateri so kuhali suhe ribe); v duhu so že vsi gledali bogato obloženo velikonočno mizo s klobasami, gnatjo, pirhi in kolačem ter z li-tersko steklenico »kazjonke« (rusko žganje, ki je državni monopol). 1 Na Veliko soboto opoldne so otroci šli po molitvah, ki sem jih opravil v šolski kapelici, zadnjikrat s klepeici in rag-ljami skozi hutor od hiše do hiše ter od-drdrali angelsko češčenje. Dvorišča so bila pometena, poslopja od zunaj in od znotraj osnažena, orodje pospravljeno, posoda pomita, za čistimi odprtimi okni se je igral veter s snežnobelimi zavesami in prijeten svež duh od po tleh natresene materne dušice (timijan) se je širil po hutoru. Živina po hlevih je bila napojena in bogato preskrbljena s senom in ovsom, hlapci in dekle so se oblekle v ta lepšo obleko; in nastopilo je praznično razpoloženje. Gospodarjev srednji sin se je odpeljal s snaho in dvema sestrama v štirideset kilometrov oddaljeno župno cerkev k »vstajenju« in blagoslovu; jutri na vse zgodaj bodo že doma. Drugi so imeli še malo opravka v hiši, jaz sem pa šel še-tat v step in mislit na domače kraje. Od sveže razoranih njiv se je dvigala modrikasta soparica. Ro vozarah so ku- kali iz liikenj susliki (stepne'podgane — svizci). Čepeli so na zadnjih .nožkaih in se ozirali okoli, kadar so se jim pa približali psi, ki so me prijateljsko spremljali, so pa tenko zažvižgali in se skrili v svoje luknje. Lastavice so nizko letale okrog mene in lovile muhe, visoko v modrem nebu so pa žvrgoleli škrjančki . . . Noč je bila svetla, topla in tiha. Ležal sem pri odprtem oknu in vdihaval nje opojno svežino. Iz bližnje ruske vasi Skaržinke se je čulo veselo pritrkavanje zvonov, vabečih k vsenočnici. S sladko-otožnimi čuvstvi pri srcu sem zadremal. Ne vem, koliko časa sem spal, ko me zbudi nekakšen šum, ki je prihajal od zunaj. Poslušam, pa slišim glas starejšega gospodarjevega sina Gregorja: »Gospod Franc, odprite! Nekaj sem prinese!,« Hitro se za silo napravim in odprem gostu vrata. »Kaj pa ste tako zgodaj vstali, gospod Gregor?« ga vprašam. »Veste, nič kaj nisem mogel spati: v Želodcu mi ni vse prav v redu in ker je ravno ura polnoč odbila, pa sem si mislil: Dosti je bilo posta, hajdi brat. vzemi kračo in kruh in vodko (žganje), pa sc odteščaj! No, pa sem vstal, in vzel in kakor vidite, zdaj sem tukaj.« Eri zadnjih besedah je postavil na mi- Franciji započeta vojna bi bila z vojno napovedjo tudi že dobljena, posebno če bi se A n g 1 i j a desinteresirala in bi ostala na svojem otoku kot dobrohotna opazovalka. Evropo bi si tako dejansko razdelili Italija in Nemčija! Kdor bi se upiral, bi bil v trenutku pomandran, pa naj bi bil sedanji prijatelj ali sovražnik! To so d e j a n s k i cilji italijansko-nemškega revizionizma, pri katerem sta madžarski in bolgarski le brezpomembna pomočnika, dejansko pa celo grobokopa še celo tiste veljave in moči, zlasti pa samostojnosti, ki jo Madžarska ter Bol' garija imata danes. Vse to pa seveda samo v primera, če oba imperializma, ifca^ lijanski in nemški, ne bi trčila skupaj žs po realizaciji dela prve etape, kar pa bi se skoraj gotovo zgodilo že zaradi Avstrije in potem nemškega izhoda na Jadran. V tem primeru bi nastalo najbes* nejše sovraštvo med R i m o m, B e r* 1 i n o m in še B u d i m p e š t o in sedanji revizionistični zavezniki bi postali smrtni sovražniki. Tak bi bil torej »trajni mi r« ih taka bi bila dejansko »pravičnost«, o kateri govori sedaj duce Benito Mussolini. Vse to pa morda ni fantazija, temveč je gola in trpka realnost. To je podoba stanja, ki bi ga ustvarila zmaga revizionizma. Ker pa gre tu za 150 milijonov prebivalcev Evrope, torej za skupino, ki daleč presega moč Italijanov, Nemcev in Madžarov, da pri teffl niti ne štejemo kolonialne moči Francije ter sovjetsko Rusijo, ki je življensko zainteresirana na tem, da se to ne zgodi, je vsaka izvedba tako prve kakor druge faze absolutno nemogoča brez vojne. Ali pa bi Italija, Nemčija in Madžarska vojno riskirale? Danes prav gotovo ne, ker se predobro, zavedajo, da bi jo izgubile. Zato nimamo prav nobenega povoda vznemirjati se. Tako izvedba revizionizma kakor vojna sta vsaj za sedaj docela izključena! R. R e h a r. BIGAMIJA REŠUJE DANAŠNJO KRIZO V mestecu Manili na Filipinskem otočju se je porodila v glavi mladega optika Garzija svojevrstna misel, namreč, da je skušal rešiti svoj obupen položaj s pomočjo bigaimije. Garzijai se je še V dobrih časih oženil z neko lepo mladenko, ki mu je rodila dvoje otrok. Ko pa je izgubil službo, je njegova žena dovolila, da se oženi z neko bogato vdovo, ne da bi se ločil od nje. Ženin je bil celd tako predrzen, da je svoji nevesti, ki j® imela že pet križev, predstavil svojo pr-vo ženo kot sestro, lastne otroke pa kot nečake. Dobrodušna žena številka 2 j® svojemu možu rade volje dovoljeval* obiske pri svoji sorodnici. Toda srečm mož še je prevzel, nabavil si je avto ih ni več porajtal za svojo drugo ženo, ki se je. do ušes zaljubila v svojega mladega moža. Kmalu pa je zvedela za pravd razmerje svojega druga in ga prijavil® sodišču, ki je Garzija radi dvoženstv' obsodilo na 10*let težke ječe. zo veliko steklenico žganja, dva kozarca in velik lesen krožnik poln kuhanega prekajenega svinjskega mesa, zraven p® hlebec domačega kruha. »Delajte mi družbo,« je dejal in mi ponudil stol. Prijel je z desno roko stekle* nico, zavihtel ž njo in udaril s silo ob dlan leve roke, da je odletel zamašek V drugi kot sobe, natočil kozarca do vrha, postavil steklenico zopet na mizo, dal kozarček meni v roko, drugega P® vzel sam, vstal od mize, trčil z meno) ter rekel: »Hristos voskrese!« (Kristus je vstal!) »Vo istinu voskrese!« (Resnično i® vstal!) sem pritrdil in izpil. Objela sva se in poljubila bratovsko, nato pa sedla in jedla in pila in se pogovarjala dolgo, dolgo. Potem sva pa vstala in šla venkaj v prosto naravo. Na vzhodu se je nad temno stepo *e danilo. Na hutoru so peli petelini. Stopj' la sva na vzvišenost, odkoder se je videlo v vas. Tam so peli zvonovi k vstajenju Gospodovemu. Procesija je ravnokar šla okrog cerkve, ki je od svita tls°' čev luči iz teme vsa kakor solnce žarela-Temne silhuete ljudi so se ostro obris®' vale na svetlem ozadju. Za hip so utihnili ‘zvonovi in čulo se je petje duhovništva in cerkvenih pevcev: »Hristos voskres! Aleluja, aleluja!« Kulturne vesti Slovenske založbe, knjige in revije SLOVENCI IZDAJAMO PROCENTUELNO NAJVEČ KNJIG IN REVIJ MED VSEMI NARODI. — SLOVENSKA KNJI GA JE CENEJŠA KO NEMŠKA IN MED SLOVANSKIMI NAJLEPŠE OPREMLJENA. Daši živimo v času gospodarske depresije, ki je hudo prizadela tudi nas Slovence, moremo vendar ugotoviti skoraj neverjetno dejstvo, da slovenska knjižna Produkcija nikoli ni bila tako velika, kakor je sedaj. Nikoli se ni tiskalo toliko slovenskih knjig in nikoli še ni izhajalo toliko revij in družinskih listov, kakor ^dnja leta. Res je sicer, da so med leposlovjem v večini -prevodi, toda 'ti so izbrani in taki, da kažejo Slovencu vso Pomembno svetovno leposlovno literaturo, nekaj pa je tudi dobrih originalov. Sami originali so pa nasprotno znanstvena dela, na katera smo večinoma lahko Ponosni. Preveč bi bilo, Sc bi hoteli navesti vse Paše založbe in vsa dela, ki jih imajo letos na programu, zato sc bomo omejili le na kratek in površen pregled. Pri teni pa moramo že takoj opozoriti na zelo zanimivo dejstvo, da je zasebna knjigotrška založba skoraj popolnoma izginila in jo je nadomestila z a d r u g a ali d r u ž-ba. Najmanj 90% naših knjig in revij izdajajo zadruge in družbe, ir. to zopet večinoma na odplačevanje na mesec. Drugo nič manj zanimivo dejstvo je, da ; se tiskajo tudi ogromna dela svetovne literature, dav so ta dela v slovenščini včasih za več sto odstotkov cenejša kakor n. pr. v nemščini in da so opreme večinoma tako luksuriozne, da jih lahko vzporedimo z n a j 1 u k s u r i o z n e j š i-nti v Evropi. Nedavno je n. pr. neki praski dnevnik zapisal pomembne besede, da ie oprema slovenskih knjig n a j 1 c p š a Hed vsemi slovanskimi. Gotovo pa je, da daieč prekaša hrvaške in zlasti še srbske. Med prvimi in največjimi našimi založbami je Tiskovna zadruga v Ljubljani, ki izda letos za odplačilo na obroke 11 knjig, med temi šest manjših v zbirki ‘S 1 o v e n s k e poti«, ki so vse izvirna sodobna dela ter pet obsežnih debelih knjig, dve domači in tri prevode. Domači knjigi sta Josipa M u r n a - A1 e k s a n-Irova »Zbrane pesmi« in »Antologija %venskih protestantskih piscev«. Prebodi pa obsegajo: Louisa Adamiča •Smeh v džungli«, Štefana Z w e i g a »Ma Gja Antoinetta« in Emila Zolaja »GA-odnal«. Med knjigami T. Z. izven tega Programa pa bo letos najpomembnejša sPva izdaja Shakespeare je ve ga •Hamleta« v klasičnem Župančičevem prevodu. Prav tako obsežen prožnim ima Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, ki izdaja razne ljudske, visoko-kterarne, mladinske in znanstvene zbirke, °bsegajoče 12 knjig slovenskih in sve-jcvuiii pisateljev, in to prav tako na obroke. Založba »Hram« v Ljubljani, ki izda-kt nsijlepšč opremljene knjige, bo izdala boi©g treh veledel še pet malih zvezkov Prevodov in originalov. Založba »Modra Mica« v Ljubljani je ostala pri štirih vejili knjigah, med katerimi je tudi slavni Da l s w o r t h y j e v roman »Saga o For-kar pove pač že samo po sebi do-v°lj. Založba »Prijatelj« je uvedla letos 'Mi sistem in izda 7 knjig za neverjetno nizko ceno, pa vendar v lepi opremi. Na-Ninjc založbe enakega sistema so: »Be-°'modra knjižnica«, ki izdaja le dela j.ehsk, »Krekova knjižnica«, »Socialna Ma Ca« in »Luč« v Trstu, ki izdajo vsaka Štiri odnosno tri knjige na obroke ter !JaPosled »Umetniška propaganda« z ne-. °'iko drugačnim sistemom. Mimo tega nsa rev'ia "Žena in dom« svojim naročam 5 lepih knjig. Brez tesnega siste-izdaja »Nova založba« v Ljubljani a n k a r j e v e »Zbrane spise«, celo vr-izdaj pa pripravljata tudi »Mohorjeva v » ica« v Celju in »Cirilova knjižnica« , Mariboru, ki skrbita pretežno za liud-5 ° čtivo. Naposled pa izdajajo izven na-stK1 vsc omenjene založbe, za- j bne založne knjigarne v Ljubljani, Ceha’ r*« in Gorici ter »Tiskovna založ-* v Mariboru. akcija po sistemu so naše druž izdajajo knjige za člat arino enkrat tjCanal vsako leto. To so »Slovenska Ma-• * s Petimi, večinoma znanstvenimi Matica. Te družbe izdajo na leto 4 do 6 knjig za večinoma malenkostno enkratno članarino 20 Din in imajo nekatere do 50.000 članov! Tako pošljejo samo te družbe letos v slovenski svet 700 do 800 tisoč zvezkov! To število je pri številu Slovencev tako ogromno, da ga procentuelno zdaleč ne dosega noben narod na svetu. V tem oziru imamo maH Slovenci championat sveta! Kakor nikdar doslej smo pa Slovenci založeni tudi z literarno-esejističnimi časopisi, družinskimi časopisi in znanstvenimi ter strokovnimi revijami. Tako imamo iiterarno-esejističnie mesečnike z višjim nivojem kar štiri: »Ljubljanski Zvon«, »Sodobnost«, »Modro Ptico« in »Dom in Svet«. Za družinsko slovstvo pa skrbe tednik »Življenje in svet«, »Prijatelj«, »Svoboda«, »Mladika«, »žena in dom« in »Ženski svet«, za esejistiko pa nova »Književnost«. S tem pa vrsta še vedno ni zaključena; imamo še »Grudo«, »Kres« itd. ter mladinske mesečnike: »Obzor«, »Naš rod«. »Zvonček«, »Vrtec«, »Angelčka« itd. Mimo tega izhaja dolga vrsta znanstvenih in strokovnih revij, med katerimi zavzema odlično mesto prav naš mariborski »Časopis za zgodovino in narodopisje«. Pri tem pa nismo omenili še knjig in mesečnikov, ki jih izdajajo Slovenci v Ameriki, katerih je tudi leipa iu častna vrsta, saj izhaja n. pr. v Ameriki tudi več slovenskih dnevnikov kakor v stari domovini! Zato je pregled, ki smo ga podali tu samo površen, kaže pa, da vzdržujemo Slovenci procentuelno tako veliko revij in izdajamo toliko knjig, kakor ne narodi, ki so po številu petkrat večji. Vse to dokazuje našo silno kulturno moč, na katero moremo biti upravičeno ponosni. —r. deli Shakespeare-Župančič: Hamlet. Slovenska prevodna literatura se je obogatila z novim, veličastnim delom. Izšel je »Hamlet« v Župančičevem prevodu. V svetovnem dramatskem slovstvu skoraj ni umetnine, ki bi se po čarobnosti in dovršenosti mogla meriti s Hamletom. Stoletja se že prikazuje človeštvu Hamletova tragedija kot nepojmljiv dogodek s stvariteljsko silo. Priprost kakor pravljica, skrivnosten in zagoneten kot pismo človeškega razodetja je postal Hamlet tako preprostemu človeku kakor izobražencu vir najglobljih doživetij. V njem se zrcali temna usoda človeške duše, ki se je uprla pošastnemu zlu na zemlji in se ji plaho ustavlja korak pred dejanjem, ki naj bi svet uredilo. Učenjaki, pesniki in igralci so razglabljali o osebnosti danskega princa, da bi dogr.ali njeno poslednjo skrivnost. Toda vsak čas daje Hamletu novo podobo. V nobeni tragediji ah komediji ni razsvetlil Shakespeare tako globoko usode človeškega življenja in ni njegova stvariteljska sila dosegla podobne harmonije med snovjo in izrazom. Zato so posamezni prizori takorekoč simboli m izrečene misli nepozabni pregovori. Župančičev prevod je za enkrat nedosegljiva prepesnitev angleškega originala v slovenski jezik. Pesnik je izkazal velikemu tvorcu vso zvestobo v besedi, lepoti in miselnih globinah. S svojim prevodom jo izpričal, da hrami naša beseda dokaze neusahljive življenjske sile. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani in obsegu 175 sttrani. Cena broš. Din 48.—, vez. Din 60. Louis Adamič: Smeh v džungli. Autobiografija ameriškega izseljenca. Poslovenil Stanko Leben. Ljubljana, 1933. Izdala Tiskovna zadruga. 416 strani v 8°. Cena: broš. Din 90, v platno vezana Din 120, v polusnje Dir. 130. Tiskovna zadruga je pravkar izdala že drugo knjigo našega rojaka Louisa Adamiča, ki je prvi izmed ameriških priseljencev iz slovenskih dežel vstopil v ameriško literaturo in postal znan širom Zedinjenih držav. Že s spisom »DinamiP je Adamič vzbudil pozornost ameriške kritike, s »Smehom v džungli« ra je bil teljev. James Stevens pravi o tem spisu, da je »velika knjiga«, pisatelj Evelin Scott pa vidi v »Smehu v džungli« naj-zdravejši obračun izkušenj emigranta, kar jih je kdaj imela ameriška književnost". Zares: knjiga je močna in topla, v nji Amerika -utriplje in živi, ž njo je Adamič vpeljal v ameriško književnost slovenskega in jugoslovanskega človeka. Pokazal je domači Ameriki gorje in bolest, pa tudi zdravo življenjsko občutje in trdno voljo priseljenca iz naših krajev. Opozoril je na našega človeka, ki tava za kruhom po širni Ameriki od oceana do oceana in povedal z maj pr e-pričevalnejšo besedo, kako doživlja to Ameriko, kako se bori ž njo in kako jo vendar v dnu duše občuduje in ljubi. Knjiga obsega pet delov, ki štejejo skupaj 24 poglavij. Kdor jo bo čital, ne bo imel samo užitka, ki nam ga dajejo dobro in živo spisane pripovedne knjige, marveč se bo pri čitanju tudi poučil o Ameriki ir. njenih posebnostih. Ne moreš si želeti prijetnejšega vodnika po zapletenih ameriških razmerah, kakor je avtor knjige »Smeh v džungli«. Ko je bil ta spis lani preveden v hrvaščino, je vzbudil veliko pozornost in številne komentarje. Ker pa iz njega odseva predvsem usoda naših ožjih rojakov — glavni- junak »Smeha v džungli« je avtor sam, ki pripoveduje o svojem pisanem življenju, — je bila tem večja dolžnost Slovencev, da izdamo to delo v avtorjevem maternem jeziku. Tiskovna zadruga je sedaj izpolnila ta moralni dolg do avtorja. Trdno upamo, da bo Adamičeva knjiga v častnem mestu v vsaki slovenski zasebni, družinski in .iav-ni knjižnici. Saj »Smeh v džungli« ni samo roman in izpoved posameznika, marveč je tudi dokument o slovenskih kolonijah onkraj oceana. Čitajoč Adamičevo knjigo, se spominjamo Maksima Gorkega, Panaita Istratija, Knuta Hamsuna in drugih slavnih pisateljev, ki so prišli v literaturo skozi največjo in najuspešnejšo šolo — življenja, in ki nam lahko prav zaradi tega povedo mnogo zanimivega. Prevod dr. Lebna je ra višini, Adamičevo knjigo »Smeh v džungli« toplo priporočamo! ' Poverjenikom, članom in pri* jateljem Vodnikove družbe Dne, 27. marca t. 1. je občni zbor Vodnikove'družbe'odobril naslednji knjižni program za leto 1933: 1. Vodnikova pratika za leto 1934, ki bo vsebinsko obilna ter bogato ilustrirana. 2. Fran Roš: »Zvesta četa«. Povest bo kakor nalašč za prihodnje leto, ko se bo svet .spominjal 201etnice izbruha svetovne vojne. Pisec opisuje predvojno celjsko mladino, iz katere sta zrastla tudi Malgaj in Puncer, njeno življenje, nje vzore in boje, pa tudi njeno pot čez Kalvarijo vseh front tja do koroške ofenzive po osvobojenju. Povest je spisana poljudno in živahno. 3. lika VVaschteto-va: »Vražje dekle«. Povest nas vodi z Valvazorjem na Vagenšperk v Šmartno pri Litiji, v tedanjo Ljubljano in naposled v Krško, kjer Valvazor dovršuje svoje delo in življenje. Pisateljica nam živo iu napeto slika takratne kulturne razmere. 4. Ivan Muc: »Moja pot skozi Sibirijo«. Preprosti slovenski vojak, ki je v družbi tujih sopotnikov potoval skozi Sibirijo, Kitajsko in Japonsko, opisuje svoje zanimive doživljaje in svojo usodo. Knjiga bo ilustrirana. Ta lep in mnogo obetajoči družbeni knjižni program naj vam bo, gg. poverjeniki, v spodbudo, da greste s podvojeno silo na delo za Vodnikovo družbo! Preglejte svoje nabiralne bloke! Obiščite- lanske člane, ki še niso obnovili svoje prijave za tekoče leto! Obvestite jih o tem lepem knjižnem programu Vodnikove družbe! Gg. poverjeniki, skušajte po možnosti dvigniti število članstva v svojem okolišu. Člani in članice družbe, izrabite v krogu svojih znancev in prijateljev vsako priliko ter agitirajte za pristop k Vodnikovi družbi: Deviza stare garde članov Vodnikove družbe naj bo: »Pridobiti moramo v tekočem letu vsaj enega novega člana naši družbi, ki nam bo letos poklonila tako lep književni dar!« Vsem svojim gg. poverjenikom, članom in prijateljem želi Vodnikova družba veselo alelujo! Spori Velikonočne nogometne prireditve V nedeljo dopoldne na igrišču SK Rapi-da: SK Celje:SK Rapid; v nedeljo popoldne in v ponedeljek popoldne bo Grazer Sportklub pomeril svoje moči s ISSK Mariborom in s SK Železničarjem. Za Veliko noč so z gostovanjem Grazer 'Sp ort kluba in SK Celja na sporedu tri močne tekme, pri katerih ne gre za točke ir. bodo tedaj potekle brez one nervoze iu tesnobnosti, ki sta toliko značilni prav za prvenstvene borbe. V treh prijateljskih borbah bodo imeli ISSK Maribor, SK Železničar, kot tudi SK Rapid priložnost,. da z nasprotniki posredno pomerijo svoje moči. Posebno tekmi proti Grazer Sportklu-bu obetata najlepši nogometni šport. Gradčani so namreč znani kot sila gibčno in urno moštvo, vrh tega razpolagajo trenutno z najboljšimi graškimi strelci. ISSK Maribor, kakor tudi SK Železničar, se zavedata, da sta tekmi — čeprav prijateljski vendar tudi v neki vr- sti vprašanje renomeja. Sicer podleči Sportklubu v njihovi sedanji odlični formi ne bi bilo nič nečastnega. Toda zrna-ga je vendarle zmaga. SK Rapid pa bo zadnjo nedeljo pred prvenstveno tekmo s SK Železničarjem izkoristil s tem, da je povabil v goste moštvo SK Celje. Celjani so znani po požrtvovalni igri in bodo Rapidiu gotovo dali mnogo opravka. Obe tekmi z Grazer Sportklubom sa vršita na igrišču ISSK Maribora, in sicer oba dneva z začetkom ob 16. uri Oba dneva se igrata tudi predtekmi. Tekma SK Celje :SK Rapid pa bo v nedeljo dopoldne ob 10. na igrišču SK Ra-pida. Pričakovati je, da bo obisk tekem obilen. Saj se res že množc znamenja, dal bo tudi pri nas šport izgubil svoje senčne strani in postal to, kar v bistvu je: plemenita tekma in borba na zelenih poljih za višjo stopnjo telesne lepote in kreposti. ter ljudske družbe: Vodnikova, Kme- a. ( ____________ _________ ‘ ________ °*1<>,1eva. nnrmc« Matica in Mladinska tik nekaterih v*xii*mh kritikov in Cankarjeva, Mohorjeva, Goriška končno priznan ir. deležen pohvalnih kri- .. . ... .. . - ... pjsa- ISSK Maribor, lahkoatletski odsek. V sredo 19. t. m. bo strogo obvezen sestanek vseh lahkoatletov. Sestanka naj se sigurno udeležijo atleti: G usti, Oka Gandi, Paher, Erno, Žano, Kokolj, Ribarič, Stanko, Toni, Lužnik, Bajc, Majer I, II, Boris I, II, Grzinič, Skok in Murko. Prvi miting bo 7. maja, radi tega se zgoraj navedeni atleti naprošajo, da od sedaj naprej redno i>osečajo treninge! — Načelnik. Program plavalne sekcije SSK Maratona v sezoni 1933. Od 21. maja do 11. junija: plavalni tečaj pod strokovnim vodstvom; U. junija: mednarodne plaval ne In waterpolo tekme lia Mariborskem otoku; 29. junija: srednješolsko plavalno prvenstvo — na Mariborskem otoku; 16. julija: medklubske plavalne in waterpo-lo tekme na Mariborskem otoku; 15. avgusta: velike plavalne in skakalne tekme za prvenstvo Maribora na Mariborskem otoku; 27. avgusti•- klubsko prvenstvo na Mariborskem otoku. Razen tega se udeleži SSK Maraton pri: Podzveznem prvenstvu v Ljubljani 22, in 23. julija z večjo ekipo, pri državnem prvenstvu v skokih 30. julija v Ljubljani ali Karlovcu in pri državnem prvenstvu seniorjev 11., 12. in 13. avgusta v Beogradu. Sveta resnica. A: »Sinoči sem bil na karnevalu norcev. Prvo nagrado, kot največji norec je dobil naš prijatelj Vavrin.« B: »Ni mogoče; kaj pa je uganjal?« A: »Vso noč je plesal samo s svojo ženo!« Nesporazum. Danica: »Kaj, ti, ki imaš komaj osemnajst let, hočeš vzeti tega starega človeka in preživeti ž njim vse svoje živ-'ienje?« Dragica: »Ne, samo vse njegovo živ Ijeme.« Sokolsto Na pragu tretjega desetletja delovanja Mariborske sokolske župe POROČILA NA LETOŠNJEM LETNEM OBČNEM ZBORU V MARIBORU. -Z ZADNJEGA OBČNEGA ZBORA. Iz poročil, ki so bila podana: na letošnjem 'občnem zboru mariborske sokolske župe, se odraža jeklena volja in pravilno razodevanje Tyrševih načel, ki so se že globoko vkoreninite v, njenih vrstah. Obširno in kleno je bilo zlasti poročilo župnega tajnika brata Mihajla Dojčinoviča, ki že nekaj let sem pridno in v splošno zadovoljstvo vodi težiak tajniški posel. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je tudi mariborska sokolska župa na naj-dostojnejši način proslavila stoletnico rojstva nesmrtnega Tyrša. Čeprav je vsak Sokol prežet s Tyrševkr* duhom, je vendar to vzvišeno ime v lanskem letu zagospodovalo v dušah in srcih vseh pravih Sokolov. Znova je odjeknilo njegovo ime ne samo širom Slovanstva, temveč širom vsega sveta. Znova je zaširmelo listje v bogati kroni mogočnega staroslovanskega debla, zastrmela je pesem hvaležnosti Njemu, ki je vdihnil Sokolstvu življenjsko moč in sposobnost. V lanskem letu se je širom župe proslavljalo Tyrševo ime, poučeval in razlagsl se je njegov evangelij pred vrstami, ob priliki raznih predavanj in na svečanih akademijah. Tyršu je bilo posvečeno tudi vse intenzivno delo po telovadnicah in na: letnih telovadiščih. Najvažnejše prireditve v lanskem letu so bile: Tyršev zvezdni tek, ob priliki katerega so tekli štafetni tekači v Maribor s štirih najoddaljenejših okoliških točk mariborske župe, noseč spominske zastavice in vence, ki so jih položili na ciiju pred Tyršev lik, ki je bil postavljen na svečani tribuni v mariborskem parku. Tej svečanosti je prisostvovalo številno Sokolstvo iz mesta in okolice ter množica ljudstva. Druga glavna prireditev so bile župne Iahko-atletske tekme na r.ovem telovadišču Sokola Maribor I. Tekem so je udeležilo impozantno število tekmovalcev in tekmovalk, — okrog 500. Te iahko-atletske tekme so bile doslej največja tovrstna prireditev v naši državi. Odziv posameznih edinic je presegel pričakovanje pripravljalnega odbora, a na moralen uspeh je lahko ponosen vsak 'Sokol. Najraaveseijivejše pa je dejstvo, da so pri tekmah sodelovali tudi četaši, ki se jih je udeležilo prav častno število. Druge važnejše prireditve večjega obsega so bili okrožni zleti. Mariborsko okrožje je priredilo zlet na Teznem, prekmursko v Beltincih, slo-venjegoriško pri Sv. Lenartu, koroško pa v Guštanju. Vsi ti izleti so v moralnem oziru dobro uspeli. Posebej pa je še omeniti sijajni proslavi razvitja društvenih praporov in to sokolskega društva Gornja Radgona, te naiše važne postojanke na skrajni točki severne meje in sokolskega društva v Konjicah, ki je 'duša vsega sokolskega življenja v nacionalno ogroženi Dravinjski dolini. Krona vseh sokolskih manifestacij v Tyrševem letu pa je bi! IX. vsesokoiski zlet v Pragi, ki se ga je udeležilo večje število članstva tudi iz mariborske župe. Ob tej priliki je naše Sokolstvo s svojimi discipliniranimi in mogočnimi nastopi, ki so presegali vse dosedanje, pokazalo veličino svoje ideje te vso svojo ogromno moč. Praški izlet je pred očmi vsega kulturnega sveta znova uveljavil nepremagljivo edinstveno, fizično, Jtlčno in kulturno moč Slovanstva, ki ga »ikdo in nikdar ne bo mogel streti. Nekaterim društvom v župi je z ve-tiko požrtvovalnostjo in muko uspelo olajšati tehnično delovanje na ta način, da so sl uredila zasilne telovadnice in zgradila svoja lastna letna telovadišča. Mnoge edinice pa so' izpopolnile tudi svoje telovadno orodje. Iz tega se vidi, da tehnično delo naglo napreduje. Zlasti hvalevredne so bile tekme pri košnji med našimi podeželskimi četaiši. Med tem ko vidimo, da v r.aših edinicah vse bolj napreduje telovadba, kar je nedvomno zasluga naših prednjakov, opažamo vendar na drugi strani, da se to njihovo delo omejuje izključno tia te-tovadbo. Smoter jim je telovadba, zaradi telovadbe, med tem ko posvečajo droga važni nalogi — .vzgajanja mladine v pravemi sokolskem duhu — vse premalo pažnje. Pozabljajo namreč, da je Sokolstvo idejna organizacija, ki ji ni telovadba smoter, ampak le glavno sredstvo za dosego sokolskega cilja. Zato je potrebno vzporedno skrbeti tudi za moralno in nacionalno vzgojo naše mladine. Potrebno je prežeti mlade duše z visokimi ideali pravice, resnice in lepote, z idejo brezkompromisnega Jugoslovanstva, kakor tudi z idejo Slovanstva. Sokolski delavci morajo vzgojiti novo po-kolenje, ki se bo zavedalo ogromnih žrtev, na katerih je bilo zgrajeno naše osvobojenje in zedinjenje. Naša mladina mora biti vzgojena tako, da se ne bo odrekala ob nobeni priliki svojim sokolskim idealom itr bo že ob prvem napadu stro,-go pripravljena. Samo tako vzgojena mladina bo v resnici sokolska mladina. 'Seje župne uprave so bile redno dvakrat v mesecu. Pri sejah so .se obravnavale razne tekoče zadeve in vsa pereča vprašanja in je bila udeležba prav zadovoljiva. Svoje poročilo je tajnik zaključil z apelom: »Bratje in sestre! Pred 70 leti je bik) spleteno v Ljubljani prvo sokolsko gnezdo na Slovanskem ju*u. Iz tega gnezda so se razleteli Sokoli in spletli nova gnezda širom slovenske zemlje. Zato je naša sveta dolžnost, da tudi naša župa doprinese vse sile, da bo proslava tega jubileja na letošnjem pokrajinskem zletu v Ljubljani čim častnejša. Zato se bo vsak pravi Sokol udeležil tega zleta, ker le na ta način se bomo oddolžili onim našim najstarejšim bratom, ki so za ceno največjih osebnih žrtev, zanesli tudi med naš narod vzvišen Tyršev nauk ter tako pripravljali naš narod na velike dneve osvobojenja!« Tehnično delo v župi. Tehnično delo je bilo v lanskem letu pri vseh edinicah zelo intenzivno in to zlasti v prvem polletju, ko so se pripravljale na vsesokoiski zlet v Pragi. Župa je razdeljena v sedem okrožij, in sicer v mariborsko, ptujsko, mursko, dravinjsko, slovenjegoriško, koroško in prekmursko. V lanskem letu ni priredila župnega zleta, pač pa so raizven ptujskega in dravinjskega druga okrožja priredila svoje nastope. Skupno je na okrožnih zletih nastopilo 111 četašev, 341 članov, 228 članic, 172 moškega in 155 ženskega naraščaja. Ob zaključku poslovnega leta ie štela župa 52 društev in 48 čet, v katerih je včlanjenih skupno 15.270 sokolskih pripadnikov. Telovadnih dni je bilo v vsem letu pri članih 5.124, pri članicah 3.555, pri moškem naraščaju 4.403, pri ženskem naraščaju 2.389, pri moški deci 4.356, pri ženski deci pa 3.541. Skupno so telovadili vsi oddelki lani 23.068 ur, naprarn 23,005 uram v letu 1931. Iz pričujočih številk je razvidno, eku gre stremljenje za tem, da se pojača število sokolskih pripadnikov, kakor tudi kakovost telovadečega članstva. Župr.i tehnični odbor se je v pretekli poslovni dobi sestal na 11 rednih in 2 izrednih sejah, ki so bile vse sklepčne. V zvezni prednjaški šoli je imela župa lani več gojencev, od katerih so bratje Franjo Frlc, Evald Polil, Vekoslav Primc, Izidor Cerkvenič in Avgust Zupan, vsi dovršili šolo z dobrim uspehom. Tehnični odbor je v lanskem letu posvečal posebno pozornost poglobitvi delovanja sokolskih edinic na deželi, in je zato priredil prednjaški tečaj v Ptuju, katerega je obiskovalo 42 članov in 2 članici iz 35 župnih edinic. Tečaj je vodil župni podnačelnik br. Komac. Uspeli tečaja pa je bil zelo dober. Za povzdigo lahke atletike je priredil župni TO tečaj, ki ga je obiskovalo 21 članov in 5 članic iz 15 edinic. Tečaj je bil v Mariboru m ga je vodil br, Venuti. Ker si je tudi taborenje pridobilo v sokolskih vrstah mnogo navdušenih prijateljev jc župa te ni taborila v času od 12. julija do 3. avgusta pod vodstvom br. Kočevarja in s. Mačusove ob Bohinjskem jezeru. Tudi si je župni TO nabavil filmske aparate za snimanje in projekcijo. Izdelani so bili daljši filmi o zvezdnem teku, lahkoatletskih tekmah in taborenj* Župni prednjaški izpit je opravilo lani osem bratov in sester, in sicer: Kovačič iz Varaždina, Tomažič iz Guštanja, Polič iz Maribora, Kosarjeva! iz Ptuja, Primc iz Maribora. Jugova, Arnuš, Primc in Petrovič, vsi iz Maribora. Izpite za sodmike jpri odbojki so opravili pred zvezno komisijo: Apih, Polil, Grgič, Sta-rašina, Vrunč, Gvardjančič^ Lubej in Perme ter sestre Mačusova, Črrigojeva, Žmavčeva, Mohoričeva in Žiličeva. Izpite za sodnike v smučanju so opravili bratje: Hočevar, Ribarič, Apih, Vrunč, Lužnik ta Petrovič. Društveni prednjaški izpit pa je opravilo 14 bratov in sester iz društev Maribor I. in Slovenjgradec. Potegnivši črto pod vsemi temi postavkami, primerjajoč rezultat delovnega leta z rezultati prejšnjih let, vidimo, da je lansko leto eno najbolj pozitivnih in uspeha polnih. Mnogo truda in žrtev so doprinesli bratje in sestre v župi, okrožjih in društvih, mnogo malodušja je bilo potlačenega. Ti uspehi pa so članstvu mariborske sokolske župe le vzpodbuda, zato silijo naprej, še dalje in višje. V letošnjem letu pa jih čaka težka ta častna preizkušnja na pokrajinskem zletu v Ljubljani, kjer bodo pokazali moč obmejnega sokolstva. Sokolske čete. Razveseljiv razmah v župi kažejo tudi sokolske čete, katerim posvečajo matična društva, pa tudi župa veliko paž-njo. Da more kmetsko ljudstvo uspešno delovati v Sokolu, je župa temu primer-;o prilagodila ves tehnični in prosvetni program sokolskih čet na vasi. Pri župi se je organiziral poseben četni odbor, ki ga vodijo bratje: dr. Fornazarič, Hočevar, Dojčtaovic in Lintner, ki je izdelal vadbene ure za čete. Delovanje posameznih čet je bilo vse hvalevredno, ker delujejo nekatere izmed njih uspešnejše ko marsikatero matično društvo. Župni odsek bo v bodoče še intenzivnejše posvečal pažnjo četam in bo v te namen naveza! čimtesnejiše stike z matičnimi društvi in s četami samimi. Župa je priredila lani v Ptuju poseben tečaj za vaditelje teh čet, ki s® se ga udeležili predvsem kmetski fantje. Statistični podatki. Mariborska sokolska: župa je štela .ob zaključku poslovnega leta 100 edinic, in sicer 52 društev in 48 čet. V posameznih društvih je včlanjenih 4.441 članov, 1.681 članic, 759 moškega in 617 ženskega naraščaja ter 1.949 moške in 1982 ženske dece. Skupno je v društvih 11.429 sokolskih pripadnikov. V posameznih četah pa je včlanjenih 1.311 člar.ov, 429 članic, 253 moškega in 139 ženskega naraščaja ter 575 moške in 734 ženske dece; skupno 3.841. Vseh sokolskih pripadnikov je štela mariborska župa ob zaključku svojega'poslovnega leta 15270. (Število pa ni točno, ker ni 10 edinic pravočasno poslalo statističnih izkazov.) Slavnostne kroje ima 423 članov in 85 članic. Sokolske domove ima 10 društev, lastne telovadnice 5, testna letna telovadišča pa 26 društev oziroma čet. Društven© prapore ima 9 društev. Zanimiva je zlasti statistika šolske mladine včlanjene pri Sokolu. Sokolstvo si stalno prizadeva, da bi se stiki med njim in šolo čim boli poglobili, kar bi bilo splošne koristi z ozirom za vzgojo naše mladine. V mariborski župi je v sokolskih vrstah 6.862 otrok osnovnih šol, 500 učencev in učenk meščanskih šol ter okrog 600 gojencev srednjih šol. Če primerjamo omenjene številke s številom na posameznih šolali vpisanih, vidimo. da je pri Sokolu včlanjene 22 odstotkov osnovnošolske mladine, 25 odstotkov mladine na meščanskih šolali in iti smotreno organizirano. Župni prosvetni odbor z br. Ltatnerjem na čelu si je popolnoma v svesti svoje težke naloge. V lanskem - let uje imel ogromno dela s sestavljanjem statistik in bilanc. Posvečal je veliko pažnjo za izobrazbo prosvetnih delavcev in je zato organiziral razne tečaje, ki so dosegli vsi zelo dobre uspehe. V lanskem avgustu je bila v Mariboru tridnevna župna prosvetna šola, katero je posečalo 83 sokolskih pro-svetarjev. Na teritoriju župe pa so bili teni tudi okrožni prosvetni tečaji. Poleg prosvetnih je bilo lani v župi 12 društvenih tečajev za nanovo pristopiviše članstvo s 63 predavanji in 11 drugih tečajev z 58 predavanji. Ob raznih prilikah je ŽPO pošiljal svoje delegate tudi na deželo, kjer so predavali o raznih sokolskih temah. Skupno je bilo takih predavanj 62. Poleg tega pa so edinice tudi same prirejale predavanja in jih je bilo v lanskem letu 308, ki jih je skupno poslušalo 19.399 poslušalcev. Kratkih govorov pred vrstami je bilo po edinicah 1.062, ki jih je poslušalo skupno 26.467 poslušalcev. V župi tam 44 društev in 8 čet lastne knjižnice s skupno 18.848 knjigami. Poleg tega pa je še v; župi 12 čitalnic s 92 časopisi. ŽPO je izdal lani 2 brošuri, in sicer »Dr. Miroslav Tyrš« in »Josip Šajr.er«, kateri je prevedel iz češčine br. dr. Kovačič. V župi je tudi 7 pevskih zborov, 3 godbe na pihate in 13 jambu* raških zborov. Gledaliških predstav je bilo v župi lansko leto 261, ki so vse dobro uspele. Močno se je ukoreninilo tudi že lutkarstvo in si je župa nabavila potovalni lutkovni oder, ki naj bi bil vzor posameznim edinkam. Narodno obrambno delo. Ker se je lani v Zvezi izpopolnila na-rodeo-obrambna organizacija, so se radi lokalnih potreb posamezne župe združile v pododseke, tako, da tvorita mariborska in novomeška poseben narodnoobrambni pododsek za vso severno in zahodno mejo naše države. Najvažnejša točka leži prav na teritoriju mariborske župe z njenim koroškim predelom, Slovenskimi goricami in Prekmurjem. Z ozirom na preveč razkosano delo narod* no-obrambnih organizacij so sklenile na* rodne organizacije razširiti ožji odbor Narodne odbrane ta tako v, bodoče po enotnih načelih in enotnem postopanju vršiti obrambno delo. V teku je že važna akcija, za katero so tudi denarna sredstva na razpolago. To akcijo pa vodi Sokolstvo. S ponosom in mirno zavestjo se lahko ozre mariborska sokolska župa na svoje dvajsetletno delovanje, kajti rodilo je obilo dobrih sadov. Delo pa ni bilo lahko in je bilo potrebno doprinesti nešteto žrtev, na katerih je zrastla mariborska sokolska župa, ki je najmočnejša v naši državi. Ko stopa v tretje desetletje svojega dete, ji želimo še nadaljnjih uspehov in ji kličemo krepki: »Zdravo!« Zveza lužiško-srbskega sokolstva se Je prostovoljno razšla. Preteklo nedeljo je bil v Budyšinu izredni občini zbor Zveze lužiško-srbskega sokolstva, na katerem je bilo sklenjeno, da se pod pritiskom sedanjih razmer v Nemčiji zveza razpusti ter priporoči v njej včlanjenim Sokolskim društvom, naj se razidejo. Ob tej priliki je izdate. Zveza poseben proglas, v katerem med drugim pravi, da ji v razmerah, ki so nastale v Nemčiji-ni mogoče braniti svojega programa irt izpolnjevati svojih- nalog, čeprav je bilo lužiško sokolstvo kot nepolitična organizacija načelno zvesto državi. Hitler- __________________ ______ jev fašizem jo torej udaril tudi po Tiaj- 17 odstotkov srednješolske mladine. Naj- šibkejši veji slovanskega drevesa, po h*“ manj Sokolov je na mariborskih gimnazijah, na učiteljišču jih je okrog 40 odstotkov, največ pa jih je na mariborski državni trgovski akademiji. Prav slabo pa je zastopana pri Sokolu v mariborski župi trgovska in obrtna mladina. Župa ima v svojih vrstah 85 trgovskih in 310 obrtnih vajencev. Vzroki, da je pri Sokolu tako malo te mladine, pa so vsakpmur jasni. Pri Sokolu je včlanjeno tudi večje število naših častnikov in vojakov, kar je dokaz, da so odnošaji med našo vojsko in sokolstvom prav prisrčni. Prosvetno delo. V mariborski župi je bilo prosvetno idelo v lanskem poslovnem letu skrbno žiških Srbih in jim porušil njihovo najtrdnejšo nacionalno oporo. To. je naj-luijši udarec, ki je mogel zadeti ta slovanski otoček sredi nemškega morja-Zanimivo pa je tudi dejstvo, kako je prišlo do razpusta lužiškega Sokola, ki i® bil v verskih vprašanjih vedno korekten. Na občnem zboru je namreč nn®®;' riik župe Meškanek v imenu katoliških sokolskih društev predlagal, naj se im® Sokol odstrani, črta iz pravil izraz M* tcrkonfesionalni in naj se katoliška sokolska društva popolnoma ločijo od sokolstva v Tyrševem duhu. h toga ni®' govega predloga jc razvidno, naj bi biP zopet katoliška vera afront proti slova**' stutfe Živalstvo naše zemlje pred milijoni let IZ TEMNIH IN ZAGONETNIH DOB RAZVOJA FAUNE. Brontosanru podoben, le da je bil še večji, je bil rod dipiodokov. Telo mu je i- bilo več ko 25 m dolgo. V pokrajini Tentaguru v Afriki so na- fo je bilo davno, predavno, m sred nji dobi zemeljskega razvoja (če računa mo v geološkem času, pred nekaj deseti nami milijonov let), ko so na naši zemlji ’*allli IIJlllJUllvJV tk/i/j ju ■****■ •> i • • kraljevale živali (vretenčarji iz skupine šli kosti velikanskega gigantosaura, ki j plazilcev) gigantske rasti, čudnih oblik okornih linij, odurnega videza. rk 13rili 11 llllljj UUUl llC&u Viuv • a ^t , . Kakor se zgodovina človeštva deli na slej znana žival, kar jih je živelo na zem* Stari, srednji in novi vek, tako se tudi lji. Dolg je bil več ko 27 m, tehta! pa je zgodovina zemeljskega razvoja deli na kakor so izračunali, okoli 40.000 kg. Tudi ' L ta žival se je hranila z rastlinami. Med tem ko so bili predstavniki te gigantske skupine, ki so se hranili z rastlinjem, mirile in nevarne živali, so bili mesojedci jako požrešni, grabežljivi in silo nevarni sovražniki vseh tedanjih živali. Rod tiranosaurov je bil največji doslej znani mesojedec sploh. Ta vrsta je dosegla vrhunec razvoja mesojednih dino-saurov. Telo mu je bilo dolgo več ko 15 m, visoko pa nekako 6.5 m. Že sama glava je bila dolga blizu 1.5 m. Velikan- prastaro, staro, srednjo in novo dobo Samo da obsega en vek v zgodovini človeštva po stotine in tisoče let, geološka uoba pa po sto milijonov let. Prav v srednji dobi zemeljskega razvoja so živele in gospodarile na naši zemlji omenjene živali, ki so se silno hitro množile. Bile so večje od vseh drugih. ki so živele v prejšnjih in poznejših geoloških dobah zemeljskega razvoja. Ker so te živali že davno Izumrle, so-diitiw 0 njih velikosti, oblikah in načinu življjjla lahko samo na osnovi rekonstrukcije najdenih okamenelih okostij. Veda je tudi na to stran silno napredovala, Ž rekonstrukcijo posameznih oko stij je dognano, da se tudi največje živali, kar iili dandanes živi na kopnem (n. pr. slon), ne morejo, kar se tiče velikosti, kosati z nekaterimi vrstami te izumr le živalske skupine. Dognano je tudi, da so se te živali gibale silno neokretno, okorno, da so se bolj plazile kakor hodile. Potem da so se prav največje med njimi hranile z rastlinami in da niso bile nevarne, medtem ko so bile njih manjše vrstnice krvoločni mesojedci in so rade napadale svoje sovrstnice rastlinojedce. Razen še mnogo drugih enakosti je tudi dognano, da se je skupina teh velikanov razvila iz potomcev manjših živali in da le prav tedaj (v srednji dobi) izumrla in izginila z zemlje, ko so te živali dosegle največ jo velikost in višek svojega raz-voja tako po velikosti kakor po številu. ta čudni pojav se zapaža tudi pri mno Rili drugih živalskih skupinah prejšnjih geoloških period: da izumro tedaj, kadar bi po svoji velikosti mogle premagati vse ovire in se obdržati še dolgo v borbi za življenje. V različnih časovnih geoloških razdob-fih so živele takšne čudne živali, in sicer skoraj v vsakem razdobju drugačne. V tem kratkem članku ni mogoče vseh popisati, zato bomo poizkušali, da sv seznanimo samo z nekaterimi njihov i-mi tipi, najbolj čudnimi med čudnimi, največjimi med velikimi. Med vsemi izumrlimi reptili sc odlikuje na vse strani, tako po velikosti kakor bo čudnih oblikah, skupina dinosavrov (grška beseda, pomeni velikanskega kuščarja). Ta skupina je še precej dobro raziskana, ker so našli veliko okostij raznih njenih predstavnikov. Veliko kosti vrste igvanodonta so našli v jugozahodni Belgiji pri Bernisarju v nekem premogokopu, 335 m globoko. Tudi so izkopali razen velikega števila razpadlih še tri in dvajset popolnoma ohranjenih okostij. Vsa ta okostja so bi-hi skrbno rekonstruirana in shranjena v Prirodoslovnem muzeju v Bruxellcsu. 'kvunodon je bil dolg blizu 10 tu, visok Oh do 5 m. Ker je imela ta žival prednji bogi precej krajši od zadnjih dveh, sodi-da nj je premikala največ tako, da je •kakala kakor današnji kenguru. Oblika šob priča, da so se te živali hranile z rastlinami. V državi Vyomingu v Ameriki so na-*'* okostje hrontosaura, ki je bil se enkrat večji od vseh prejšnjih dinosaurov. To okostje hrani muzej za prirodoslovno ®Kodovino v Newyorku, tik njega pa jd°ji okostje človeka, da se lahko vidi, kako velikanska je bila ta žival. Njeno bkostje je i-fKolt 22 m dolgo, visoko pa llzu 3.5 m. Učenjaki sodijo, da je ta ži-v.,&( utegnila tehtati več ko 34.000 kg. l'di oblika živali je bila jako čudna. Te- presegal po velikosti celo prej omenjenega diplodoka. To je sploh največja do ske močne Čeljusti so mu bile oborožene s strašnimi zobmi, dolgimi okoli 15 do 20 cm. Tiranosaurus je imel velike in ostre kremplje zavite kakor jih ima orel in dolge okoli 25 cm. Tako velika žival je morala biti dokaj nerodna, zato je precej verjetno, da je napadala ponajveč večje iastlinojedke, ki so bile tudi okorne, neokretne in brez vsakršnih obrambnih delov na telesu. Pomislimo le, kakšen je moral biti prizor borbe med takšnima dvema velikanoma, ki sta bila oba skupaj velika kakor kaka manjša pritlična hiša. Dosti bi se še dalo povedati p posameznih vrstah teh velikanskih živali, ker pa nimamo preveč prostora, zadostuje ta kratek popis najzanimivejših zastopnikov te čudne živalske skupine. Sodeč po vsem, je ta skupina v srednji dobi zemeljskega razvoja formalno kraljevala na naši zemlji. Noben njen predstav r.ik danes več ne živi. Vsi poznejši večji vretenčarji niso dosegli niti približne velikosti popisanih dinosaurov, ampak so se po videzu in velikosti vedno bolj približevali današnjim živalskim oblikam. Borba z morjem za njegovo dno NA MORSKEM DNU LEŽI SILA BLAGA, KI GA IZKUŠAJO NA VSE MOGOČE NAČINE DVIGNITI IN IZKORISTITI. Cela stoletja so minila, odkar so se [gibljejo in prijemljejo predmete, na ka-■Imerile nrve nesreče na moriu. ko se tere naleti potapljač med svojim iskanjem. Predmeti, ki jili zagrabijo ti »jekleni prsti« na nogah in rokah, ostanejo trdno med prsti, ki se jih čvrsto oklenejo in jih ne izpuste, dokler ne pridejo na površino morja in na palubo ladje. Kakor vidimo, je potapljaču delo precej olajšano, ker mu ni treba izkoriščati svojih moči, ampak porabi samo svojo spretnost. Ko je vse pripravljeno za odhod v morske globočine in je jekleni potapljač zasukan z broda, ga začno s škripcem (koloturnikom), na katerega je naprava z močnimi žicami pritrjena, počasi spuščati v morje. Na palubi je naprava za umetno dihanje, iz katere drži cev, ki se lahko podaljša kolikor je potrebno. Telefonski kabel vzdržuje stalno zvezo med potapljačem in brodom. Vsako reč, tudi najmanjšo, ki jo opazi, mora potapljač .sporočiti dežurnemu telefonistu, čigar dolžnost je, da jo takoj javi poveljniku. V tem jeklenem oklopu se lahko mudi potapljač 200 metrov pod vodo brez vsakršnega strahu za svoje zdravje in življenje. Noben vnanji vodni pritisk mu ne more škodovati. Notranja atmosfera ostane noizpremenjena, da se potapljaču, če ie tudi šibkejše konstitucije, ne more nič neprijetnega zgoditi. Uspehi, ki so jih dosegli s to napravo, so že doslej precejšnji in važni. Nedavno je bila na Ta način potegnjena iz morja italijanska ladja »Ravena«, ki jo je že 1. 1917. potopila angleška podmornica. Na ladji so bili poljedelski stroji in razne industrijske sirovine. Tovor je bil težek več ko 4000 ton. Zanimivo je, da so bile vse to reči še prav dobro ohranjene. Vsi stroji, ki jih je bilo treba samo malo popraviti. so bili potem prodani in so čisto dobro funkcionirali. Največji uspeh pa je pokazala ta moderna potapljaška naprava, ko so našli in vzdignili neko nemško bojno ladjo, ki je bila potopljena pri Scapa-FTo\vu. Za to težko in naporno delo so bili potapljači tudi odlikovani. Strokovnjaki, podžgani po teh uspehih, poizkušajo pa še vedno, da izpoirolntjo to napravo z novimi izumi. Govori se o novem aparatu, ki bo popoln in ga bodo mogli spustiti ,VXK) metrov globoko. Ce to podjetje res uspe, bo svet strmel, toliko iznenadenja in novega ga čaka. Takrat se bo z vso pravico lahko reklo, zdaj je pa človek gospodar vsega, kar je. v prirodi. primerile prve nesreče na morju, ko se je ponesrečilo na tisoče in tisoče ladij, s katerimi se je pogreznilo na dno morja vse blago, ki so ga nosile. Pred vojno se je psč zgodilo da Se je potopila tam pa tam kakšna ladja kot žrtev nesrečnega naključja, ali med vojno, ko so bili nasilno in namerno potopljeni na morsko dno mnogi in mnogi luksuzni parniki, polni ljudi in dragocenosti, smo videli, da so strahote lahko še večje. Izmed prejšnjih nesreč na morju so zaznamovane zlasti tri najmarkantnejše, pri katerih se zatrdno ve, da se ie pogreznilo v morsko globočine silo veliko biserov, zlata in dragocenosti. Prvi parnik, »Tranalad«, je bil natovorjen z biseri, drugi, španski1 brod »Armada«, je nosil velikansko količino zlata in srebra in tretji, »Titanic«, ki je tudi bil poln blaga, počivajo tam nekje v Tihem oceanu in čakajo, da jih kdo najde in reši težkega vodnega bremena. Toda doslej še ni uspelo, da bi človeška moč zavladala na morskem dnu. Vzrok je vsekakor ta, da divjajo v morskih globinah velikanske sile. ki se z njimi človek ne more kosati. Dosedanja oprava potapljačev, gumasta kombin-e-ža, ni zadostovala, da bi premagali morsko globočino. Poizkušali so sicer že ne-kolikokrat priti kolikor mogoče globoko, toda uspelo je samo nekaj poizkusov. Največjo globočino je dosegel potapljač, ki se je spustil 50 metrov globoko. Vsi ti neuspehi so vzpodbudili strokovnjake, da so se jeli resno zanimati za to vprašanje, vsi so pa teh misli, da je treba konstruirati posebno potapljaško napravo, ako se bo hotel potapljač spustiti do dna na takšnem kraju, kjer je morje nekaj sto metrov globoko, ne da bi mu grozila nevarnost za zdravje in življenje, kakor doslej. Tako se je porodila ideja, da bi konstruirali »jeklenega moža«. To je velikanski človeški trup iz litega železa in jekla, ki ustreza najmodernejšim mehaničnim, tehničnim in fizičnim zakonom. Vsa ta jeklena gmota je videti, če s3 pogleda od daleč, kakor velikanski člo* vek z rokami in nogami. Zgoraj, kjer .^e človeški vrat, je odprtina, skoz katero zleze potapljač v, svojo jekleno opravo. Ko .ie v njej, sc lahko lagodno uredi, zakaj na vsako roko in nogo ima določen prosti'.- Nazadnje mu postavijo na vrh še »giavok in jo dobro privijejo. Tako ie ves ta jekleni oklop nepredušno zaprt in izoliran od vode, ki ne sme od nikoder predreti v notranjost. Vsak del telesa tega »jeklenega člo< . wuuku zivau je ima juro tuuu«. ‘--»v . ^ iniela velikansko in zavaljeno* vrat vekac se premika s posebnim mehaniz* •Azmeroma tenek, podolgovat in močan, mom. Vsak del funkcionira kar najbolj *»hvo razmeroma zelo majhno. Po teh in precizno in z lahkoto* Potapljaška napi a-'»znih znakih sodcž> jc inoraia biti ta ži- va je znotraj obložena z noštevilnimi je-prav malo inteligentna. Premikala klenimi pločicami. da je kolikor mogoče ra -«e s^no nerodno, hranila pa se je z odporna. V posebnem predelu so stekle« 'njem. Težke kosti zadnjih udov so nico s konservlranimi sestavinami atmo-sile težo trupa na podoben način kt,-1'Terc (kisik, vi "k itd.). Na koncu rok In ori dauašujem slonu. nog so jeklene prijenialke (prsti), Hi *ešanš* Novost, ki se najbrže ne bo obnesle. Budlmpeštansko reševalno društvo je uvedlo v svojih reševalnih avtomobilih zanimivo novost. V notranjosti avtomobilov je dalo montirati radio aparate, ki jih vklopi med prevozom bolnika ir. tako »razveseljuje« trpeče nesrečneže med prevozom v bolnišnico. Če se bo ta novost obnesla, ie pa drugo veliko vpra- Kdo bo novi poljski državni predsednik? Pilsudski, Paderewskl ali Moščicki? V nekaj tednili bodo imeli na Poljskem volitve novega predsednika republike. Polnomočje dosedanjega predsednika Ignacija Moščickega se bo izteklo že v mesecu maju. Če bi sodili položaj na Poljskem po pisanju poljskih listov bi dobili vtis, kakor da se poljska javnost sploh ne zanima za volitve novega predsednika, izgleda, da se listi vseh političnih smeri namenoma izogibajo temu vprašanju, da ne bi med narodom pokvarili sloge, ki je potrebna zlasti sedaj z ozirom na resne mednarodne dogodke, čeprav posveča tisk vprašanju volitev novega predsednika prav malo pozornosti, se mora vendar ugotoviti, da se široke plasti prebivalstva v mestih in vaseh močno zanimajo za volitev novega državnega poglavarja. Sedanji predsednik poljske republike Ignacij Moščicki je bil izvoljen 4. junija 1926. po znanem pohodu maršala Pilsud-skega v Varšavo. Po obstoječi poljski ustavi mora biti novi državni predsednik izvoljen najmanj 30 dni pred iztekom polnomočja starega predsednika. Tokrat je torej najpoznejši termin za sklicanje zakonodajnih teles za izvolitev novega predsednika republike 6. maja. Toda ta termin še ni določen. Iz dobro obveščenih krogov se doznava, da bodo zakonodajna telesa sklicana 3. maja. Na ta dan namreč pade poljski narodni praznik. Ostaja še edino vprašanje, ali naj bo volitev v Krakovu ali v Varšavi? Kakor smo že poročali, je bil v poljskem tisku postavljen predlog, naj se ta svečani državni akt izvrši v grrdu poljskih kraljev, v krakovskem WaweJu, kjer na. bi bile skupne seje zakonodajnih teles. Ta predlog je podal zastopnik vladnega bloka Maokietvicz, voditelj monarhistov iz Vilme. Uradni činitelji se doslej sploh še niso izjavili o tej zadevi in bo, po vseh znakih sodeč, novi predsednik izvoljen v Varšavi. Pa naj bo že odločitev taka ali drugačna, eno je gotovo, da bo v petih tednih izvoljen novi predsednik poljske republike. Dejstvo, da se bodo volitve vršile,; pa izziva novo vprašanje: kdo so kandidati za čast državnega predsednika? Zaenkrat se omenjajo tri imena. Na prvem mestu stoji vsekakor maršal Josip Pilsudski. Pri tem se Še pripominja, da je bil izvoljen maršal. Pilsudski za državnega predsednika že pred 7 leti, pa teda: ni hotel sprejeti te časti. Za sedaj sp pa Pilsudski še ni izjavil, ali bo kandidaturo sprejel ali odklonil. Drugi kandidat, o katerem se tudi zelo mnogo govori, je Ignacij Paderevski, slavni virtuoz, ki je bil že od 16. januarja do 9. decembra leta 1919. poljski ministrski predsednik. Poljski tisk v Ameriki, kjer se sedaj mudi, razvija v tej smeri izredno živahno propagando. Ni pa še znano, ali bo P,a-derewski kandidaturo sprejel ali odklonil Splošno prepričanje pa je. da je Pa-derewski poleg Pilsudskega morda edina osebnost, ki bi s svojo avtoriteto odstranila razdor, ki obstoja sedaj v poljski družbi. Čeprav je Paderetvski star narodni demokrat, uživa veliko popularnost tudi v krogih sedanjega režimo. Tretji kandidat je sedanji močno priljubljeni državni predsednik profesor Ignacij Moščicki. Doznava pa se iz krogov, k' so predsedniku MoŠčickomu najbližji, da bi si sedanji predsednik poljske države želel vrniti se k svojemu znanstvenemu delu in da zato i)e bo sprejel nove kandidature. V poljski javnosti se omenja .v zvezi z volitvami novega državnega predsednika tudi še več drugih oseb, vendar je več kakor gotovo, da bodo zakonodajna telesa upoštevala v prvi vrsti omenjene tri kandidature. To pa zato, ker se ne more glede zaslug in splošnega ugledu nihče primerjati z njimi. Samomor IMetnoga šolarja. V Pragi je te, dni napravil samomor komaj 15letni učenec meščanske šole Karel Maly na ta načir., da si je zabodel svoj žepni nož v srce. Vzrok samomoru je bil slab red, ki ga je dobil ob šolskem polletju v vedenju. Deček bi bil moral biti sprejet v Batino šolo v Zlimi, kar pa mu je preprečil slabi red v šolskem 'tizptičcvalu. fSfcrsKTBi Mariborski »VETERNIK« .Tutrj, V M a r l b © r u, 'dne 15. IV. 1933, IM II—II !■■■■ ■ iiiimmiinai——iimimiimiiT Rndyard Kipling: Milijonar in niegov sin (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) »Salters je milo proseče pogledal Pena, da bi videl, če ima spomin. »Kako dolgo sem bil blazen?« je iznenada vprašal Pen. Usta so mu utripala. »Nikar tako ne govori, Pen! »Saj nisi bil blazen!« je pričel Salters. »Samo, kakor malo zmeden.« »Videl sem, kako so hiše zadele ob most, preden je izbruhnil ogenj. Več se ne spominjam. Kako dolgo je tega?« »Ne morem prenašati tega. Ne morem!« je vpil Dan in Harvey je sočutno cvilil. »Kakih pet let,« je odvrnil Disko, z drhtečim glasom. »Potemtakem sem bil ves ta čas nekomu v breme. Kdo je ta človek?« Pen je pokazal na SaJtersa. »Nisi bil — nisi!« je zavpil pomorski Kmet in sklepal roke. »Zaslužil si več kot za živež, dvakrat; in denar dobiš, Pen, poleg tega imaš polovico mojega četrtinskega deleža pri ladji, in to je tvoj, saj si ga plačal.« »Dobri ljudje ste. Na obrazu se vam pozna. Ampak —.« »Devica usmiljena!« je šepnil Dolgi Jack,« in na vseh teh vožnjah je bil z rami! Kakor začarano je.« V bližini se je oglasil zvonec neke ribiške ladje in skozi meglo je zaklical nek glas: »O Disko! Si slišal o Jennie Cush-man?« »Njegovega sina so našli!« .ie vzkliknil Pen. »Bodite mirni in priča Gospodovega odrešenja!« »Jasona imamo tukaj na krovu,« je odgovoril Disko, a glas se mu je tresel. »Ni bilo nikogar drugega?« »Enega smo našli. Naleteli smo natii, ko je zamotan ležal na kopici lesa, ki je bil lahko sprednji del ladje. V glavo je malo ranjen.« »Kdo pa je?« Srca mornarjev na ladji »Tukaj smo« so mogočno utripala. »Mislim, da je mladi 011ey,« je zategoval glas. Pen je vzdignil roke in rekel nekaj v nemškem jeziku. Harvey je bil prisegel, da mu je svitlo solnce sijalo na povzdignjeni obraz. Ali glas iz megle je nadaljeval. »Slišite! Ono noč ste nas pošteno potegnili!« »Sedaj pa nas ni kar nič volja, da bi vas potegnili,« je odvrnil Disko. »Vem, vem; ampak, da vam povem pošteno resnico, mi smo plavali precej s tokom, ko smo naleteli na mladega 01 leya.« Bila je neodoljiva ladja »Carrie Pit-man« in na krovu ladje »Tukaj smo« se je vzdignil negotov krohot. »Ali ne bi poslali starega k nam na krov? Mislim, da ga pač ne potrebujete, nam pa zaradi tega vražjega dela pri vretenu manjka moči. Skrbeli bomo zanj Oženjen je tudi s teto moje žene.« »Vse vam dam, kar imam na ladji,« je dejal Disko. »Ne potrebujemo ničesar, k večjemu morebiti kako sidro, ki bo držalo. Slišite! Mladi 01Iey postaja malo plašljiv in vzpe mirjen. Pošljite starega sem.« Pen ga je zdramil iz obupne opoklo sti in Tom Platt ga je prepeljal na drugo ladjo. Odšel je brez vsake besedice zahvale, ne vedoč, kaj ga čaka. In megla se je zgrnila nad vsem. »Sedaj pa,« se je oglasil Pen in globoko dehnil, kakor da bi hotel pridigovati. »Sedaj pa,« — vzravnano telo se je zrušilo liki meč, potisnjen v nožnico; .ža mu je izginil iz presvitlih oči, glas je postal hahljajoč, kakor navadno — »sedaj pa,« je dejal Pen Pratt, »ali misliš, da je prezogdaj, če malo šahirava, gospod Salters?« »Prav tisto — prav tisto sem sam hotel omeniti,« je vzkliknil Salters točno. »To pa že vse presega, Pen, kako dobro uganeš, kaj ima človek v mislih.« Mali možakar je zardel in je pohlevno sledil Saltersu naprej. »Sidro k viško! Hitro! Zapustimo to blazno vodovje!« je zaklical Disko in nikdar ga niso hitreje ubogali. »Kaj zlomka misliš, da pomeni vse to?« se je oglasil Dolgi Jack, ko so se premočeni, osupli in zavzeti zopet prerivali po megli. »Jaz si celo stvar takole tolmačim,« je odvrnil Disko pri krmilnem kolesu. Zadeva z Jennie Cushman ga .ie prijela ob praznem želodcu —.« »On — mi smo videli enega plavati mimo,« ie ihtel Harvey. »To seveda ga je nekako dvignilo iz vode. prav kakor ladja, če zavozi na suho; in pri tem mislim,'da se je spomnil na Johnstosvn in Jakoba Bollerja in druge spomine. No, tolaženje Jasona ga ie malo držalo pokoncu, ker pa je bil slab, so te opore polagoma odjenjale in zdrknil je zopet nazaj, tako da je sedaj zopet kakor je bil. Na ta način si jaz tolmačim.« Mornarji so razsodili, tla ima Disko Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu kakor tudi vsem svojim cenjenim strankam, prijateljem in znancem, da posedujem TELEFONSKO ŠTEVILKO 29-33 ter se priporočam za vse vrste voženj. Z odličnim spoštovanjem 1348 Ivan Vdlker, avtotaksa. Telefon 29-33. Maribor. Vinotoč Brecelj v Počehovi je otvorjen Kupujte svoje po-trebiiineprl naiih inserentlh I popolnoma prav. »Saltersa bi bilo dodobra potrlo,« je dejal Dolgi Jack, »če bi bil Pen še naprej ostal Jakob Boller. Ali ste videli njegov obraz, ko ie Pen vprašal, komu je ves ta čas v breme? No, kako je, Salters?« »Spi — spi. Zaspal je kakor otrok,« je odvrnil Salters in stopical po prstih na zadnji del ladje.- »Dokler se ne zbudi, seveda ne bomo jedli. Ste-Ii pa že kedaj videli tako moč molitve? Takorekoč vzdignil je mladega 011eya iz oceana. To je moje mnenje. Jason je bil strašansko ponosen na svojega sina; in jaz se močno bojim, da je to bila kazen za čaščenja praznih malikov.« »So še drugi, ki so enako zaslepljeni,« je dejal Disko. »Stvar je drugačna,« je odvrnil Salters hitro. »Pen še ni mornar, in jaz ne vršim pri njem drugega kot svojo dolžnost.« Tri ure so čakali ti lačni možaki, da se je zopet prikazal Pen z gladkim obrazom in vedrim duhom. Dejal je, da meni, da je sanjal. Nato je hotel vedeti, kako je to, da so tako molčeči, in oni mu niso mogli dati besede. Naslednje tri, štiri dni je Disko brez usmiljenja oblagal vse roke z delom, in kadar niso mogli s čolnom na lov, jih je nagnal v notranji del ladje, da so skladali ladijsko zalogo v manjše obsežje, da so dobili več prostora za ribe. Natovorjena množina rib je segala od kabinske pregraje do premičnih duri za pečjo sprednjega dela ladje. In Disko sc je pokazal velikega umetnika, kako treba nakladati tovor, da ga gre kar največ v ladjo. Mornarji so imeli s tem obilo dela, dokler niso zopet oživeli; Harveyja je Dolgi Jack potipal s korobačem, ker se je bil, kakor je Galwayčan dejal, »tako klavrno držal kot bolan maček, in to zavoljo nečesa, za kar ni bilo pomoči«. Harvey je tiste dni mnogo premišljeval in je razodel svoje misli Danu, in Dan je bil enakih misli ž njim, in to v toliki meri, da sta šla prosit ocvrtih kolačev, mesto da bi jih izmaknila. Nekako teden dni pozneje sta fanta malodane prevrnila svoj čoln »Hattie S.«, ko sta na vso moč poskušala, da bi zabodla morskega soma s-starim bajonetom, privezanim na palico. Silna zver se je kresala ob čoln in prosjačila za majhne ribe, in sreča je bila, da so vsi trije živi prišli iz boja. Ko so se igrali nekaj časa skrivalnice po megli, je naposled napočilo jutro, ko je Disko zaklical: »Pokoncu, fantje! V mestu smo!« Osmo poglavje. Harvey ne bo do konca svojega življenja pozabil tistega prizora. Solnce, ki ga že teden dni niso bili videli, se je ravno dvigalo nad obzorje, in nizka, rdeča njegova svetloba se je razlivala po jadrih treh brodovij zasidranih ribiških iadij — eno je bilo na severu, drugo na zapadu, tretje pa na jugu. Kakih sto jih je moralo biti. vse mogoče oblike in gradnje, tupatam v daljavi kak Francoz s štirioglatimi jadri; vse pa so se priklanjale in poklanjale druga drugi. Iz vsa ke ladje so odhajali čolni liki čebele od obljudenega panja, in vrišč glasov, roš-tanje vrvi in škripcev in pljusk vesel is odjekal milje daleč čez valujoče vodovje. Ko se je solnce dvignilo višje, so jadra pokazala vse barve, črno, biserno* sivo in belo, in skozi meglice na jugu se je prikazalo še več ladij. Čolni so se zbirali v kopicah, ločili, se iznova razvrstili in zopet razkropili, vsi pa so pluli v isti smeri; vmes pa so mor* narji pozdravljali, žvižgali, piskali in prepevali, voda pa je bila posuta z raznimi izmečki, vrženimi raz krova. »To je mesto,« je dejal Harvey. »Disko je imel prav. V resnici je mesto!« »Videl sem tudi že manjše,« je odvrnil Disko. »Tukaj bo kakih tisoč mor* narjev, tam naprej pa je Deva.« Pokazal je na prazen prostor zelenkastega morja, kjer ni bilo nobenega čolna. Ladja »Tukaj smo« je vozila okoli severnega brodovja; Disko je mahal z roko prijateljem in se zasidral tako krasno kot dirkalna jahta koncem sezije. Ribiško brodovje molče čisla dobro mornar-stvo, šuštnarja pa zasmehujejo ob celi črti. »Baš ob pravem času,« so zaklicali z ladje »Mary Chilton«. »Je sol že vsa mokra?« so vprašali z ladje »King Philip«. Nasprotja. Doktor: »Kaj pa ste tako veseli, gospod plačilni?« Plačilni: »Ženim se prihodnji teden, gospod doktor, da bom že vendar imel končno mirno in zadovoljivo življenje!« Doktor: »Ta je pa dobra! Jaz se pa prav zaradi tega hočem ločiti!« Nesramnost. Mira: »Pomisli, Ela, ta nesramnež! Zvabil me je na svoje stanovanje pod pretvezo, da mi pokaže filatelistični album!« Ela: »In kaj je delal, ko si prišla k njemu?« Mira: »Kazal mi je res filatelistični album!« Čudno vprašanje. Stanovalec iz pritličja: »Kakšen kraval pa je bil včeraj ponoči pri vas? Mislil sem, da se bo strop udrl?« Stanovalec iz nadstropja: »Ah, saimO moja stara me je vprašala, kje sem bil tako dolgo...« Vzgoja. Svetnikova: »Kako je to, gospa doktorjeva, da vaš mož zvečer nikoli n* hodi z doma?« Doktorjeva: »Čisto naravno, gosp* svetnikova; ko .ie zadnjič nekoč prikolovratil zjutraj domov, sem vprašala; Ah si ti, Artur?« Svetnikova: »No, pa je pomagalo?« Doktorjeva; »Seveda! Moj mož st imenuje namreč Josip!« Vse vrste kovtkov, torbic, denarnic, nahrbtnikov itd. priporoča po izredno nizkih cenah IVAN KRAVOS. MARIBOR Aleksandrova casta 13 novA CHFOn Največjo izbiro izgotovljenih modernih damskih plaščev dobite samo pri tvrdki Doliek & Marini, Maribor Gosposka ulica 27 GENERALNO ZASTOPSTVO SEDAJ R. LOTZ Maribor, Juriiteva ul. 5, tel. 2001 Motorna kolesa, za katera ne potrebujete voznega dovolila. Davek kakor za navadna kolesa. Cena Din 5.000*— Nadomestni deli. Motorna kolesa znamke »Puch* Din 10.500*—. Vsi nadomestni deli. Iščem zastopnike. LCmčlCZIBiD f za novo sezijo V Mariboru, 7. aprila 1933. VMariboru, dne 15. IV. 1933. Mariborski »VEČERNIK« Jutrs «Stran 9. Mali oglas i ČEVLJARSKI STROJ I »Singer« (Hohhnaschine) zaradi > preselitve za Din 800.— na prodaj. Zohrer, Kopališka ulica 20. 1328 Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zalo-Ea pohištva združenih mizar-iev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V. YVeixl. JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično poletje, Maribor. Slovenska ul. 16. tel. 27—56. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih Objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni. 519 HALO! Kdor hoče za veliko noč ceneno in dobro vino piti naj pride v gostilno »Transval«, koroški kolodvor, liter po Din 5.— čez ulico. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. 1362 FANTA 6 mesecev starega, oddam za svojega. Vprašati v občinskem uradu v Zrkovcih. 1377 V KONKURZNI ZADEVI .tvrdke »Vrt« Gjuro Džamo-nja, Maribor, se proda kom-|'pletno semenarsko oddelenje najboljšemu ponudniku. Prijave in informacije do 1. maja na konkurznega upravitelja dr. Miloša Vauhnika, odvetnika v Mariboru. 1330 VINOTOČ SCHMIDINGER, Krčevina 11, nad Racerdvo-rom, zopet otvorjen. 1312 VRTNARSTVO IV. JEMEC. Prešernova ulica. Uudi: vrtnice nizke, visoke. Plezalke. Prunus triloba. magnolije. Hibiscus. glecinije. Vi-tis, Veitschi, cepljene zgodnje breskve in marelice, dalije. kane, orjaške jagode, tulipane, Anemone Pfloks. Can-brecija. Dobi se roženko, najboljše gnojilo za ločnice, kompostno zemljo za prese-ievanje cvetlic, zelenjadne sadike itd. 1008 MARTIN SAFRAN. Sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. _________1190 PRISTNO VINO 3. 4. in 5 Din liter, od 10 likov naprej. Zrinjskega trg 6. 1274 BRZOJAVKA! Solidne in najcenejše izdelke nudi v dobi gospodarske krize, primerne cene današnjih razmer TVRDKA FRANC Novak, Vetrinjska 7, trg. Pohišt., Koroška 8, tapet, de!., Glavni trg 9, prodaj, tapet, bdel. 1278 I. JUGOSLOV. DRUŠTVO »POROKA« feg. pom. blagajna z o. z., Maribor, Stolna ulica 5. Mariborčani, ste si že ogledali razstavo društva »Poroka«, Mer se sprejemajo v redno Nanstvo vsi ženitveni kandidati v zavarovanje za pohištvo kot nagradi ob poroki, dišite po prospekte — zahte-vajte potnika! 1280 HALO! HALO! •jdor hoče dobro in ceneno ljutomersko vlnce piti. mora v Studence v gostilno Omulcc Priti. Tam dobite liter vina po L- in 7,— Din čez ulico, ka-*Pr tudi ob vsakem času top-u in mrzla jedila. Za obilen Jbisk se priporoča gostilničar. 1289 V VINOTOČ ni treba iti, ker dobite 6fl meni la. ljutomersko vino .“d 5 litrov naprel po 6 Din J*®r. Adalbert Gusel. Mari 3>r, Aleksandrova cesta 39, ^koška cesta 18. 1293 V$AKQVRSTNE RABLJENE ... KOVINE rme, železnino, stroje, oro-kupuje po najvišji dnev-,l ceni Justin Gustinčič, Tat-^rbaciiova ul. 14. 1306 PERILO rjPteljno, moško in damsko ? rtajnovejših krojih, fino in „2 zmernih cenah izdeluje Jtceni Marica Petrovič, ,ankopanova ul. 51. Entla-1 metet Din l.-r. 1357 PRODAM PAVILJON za čebele v velikosti 4 in pol Žnidaršičevih panjev,_ po zelo ugodni ceni. Naslov in pogoji se izvejo v upravi. 1333 TRAJNE KODRE Din 100.— izdelujem z novo došlim preparatom. Sive. kakor tudi bkmdirane lase. Marica Požar, gledališka frizerka, Vetrinjska ul. 11. 1318 STAVBENE PARCELE solnčna lega, dobra zemlja pod isto gramoz, poceni, tudi na obroke na prodaj. Vpraša se pri Schwarzu, Pobrežje, Zrkovska cesta 17. 1336 Damske klobuke pomladanske novosti, v zadnjih dnih barvah in oblikah, razne kovosti dobite salonu mo-ka-klobukov ZEMLJO oddam brezplačno. Komel, Krčevina, Aleksandrova cesta 28. 1324 PRODAM MOŠKO KOLO. Studenci, Pohorska cesta št. 71 1344 PREVODE DOKUMENTOV iz nemškega in italijanskega v •slovenski jezik in obratno, izvršuje in overovlja zapriseženi sodni tolmač F. Bratoš, Maribor, Meljska cesta št. 40. 1230 Prodamo zdravo, težko KOBILO. Maribor, Meljska cesta 1351 29. STANOVANJE 3- ali 4sobno, v vili ob parku, solnčno, s kopalnico, elektriko, plinom, oddam boljši stranki s 1. julijem, eventuel. prej. Ponudbe pod »Mirno« na upravo lista. 1298 TRAJNE KODRE izdeluje v vsakem oziru prvovrstno in zelo poceni znani strokovnjak z dolgoletno prakso. Salon Maly, Aleksandrova cesta 22, v hiši zobozdravnika g. dr. Kaca, vhod skozi vežo. 1335 HIŠA z 2 stanovaniima po 2 sobi, ku hinja, v okolici Maribora, Din 48.000. Posestvo, 5 oralov, s hišo, tik mesta, 95.000 D kakor tudi gostilne, trgovine, veleposestva, industrije itd. na proda). Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28. 1369 OTROŠKI VOZIČEK »Brennabor« na prodaj. Primorska ulica 10. 1371 Pobiram nevidno SPUŠČENE ZANJKE pri svilenih nogavicah. Trgovina Kormann, Gosposka ulica 3. 1353 Kupim DECIMALNO TEHTNICO dobro ohranjeno, kupi Komac, Primorska ul. 10. 1308 Prodam UGODNI NAKUP! Na prodaj več dobro ohranjenih bala-nčnih in decimalnih tehtnic, kakor tudi dobro ohranjeni gramofon (His Mai-sters) s 33 ploščami in dobro ohramjen inventar za prodajalne prostore. — Vprašati v prodajalni konzumnega društva za Slovenijo, Ruška cesta 7. . 1200 PRAZNE STEKLENICE rogaške ali radenske slatine kupim. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Tudi posa mezno«. , 1315 Sobo odda PRAZNO SOBICO takoj oddam. Tržaška cesta št. 3. AUTO Steyr XX, krasen voz, v izbornem stanju, na prodaj. Interesenti naj javijo svoj naslov pod »Kakor nov« na upravo lista. 1275 Veliko lepo OPREMLJENO SOBO za tri osebe in malo sobo za eno osebo oddam. Naslov v upravi lista. 1363 Sobo Išle TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM stara, dobro vpeljana, na prometnem kraju, četrt ure iz mesta Maribora, takoj na prodaj. Naslov v upravi »Ve černika«. 1288 POSTELJO novo, prodam takoj ceneno. Naslov pove uprava lista. 3000 PLEMENITIM DUŠAM! Kdo odda državnemu uradni ku-akademiku, ki prejme po 171etnem študiju in triletni državni službi Din 1028. mesečnih prejemkov, sobo z uporabo kopalnice za 200.— , Din mesečno (in mu s tem | omogoči človeka vredno biva nje). Dopisi pod: »Vivat aca-demia« na upravo. 1290 HIŠO dve sobi in kuhinja ter vrt pri okrožnem sodišču v Ma riboru prodam Za 74.000 — rib-oru prodam za 74.000.— Din. Ponudbe pod »Solnčno« na upravo lista. 1309 FRANCOSKI KROŽEK v Mariboru išče veliko praz no sobo ali 2 manjši v sredi ni mesta za čitalnico. Ponud be na naslov »Francoski krožek« v Mariboru. 1310 HIŠO s posestvom in 4 stanovanji prodam. Naslov v upravi »Večernika«. 1311 Mirna, samostojna gospa išče SOBO S ŠTEDILNIKOM do 1. maja. Ponudbe prosim na upravo Usta pod »Poštena«. 1323 NA PRODAJ HIŠA velika preša in parcele v Počehovi. Angela Leskovar, trgovina, Košaki. 1325 MIRNA GOSPODIČNA gre kot sostanovalka k boljši družini. Naslov v upravi »Večernika«. 1361 ff M Aleksandrova 13 Stanovanje V naiem GOSTILNO v Mariboru vzamem v najem. Ponudbe na upravo lista pod »Gostilna«. 1276 KAVARNA PROMEMJIDA v Tomšičevem drevoredu ponuja cenjenim gostorri prvovrstna vina iz lastnih Janžekovičevih vinogradov od Din 4.— naprej._13-14 Vinotoč GOSTILNO v okolici Maribora dam v najem zanesljivi osebi. Ponudbe pod »500« na upravo. 1337 Službc dobi kuharica. mlada, popolna, išče mesta v dobroidoči gostilni v Mariboru. Naslov v upravi lista. slabem vremenu pokriti prostori! 'Soomnitese CMDI SPREJMEM VAJENCA za krojaštvo.. Sodna ulica 15. 1346 Dva močna, zdrava VAJENCA za mehanično obrt sprejme Bogomir Divjak, Maribor. Ključavničarska ul. 1. 1354 VNANJE ŽENSKE SLUŽBE v hotelih, boljših družinah. Pojasnila daje: Posvetovalnica »MaTstan«, Slovenska ulica 22. (Znamke!) 1378 Otvoritveno naznanilo! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvo-ril in na novo preuredil gostilno ,vPri kmetu*1, Maribor Glavni trg št. 19 Točil bom prvovrstno vino iz lastnih vinogradov ter skrbel za dobro kuhinjo. Za obilen obisk se priporoča 1334 T. FBRLAiN. Pouk NEMŠČINO govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moli metodi. — Kovač. Maribor, Krekova ulica 6 H98 ZAVOD za strojepisna dela. razmnoževanje, svetlobno prerisava-nje. Kovač, Maribor. Krekova ulica 6. H97 KNJIGOVODSTVO. strojepisje, stenografija itd. — Pouk posameznikov.' KOVAČ, Maribor, Krekova 6. - 1199 PRAV DOBER ŠOLSKI USPEH lahko dosežejo Vaši otroci s pomočio dobrega inštruktorja. Ponudbe na upravo pod »Dipl. učitelj«. 1127 rezano 1000 komadov Din 180.—, cepano 1000 komadov Din 280.— prodaja v vsaki množini DRAVA1* D. D. »•< Maribor, Meljska cesta 9i. Mestno načelstvo mariborsko. Štev. 2888/335-1933. **ovi modeli za Jtamtke slamnike In moške klobuke so dospeli! Popravila se izvršujejo po nizki ceni! Priporočata se in Helena Kvas, Maribor w Aleksandrova cesta 32. Wlrtiflie Star kapela igra za Velikonočne praznike v prostorih kol. restavraciie in sicer v soboto, nedeljo in pondeljek ob 20. uri zvečer. Točila se bodo izredno dobra vina in Unionsko Bock-pivo. Kuhinja bo nudila poleg drugih dobrot še prašička na ražnju in letošnje ocvrte piške. Se priporoča 1358 RESTAVRATER. tfINJTmf Prvovr*tno blago VV 11 vi | ^ po znižanih cenah dobite v manufakturni trgovini Vr^thaZe- zopet v lastno oskrbo ter točim prvo- iFellks Škrabi, Maribor >rb * Y*na od Din 4.— naprej. Za obilen obisk se' r°Ča 1315 ANDREJ JANŽEKOVIČ. v Peklu >G o s p o s k a ii I I c a 11 Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje izvršitev tapetniških in steklarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glav-nem kolodvoru v Mariboru II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. aprila 1933 ob 11. uri dopoldne v sobi-št. 5 mestnega gradbenega urada.v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravmh stroškov dobivajo med uradnim? urami istotam soba št. 3. . Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi'z besedami) na svate odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za tapetniška dela...................Din 24*553---" 2. za steklarska dela Din 168:273! oo Skupaj . . Din 192.826.88 Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Službene Novine br. 70—XXIX z dne 26. marca 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. 1260 MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. Mestni načelnik: dr. Llpold 1. r. Igsarafe, pofacevafne aparate, cevi za vsakovrstne aparate. Lastna delavnica. PO IZREDNO NIZKIH CENAH VAM NUDIMO: *“*""‘■»-Hr-.-?”—- _Damski alašži od PSn 180'- naprej Športne obleke 185*> — 350*« Kamgarn obleke 430*- — 600*. Hubertus plašči 290-- — 340*. Trenchoat plašši 720*- — 850*- Rosegger Joplii 100'-— 175'» * t ■ Letni Joplii 80*- — 100*- Molor Joplii 185*- — 2S0*- sportne. modne in delavske srajce, ovratnike, kravate, spodnje hlače, podveze in nogavice stalno v veliki izbiri na zalo«!. ANTON MACUN. manufakturna in konfekcijska trgovina. MARŽ Lalanterija, drobnarija, parfumerija, papir, pletenine, motvoz, vrvarski in pletarski izdelki itd. DRAGO ROSINA MARIBOR, VETRINJSKA UL. 26 KUPUJTE DIVJAKOVE VOZIČKE MARIBOR GLAVNI TRG i7 LaslaikihišinvilDOzorl Na zalogi večje število železnih košaric za ove-tlice, uporabljive za okna in balkone. Nadalje velika zaloga vrtnega orodja (cevi, mreže, železne palice za plote, okenska omrežja, traverze in raznoterosti) kupite ceneno pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 1307 Oblastveno dovoljena razprodaja od 3. marca 1933 dalje. Radi opustitve trgovine se prodala blago po globoko znižanih cenah. Ne opustite ra<|i tega prilike za nabavo najcenejšega blaga v moji bogato sortirani zalogi. Prodaja se kamgarn za gospode, angleškega in češkega izvora, lepi desenl za športne obleke, razno blago za lister in športne sukne, blago za damske obleke vseh vrst: crep faile, marquisette, vzorč iasta svila, bombažno in končeno sukno za domače obleke, različna konfekcija za gospode, približno 200 vrst krzna, popeliue za perilo in drugi različni predmeti. Posebno poceni se prodajajo ostanki, katerih je preko 1000 kom. na zalogi. Kot plačilo se sprejemajo tudi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se dovoli izplačilo izjemoma v obrokih. Popust 20-507i L. Ornik, Maribor Koroška cesta št. 9 Vinotoč Lochert-Bojane Meljski hrib 19 otvorjenl Albert Vicel trgovina s kuhinjsko opremo, hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito m aluminijevo posodo, porcelanasto, kameninašto in stekleno robo, Maribor. Gosposka ulica 5. 1269 OBLEKE PERILO OVRATNIKI NOG/VICE KRAVATE KLOBUKI Čevlji DEŽNIKI ,-To. IIVV • Dne 24. aprila 1933 ob pol II. Uri bo pri sres-ketn sodišču Sv. Lenart v Slov. gor. prostovoljna sodna dražba zemljišča, vi. št. 68 k. o. Sv. Lenart in 160 k. o. Zg. Korena. Zemljišče v trgu SvtLenartu obstoji iz dobro ohranjenega stanovanjskega in gospodarskega poslopja, sadonosnika, vrta in njiv. Zemljišče je obdelano m v najboljšem stanju, ter leži ob banovinski cesti. Najnižji ponudek je Din 120.080.—. Vadij znaša Din 12 000.- . ki gaje možno položiti tudi v hranilničnih knjižicah. Zemljišče v Zg. Koreni je mlad gozd. Najnižji ponudek. je Din 4000.— in vadij znaša Din 400.—: Pogoji šo v vpo^ gled pri sodišču na oddelku III, št. 10. med uradnimi urami. 1261 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naša iskrenoljubljena žena, mati, sestra itd., gospa Frančiška Meglič, mi. soproga progovnega nadzornika 14. t. m. ob pol 4. v 50. letu svoje starosti preminula. Pogreb blagopokojne bo„ v pondeljek, 17. aprila ob 15. uri iz hiše žalosti. Cesta na/Brezje 7S, na r”»'Td a Vensko pokopališče. Maša zadušnica bo darovana 18. aprila ob' 7. uri v Magdalenski cerkvi. Pobrežje ori Mariboru, Skoplje, Wien, dne l-i aprila 1933. 1355 Žalujoči ostali- (USTANOVLJENA LETA 1882) ' " i- -fr*:* f . PODRUŽNICA '* MARIBOR , ALEKSANDROVA CESTA IV; ZASTOPSTVO IN PRODAJA: E. PETELN MARIBOR GRAJSKI TRG 7 Nakup in prodaja valut, nakazila v tu-in inozemstvo izvršuje najkulantneje. Oglejta si novo otvorjeni oddelek perila za ooreme kjer dobite največjo izbiro izgotovljenih orevlek za odeje, rjuh, prevlek za blazine, namiznih garnitur, posteljnih pregrm/alk itd. pri ’vrdki Dolček&Marini. Maribor, Gospoika 27 'aaPiMMLicj'.1.1'«!1!! ■j"! »ni -•■!! ■ u u