123. številka. Ljubljana, vtorek 2. junija. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prcjeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano hrez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za Četi t leta 3 gld. — Za oznanila se plačujo od četiri-stopue potit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača stempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole fiankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiši „Dote! Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi hiši.
Odkritje jugoslovanske zarote.
V Zagrebu 31. maja 1874 [Izv. dop.J
Kakor je „Slov. Narod" uže povedal, prinesla je Peštanska „Reforma", Louyayev list, Članek o neki jugoslovanski zaroti, na kateri kujejo Strosinayer, Mažuranič, Mol-linary, dalmatinski poslanci v raj Utirata, in katera sega ua eni strani celo t Slovenijo, na drugi v Bosnu. Načrt zarote je sledeči: centralizovanje na llrvatskt.ni in v Slavoniji, iztisnenje unijonistov iz vseh uplivnih mest v deželi, čem prejšnje vtelovljcnje poprejšnje vojniške krajine v mater zemljo, združenje Dalmacije, združenje Slovenije, osvojenje Bosne, osnovanje Jugoslavije, odtrganje od državne zveze z ogersko kraljevino, in slednjič priklopljcnje k Avstriji. — To je Rcforniina jugoslovanska zarota. Videla je nekje dim, čula da je požar in vdarila v plat zvona. Za njo kriče zdaj vsi ogerski in avstrijski listi ua pomagaj proti jugoslovanskemu volku, ki ga pa nikjer najti ne morejo.
Praša se, kaj je dalo U-formi povod o tej izmišljeni zaroti pisati V Zadnji čas je sledilo več dogodjajev eden za drugim, iz katerih bi se moglo sklepati, da se res nekaj ua slovanskem jugu pripravlja. Ti dogodjaji so: potovauje nadvojvoda Albrechta po Hrvatskem in Slavonskem, pohod dalmatinskih rajlisratskih poslancev v Zagrebu, neuspeh knez Milanovega potovanja v Carigrad, nezadovoljstvo v Bosni, zbiranje turške vojske blizu naše in srbske meje, in še več drugih manje važnih dogodjajev. Na podlogi vsega tega skovali bo naši Rauchijanci in ogerski Lonyayevci — nobile par fratrom — jugoslovansko zaroto, ter pustili to svojo sovo po Reformi med svet sfrfetati. Pri nas v Zagrebu nij nikoga, ki bi ne bil prepričau, da so Reforniin članek Rauchijanci izdubtali. Njegova nakaua je osuiuničeuje narodne stranke, struioglaveuje Mažurauiča z banske stolice in pa tudi punovljcuje Raucbijauske ere. —
Poglejmo malo pobližje zarotnemu načrtu v lice. Na Hrvatskem se uprava eentralizujc, to je res, to se pa ue dela skrivaj, kar bi tudi mogoče ne bilo, ampak ua belem dnevu. Najglavneji čiu centralizacije je odpravljeuje velikih županov. Hrvatski narod je Mažura-niču za to izvedbo zahvaljen. „Azijatske razmere", kakor je Senyey v ogerskem držav, zboru upravni aparat na Ogerskem in Hrvatskem imenoval morajo se vendar enkrat kulturnim napravam umekniti! — Da se unionisti iz upravnih mest izrivajo, je samo toliko res, da se unijonistični lenuhi, nesposobnjaki in nepoštenjaki iz javnih služeb odstranjujejo, delavni, sposobni in osobno pošteni uuijo-nisti se pa pridržujejo.   Gledč tega samo
en primer. Prvi Mažnrauičev tajnik je zloglasni Rauchijanec Milialič. Z nastopom Mažurauiča, mislilo in pričakovalo se je, da bo Mihaliča, če uže ne odpustil, pa vsaj iz predsedniške pisarne odstranil. To se ni) zgodilo. Mihalič je tudi se denes prvi vladni tajnik, kakor je bil pod liauchom, Uedeko-vičem in Vakanovičcm, in to naše občinstvo Mažuraniču še zmerom jako zamerjava. Javna tajna jo, da Kaucb in Vakanovič po imenovanem MihaliČi vse vladne naredbe se gorke izvesta. Vtelovljenje poprejšnje vojn. krajine v mater zemljo, to je pravica hrvatske kraljevine, to so zahtevali vsi hrvatski sabori od leta 1848. sčm, to je tudi uže Nj. veličanstvo kralj izrekel, in izvedenje tega se uže dalje časa pripravlja, iu sicer vse javno. Da pa v poprejšnji vojn. krajini nij nobene aristokracije, kar „vitežke" Magjare bode, ter da je vsa navdahucua s protimagjarskim duhom, tega vendar uij uiti naša narodna stranka, niti naša sedanja vlada zakrivila, krivnja leži prej v Magjarik samih. — O združenji Dalmacije govori iu piše se tudi uže več let, to bogme uij stoprv peštauska Reforma odkrila. Magjari sami trde, da imajo skoz hrvatsko kraljevino pravico na Dalmacijo. — V Sloveniji in v Bosni imamo svoje brate po krvi in po mleku. K njim nas vlečejo naše materijalne koristi, naša kupčija itd. Glede naših simpatij do njih pač ne bodemo šli k Magjarom na izpoved in „Reformo" za odpustke prosit. Kar se vprašanja Jugoslavije tiče, vstvarila se bo če se bodo pogoji za njo našli in če je kaj državotvornih elementov ua slovanskem jugu. To stvaritev Magjari ne bodo v stanji zadržati. Ce pa pogojev za to stvaritev nij in tudi državotvornih elementov ne, pa tudi Magjarska zasluga ne bo, če se Jugoslavija vstvarila ne bode. Dalmatiuci, Slovenci in Bošnjaki gledajo ua nas Hrvate zaupnim iu oadepoluim okom, v nas menijo, da imajo svoje utoči>3če, svoje zavetje, svojo zaslombo, svojo zaštito, svojo bodočnost. Ali bi lepo bilo od Hrvatov, če bi se z Magjari ua vse niilelale grlili, svoje brate pa z nogo proč suvali, kar vse Magjari od njih zahtevajo?! — Glede združeuja Sl< venije odvrača „Obzor" Reformi tako-lc: „Vteguejo priti take okolnosti, da bi Magjari še celo blagoslovili izvedenje te osnove (združenje Slovenije) katero Reforma sedaj kot grešno osnovo odkriva in sicer po informacij ljudij, kateri v politiki ne vidijo dalje od nosa. Pa če bi so uresničilo, da bi se Hrvatska, vojn. krajina, Dalmacija in Sloveuija v eno državno telo zediuile, kakšue koristi bi jih nesle v Cislajtauijo, kakšna blazen bi jih vlekla v žrelo Pru8ije? Kaj ne bi raji v zvezi z Ogersko kraljevino hteli si zagotoviti svoje bitje in velike interese iztoka! — Ce teh be-
sedi Magjari ne razume, potem jim tudi s kijem ob glavi nič več ne pomaga. Reforma poziva ogersko vlado, naj zida trdnjave v Kaniži, v Pečuhu in v Sigetu proti Jugoslovanom, naj pozove hrvatsko vlado na opravdanje zavoljo „zarote", ter da naj kaj stori za umirjenje duhov na Ogerskem. Reforma ima samo to nesrečo, da jej nobeden no veruje. „Pesti Napio" odgovoril je Reformi, da ne obstoji med ogersko in hrvatsko vlado prav nobenega neporazumljenja. Prah, ki ga je Reforma s svojim člankom zaprašila, je stari prah famoznih promemorij in Sinkovičjad. Se nekoliko dnij govorjenja in vse se zopet pomiri in utihne.
Politični razgled.
Notranje iležele
V Ljubljani 1. junija.
'#'/#■«/.•• »Vo-italijauski pop, državni poslanec baron Prato preklicuje, od ordinarijata in škofa prisiljen svoje glasovanje o koufesijonalnib postavah. Zopet le nov dokaz, da duhovnik nij za poslanca, ker nema nobene osobne neodvisnosti nego se mora sukati kakor mu škof ukazuje.
B*<tpe£, kakor znano in vidno, jako tnnngobeseden in muogopisen mož, v posebnem od „Volksfreunda" te dni priobčenem pismu bodri avstrijske škofe proti konfesi-jonalnim postavam, in jim Čestita, da so naznanili, ka se bodo upirali vsaki določbi, ki je zoper konkorkat.
Of/er&kct zbornica je sprejela novo advokatovsko postavo. Dozdaj so mogli zakotni pisači in oderuhi, ki so le nekaj znali, na Ogerskem advokati postati. Temu zlu bode nova postava pot zagradila, kar odslej more le, kdor je doktor in ima 4 leta prakse, advokat na Ogerskem postati. — Po tej postavi pride zopet važna postava, namreč o srednjih šolah, kakor tudi nova volilna postava na vrsto. Ogerski zbor bode do žetve skup.
V ii miiJ«i «lrž*iv«».
„ Minski J JMiru govori o pretečeni sesiji državnega zbora avstrijskega, ter sklepa, da je ministerstvo Aueisperg konsolidirano, da ima pri vseh podvzotjih vspeh (?), da jo volilno reformo izvršilo, da si je osiguralo stalno majoriteto in da je gališko vprašanje sč sveta spravilo, iu da je cesar svojemu ministerstvu jako vdan.
O novem fmncosketn kabinetu pišejo „Daily-News", da je maršal Mac-Mahon svojim ministrom usilil program, kateri jo sam sestavil, in ki se tako - le glasi: Maršal ima obdržati naslov prezidcuta republike ; v slučaji resignacije ali smrti ima dobiti naslednika, ki izpolni septenij; vladna forma se v njegovem uradnem času nema spremeniti, iu po preteku tega časa naj se narod povpraša, da-li in katerih sprememb želi. — Sicer imenuje list narejenje novega kabineta državni prevrat.
Vj «jfitt.%hi zavezni svet je zavez-nemu zboru poslal pismo, v katerem se de-kretira, da prenarejena zavezna ustava stopa v veljavo. Stanovski in narodni svet Bta odo-
brila to pismo. S tem se tedaj ta bodoča deželna postava, katero je večina švajcarskili državljanov in kantonov sprejela, v praksi začne.
Kakor se zdaj kaže, so ono vest o postavljen ji hohenzollernkega princa na nfpanjski prestol Karlisti sami in sicer v svojem interesa razglasili. Don Karlosov mo-niteur nEl cnartel real" prinaša namreč članek, v katerem popisuje, da je Bismark poslal nekega zaupnega moža k maršalu Ser-ranu, in da je namen te mesije, posaditi pruskega princa na spanjsk prestol. Bismarck, pravi „EI cuartel", hoče vso Evropo pod-se spraviti tn hoče špecijelno Francosko popolnem uničiti.
V Itiiuu je umrl v tamošnjem benediktinskem kloštru kardinal Falcinelli, večletni diplomatični zastopnik papežev na dunajskem dvoru.
ateutšhi zavezni svet je pritrdil predlogom pravnega odbora, odvrniti zakonsko osnovo o civilnem zakonu ter od državnega kancelarja terjati, da predloži i zavez-nemu svetu i državnemu zboru novo osnovo. Dalje se je zavezni svet izrekel sporazum-Ijenega sč spremembami o izročilni pogodbi (au8lieferungsvertrag) z Belgijo. — Ustano-noviti se ima v nemškem ministerstvu služba državnega generalnega sekretarijata, zato Bismarck še nij odšel na počitnice.
Dopisi.
X Diiititjn  28. maja. [Izv. dopis.] Vest, da so dalmatinski in drugi jugoslovanski vodje z Zagrebu konferirali zarad zedi-njenja Dalmacije   s Hrvatsko  razburila je tukajšnje nemške centraliste in jeza njih, ki se je dozdaj najbolj nad Čehi penila, začenja oblizavati Jugoslovane,  ki se predrz-nejo odločevati o lastni osodi.   Ne bilo bi Nemcem žal,  da se Dalmacija  odtrga od Cislajtanije, ker bi se s tem, kakor pravijo, odvzelo samo breme,  ki ga državni financi nalagajo „nekulturni" Dalmatinci. Ali Nemci slute, da Dalmatinci ne iščejo toliko v prvi vrati gmotne sreče v Translajtaniji, nego ze-dinjeuja  Jugoslovanstva sprvlje v majheni in sčasom v veliki meri;  in to Svabu ne sme biti. Nemec sme močan biti, drug nihče. To bi bil strašen udarec njihovemu načelu: dividc et impera, ali Nemško do Adrije. Sam grd egoizem. — Kaj je samo na sebi ležeče na Dalmaciji, Če jo dobodo Magjari! Križ je, če bi Jugosloveni prišli  do misli,  se od Ogerske odtrgati, Bosnijo in Hrcegovino spojiti z drugimi Jugoslovani.   In lepa reč, za katero se je toliko črnila prelilo in govorov govorilo, dual i z em bi se rezpršil in triali-zem ali celo nov Slovanom pravičneji zdrav centralizem je gotov! Nemara bi še planinski Hrvatje — Slovenci, mačeho nemško Avstrijo zapustiti utegnoli  in potem je pa pri kraji z duodecevanjem in nadvlado nad zdajšnimi  razkoljenimi   narodiči in  kar je „N. fr. Presse"  pred nekaj meseci pisala: „Langsam und bedrohlich steigt die Wolke im Osten auf, ein Merkzeichen fUrs Gernia-nenthum, dass es sich durch rastlose Kritfti-gung bel Zeiten der Gefahren versehe, welche dereinst eine slavišcbe Diversion nach Westen in ihrem Gefolge haben kiinnte," bi se znalo začeti po močni avantgardi Jugo-slovcnsfva.   Skratka,   strab je v kraljestvu Izraela. Da se ta hudournik odžene, ščuje se kolikor mogoče na   prijatelja Magjara. On naj pazi na dogodjaje v Hrvatskej, on naj gleda na može, kakor Strossmajer, Monti, Klaič etc, ker ti možje ne spadajo med ono vrsto ljudi, o katerih Sekspir pravi: Dajte
debele ljudi v moje spremstvo, ki po noči sladko spč itd. In zraven je podiranje dualizma nemogoče, se pravi, ker finančno stanje posebno magjarske polovice je tako, da se mase strajkarjev prav lehko spravijo s trganjem vezi z nesrečnimi operaterji na državni blagajnici. Prav britko se pa obsojujejo možje kakor Monti itd., ki so „bera£iliu za Železnico od Cislajtanije, ki pa hvaležno hvaležno z odpadom to dobroto plačujejo. Se ve da, ker država nij svoje dolžnosti s tem storila, zakaj je neki na zemljevida ; menda vendar ne za to, da bi samo odstopivšim ministrom penzijone plačevala.
V drugem je Dunaj začel prav nevaren biti. Ljudje se pobijajo. Ni še dolgo, ko so mlado dekle morilko na smrt obsodili, uže je drug umor storjen. Ljudstvo je razjarjeno in kakor po Slovenskem kliče i tu po vešalih, kakor hitro se kaj tacega zgodi. Ali toliko je tudi najbolj neumno ljudstvo tu pametno, da ne spodtika izrastkov vsa-cega Časa dubu zdajšnjega časa, liberalnim načelom, v tem ste doma srečnejši in pametni med neumnimi klerikalci le komaj reve čakajo na kak umor, da bi v časnikih hrup zagnali nad liberalizem.
¥z Vr«tlsl*iv«' 28. maja. [Izvirni dop.]   Tukaj naj Vam podajem drugi dopis iz nekdaj slovanske, zdaj ponemčene Vra-tislave. Ker sem v izrednem položaji in me zdaj to zdaj ono moti, ne more biti poseben. Ravno zdaj čujem  neko rožljanje po cesti vidi se, da nekakošni gasilci beže na svojih vozovih, morebiti je  kje požar. Vratislava (ali tudi Vratislav) poljski Wroclav, nemški BreBlau je kakor znano glavno mesto pruske Šlezije in za Berolinom in Hamburgom največje mesto na Nemškem. Stanovalcev šteje nad 200.000, veČina je protestantovska, */io je katolikov, prav veliko je videti Židov, ki so baje najbogatejši. Mnogo je pa tudi brezvercev, morda celo kak „frajmavrer". Glede narodnosti so Nemci in ponemČeni Slovani, samo težaki govore nekoliko potiski med soboj. Bila pa je Vratislava slovanska in uže leta  1000 škofijski sedež ter je spadala k poljskemu kraljestvn.   Leta 1241 so jo bili Mongoli  razdjali.   Nemški naseljenci so jo zopet popravili in ponovili,  a   tudi vedno bolj in bolj ponemčevali. Vendar ima Se zdaj dovolj slovanskega značaja, kar Nemci sami priznavajo. Vratislava ima več ali mani obraz velikega mesta.   V sredini  mesta ro sicer ožje ulice, a vendar veličastne visoke cerkve in hiše, po novejših ulicah so pa tudi krasne  moderne  stavbe.    Najlepši razgled po vsem mestu je na Belvederu (Liebesblihe), kakorŠnega  ne  najdeš   v   vsakem mestu. Razen znamenitih cerkev iz srednjega veka ima Vratislava krasno novo   sinagogo, lepa gledališča, novo borzo itd.   Tu je tudi velika univerza, mnogo srednjib Šol in še več narodnih elementarnih šol.   Tukaj je prav znamenit botaničen vrt, kakor tudi zoolo-gični.   Vratislava ima mnogo lepih sprehajališč; okolo teh so prekopi (grabni), v katerih vidiš labude in druge manj nenavadne plovce.
Običaji so tukaj dovolj različni od avstrijskih mest. V Vratislavi n. pr. nij kavarn, kavo se tu le malo pije, in le po go-stilnicah. Za zajutrek sem dobil obilo črne kave, a le komaj 1 petino toliko mleka. A poleg tega mi je donesel h kavi malo surovega masla.   Žemelj, kifelcev in enakih pe-
kari) nijsem v Vratislavi niti videl. Kruha ti samo k jedi donese, ne k pijači, a ne vračuni ti kruha posebe, Ce ga Še toliko snel. Poljubno si morei „štrucou rezati. Hoteli so prav elegantni, postrežba izvrstna, a ne predraga. Natakarce se ti obnašajo prav kriket no in afektirano. Po mestu lia-karji" v „droškah" (nekaj slabši fiakarski vozovi) ljudi prevažnjejo, omnibusi nijso kaj pripravni. V hotelih najdeš nabite tarife, na katerih je sam policijski prezident podpisan iz čegar se vidi, kaka ostrost je na Pruskem doma. To se baje tudi v marsičem drugem pokazuje, tako pri učiteljih, ki so jako pohlevni videti.
Domače stvarf.
— (Poštna direkcija) naznanja, da bodo od 1. junija dalje štempljani pisemski zavitki dobivati za pol krajcarja črez vrednost štempelsko.
— (Ljubljanski Župan.) Cesar je potrdil volitev g. penzijonista LaSana za ljubljanskega župana. Denes ob 11 ga bodo na rotovži instalirali.
— (Zidanje mestne 8 o 1 e) na Coj-zovem grabnu kaj vrlo napreduje. 80 do 90 delavcev je stalno naptavljenih. Rimski vodotok ie delal pri zidanji veliko neprilike. Obz'dali in naobločili so ga čisto na novo in mu napravili še poseben kanal, da se bode redno otekal. Kleti in poslopja pri tleh so skoraj uže dogotovljena. Sredi meseca avgusta, bode šolsko poslopje, katero bode dve nadstropji visoko, in imelo razen potrebnih šolskih sob in uradnij, tudi stanovanje za ravnatelja, dogotovljeno. —o—
— (Pri novi realki) ho zdaj postavili lepo železno ogra'o in pri glavnem vhodu postavili dve krasni na Dunaji izdelane ka-mnitni podobi. Menda uže prihodnji teden bodo odstranili leseno ograjo, in krasno poslopje se bode potem popolnem videlo.     —o—
— (Matija Kune) znani „voditelj" Bocijaldemokratične stranke med ljubljanskimi delavci, ki je še le pred nekaj dnevi za odpravo vse vojske v delavskem shodu govoril, je bil v soboto k vojakom potrjen.
— (Kolezijska kopel) se je v nedeljo odprla in se je nad 20 gospodov kopalo. Voda nij tako mrzla, kakor bi Človek mislil.
— (Vreme) se je zadnje dni tako zaobrnilo, da imamo tu prav vroče poletne dneve.
— (Naturen čudež.) Od Razdrtega se nam piše: Denes je Janez Premeri vulgo laguzjus vzel iz pod koklje neko ostalo celo, ne izvaljeno jajce, Čuteč da ni klopotec, gra ubije da bi spoznal uzrok zakaj se nij izvalilo. V tem jajcetn dobi zaduhneno pišče, a kakšno! To pišče ima štiri noge, štiri peruti torej dva života a eno samo glavo. Te dva života obrnena eden proti drngemu, sta pri vratu vkup zraščena. Dobro bi bilo prav res da bi se samo taka piščeta, namreč z dvema životoma i u eno glavo valila, kajti jedla bi le za eno, veljala bi pa vendar za dve, kali ? Nasprotno delajo pa one, ki imajo dve glavi, pa le en život. To najdeno pisce je Premrl djal v špiritus, da ga pri priliki v Ljubljano prinese.
— (Popravek.) O doneskih družabnikov „učiteljskoga društva za si. Stajer", je dotična naša notica tako prenarediti, da dru-
Žabniki plačajo za tekoče leto 2 gld. 5 kr. in naročnina na list za nedružabnike znaša 2 gld. _
Izpred porotnega sodišča.
(Zopet hudodelstvo detomora.)
T; i ubijana, 20. maja.
Prvosednik je g. Kaprec; sodnika gg. Perko in Jevnikar. Zapisnikar avsk. g. Škofic. Državni pravdnik g. Hočevar, zagovornik dr. Razlag. Porotniki so sledeči gospodje: IT "»rman Valentin, Gorič-nik Franc. Mi 1 a v e c Matija, LavrenČič Andrej, Schnller Benjamin, Perdan Janez, Žvokelj Janez, Pour Ljndvig, Pir-nat TomaŽ, Reicbman Jožef, Jabornek Stanislav in Drašler France.
Na zatožni klopi sedi 37 let stara Ade-lina Adelheid, tržaška rejenka, dozdaj še nekaznovan*, delavka v cigarni fabriki ljubljanski.
Iz zatožnega spisa povzamemo sledeče: 17. febrnarja 1874 popoludne je Ade-lina Adelheid, delavka v cicarni fabriki. ki je stanovala pri šivilji Mariji Keber v Lin-gerjevi nlici štev. 276 v Ljubljani, in se je čutila nosečo, ter pričakovala poroda koncem meseca marca, — je jela tožiti, da jej je slabo in da jo posebno v želodci boli, rekoč, da je pri nekem branjevci slabe Žgance jedla. — Zvečer je napravila Marija Keber njej in drnpim sostanovalcem postno pojedino, ki je trajala čez polnoči; tn je Adelina Adelheid tožbe o bolečini v Želodci nadaljevala, včasih se v posteljo vlegla in prav pogosto iz Robe hodila. — Okolo druge nre zjutraj, ko so se nže drugi deloma spat ulegli, deloma pa še le spravljali, je šla Adelina Adelheid zopet iz sobe, in ker očividno dolgo nij nazai prišla, ter so se bali, da jej je slabo prišlo, gre Marjeta Lnkač za njo gledat, in jo najde na neimenljivem kraji. Svetuje jej, da naj gre v sobo, da se ne bo prehladila, a Adelheid jej odgovori, da naj gre le nazaj, njej je samo vroče. Potem gre Marjeta Lukač v sobo nazaj in čuje kmalu, da je zunaj steklo zarožljalo. Ker se je bala, da bi Adelheid ne bila omedlela, gre zopet z lučjo ven, pa je ne najde več na onem mestu, a vidi na tleh mnogo krvi in čuje iz luknje jok deteta, vendar je videti nij mogla. — Takoj spozna, da je Adelheid dete porodila in ga v stranišče vrgla, za to začne jokati in upiti, VRled česar so sostanovalci prihiteli, pa tudi Adelina Adelheid je izza stranišča, kjer je bila skrita, prišla, ter Marjeti LukaČ prigovarjala, da naj ne kriči. — Janez Lavrin skuša sedaj dete rešiti, a ker se odzerorej nij moglo več izvleči iz gnojnice sosednje hiše, teče k magistratu in vzame od tod soboj dva stražnika. Ti so s sekiro neko stranišče v nekdanji bolnišnici razbili in odprli, stražnik Šoher zleze v kanal in privleče dete, ki se je uže do glave v blato vdrlo, še živo na dan. — Med tem je sedela Adelina Adelheid v svojem stanovanji in je ječala, kaj bo sedaj ž njo in kam bode šla.
Dete in mati sta se oddala v porodnišnico, kjer dete 2. marca 1874 umrje naravne smrti za marazmom, kakor je ukazalo me-njen je zdravnikov. Pri sodnijsko-zdravnijski preiskavi Adeline Adelheid in njenega otroka 20. febr. 1874 so sodnijski zdravniki svoje men jen je v tem smislu izrekli: da je Adelina Adelheid pred 3—5 dnevi porodila,  da bi
bilo dete še najmenj 6—8 tednov potrebovalo, predno bi bilo godno, da je bil porod tedaj prezgoden in se je zarad tega zlo hitro izvršil, kar se je tudi sedć na stranišči zgoditi moglo. Kljubu temu pa vendar porodnica nij mogla biti tako iznenadjena, da bi ne bila mogla detetu nič pomagati, ker porod, če se še tako hitro godi, vendar traja dve uri in ker pri hitrem porodu bolesti nijso tolike, da bi mogle omamiti zavest.
Adelina Adelheid sama prizna, da se je pred 24. junijem 1873 s Francetom Zakraj-šekom spolovno pečala, ter se o vseh svetih nosečo čutila. Pričakovala je porod koncem marca, vendar nij zanj nič pripravljala, ter nikomur o nosečem svojem stanu nič pripovedovala, ker je hotela iti v porodnišnico. . . Ona trdi, da dokler nij v sobo nazaj prišla, ne ve nič, ker je omedlela. Določno taji, da je imela namen, dete nsmrtiti.
Ce se pa pomisli, da svojega stanu nij nikomur odkrila, ter ga celo tajila svojej prijateljici Marjeti LukaČ, katera jo je o tem vprašala; če se pomisli, da je Marjeti Lukač, katera jo je neposredno pred porodom poiskala, rekla, da naj gre proč, čeravno takrat nže nij mogla več dvomiti, da se porod vrši, ter da bode pomoči potrebovala; če se pomislijo še drugi slučaji (katerih ne moremo tu omeniati. Ur.) se mora preveriti, da je imela Adelina Adelheid namen, umoriti svoje dete pri porodu, in da je tedaj dejanje primerno utemeljiti hudodelstvo poskušenega detomora po §. 8 in 130 k. z., ki se kaznuje po §. 139 k. z. in da je zadosti nagibov, zatoženko tega hudodelstva snmiti.
Pri obravnavi zatožena odločno trdi, da je v trenotku poroda v omedlevico pala, in nii vedela nič kaj se godi. Zaslišane priče pravijo, da je zatožena tajila, da bi bila v drugem stanu.
Zdravniška zvedenca dr. Kapler in ra-nocelnik Gregorič povesta, da se je porod hitro vršil in da je mogoče, da je otrok padel, ne da bi bila zatožena to hotela.
Državni pravdnik gosp. Kočevar v svojem govoru povsem ostaja pri zatožbi.
Dr. Razlag kot zagovornik zatožene v daljšem govoru brani krivdo svoje varovanke. On pravi, da akoravno je zatožena tržaška varovanka, vendar po vsem svojem dosedanjem življenji nij sposobna videti da bi bila storila tako hudodelstvo. Hudodelstvo, katerega jo državni pravdnik dolži nij dokazano ne po prejšnjem ne po sedanjem kazenskem postopniku. Vsa zatožba nema prave zaslombe, ker nij dokazan hudodelni namen. Delala je teško delo, kar je pospešilo prerani porod, porodila je namreč šest tednov prehitro.
Zagovornik slednjič porotnikom priporoča, da zatoženo, ker hudoben nameu nij nikakor dokazan in razviden, za nekrivo spoznajo.
Sodnija stavi porotnikom sledeči dve vprašanji :
I. glavno vprašanje: — Alije zatožena Adelina Adelheid kriva, da je po noči od 17. do 18. februarja 1874. 1. svojega nezakonskega otroka Matija Adelheid ob porodu v sekretni žleb svojega stanovanja v Lingar-jevi ulici št. 270. v Ljubljani, z namenom ga usmrtiti tako vrgla, da bi bila vsled tega njegova smrt nastopila in da se le zarad tega usmrtenje nij dognalo, ker so po na ključbi druge osobe zraven prihitele ?
II. vprašanje za slučaj, da bi porotniki na I. vprašanje odgovorili: „ne". Eventuelno vprašanje: Ali je zatožena Adelina Adelheid kriva, da je po noči od 17. do 1.8, febr. 18' 74 na sekretu svojega Rtanovanja v Lin-garjevi ulici št. 270 v Ljubljani z namenom sedla, da bi od nje rojeni otrok v sekret padel in se vsled tega usmrtil in da je potem rojeni njen nezakonski otrok Matija Adelheid zares v žleb tako padel, da bi se bil usmrtil in da se usmrtenje le zarad tega nij dognalo, ker so druge osobe zraven prihitele?
Porotniki so po 1 Vi ure trajajočem posvetovanji, odgovorili na prvo vprašanje enoglasno : „ne!u, na drugo vprašanje s 7 proti 5 glasom: „ne!u.
Vsled tega je sodnija, Adelino Adelheid, zatožbe oprostila. —o—
Razne vesti.
* (D u h o v e n s k a brada.) Ogerski primas kardinal Simor je dovolil, kakor njegov čaHnik pripoveduje, da smejo vsi ogerski duhovniki brado nositi.
•""(Slovanski dobrodelni odbor) v Peterb urgu je tudi letos slovesno praznoval god slovanskih apostolov Cirila in Metoda.
* (Okraden) je bil na Dunaji ruski kapitan knez Čavčavadze za 30.000 rubljev. Ukral mu jih jih potni tovariš tudi Rus, ki se mu jc bil pridružil in ki mu je knez precej zaupal.
* (Morilec Nikoli če v) je nek dal-matinsk mornar iz Boke. Ustrelil je agenta Nikoliča iz maščevanja, ker mu ta nij hotel neke službe dati.
* (Stara nevesta.) V Tešnu je bila te dni poroka, o kateri je vse mesto uže dolgo časa imelo dosta govoriti in ima še. Ženin je namreč Rtar 27 let, nevesta pa, uže stara mati tretje stopinje, bogata posestnica, šteje uže 72 let spomladi.
* (Srčnost neke žene.) V Paločki na Ogerskem se je te dni zgodil strašan zločin. Žena krčmarja na kraji gozda je ležala bolna, moža njenega pa nij bilo doma. Naenkrat skočita dva našemljena kmeta v sobo, ter terjata denarja. Žena pravi, daje bolna, in da jima ne mora dati denarja, ker je v kleti zakopan. Kmeta gresta v klet, kmetica pa se posili, vstane ter gre zaklenit klet. Ko sta bila roparja zaprta, pošlje žena svoja dva mala otroka k vaškemu sodniku , da bi ga prosila hitre pomoči. Sodnik pride sam se sekiro, in ko mu žena pravi, da proti dvema roparja sam ne opravi ničesa, jo zavrne sč surovimi besedami, ter začne sekati vrata kleti. Krčmarica sluti nekaj hudega, vzame možev samokres ter ustreli sodnika, da se na mestu mrtev zgrudi na tla. Ljudje slišijo ropot, priteko v krčmo, odpro klet, ter najdejo tamv oba roparja obešena. Kdo sta bila ? Žena vaškega sodnika in pa vaška babica. Prebleklo ste se v moško obleke, ter šle h krčmarici ropat. Otroka, ki sta šla sodnika klicat, nij bilo do zvečer domu. Ko ja gro oče krčmar iskat, najde oba umorjena, v hlevu sodnikovem. Sodnik jima je bil odsekal glave. Take reči se gode na Ogerskem!
* (Kako se juda le h ko h katoliški veri prisili) so pokazali nedavno judje v nekem večjem mestu Galicije, Njih občina je imela uda, ki je bil nezmerno bogat, ki pa za tempelj in sinagogo nij dal niti enega krajcarja. To je jezilo pobožne Abrahamove sinove, in so se hoteli na smrtni postelji nad skopuhom maščevati. Nekoliko dni pred njegovo smrtjo mu dajo poročit, da ako hoče po judovski božji njivi v nebesa priti, naj j,-m odšteje 30.000 gl. Bolnik ne odgovori ničesa, ampak pokliče katoliškega duhovna k sebi. Ta je prišel vsak dan, judovski oderuhi so pa vstopnino za nebesa tako   dolgo  zniževali, da je s 30.000 gold.
prišla na 50 gl. Ko so bili n/.e tako daleč, se da bolnik krstiti, prevideti ter umrje.
* (Slepec) je omoril v hospici za slepce v Masi na Italijanskem drugega slepca. V hospici sta živela namreč dva slepca, ki sta gojila drug do drugega naj grenkejše sovraštvo. Nij jih bilo mogoče sprijateljiti, ker se je edeii slepec zaklel, da hoče svoj srd ohladiti v krvi svojega sovražnika. In res, ko neki dan izve, da je njegov sovražnik sam na dvorišči, gre z nožem v roki pred bišna vrata, in ko slepi nasprotnik pride, ga takoj zakolje. V petek 29« maja je bila pred porotniki v Neaplu pravda o tem umoru, pri kateri so bile vse priče slepe. Slepec je obsojen k smrti.
Javna zahvala.
1. Pl. gosp. Karolu Lauthieriju grofu Vipavskemu, ki jo potrebnega le Ha za zvonik pri cerkvi PodkrajsU iz svojega gozda podariti blagovolil.
2. Gotpej Kalistrovej v Trstu, ki je ravuo v ta namcu podarila 50 gld.
3. Tudi našemu rojaku gosp. Jakobu Mankoviču, trgovcu v Trstu, ki nam je podelil 6 gld.
Za vse te milodare so v imenu občanov naj gorkejši zahvalnje, Nog stotero plati.
Jože B a j e c , župan Podkrajski.
sPcftNiSiaiio.
Vsem boinln imoč m zdravje brea leka iu brez stroškov po izvrstni
Revalesciere An Barry
V  &< O ip ts.
Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstno Reva-lesciere du Hnrry srečno zopet ozdravel in jo mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo več nad močjo to drago zdravilno hrane dvomil in navedemo sledeče bolezni katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsni), pljućab, jetrab, na žlezah, ua sli/tu koži, v duŠnjuku, v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, dristo, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodcuico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljcvanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožno Bi, sušenje,   revmatizein, protin, bledico.
— Izpisek iz 7f>.00O spričeval o ozdravljenji, ki so Be vsem zdravilam zopcrstavhalo:
Spričevalo št. 73.877.
Veliki Vnradin, 98. februarja 1872.
Samo 2 dni sem užival Revalesciere. To izvrstno zdravilo jo pri meni, v mojom obupnem položaji čudeže Btorilo, zaradi česar to zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče človečanstvo imenujem. Izvrstna Revalesciere me je od nevarnega katara na pljučah in v dušnjaku, od vrtoglavico in tiš-čanja v prsih odrešila, katero so vsem lekom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in bo moro trpečemu človočanstvu najboljše priporočiti. Florijan Koller,
c. k. vojaški upravnik v pokoji.
TeonojSi kot meso, prihrani Revaleseiore pri odruičonih in pri otrocih 50lu*ut bvojo cono za zdravila.
V plchastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 lir., 1 rhnt 2 gold. 50 kr., 2 tunta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., '24 funtov '66 gold.,
— iiev.ilobciere-BiBCuiton v pušicuh a 2 gold. 51) kr. in 4 gold. 50 kr. — Rovalesciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 ub 1 gold. bo kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 4b tu 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta» 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 golu.
— Prodaje: Barrydu±Jarry & Comp. na Dn> liiiji, vi tftUkluiibgMMe št. 8, v JLjubljaul Ed. Mahr, v i vt-.<li J bratje O '>. ..:uey r, v Ina-bruku Diecktl & Frank, v lelovci P. Birn-baehor, v Loa< i 1. udvig iltillor, v Mariboru F. K o let ni k & M. Morić, v IMerauu J. B. Stoukhauben, kakor v vseh mestih pri dobrih lo-karjih iu špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vte krajo po poštnih nakaznicah ali povzotjilu
Umrli v ljul>ljuiil
od 2G. do 28. maja. Ilolona Kok, kuharica, stara 56 let, za prsno vodenico. — Ana Aiubrožič, vdova železniškega čuvaja, stara 50 let, za oslabljenjem pljuč. — Franc Lokar, sin vdovo hiš. posestnika, star 01leta, za drisko. — Marija Uromo, udova hiš. posestnika, st. 74 let, v kurji vasi, za oslabljenjem pljuč. — Joso-fino Uretie, hči nadzornika, stara 2 meseca in 3 dni, v kurji vasi, za oslabljenjem možjan. — Alojz Brajer, otrok mazarja, star 3 nieseco, na božjasti. — Anton Ktibrer, sin strugarja, star 2 loti 5 mesecev, za je-tiko. — Matija Žobič, bivši hišni posestnik, star 92 let, za oslabljenjem pljuč. — Marija Dobnikar, de-
lavka, stara J19 let, v civilnem špitalu, za srčno bolečino. — Alojz Žitnik, klobučar, star 53 let, v civilnem špitalu, za jedko.
Tujci.
28. 29. 30. in 31. maja. L. v joj a:   Stcnovic iz Zagorja. — Mayer z Dunaja.
Pri Sloun:   Abel z Dunaja. —Veit iz Brna.
— Kostič i/. 1'ofltojne. —  Giinter iz Dim. n. mesta.
— Šofer iz Krope. — Kapa iz Ljubljano. — Antič iz Divačo. — Sternhait iz Celovca. — Ulrich iz Zidanega mosta. — pl, John z adjutautom iz (iradca.
— Tonoli iz Boka. — Sablioh II Reke. — Kužička iz Varaždina. — Popovič iz Hrvatskoga. — Vio Ed z Dunaja. — Dictinger, učenik iz Reko.
1'ri !»lallel:   Rozensek, kaplan iz Celja. — Laščan, duhovnik iz Plazovja. — Pučnik iz Krajna.
— Oberman iz Planine. — Baron Zois z Gorenjskega. — Gafke ■ Angleškega. — Ilorzfold z Dunaja. — Štauiptt z Dunaja. — Cičor, potnik, Siiss, potnik, Polil, potnik, Dragutinovič z Dunaja. — Morgenstern  It   Znojnia. — Spies, Ungar, Morgen-
stern, Fincbl, Altschul, Volk z Dunaja. — Turnov-sky, Fried iz Berlina. — Braune iz Kočevja. — Jerman iz Vrhnike. — Steiner iz Gradca. — Hoff-mei8ter, potnik z Dunaja. — Brod iz Trsta. — Gold-silnnidt, potnik z Dunaja. — Amon, župan iz Laškega trga.
Pri Zamorci: Žagar iz Gorice. — Stilmovič, Bolaffio iz Gorice. — Kenda, trgovec it Sežane. — Kristan iz Bleda. — Krenor iz Maribora. — Milavec iz Tržiča. — Sneidol iz Zagreba. — Kuchelbaeher z Dunaja. — Kocianc iz Trsta.
Dunajska borza 1. junija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   69 gld. 35 kr.
Enotni drž. dolg v Brebru    .   .   74   „ 45 „
1860 drž. posojilo.....106   „ 10
Akcijo narodne banke   .   .      9.S1   „ — „
Kreditne akcijo    ....      216   „ — „
London........111   „ 40
Napol..........8    „ 93
C. k. cekini.......—   „ — _
Srebro .   ........105    „ 80
Pred sleparstvom se svari!
Med mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinske« prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupiti i, za katere firma prodajalca no da dovoljno garancijo. Pri meni kupljeno uro su vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, dokaz lmjNtrogejrie BoliiluoMJ !
Neverjetno, pa resnično!
rjF.n   I   0-1    ^»0 lrP   lil   I švicarska moderna porcolan-email-ura, z lepimi soljankami
* o ' in cvetlicami emailirana, prav elegantna in po niski ceni,
koristna za vbogo in bogato, z enoletno garancijo. rfif\  Q    IO    111   II   <»*l   P,ava  angleška,  srebrna eilindrasta ura, s čisto talmi-verižico, z "** 9 O.   medaljonom, etuijem, ključem in 51etnim garantilnim listom, in z
reservnim urnim steklom vred.   Taisto krono-časoinerno ure, najfinejše v ognji pozlačene samo
12 g!d. 50 kr.
"IO [n  1*^ iy\   Velja praktična, dobra in čista romontoirna ura, tako zvana cosarBka ura, ki *" CV" Je najboljšo delo, kar se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. se
te ure ne morejo dovolj priporočati, ker ao očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme.
~I b£ ili   |W (r*|   se dobijo moderno vojaško uro, lebko, lične, poleg tega jako elegantno MAi\ Mt3 111 »^l. ^n okU8X10l in kar jo glavna reč, zelo natančno gredo in so po čudno
niski ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51etnim garantilnim listom. Simiin  I      111   I ^ «**!   8rtibnia ouinđr&tta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim V   «111HF MJm 111 MMM kristalnim steklom,  z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga-
rantilnim listom vred.
111(1 1*1 *\\\ SO Prava angleška srebrna siderna ura, savoneto z dvojnim pokrovom,
k^ctllltf K*3 ctll &\J «^|     najfinejše gravirana, s pravo  talmi-zlato  verižico in garantilnim listom vred.
I O  trJ   prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometer-ura z vorižico, me-K^ctlllU IO t—daljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom.
SflHlO 14 1^1» taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom.
^•llliri Ifi 'lil IT wl Prava angleška Prince of "VVales-romontoarna ura, najmočnojšoga • obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem
talmi-zlatu: te ure imajo celo prod druzimi to prednost, da ae broz ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj.
^•illin   1 *^   cl   Prava angleška ura iz čistega talmi-zlata, eilindrasta, nove fazone, z dvojnim
►~«11IIU   Mt* kristalnim steklom, in bo tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato veri-
žico, z medaljonom in garantilnim listom vrod.
k^fllllft   I K    'lil    17 celo majhna ura za gospe, iz pravega srebra in prav pozlačena, s
^****'^ •    O     pravo talmi-zlato verižico okolo vrata iu garantilnim listom vred.
hStAlIlft   IS   111   20 Prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srebrna kronome-
rwV {5" terna ura z dvojnim pokrovom, najfinejšo emailirana, a fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vred.
»Sillllin   IS   ali   SO   ill   Q\   tvl   najfinejša prava angleška siderna ura, na 15 ru-
tli (j1, binov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal-
jonom, usnjatim etuijem iu garaniilnim listom vred.
zlitin   *^\\   lil **'\   'S!'"'"'"a remontoarna ura,  so broz ključa navija,  s talmi-zlato
^cllliu   G,\J   111   <**,*3   ^1. verizi50 in medaljonom vred.
{S*lIIIO 2<3   25 lil ^27 tr"i   /.'utli ura za K"aP° z verižico, medaljonom in garantilnim
SJlIllfl  ^lO ili 4LO i**l   Prava angleška srebrna remontoarna ura z dvojnim po-
^ Ovfj fJtf 111 **vr gl. krovom, garantovana in patentovana. *
SftllaO 35} 45 111 50 55!» prava angleška zlata Bidorna ura b kristalnim Btoklom. Kumo T-X 111   li Wl   tri    tiua zlata remontoarna ura s kristalnim steklom, 105 in
r\uiio ou, § D 111 iuu gi. U6 gL „ avojnim Btek|OUli
S»nin Otfin QOO «rl pravi angleški kronometer, z remontoarom, dvojnim pokrovom n,,mu &W      &W gl. iu kristalnim steklom.
Razon tega vse kjo drugod ali od kogar druzega razglašene uro vcueje.
Delavnica za poprave ur.
Staro ure, večkrat dragi družinski spominki, se popravljajo in ponavljajo. Cena poprav s 51etno garancijo gl. 1'/,, gl. 3, 5 do 10 gl.
Pismena naročila
bo na poštno povzetje ali i»otiil|ulvv ziioiku v 21 urah izvrše. Na posebno zabtovanje se pošiljajo tudi ure in verižico na povzetje na izbiiko in se za neobdržano denar nazaj pošlje.
Mojo ceno so vedno nižjo kakor najnižje povsod in jaz Btojim a svojimi terjatvami na visočini časa.
Vai, ki si novo uro naročiti žele,
VmI, ki staro ure za novo zamenjati hočejo, so prošoni, Be na mojo firmo obrniti.
(50—12) Uhrenfabrikant, Rothenthurmstr. 9, Wien.
1V»h1ov uuj mc dobro župom 11 i.
l30s£T Izvrstni zastopniki za dežele se iseejo.
lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan .Semen,
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1*.
\