PorauMHUMi ItovtUiA Uln l*Stf* it« 66. ¥ Ljubljani, v torek 18. marca 1924. Poštnina v gotovini* Leto L ■ m 191» I | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ; t Mesečna naročnina: t I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I j. ........................................-............ □ f/eodvisen političen list. -------------—n------------- Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. j Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. 1 Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. f 0- ................................................................ El Igra z ognjem. Po popolnem neuspehu na Angleškem, po presenečenju z Rimskim paktom in po izgubi nade na vpad Aleksandrova je prišel čas, da tudi Radič likvidira s svojo dosedanjo politiko, za-jtaj postalo je jasno, da je Radič svojo igro v tujini izgubil in da mu je uspeh mogoč samo še v domovini. Z izročitvijo 20 poverilnic je Radič navidezno to tudi priznal in nastopil pozitivno pot parlamentarne borbe. Z odlašanjem prihoda svojih poslancev in z neizročitvijo vseh poverilnic pa je Radič zopet zakolabal. Po krivici in nepremišljeno je storil to Radič, zakaj Beograd je pokazal toliko dobre volje, da so ostrmeli celo najožji pristaši g. Radiča. Gladko in z aplavzom je skupščina soglasno verificirala vse mandate in odpustila Radičevim poslancem kazen, ki so jo ti v obilni meri zaslužili. Ne sme se namreč pozabiti, da zapade v Južni Srbiji tisti, ki sprejme emi-sarje Aleksandrova, težki ječi, če ne smrti. G. Radič pa je opetovano sprejel emisarje Aleksandrova in ker smo pred zakonom vsi enaki, zato bi korala tudi g. Radiča in njegove tovariše doleteti ista kazen, ki neizogibno zadene v Južni Srbiji vsakogar, ki se druži z Ale-ksandrovom. Če je skupščina kljub temu verificirala Radičeve mandate, potem je s tem na sijajen način manifestirala svojo pripravljenost za dosego sporazuma s Hrvati, zakaj samo z ozirom na hrvatski narod je moglo biti oproščeno g. Radiču dejanje, ki meji na veleizdajo. Z odobritvijo Radičevih mandatov je skupščina sijajno položila svoj državniški izpit in sedaj je vrsta na g. Radiču, da ga položi tudi on. Po pravici sme namreč skupščina pričakovati, da pokaže sedaj tudi g. Radič svojo dobro voljo in da pride v Beograd ter da zavzame v skupščini ono mesto, ki mu ga je dala volja njegovih volivcev. Zlasti še, ko je g. Radiču podan dokaz, da so mu vrata na stežaj odprta in da mu je v Beogradu siguren čisto drug sprejem kakor v Londonu, seveda, če Radič to sploh želi. Pa bati se je, da Radič na to ne polaga prevelike važnosti, da mu je nasprotno sovražnost Beograda dobrodošla, ker ga povzdiguje v heroja, pa čeprav sedi^ na Dunaju in čeprav tvegajo le njegovi verni pristaši na Hrvatskem. Ce kljub dokazani pripravljenosti Beograda za sporazum z Zagrebom, Radič ne preneha z zavlačevanjem svojega prilioda v Beograd, če nasprotno pokaže, da mu je strankarski profit več ko vsedržavni interes, tedaj nastane resna nevarnost, da Beograd ne bo mogel več pokozati dobre volje za prijateljski sporazum, temveč da bo odgovoril na vsako Radičevo provokacijo s trdo roko. Zato pa ni zavlačevalna taktika Radiča samo njegova stvar, temveč stvar vsega naroda, zlasti pa onih strank, ki zidajo svojo politično bodočnost na moč Radičevih mandatov, ki hočejo z Radičevo pomočjo priti do vlade v Jugoslaviji. Vse te stranke se morajo globoko zavedati, da je Radičevo igranje z ognjem, kajti igra z ognjem je njegov odklon prijateljske geste Beograda, tudi njihova stvar in da so oni sokrivi, če bi trda roka okrepila nasprotja in oddaljila prijateljski sporazum. Da govorimo še jasnejše. Soglasna verifikacija Radičevih mandatov je dokazala, da stoji Beograd na parlamentarnem stališču. Neprihod Radiča f skupščino je dokaz, da je opozicionalui blok zavrgel parlamentarizem. Ce Je to storil Radič, oziroma opozicionalnl blok, ki se rad ponaša v vlogi Radičevega inštruktorja, potem more zapustiti parlamentarno stališče tudi Beograd in potem bo delala mir in red trda roka. Zato pravimo: Ne igrajte se z ognjem! Povejte že enkrat jasno, ali ste zavezniki Radiča samo tedaj, - kadar kaže on dobro voljo, ali pa ste zavezniki tudi tedaj, čp vztraja Radič pri svojem demagoštvu — pri svoji slabi volji. 1 V vsakerri slučaju pa velja, da ne bo Pri sedanij igri z ognjem polagal državniškega izpita samo Radič, temveč iw» opozicionalui blok. Narodna skupščina. Ekspoze zunanjega ministra. Proračun ministrstva za narodno zdravje in zunanjega ministrstva sprejeta. Beograd, 17. marca. (Z) Sejo narodne skupščine je otvoril danes ob 9. dopoldne predsednik Ljuba Jovanovič. Na razpravo je prišel najprvo proračun ministrstva za narodno zdravje, ki je bil po kratki debati sprejet. Nato je minister za šume in rudnike dr. Čr-skič odgovarjal na napade zemljorad-niškega poslanca Kokanoviča, pri čemur je prišlo do burnih prizorov med radikali in zemljoradniki, ki so zavzeli tak obseg, da je predsednik moral prekiniti sejo. Ko se je seja zopet nadaljevala se je pričel pretres proračuna min. za zun. zadeve. Minister za zunanje zadeve dr. MomčiJo Ninčič je imel dolg ekspoze, v katerem je orisal našo zunanjo politiko. V prvem delu svojega govora Je Ninčič povdarjal važnost dogodkov v Nemčiji, ki zanimajo vse zaveznike, in je opisal stališče Francije in Anglije. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je nova angleška vlada g. Macdonalda odločena storiti vse, da čimpreje pride s Francijo do sporazuma v vseh vprašanjih! Tega sporazuma bi se v prvi vrsti razveselili mi, ker smo prizadeti z rnateri-jalniml interesi. Naglašal je tudi prijateljsko zadržanje angleške vlade proti naši državi ob vseh prilikah, kadar smo zaprosili njene intervencije. Minister govori potem o Iialiji in pravi, da je zbudila veliko pozornost sklenitev pakta o prijateljstvu z Italijo. Vsi, ki žele miroljubnih ednošajev med obema državama, so s tem zadovoljni. Dr. Ninčič je prešel nato na sestanek Male antante v Beogradu in posebno na politične odnošaje na Balkanu tar govoril o diplomatskih odnošajih z Albanijo, Grčijo in posebno Bolgarsko. Govoreč o Bolgariji je rekel minister med drugim: Ko je prišla lani na krmilo Cankova vlada, nismo menjali svoje politike do Bolgarske. Zavarovali smo samo svoje meje. Bolgarska vlada je ponovno izjavila, da hoče gojiti z nami dobre odnošaje in da bo izpolnjevala neuillyjsko mirovno pogodbo in izvršila obveznosti prejšnjih vlad. Oktobra je prišlo do sestanka druge jugoslovensko - bolgarske komisije v Sofiji, ki bi imela urediti meje in preprečiti delovanje takozvanih revolucionarnih organizacij. Žal pa razprava o tem ni bila končana. Glavna ovira za izboljšanje medsebojnih odnišajcv so nelegalne organizacije v Bolgarski in njihovo delovanje za mejami. Najprej je treba razčistiti ta nenormalni polo- žaj in šele potem je mogoče govoriti o vzpostavitvi dobrih oduošajev med obema sosednjima državama. Te organizacije čutijo, da so pod sedanjim režimom varnejše in da se jim ni treba bati nikakih korakov proti sebi. Na drugi strani ee pojavljajo v naših južnih krajih neprestano tolpe, ki prihajajo iz Bolgarske. V Sofiji bi moralo biti znano, da m v Južni Srbiji nikakih bolgarskih narodnih manjšin in zato se tudi ne da izkonstruirati kaka pravica narodnih manjšin v tej pokrajini. V očigled vsemu temu nevzdržnemu stanju bo vlada zavarovala mir. Vlada ve, da akcija revoueionamih odborov ni in ne sme biti nevarnost za našo državo, ampak je le nevarnost za dobre odnošaje med nami in Bolgarsko. Zdi se, da je bolgarska vlada uvidela ta svoj položaj in dala zapreti nekaj ljudi, ld bi po njeni izjavi mogli kaliti mir na meji. Mi smatramo, da s temi aretacijami m onemogočena akcija glavnih činiteljev organizacije in da le mere nikakor niso zadostne. Veselilo bi nas, ako bi bolgarska vlada v dovoJJni meri s svojimi ukrepi pripomogla do dosege dobrih oduošajev med našo kraljevino in Bolgarsko. Ako ostane bolgarska vlada pri svojih poslednjih korakih, ki jih ie začela uveljavljati, je zaključil minister svoj govor, naj bo uverjena, da bo našla našo državo vedno pripravljeno za gojitev iskrenih odnošajev dobrega sosedstva in da more računati tudi na odjek v našem narodu. Potem je dobil besedo dr. H obrij ec (SLS), ki je kritiziral našo zunanjo politiko. — V istem zmislu so govorili tudi musliman Djumišič, zemljoradnik Joco Jovanovič, demokrat dr,- Vola Marinkovič in socialist Divac, ki so vsi izjavili, da bodo glasovali proti proračunu. Nato je bil proračun ministrstva za zunanje zadeve sprejet z večino glasov. Pred koncem seje se je razčistil incident med ministrom dr. Srskičem in zemljoradnikom Kokanovlčem, ki mu je očital avstrljakantstvo. članstvo Flot-tenvereina itd. Srskič se je branil in navajal dokaze, da je bil vedno dober Srb, Kokanovič pa je podkrepljal svoje trditve. Dr. Srskič je predlagal anketo, ki naj bi preiskala njegovo delovanje za časa avstrijske okupacije. Do glasovanja pa ni prišlo. Seja se je zaključila v precejšnji razburjenosti. Sela vlade. Notranji in zunanji politični položaj. — Ureditev položaja uradnikov. — Sekvestri. Beograd, 17. marca. (ML) Nocoj je imel ministrski svet plenarno sejo, na kateri je razpravljal večinoma o položaju. Ugotovil je, da se pripravlja velik boj z opozicijo. Vlada resno razmo-triva razne kombinacije z eno ali drugo parlamentarno stranko. Dobila je obvestilo, da se predloži te dni skupščini še trideset pooblastil radičevskih poslancev. Vlada je sklenila, da se vsi ti mandati verificirajo takoj brez vseh formalnosti, razen ako so proti enemu ali drugemu podane z zakonom utemeljene pritožbe. 1.*.|i?0ltem i® govorilo o zunanji po-utiKi. posebno 0 Bolgarski. Kabinet je členil poslati našemu poslaniku v Sofiji brzojavna navodila, naj sporoči bolgarski vladi, da bo naša država ostro postopala proti njej, ako ne ostane v mejah svojih obveznosti, ki jih ima natančno-izpolniti Poslala je tudi instruk-aje delegatoma na konferend sveta Društva narodov v Haagu, kjer se začne v sredo razpravljati o pritožbi bolgarske vlade proti nam, češ da kruto postopajo naša oblastva in zatirajo neke bolgarske manjšine v Južni Srbiji. Na razgovor je prišla tudi akcija invalidov in četnikov ter ureditev agrarnega vprašanja v Dalmaciji. Vlada želi, da parlament čimprej reši invalidski zakon, da bi mogla iti potem na volitve. Finančnemu ministru dr- Stojano- viču je bilo odobreno njegovo stališče, da imajo komisije za prevzem državnih nameščencev pospešiti svoje delo in da narede potrebne popravke. Gre namreč za to, da se vendar enkrat izvede uradniški zakon, ne samo moralno ampak tudi gmotno. Nameščenci naj s 1. aprilom dobe svoje redne prejemke po novem zakonu, in naj se jim nadoknadi razlika, upoštevajoč izplačane Predujme. To s ezgodi, čim bo narodna skupščina sprejela proračun. Minister za pravosodje dr. Perič je poročal o vprašanju ukinjenja sekve-strov na imovino avstrijskih državljanov v naši kraljevini, ki naj se jun vrne v zmislu mirovne pogodbe. To se zgodi, ko se objavi konvencija, sklenjena z Avstrijo in se v par dneh izmenjajo ratifikacije. Teh sekvestrov je okoli 700. S tem v zvezi se bodo imenovale komisije za ureditev pravnih odnošajev z Madžari; te komisije naj bi takoj začele svoje delo. Urediti s« imajo določbe o medsebojni sodni pomoči, pred vsem pa o ukinjenju madžarskih sekvestrov, katerih je pri nas približno 400, večinoma v Vojvodini. Potem pridejo na vrsto sekvestri nad imovino Nemcev in TurkSv. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 17. marca. Vremenska napoved za 18. t. m.: Menjajoča se pooblačltev, ve-činoma Jasno. Jutranji mraz, podnevi nad r* uAŽrrvul Novi naziv Grčije. Kraljestvo odpravljeno. - Atene, 17. marca. (Z) Grška vlada je sklenila, da ukine vse znake kraljestva in odredila, da se Grčija vnaprej naziva: »Grška država«. Sodišča, bodo sodila v imenu domovine. Vlada bo pozvala kralja Jurija, da se odpove prestolu. Če bi tega ne storil, se mu zapleni vse imetje. Atene. 17. marca. (Agence d’ Athines) Pogajanja z voditelji rojalistov so dovedla do načrta dogovora, ki predvideva prostovoljni odstop kralja Jurija na grški prestol, priznavajoč mu kraljevi naslov do smrti. Nadalje se mu priznavajo štiri petine dosedanje civilne liste in pravica do svobodnega razpolaganja s kraljevimi posestvi, izvzem- ši Tapui, ki naj bi ga kupila država. Končno naj bi se vsi člani dinastije odrekli pravici do nasledstva. Notranji mir na Grškem naj bi se dosegel pod sledečimi jx)goji: splošna amnestija, vzpostavitev vojske in mornarice ter uradnikov, kolikor bo to mogoče, proglasitev republike po narodni skupščini in ratifikacija po plebiscitu. Nadalje naj bi se izvolil za predsednika republike Zaimis ali kak drug politik, s katerim bi bili vsi zadovoljni. Ustvari naj se prva zbornica (senat), v katerem bi bili zastopani rojalisti z dvema petinama. Nove volitve naj izvede nevtralna vlada. Vlada in opozicija. Beograd, 17. marca. (ML) Sklep vlade, da se imajo mandati Radičevih poslancev absolutno takoj verificirati, je izzval veliko pozornost. Domneva se, da je vlada popolnoma gotova v svojih računih in da je dosegla pozitivne uspehe glede koalicije z eno od skupin opozicijskega bloka, ali pa da je tako sklenila na željo kralja, ki je za to, da se vpoštevajo vse zahteve in da se omogoči radičevcem prihod v skupščino in parlamentarno sodelovanje. Na vsak način se bo v kratkem videlo, kaj bo storil opozicijski blok, ki zatrjuje, da je njegova pozicija trdna in da bo javnost v najkrajšem času videla uspehe njegove akcije. Sklepa se, da vrže blok radikalno vlado takoj po sprejetju proračuna še pred invalidskim zakonom, ker ga hoče rešiti nova vlada opozicijskega bloka. Posvetovanja v opozicijskem bloku. Beograd, 17. marca. (ML) Načelniki skupin opozicijskega bloka so imeli danes dve seji, na katerih so razpravljali o položaju in o bodoči taktiki, ki naj jo določi blok v dosego popolnega uspeha svoje akcije. Beograd,17. marca. (ML) Popoldne je bila plenarna seja opozicijskega bloka, na kateri se je govorilo o prihodu Radičevih poslancev v Bsograd. Blok ugotavlja, da so vse vesti in govorice o neuspehu bloka tendencijozne laži in da bo javnost v kratkem videla izid njegove akcije, ki je solidna. Jutri ima blok zopet plenarno sejo. Prihod Prodavca ia dr. Mačk« v Beograd. Beograd, 17. marca. (Z) Načelniki skupin opozicijskega bloka so dobili sporočilo, da prideta radičevca Pre-davec in dr. Maček jutri v Beograd. flacSSfevci predloie danes Se 22 pooblastil Beograd, 17. marca. (ML) Kakor se doznava ie poučenih virov iz krogov opozicijskega bloka, prineseta Radičeva poslanca Predavec in dr. Maček jutri v Beograd 22 pooblastil svojih tovarišev, ki bodo skupaj z onimi 10, ki jih ima v rokah musliman dr. Behmen, predložena v četrtek narodni skupščini v verifikacijo, nakar se oba poslanca povrneta v Zagreb. Potem se prihodnje dni zberejo vsi poslanci hrvatske republikanske seljačke stranke v Zagrebu in se odpeljejo vsi skupaj naenkrat v Beograd. Računajo, da pridejo drugi torek v narodno skupščino, ker bodo do tega dne verificirani vsi radičevski mandati. Aneksija Reka. 17. marca. (Z) Včeraj se jc z velikimi svečanostmi proglasila aneksija Reke Italiji. Ob 10. uri 30 minut se je z vojno ladjo pripeljal na Reko kralj Emanuel ter je pozdravljen z grme njem topov stopil na kopno. Kralja sta spremljala vojni minister Diaz in mornariški minister Thaon de Revel. Na Dantejevem trgu je pozdravilo kralja mestno zastopstvo s senatorjem Gros-sichem na čelu. Kralju so bili izročeni mestni ključi. Kralj se Je z avtomobilom odpeljal v mestno zbornico, kjer je bila odkrita spominska plošča v vojni padlim vojakom. Odtod je odšel v guvernerjevo palačo, kjer je na balkonu priso-stoval defiliranju vojske in raznih korporacij. Nato je general Giardino pre-čital dekret o aneksiji Reke. Za tem je bil svečan sprejem in intimno kosilo. Ob 4. uri popoldne se je kralj odpeljal v Opatijo, odkoder se je ob 6. uri vrnil. Odšel je nato v gledališče Verdi, kjer se je igrala Mascagnljeva opera: »Mala Marat«. Opero je dirigiral sam avtor. Ob 8. uri se je kralj z motornim čolnom odpeljal na ladjo, kjer je bila svečana večerja. Ob 9. uri je kralj odpotoval z Reke.1 PrlblM proti bloku. Beograd, 17. marca. (ML) Vašemu dopisniku je izjavilo nekaj’ prijateljev Svetozarja Pribičevič«, da je ob proti opozicijskemu bloku, s čemer so potrjujejo govorice, ki neprestano krožijo te dni v parlamentarnih krogih. Pribičevič ne odobrava koalicije med demokrati, klerikalci, spahovci in radičev-cl In pravijo, da bi bila najboljša rešitev narodni blok med radikali in drugimi narodnimi strankami, sicer preti nevarnost državi, ker so se sedaj ustvarili razni verski, plemenski, pokrajinski in drugi bloki, ki prav lahko dobe v kratkem večino. VOLILNE PRIPRAVE V NEMČIJI. Berlin, 17. marca. (K) Vse stranke so se začele pripravljati na nove volitve. ker je bil sedaj državni zbor razpuščen. Načelstvo socialnodemokratske stranke je sklenilo, da Noske ne bo več kandidiral. Demokrati bodo postavili v Berlinu kandidaturo Siemensa kot nosilca liste, v Potsdamu pa Dernburga. Borzna poročila. Beograd, 17. marca. Devize. Dunaj 0.1148—0.1149, Budimpešta 0.10— 0.11, Bukarešta 43.25—43.50, Ženeva 1410— 1412, London 340-349.50, Milan 346— 34750, N«w York 81.10—81.25, Pariz 385-386, Praga 235.25—236, Solun (zaključek) 130. Valute. (Zaključek.) Bolgarski levi 58, lire 346, češkoslovaške krone 235. Zagreb, 17. marca. Devize. Dunaj 0.11355—0.11555, Budimpešta 0—0.13, Bukarešta 41-44. Italija, izplačilo 345.375— 348.375, ček 345—348, London, izplačilo 347.30—350.20, ček 0—349, New York. ček 80.70—81.70, Parie 385.50—390.50, Praga 234.50—23750, Švica 1407—1417. Valute. Dolarji 79.80—0, avstrijske krone 0.1135— 0.1155, madžarske krone 0.0675—0.0975. li-re 343 0. CuriU, 17. muca. Beograd 7.125. New York 878.50, London 24.S0, Pariz 28. Milan 24i>4, Praga 16.70, Budimpešta 0.0084.-Bukarešta 3.05, Sofija 4.10, Dunai 0,008125. Duaaj. 17. marca. Devize. Beograd 8T0—874, Berili 15.80—16.40, Budira-5**ta L01. Bukarešte 373-375, Lon- don 304.306—305.309, Milan 3024-3036. York 70.935-71.185, Parie 3472-34S8„ Praga2049—2050. SoftjaSOO—504, Cu-rik 12.275-12.325. Valute. Dolarji 70.860 —71.286, bolgarki levi 478—486, nemške Hrarke 15—15.60, funti 362500—304.100, francoski franki 3445—3475, lire 3020-3040, dinarji 869—875, romunski leji 366— 370. švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške kroie 2034—2050, madžarske krone 0.89—0.99. Praga, 17. marca. Beograd 43.70, Dunaj 4.93, Berlin 7.99. Rim 152.25, avstrijske krone 4.92. lire 152.25, Budimpešta 4.875, Pariz 173.25, London 150.55, Neva York 35.10, Curih 611. Berlin, 17. marca. Beograd 5.38, Dunaj 6.08, Milan 18.05, Praga 12.21. Pari* 20.55, London 18.05. New Vork 4J9. CuriU 7182. fi Izza kulis „opozidjonalnega bloka. **flč Informira italijansko javnost — Problematičnost »opozlcijonalnega bloka«. — Opozicija v službi Radiča. Na§i javnosti so Se v svežem spominu veleizdajnišk« izjave, ki jih je podal Stjepan Radič po svojem neprostovoljnem odhodu iz Londona dunajskemu dopisniku milanskega dnevnika »U Secoio«. Od takrat krožijo na Dunaju neprestano najrazličnejii italijanski emisarji, ki konkurirajo z bolgarskimi in madžarskimi agenti, kdo bo večkrat obiskal »predsednika hrvatske človečanske republike« v njegovi hotelski sobi na Al-serstrasse. O. Radič seveda rad in milostno podeljuje avdijence, podaja izjave in v svoii nebrzdanosti naprtiti Beogradu in naši državi pove marsikaj, česar bi kot normalen politik že z ozirom na svoje demokratske in klerikalne zaveznike v domovini ne smel povedati nobenemu. Na Dunaju prebiva tudi italijanski publicist Attilio Tamaro, katerega je »Slovenec« nedavno proglasil za odličnega in dobro informiranega italijanskega žurnalista. Ta g. Tamaro je v stalnih stikih s »hrvatskim predsednikom«. Te dni je poslal »Secolu« obširno pismo z Dunaja pod naslovom »Hrvati v Beogradu« (»II Secoio« od 12. marca t. L). Ker je to pismo velezani-mivo za pravilno presojo Radičevega početja v inozemstvu in ker obenem — očividno na oodlagi Radičevih izjav — odkriva zakulisno igro takozva-nega »opozicijonalnega bloka«, je priobčujemo v izvlečku. Dopisnik predvsem ugotavlja, da so se vršile v zadnjem času številne seje na Radičevem stanovanju. Tamaro pravi, da je to osamljen slučaj v zgodovini, da »izgnanec« daleč od svoje domovine vodi njeno usodo v neprestanem stiku z najmerodajnejšimi zastopniki. »Noben odgovoren hrvatskl faktor« ne ukrene ničesar, ako se ni preje posvetoval na Dunaju s »predsednikom«. Na Dunaj prihajajo tudi delegati drugih strank in »narodov« v Jugoslaviji: Slovenci in muslimani. Prišel je tudi izreden Pašlčev delegat prof. Sišič. Radič na varnem pied vsako aretacijo in atentatom, vodi v vseh podrobnosti borbo ftroti »vele-srbstvu«. Dunajske konference so dosegle io ožjo zvezo med Hrvati in zgostile hr-vatsko fronto proti Srbiji. Na zborovanju »brvatskib poslanoev« se je sklenilo, da gre v beograjsko skupščino gotovo Število poslancev v svrho pomoči opoziciji, da vrže radikalno vlado. To je sklenil sam Radič, ki hoče na ta način ustreči angleškim labouri-stom, ki so mu svetovali, naj se po-služi parlamentarnega pota za rešitev »brvatskega problema«. Med radičevfiklmi poslanci je bila močna struja proti odhodu v Beograd: skoraj vsi pravi zastopniki hrvatskih kmetov. Takozvana »inteligenca« pa je odobrila začasni sporazum s parlamentarno opozicijo. In ta struja je zmagala Po mnenju Hrvatov nima prihod skupine njihovih poslancev v skupščino snega zgodovinskega pomena, ki se mu ga pripisuje. To le samo taktična akcija, samo epizoda v boju za hrvatsko neodvisnost Hrvati smatrajo trenutno za potrebno, da se vrže Pašičeva vlada, nočejo pa prejudicirati svojega »pravnega« položaja in svojih načel. Sklenili so samo pomagati opoziciji, niso pa sklenili, da se udeležijo kake vlade v Beogradu. Z opozicijo niso razpravljali niti pozitivnega političnega programa. Ničesar niso sklenili In ničesar obljubili, kar bi moglo pomeniti efektivno sodelovanje r Jugoslovanskem ustavnem življenju. Oni hočejo izključno ie vreči Pašiča, da se razpišejo nove volitve, ker so popolnoma prepričani, da bodo mogli poslati v skupščino tako število poslancev, ki je potrebno za temeljno spremembo državne ustave. Zato so sklenili, da gre v Beograd samo manjši del njihovih poslancev — to je eden manj nego polovica — da se ne bo moglo v nobenem slučaju reči, da je del, ki je odšel v skupščino, predstavljal efektivno celo skupino. Radl-čevci pošljejo v Beograd samo glasove za enkratno glasovanje, ne pošljejo pa ljudi in idej. Kot jaren dokaz, da niso spremenili svojega zgodovinskega položaja, so radičeve! istočasno s skiejrom, da pošljejo nekaj svojih »glasov« v Beograd, s sprejetjem znane resolucije napovedali vojno državi. Sklep glede odhoda v Beograd ni našel soglasja med Hrvati, med katerimi jih je mnogo, ki na noben način nočejo priznati države. Padlč sam se boji, da je šel predaleč. Radičevska resolucija je povzročila, da je postal začasni sporazum s srbskimi demokrati zopet problematičen. S srbskega demokratskega stališča radičevska resolucija ni sprejemljiva. Zato se govori o spravi med »Crno roko« in »Belo roko«, med dvema močnima tajnima organizacijama, ki stojita za demokrati in radikali. Gotovo je, da je Pribičevičeva demokratska skupina odločno nasprotna reviziji ustave in noče sprejeti niti začasne zveze z Radičem. Celo Davi-dovičeva skupina, ki je bila do včeraj v opoziciji najbolj fanatična, misli, da se morejo uresničiti možnosti. Radič je hotel s pošiijatvijo svojih poslancev v Beograd še bolj zamotati notranjepolitični položaj. Istočasno, ko se demokrati pogajajo z opozicijo, iščejo načina, kako bi ponudili roko radikalom. Koroščeva skupina dela isto. Korošec bi prišel rad na vlado, toda se boji volitev, ker mu je znano, da hoče postaviti Radič svoje kandidate tudi v Sloveniji. Koroščeva skupina je med opozicijo v slabem položaju. . Medtem ko sumniči Radiča, je osumničena od demokratov, ki mislijo, da se more Korošec za njihovim hrbtom, sporazumeti s Pašičem. Ako ne pride do sporazuma med demokrati in radikali, ako Korošec ne zapusti svojih sedanjih prijateljev, ako Davidovičevi demokrati sprejmejo nevarno radičevsko pomoč in ako PaŠič ne bo zopet zmagal s svojo pretkanostjo, pride preje ali pozneje do opozicijonalnega bloka, ki pa ne bo imel pravega uspeha, ker mu manjka pozitiven program. Radičevo zadržanje ga ovira tudi pred vstopom v vlado. Radičevci so namreč sklenili, da gredo v skupščino samo zato, da se vrže radikalna vlada, niso pa obljubili, da stopijo v vlado, kakor tudi niso obljubili, da se povrnejo y skupščino. Brez Radičeve pomoči (ki bi jo dali samo v švrho totalne revizije ustave, česar pa ne morejo sprejeti ne demokrati In ne klerikalci), nova vlada ne bi imela večine v parlamentu, ali pa tako majhno, da ne bi mogla vladati. Ako bi kralj even-tuelno izročil mandat za sestavo vlade kakemu zastopniku opozicije, bi moral ta takoj napovedati volitve. In Radič bi dosegel svoj cilj. Ako pa bi kralj, kar je dosedaj storil po vsaki krizi, potrdil g. Pašiča, ki predstavlja enoten blok, bi moral tudi ta napovedati volitve, ker ne bi mogel vladati s sedanjo skupščino. Radič bi torej tudi na ta način dosegel svoj cilj. Radič bi bil zadovoljen tudi s tem, ako bi prišlo do radikalno-demokratske koalicije, v kolikor bi ta zastopala srbski in centralistični značaj države ter bi poostril notranje boje. Dopisnik pristavlja k svojim izvajanjem še sledečo zanimivo vest, ki jo je brezdvomno izdal tudi Radič. Po tej vesti se Anglija zelo prizadeva, da zmaga v Jugoslaviji demokratska in federalistična ideja. »Balkanski komite« in delavska stranka se poslužujeta Radiča, skupina političnih pisateljev, ki se zbirajo okoli Steeda in Seton Wat-sona, pa se poslužuje Davidovlčeve skupine. Dopisnik trdi, da je vpliv te akcije že sedaj velik in zaključuje: »Ta akcija more postati še bolj živahna, ako bi makedonska politika radika- lov cgroževala evropski mir. In s temi radikali smo Italijani sklenili nedavno rimski sporazum: Ta sporazum pa nas ne ovira, da ne bi imeli široko odprtih oči! Iz teh izvajanj je razvidno, kako informira Radič italijansko službeno in neslužbeno javnost, o naših notranjih razmerah. Razvidno pa je tudi, da Italijani pazno jnotrijo naš položaj in da so kljub sporazumu »vedno pripravljeni« škodovati naši državi. Borba za gostilničarsko zadrugo v Mariboru. Pri nas v Mariboru bijemo na različnih občnih zborih, posebno strokovnih zadrug, še vedno narodne boje, zato ]e vsak tak občni zbor, ki drugod, n. pr. v Ljubljani, ne vzbuja prav nobenega Interesa v širši Javnosti, za nas velik in važen splošno-naroden dogodek. Tak dogodek ie bil tudi včerajšnji občni zbor gostilničarske zadruge za naše mesto. Odbori poslujejo pri tej zadrugi po tri leta, zato pa imajo slovenski člani tudi samo vsaka tri leta enkrat priliko, dobtti zadrugo v svoje roke. Gostilničarska zadruga Je bila pred osvoboje-njem strogo nemško nacijonalna. pa tudi po osvobojeniu so Nemci, oziroma nemčurjl obdržali vodstvo v svojih rokah. Na čelu zadruge Je stal gostilničar Roschantz, ki je lansko leto umri in v dobi njegovega predsedovanja je zadruga uradovala nemško, če je bilo pa treba na pritisk napraviti kak sloveski prevod ali dopis, J* bil jezik tako škandalozno popačen, da sme se upravičeno zgražali in so o tem pisali cesto tudi naši časopisi. Po Roschan-tzevi smrti, oziroma še prej, je pa nemško in nemčursko članstvo na izrednem občnem zboru toliko koncediralo, da Je bil za namestnega predsednika izvoljen g. Klesič. Radi njegove osebe so pa nastali med članstvom, posebno slovenskim, spori, kakor ie g. Kieslč na včerajšnjem občnem zboru sam izjavil. Po čigavi krivdi je prišlo do tega in kakšni so bili vzroki, ne bomo razpravljali, ker ie to pač bolj interna zadeva zadruge in nočemo obsojati ne enega ne drugega. Glavno je to, da ie skupina slovenskih gostilničarjev in kavarnarjev sklenila napeti pri včerajšnjem občnem zboru vse sile, da se izvoli popolnoma slovenski odbor. Slovenski člani so okupirali v dvorani posebno mizo. na kateri ie stala narodna zastava z napisom »Slovenci! Kdor ni z nami, j« proti nam!« Nemci in nemčurjl so se tako zbrali na eni strani, Slovenci na drugi, g, Kieslč k pa zavzel mesto na sredi med obema skupinama ter otvoril občni zbor s hrvatskim nagovorom. Podano le bilo na to tajniško poročilo, poročilo blagajnika. poročilo referenta g. Žnuderla o pritožbi radi podreditve gostiln in kavarn pod finančno ministrstvo, mesto pod ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo, poročilo o proračunu za tekoče leto in o akciji za gostilničarsko šolo v Mariboru. Vsa ta poročila so bila mirno vzeta na znanje in odobrena, ravnotako Je bil tudi sprejet predlog, da izstopi zadruga iz ljubljanske zveze ter pristopi k celjski zadružni zvezi, katere sedež naj se čimpreje prenese na sedež oblasti, to le v Maribor. Napeta atmosfera, ki je vladala na občnem zboru, se ie raztreskala komaj pri peti točki, to ie Pri volitvah novega odbora. Slovenska večina je že na predhodnem sestanku, ki se je vrši, prejšnji večer v Grajski kleti, sestavila posebno listo s temile kandidati: Načelnik Gj. Valjak, podna-čednik K. Žnuderl, odborniki: A. Strehar, F. Pučko, A. Koštomaj, J. Hbnigmann, J. Benko, P. Jančer, namestniki: V. Šober, J. Kokal in F. Mir. Drugi del ie z Nemci Maribor. 15. marca. in nemcurji postavil drugo kompromisno listo, v kateri naj bi bili zastopani Slovenci in Nemci, ker se je bal, da bi samoslo-venska lista ne prodrla. Na tej listi so bili: načelnik A. Klesič, podnačelnik K. Žnuderl, odborniki: Honigmann, Kafer. Koštoma), Pristavec. Spatzek, Stickler, namestniki: Mahnič, ferment in Zaklan. Pri volitvi se pa zagrizenejšl Nemci in nemčurjl niso držali te liste, ampak so nekatere Slovence zamenjali z Nemci, pa tudi Slovenci niso kompaktno glasovali za omenjeno listo, ampak so eni nekatere kandidate zamenjali z drugimi Radi tega je nastala zmešnjava. Začetkom so bili Slovenci v veliki večini, čeprav jih je nekaj manjkalo, potem pa so tik pred volltvijo Nemci z vozovi In avtomobilom pripeljali še nekaj svojih ljudi, tako da Je bilo razmerje sil precej enako, vendar pa še vedno več Slovencev in vse je računalo, da bo slovenska lista prodrla. Izid volitev Je bil sledeč: Dobili so kot kandidati načelstva gg.: Klesič 44, Valjak 31, Žnuderl 1, Zemljič 1 in Strehar 1 glas. Kot kandidati podnačelstva in odbora: Žnuderl 52. Koštomaj 65. Hbnlgmann 58, Jančer 35. Spatzek 40. Kafer 40, SticklcT 32, Pristovec 32 in v namestništvu: Zaklan 31, Kokal 31 in Mir 30. Izvoljeni so bili torej gg. Klešič, Žnuderl, Koštomaj, Honigmann, Jančer, Spatzek, Kafer, Pristavec in Zaklan, Kokal in Mir. Kandidati slovenske liste so izjavili, da Izvolitve ne sprejmejo, ker se nahajajo med izvoljenimi tudi taki, ki državnega jezika ne znajo, in nazadnje je odklonil izvolitev tudi g. Klesič ter ponudil mesto g. Va-ljaku, ta ga pa tudi ni sprejel. Tako se je ta zelo zanimiv občni zbor končal s popolnim polomom In preostalo ni drugega, kakor izročiti izid volitev pristojni politični oblasti, naj ona odloči, kdo sme izvolitev odkloniti in kdo ne in kdo je faktično izvoljen. Kakor čujemo, bo oblast volitev razveljavila, imenovala zadrugi komisarja in odredila nov občni zbor. Potek tega občnega zbora se po mestu mnogo komentira, splošno sc pa ugotavlja, dn bi bili Slovenci prodrli, če bi bili enotni. Ne bomo se spuščali tu v razmotrivanle o raznih očitkih na to in ono stran, ugotoviti pa moremo, da samoslovenska akcija ni bila dovolj pripravljena in da Je bil neuspeha kriv deloma tudi nekak polltično-strankar-ski vzduh. ki se je, vsaj kakor je izgledalo in morda tudi brez izrazite krivde tega ali onega, vnese! z obeh strani v celo stvar. Kot nepristranski opazovalci in stoječ na odločno naciionalnem stališču, ki ne pozna v takih vprašanjih nobenih strankarskih diferenc, moramo to obžalovati. Kadar gre za nacijonalno stvar, mora odpasti vsako strankarstvo, pa tudi vsaka osebna simpatija ali antipatija. Vršil se bo nov občni zbor in slovenski gostilničarji in kavarnarji naj na njem porabijo izkušnje, ki so jih dobili na tem. Akcijo je treba pripraviti do podrobnosti, odstraniti vsa postranska nesoglasja in nastopiti kakor en mož za eno samo listo. Nihče ne sme manjkati, nihče ne sme kršiti discipline. Ce se to zgodi, uspeh ne bo izostal. Pohod strank v Nemčiji. (Od našega stalnega berlinskega dopisnika.) EL. Berlin, 15. marca. Od izida splošnih državnozborskih volitev ni odvisna samo usoda Nemčije, temveč tudi usoda celokupne Evrope, Mir ali vojna, miren razvoj ali nasilna reakcija, obnova ali nova doba sporov med narodi: za te strašne alternative gre danes. Kako bo odločila usoda? Katere so merodajne sile in v kateri smeri se bodo prikazale — v nemirni masi, ki se imenuje nemški narod? Iz nekaterih simptomov bi se moglo sklepati na najslabše. Mecklenburg in v Kotovi meri Thiiringen sta varnostni znamenji, ki nas navdajata s precejšnjim pesimizmom. Da od Bavarske ni mogoče pričakovati nič dobrega, jo jasno. Eden voditeljev nemške ljudske stranke se je te dni zmagoslavno izjavil, da je vsa vzhodna Prusija za »nacijonalno« stvar. Demokratov, ki smo jih do sedaj srečavali v južni Nemčiji, na Badenskem in Wtirtembcrškem, je danes silno malo. Pred par tedni je govoril bivši državni predsednik Hummel z žalostjo o vedno večjem pokretu za uvedbo diktature, ki se polašča celo treznih Švabov. Kaj ostane še končno? Berlin, Saška in Srednja Nemčija, stare napredne trdnjave. Na Saškem vodijo reakcijonarci obupen boj in z velikimi denarnimi sredstvi. Delavcem v Berlinu silno škoduje nesrečen razkol, Vinko Vilfan: Hromi VoJtuS. Kadar pada dež tn je nebo mračno in žalostno, kot da mu le žal odcvetdlh rož in porumenelega listja, ko si človek zaželi tople sobe in tihe ljubezni, takrat bi rad mislil in napisal veselo In kratkočasno istorijo, pa ne moreni in ne smem, ker bi lagal sam sebi in ne bi potolaži! svoje užaljene duše. Takrat vasujejo pri meni davni 'spomini, In skorajda ne bi našel med njimi enega veselega, sama trpkost In beda, kamorkoli pomislim In pogledam, uboga in samotna je mola soba, hladna in tuja, skoraj neprijetna ml je luč, ki sveti pred menoj na mlzf, ln žalosten sem Jaz sam, kot da mi leži globoko in težko v prsih otožna, nepoznane Uubeznl polna pesem in ne more na dan. Rad Imam in gledam vesele ljudi, lepo ta prijetno mi Je v njihovi družbi in kot sobice se mi zdi njihov smeh. Srečen bi bil, ko bf sedeli v teh dolgih nočeh ob mojem vzglavju ter ml pripovedovali vesele zgodbe iz mladostnih let, oči bi se jim svetile ln Iskrile, ht zadovoljna, čisto otročja duša bi se smejala is njih. In zdi se ml, da bi postala moja faba top!« in domača, luč na mizi bi veseleie in iivahneje zagorela, in jaz sam bi gole preiemostl in sreče mogoče celo zavriskal. Toda, vse to so le neumne, prazne misli. U me obideio za par minut 'n se postave. tiho in brez siedu, kot so prišle. Ko sem tako sam, in nimam človeka, ki bi ž RtfcB Jb&nig) VTilf™** besedo, se spomnim davnega znanca, krojača červenke in njegovega majhnega sinka, hromega Vojtuša. Bila sta to človeka, siromaka, ki sta si komaj v sanjah upala pomisliti na lepo, udobno ln brezskrbno življenje. Krolat Cervenka je stanoval v podstrešju visoke, starinske hiše v starejšem, ozkoulfčnem delu mesta. V edini skromni izbici Je stalo kaj malo pohfštva: Široka, d prahu, vlage in starosti počrnela postelja je zavzemala večino prostora, poleg nje mala omara s tremi predali in pred edinim oknom se je zibala na vegastih nogah podolgovata miza. Siromaštvo je zrlo iz vseh kotov, neprijetna, mrzla vlasa je puhtela Iz zamazanih sten in težko legala na s alrntna, jetična pljuča ob mizi stoječemu červenki, ki je krpal in prenarejal svoj obnošeni suknjič za malega Vojtuša. Siromaček je bi Vojtuš. desno nogo je Imel hromo in bleda so bila vedno njegova suha. koščena lica. Dvanajst let mu je bilo, a prisodil bi mu jih kvečjemu sedem, tako Je bil slaboten In droban. Do sita najedet se menda Še v svojem celem žlv.jenju niti enkrat ni, in čudno-bolestno so zrle njegove resne oči. čme kot noč, in le grozno redko se je utrnila v njih skromna iskrica-zvezdl-ca, trenutna vesela misel, ki pa je takoj komaj porojena v tej lepi. skrivnostni duši, utonila v nje temni globini. Dolgo le že od takrat, ko mu Je umrla mamica, mlada fn lepa, in dobro še ve, kako je jokal tatui, ko Je slone! ob njenem vzglavju iu je ona umiraa, v nje prebeli, tenki roki pa se je tresla in trepetaje utrinjala mala blagoslovljena svečica, ki jo ie mamica še sama nekoč prinesla z božje poti za srečno smrtno uro. Le malo se je še spominja Vojtuš, edino to mu stoji jasno pred očmi, kako ga je v svojih zadnjih trenutkih krčevito in obupno pritiskala k sebi. Strahotno bledo je bilo tedaj njeno lice In čudno so sijale njene oči, kot dvoje ugašu-jočih, migljajočih zvezd na modrikastem večernem nebu so blodile po mračni, borni izbi, in Vojtušu se je zdeo, da sipljejo in trosijo solze In žalost, kamor pogledajo. Težko ie umirala, ker je predobro vedela, da bo Vojtuš večen revež, hrom in ubog. Za pogrebom ga je nesel oče na roki, in krčevito se ga Je oklepal Vojtuš okoli vratu, podrhtevala so mu šibka, ozka prša v siini, ne izrazni boli, kričal bi bil, da ga ni bilo strah črnooblečenih, mrkogledih možakov, ki so trdo in odurno govoreč zabili krsto ter jo odnesli pred hišo v črno ple-skan, zaprt voz. Zagrebli so jo, težko, votlo grmeče Je padala trda gruda na leseno krsto. Vojtuš pa ie slonel osupel ob očetu, in ni bilo najti sojze v njegovih očeh. Ko pa Je odšel, duhovnik in so se razkropili maloštevilni pogrebci, je nenadoma zajokal Vojtuš; kot da ni hotel, da bi se pasle tuje oči na njegovih iskrenih solzah. Tiho je moli; oče ln težka skrb je gledala iz solznih, rdeče obrobljenih oči. globoko je bil upognjen njegov hrbet in koma! se je še držal pokonqj. Ko sta odhajala, počasi In trudno, ie solnce že ugašalo za daljnimi nizkimi griči, in lahne megle 9o se porajale Iz reke sredi pisanega polja, ki je mirno sanjalo, omam- ljeno močnega duha suhega sena in materne dušice. « Pa se je zgodilo nekaj dni pred VoJ-tuševo smrtjo, da ga le prinese! stari Cervenka na hišno dvorišče. Toplo je sijalo solnce, in dobro Je dela prijetna gorkota malemu hnomcu, kot da ga boža ln objema ljubeča, mehka roka pred leti umrle mamice. Ob zid se je naslonil s hrbtom, oči so mu pa plavale od rože do rože, od rastline do rastline po širokem vrtu kot vesel, razposajen metulj. In srečen in zadovoljen le bil. Koncem dvorišča ob drvarnicah se je igra a kopica glasno vriščečih otrok, in med drobnim peskom sl je iskala hrane gospodarjeva kokošja družina. Vsa narava Je dihala zdravje ln zadovoljnost, in srečo bi ujel v roko, če bi zagrabil solnčnl žarek. In tistega lepega popoldneva sem zadnjikrat videl malega Vojtuša. Igrali so se otroci tam pred drvarnicami, kričali so In vriskali, veseli svojega zdravja in mladosti, razposajeni brezskrbnosti ln lepega dneva. Pa se je našel med njimi otrok, ki ni bil otrok, marveč razbojnik z umazano brezčutno dušo In s surovim nasmehom na ustnih in v očeh. Kar naenkrat je pohitel k Vojtehu in se postavil Pred njim mogočno, kot gospodar pred hlapcem, ter ga glasno, spakovaje se vprašal: »Clgav pa si, mali?« * Začudeno ga je gledal Vojtuš, in vsled čudne bojazni so se mu orosile oči. kajti bil le mehka, tiha duša, nevajen glasne besede ki se je pojavil tudi na zadnjem zbo* rovanju voditeljev. Srednja Nemčija še vedno ni osvobojena izpod riasiine-ga vojaškega gespodstva. Odkod nai pride pomoč? Splošna formula onih, ki govorijo o izidu volilne borbe, se glasi: Osrednje stranke bodo uničene, obe ekstremni krili bosta pa silno pridobili. V splošnem bi bila lahko ta formula pravilna. Reakcijonarna in komunistična propaganda že kaže svoje posledice. Navaden Nemec, ki je Pred vojno Živel dobro in udobno, ki je med vojno potrpežljivo stradal in ostal stanoviten, kei so mu obetali končno zmago, je danes trdno prepričan, da bi bilo gotovo prišlo do končne zmage, ako bi ne bilo ln-ternacijonalistov, marksistov, pacifistov in židovskih kapitalistov, ki so iz zaledja razbili fronto. Njegovo prepričanje pa gre še dalje: Po tem r’ činu so si isti subjekti prizadevali, da uničijo tudi nemško moralo. Wirth, Rathenau in Stresemann so v nemilosti, izjema je samo Cuno. Za Nemčijo obstoja še samo ena možnost: oborožen odpor. Dokler se to ne more izvršiti*, je potrebna pasivna resistenca na vseh poljih. Versailleska mirovna pogodba za Nemčijo ni obvezna. Razorožitveniin komisijam se ne sme dati nobenih pojasnil. Nova generacija dorašča, ki ima kljub vsestranskemu pomanjkanju moralno in fizično moč, da obračuna nekega dne s »sovražniki«. Takšna je mentaliteta onih, ki imajo vedno večji uspeh v mestih in po deže- li in vplivajo na mišljenje navadnega državljana. Prepričani pacifisti in demokrati so pravzaprav Ie uradniki, v kolikor so strokovno organizirani in niso pristaši takozvane Viljemove smeri, nadalje mali kmetje in rokodelci ter ielavske mase. Tu se bo vodila odločilna bitka: med socijalnimi demokrati in komunisti. Ne more se tajiti, da so snciialni demokrati mnogo izgubili, komunisti pa pridobili, zlasti po uvedbi rentne marke, ki je povzročila izredno povišanje življenjskih potrebščin, ki ni moglo priti v sklad z razvojem mezd. Odkar se jo ustavil obrat v velikem delu industrije, kar -je povzročilo veliko nezaposlenost, in potem, ko so vsemogočni delodajalci pričeli srdit boj za osemurni delavnik, ki so ga izvedli z vso brezobzirnostjo, od tega časa naprej se je stara socijalna demokracija številčno zelo zmanjšala, dočim so komunisti mnogo pridobili. Usodepolno ie bik) tudi to, da niso mogli rešiti starega spora med desnim ln levim krilom v soci-jalni demokraciji. V kritičnem času — to je ravno sedaj — prihaja zopet na dan, kakor se je videlo pri zadnjem kongresu berlinske socijalne demokracije. Zdi se, da bo skoraj gotovo prišlo do medsebojne cepitve, kar seveda ni v korist socijalnodemokratične stranke. V trenutku razpusta parlamenta in razpisa volitev, ki bodo odločilne za usodo Nemčije in Evrope sploh, je notranji razkol V Nemčiji večji nego je bil sploh kdaj. Kdo ima pogum, da izreče prognozo? Mogoče je dovoljeno upanje, da bo v odločilni uri močnejša potreba nego slaba volja. V par tednih izrečejo izvedenci svojo sodbo. Nemčija jo brezdvomno lahko sprejme, ali pa odkloni, če hoče istočasno tudi prevzeti odgovornost. Posledice odklonitve pa bi bile sledeče: Nemška industrija bo ostala takoj naslednjega dne brez surovin in produkcijske možnosti. Nemčija potrebuje sedaj inozemske kredite bolj nego vsakdanji kruh. Ti pa so le tedaj mogoči, ako se Nemčija oficijelno poda na pot mednarodnega sporazuma in mirnega sodelovanja s priznanjem svojih obveznosti v smislu mirovne pogodbe. Naročajte in širite »Narodni Dnevnik" 1 ln divjega, ostrega pogleda. Otroci so popustili Igranje In prihiteli k njima. »Kaj si nem. pokveka? Govori In povei ml, kdo si ln kai delaš tukajt« Prebledel jo Vojtuš ln se stresel, ko Je zagledal v njegovih očeh toliko zlobe. Hotel ie vstati, toda 2e Isti hip ga je pograbil tisti fant, za Pavla so ga klicali, za hromo nogo in ga potegnil za seboj, da je udarila Vojtehova glava ob zid in je bolno kriknil. »Jaz te že naučim govoriti! Malo te popeljem na sprehod, ko vidim, da sam težko hodiš. Hi-jo!« In vlekel ga je čez dvorišče, da Je Vojtuš z obema rokama zaman grabil po belem pesku, hoteč se za kaj zagrabiti. In ko so dospeli do plota, se mu Je to posrečil Ali, siromaki Zavrisnil je bolečine. In iz roke se je potočila po ograji rdeča, topla kri Nh žebelj se je nataknil ter si globoko zatrgal levo dlan. Ko so otroci zapazili kri, »o se razbesnili na vse strani. Prihitel je stari Cervenka, ves brez sape In bled, ko Je začul sinkovo kicanje in Jok, ter ga odnesel domov. Umil mu je roko in jo obvezal, položil ga je v posteljo ln ga neprestano tolažil, obetajoč mu najslajše ln najlepše reči. Cez nekaj dni pa je Vojtuš umrl na *a-strupljenju krvi. Ni me bik) takrat v mestu In sem sc povrnil šele, ko le bil Vojtuš 2e davno pod zemljo. Stari Cervenka ml J« solznih oči pravil, da me je zelo želel, ko jt že bledel v vročici Pa sem še tisto popoldne odšel na njegov grob; Cervenka m* ie spremljal, in lepih poljskih rož sem mu nastlal ua nizko gomilo. , '»■»nas WAKOTm &NCVNTK* SW»n 3. IC v@llt¥am v Namilil. R«liti*t nemSkcea državnega »bora ni vzbudil posebnega prenečenja. Po Mar *ovem mnenju je državni zbor le pred sneseci prizna!, da je nezmožen za vsako Pozitivno delo. ko ie zlasava! 2* pooblastilni zakon. Dilo je torej predvideti, d* mora priti po poteku pooblastilnega zakona do ostrega spora med vlado In zbornico. Ko ie sprele! meseca decembra Marx sestavo kabineta, ie bilo jasno, da siuji vlada na trhlih nogah. Tedaj se ne bi smeli čuditi, ako bi Marx sprejel sestavo vlade pod pogojem, da smo zborni-*o v ugodnem trenutku razpustiti. Marsova vlada je izdala celo vrsto nujnih odredb na gospodarskem in socialnem polju, ki so imele precej antimarksistične barve in niso bile pogodu socijalistom. Po sklicanju zbornice je torej levica zahtevala, da se nekatere spremene, druge pa odpravijo. O&o-J>ito je levica napadala odredbe glede delovnega časa. podpore brezposelnim, plač Sadnikom in davčne zasilne odrečbe. Vla-Da ni bila voljna kapitulirati, rajša se je ^ločila za razpust. Glasovanja pa tudi ni mot;la dopustiti, ker je bilo jasno, da bi ftocijalisti in komunisti združeni 1 nem- - nacijonalno desnico preglasovan. Dustila je zbornico In se odločila za no-volitve 4. maja. Sedaj pa nastane vprašanje, če more va zbornica stvoriti močno vlado, ki jo mcija z ozirom na zunanjepolitična vpraša tako krvavo potrebuje? Glavni raz-za dosedanje neuspehe nemške zbornice 1 v dejstvu, ker ni bilo možno stvoriti Sne republikance večine cenliu i.a To je r\ nesreča volitev v juniju 1920. Te so bile večino tkzv. »weimarske koalicije«, le spravila Nemčijo iz kaosa prevrata dala republikansko ustavo. Oiačale pa so skrajno .lesnlct ia levic«. Nobena vlada se ni torc: mogla opirat! na trdno večino in tako je prišlo do večjih in manjših koalicij. Vladalo s« je često s socialisti — često proti njim. državni kanclerji pa so »porabljali naiv«č en«r ki jo za to, da *e lavi-raii med posameznimi strankami. Bodoče volitve prinesejo zaželjeni uspeh, ako okrep* levico ali desnico. To je zaenkrat vseeno, kajii vsaka vlada bo moral* v zunanji politiki računati / realnostjo; glede notranje pa gotovo nt bo postavila 11* dnevni red vprašanja: republika ali monarhija? Wiirt«mberšk! demokratski voditelj je nedavno rekel, da ni vprašanje republike ali monarhije bistvenega pomena. Tudi nemškonacijonalci so se ob priliki sestave Marxovega ministrstva obvezali, da ne bodo zapustili tal veljajoče ustave in nemška ljudska stranka, ki ima precej privržencev v delavskih vrstah, je nedavno izdala volilno parolo, da je zanjo vprašanje republikanskega ali monarhističnega nazora postranskega pomena. Edino na Bavarskem bi bilo precej monarhistov, ki pa so že z ozirom na dejstvo, da ni »Nj. Vel. kralj« Ruorecht na njihovi strani, oreoej neškodljivi. Po dosedanjih izgledih bo izšla precej ojačena desnica. Po ustavi se morajo vršiti volitve pred 13. majem in vršile se bedo 4. maja. Ta termin pa smatrajo v resnih političnih krogih za zelo neprimernega. Volitve se vrše namreč na ta način pred volitvami na Francoskem. Izkliučeno torej ni, da bi zmaga desničarjev, ki sanjajo o neki revanšl. vplivala na volilni rezultat na Francoskem. Nasprotno pa bi frrncoski sunek na levo v zvezi z rezultati izvedeniških odborov in mirovno akcijo M^cdonaHa znatno vpliva! na zadržanje nemških volilcev. MecSzavszftšEki dsSgsvS. feparacijskega vprašanja stoji v _predju evropskega zanimanja vprašanje ?J|azavezniških dolgov. Od povoline reši ve L?a vDrašanja ie v veliki meri odvisno tudi j?merje evropskih držav do Zedinjenih |av. To vprašanje pa ne gre samo vzpo-hr? z- reParaclJskim, marveč sta obe Prasanjl v medsebojni zvezi. To nam po-zuie tudi mnenie angleškega ministrske-, Predsednika Macdonalda, ki se ie v Pietn zadnjem pismu na Poincareja dc-mtl tega vprašanja na dveh mestih. &sem ie Francozom očital, da dajejo ??ma tujim državam, ne da bi mislili na ?,e lastne obveznosti napram Angliji, ki l?s znatno obremeniuieio angleškega ‘n drugj|» ko je spojil re-Pr0^em z vprašanjem medza-’ v»k j. dolgov. Ta njegov zadnji korak Pa nr- il v evropski javnosti, predvsem p 1 angleških upnikih, splošno odobrava- J t~ ozirom na ta dejstva se nam zdi stno podati pregled medsebojnih zavez-tiai Ki er*atev in različne nredloge, kako iaL LS,®. te-Poravnale. V tem oziru ie iz-Seln 11LaliiansI« bančna zveza v Milanu ^P sled^3 ^ertia, lz katerega posnema- jjj.* ^emška insolvenca je pritisnila razne so revldirale svoje odškodninske »mVL.»e .in Jih prilagodile dejanskemu njihovega premoženja. Spregle-t..;*e so od bremena notranjega dolga, ki ure-we razdelitev narodnega dohodka, in so se «a arugi strani postavile na stališče, da n! tfgoa Plača« medsebojnih dolgov. Prišlo je Ms .e.rh minimalnih postavk: 26 mili-$ b »f! Fark za Francijo. 6.3 za Italijo *n_5 milijard za Nemčijo. Francoska zahteva po 26 milijardah se dejansko krije s proračunom za obnovitev. To terjatev 26 milijard lahko smatramo za primerno škodi, ki jo ie utrpelo nemško povprečno premoženje radi nemške vojne, pri čemur niso vštete zgube druge vrste, kakor zgube francoskega kapitala v vrednostnih papirjih, ki so vsled vojne utrpeli na svoji vrednosti. Anglija ie omilila svoje odškodninske terjatve do Nemčije na vsoto. ki jo dolgu!e danes Zedinjenim državam, to je na 14.2 miliiardi zlatih mark. Anglija ni dejansko utrpela nobene stvarne škode, razen škode na moriu. ki pa ie bila poravnana z angleškim deležem na , nemškem brodovju. Italiianska minimalna zahteva 6.3 milijard zlatih mark odgovarja tako italijanskim izgubam, kakor tudi nanio odpadajočemu deležu na reparaciiali. Tudi belgijska zahteva ie popolnoma utemeljena. Glede poravnave teh dolgov ie bilo izdelanih že več načrtov. Izmed mnogih je avtor navedel one, ki bi po njegovem mnenju naimani vplivali na Premožen j sike razmere in povzročili naimrmiše gospodarsko motenje. Navesti hočemo dva predloga. 1. Črtajo naj se francoski in italijanski dolgovi Angliji in Zedinjenim državam, medtem ko naj ostane angleški dolg Zedinjenim državam. Reparacije naj se znižajo na 50 milijard, ki naj se ne razdelijo med zaveznike po dokčenem ključu, marveč naj dobi Anglija 14.2 milijard, mesto nanjo odpadaiočih 11 milijonov zlatih mark. 2. Črtajo naj se vsi dolgovi zaveznikov Angliii in Zedinjenim državam in tudi angleški dolgovi Zedinjenim državam. PoBfftNne vesti. n Davidovič In Radič. Krst« Cicvarič priobčuje v svojern >Dnevniku« zanimiva izvajanja na račun obeh imenovanih go-spudov. Predvsem priobčuje Davidovičevo prošnjo ■ prosim vas, recite Radiču, naj at ne šaii; postavil sem se na kocko ne samo svo;ega položaja kot načelnik stranke, am-pai tudi na svojo čast. Tako je rekel g. DavidoVič zastopniku hrvatskega bioka, ko se je pričel ta obotavljati, ako gre v Beograd ali ne dasiravno je bilo Davldoviču obljubljeno, da pride hrvatski blok sigurno, na čemur je Davidovič zasnovai svo,o akcijo, ki je dovedla do razpada koalicij«. V sled Radičeve prevare je ostala demokratska stranka brez oblasti, pri volitvah pa brez parole, tako da je bila radiicalna stranka pri volitvah v veliki nadmoči napram demokratski stranki, bilo bi popolnoma naravno, da je g. Davidovič tedaj zapustil poluko, kar so nekateri demokrati tudi zahtevali. Radič pa je potem Davido-viča še osmešil in''ga proglasil za politika, ki ne ve, kaj hoče! Gospod Davidovič nekaj casa niti ni horel slišati o Radiču. Nedavno pa je Davidovič r posredovan.em bpahe in Korošca zopet stopil v stik z Radičem, ki mu je zopet nekaj obljubil. Zdi se, da je topot Raaič bolj pošten. Njegov zastopnik ie prinesel dvajset pooblastil, ki so bila takoj verificirana, toda poslancev ni od nikoder. Niti ni gotovo, če res pridejo, kakor je bilo obljubljeno g. Davidoviču. Ako bo g. Davidovič tudi topot prevaran, potem je konec n.,egove državniške karl-jere, toda tudi z radičeve! se ne bo pogajal nihče več iz Beograda in se tudi ne bodo več smatrali kot predstavniki hrvatskega plemena. = Radič nekdaj in sedaj. Leta 1899 je zapisal btjepan Radič v svoji razpravi: »bedobna Hrvatska in Južni blovani« sledeče: ^ proucavanjem. narodnega življenja jušnih Slovanov ali bolje z enostavnim promatranjem tega narodnega živlenja pride vsak nepristranski človek do prepričanja ne samo o sorodnosti, temveč tudi o narodnem edinstvu Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, o edinstvu, k! ga ne najdemo ne pri Italijanih in ne pri Nemcih. Tako je mislil Radič 1. 1899, danes pa misli seveda drugače! Iz tega pa je tudi razvidno, da nima Radič nobenega stalnega političnega načela. Sanacija Madžarske. a- Svet Društva narodov, ki Je te dni zho-nJVal v Ženevi. le slišal zelo zadovoljivo POfočilo o sanaciji Avstrije: diference ined avstrijsko vlado .in generalnim komisarjem soj.izvirale večinoma iz dejstva, da je sana- JjjSka akcija zahtevala manj denarja nego i bilo predvideno. .- Ugotovitev o olačenju Nemčije Je ustva-rHa ugodno ozračje, da Je svet Dr. naro-M>0iiV''ain*a Dristal na sanaciisko sfifZ 2. Mad,žarsljem- Pri tem se je držal nflfm J /1 ie *?kazala Pri avstrijski sa-dane J dveh. Protokolih so bile V DOliti^n« * ^ b° tret)a drŽati‘ & pr°toko,u se obvezujejo tri ve-Slfe11!!;. Daneua in Italija in trije madžarski sosedje Češkoslovaška, Jugosla-; . bodo rešpekt i rali su- rienrSf ^ad?arske in da ne bodo ovirali .OSpodarske in finančne obnove države. nrfnvol? t yeIikanskega pomena za pid-^l^loe^odočega^ madžarskega inozem- * skega posojila, za katero ne bo razen Madžarske iatnčil nikdo drugi. Na drugi strani na se ie morala Madžarska znova obve-zati> da izvrši dnločbe trianonske pogodbe. Drugi gospodarski protokol našteva od-veznosti. ki jih je morala Madžarska spre-Icn da dobi Inozemsko posoiilo v znesku /50- milijonov zlatih kron. Točke so iste, ki jih vsebuje že protokol z Avstrijo: načrt za proračunsko ravnotežje, iamstvo za posojilo z zastavitvijo carinskih dohodkov in dohodkov Iz monooola, priznanje generalnega komisarja in ustanovitev emisijske banke, pri kateri bo sodeloval tudi en inozemski svetovalec. Sklep sveta Društva narodov, ki je vzel pokroviteljstvo nad madžarsko sanacijo, pa bo služil v znatno podporo vlad! Bethlena in ji dal ono trdno oodlago, ki je potrebna, da bo rodilo sanaciisko delo z uspešnim sodelovanjem domačih in inozemskih sil zaželiene^plodove. Davčna konluznost v sov. Rusiji. »Ekonoiničeskaja Zizn« poroča ironično o uspehih sov.etske vlade v davčni politiki. Vlada naravnost posebna manija davko-dela^a. V vseh vaseh, selih, oblasteh se delajo novi davki, ki so prave karikature davkov. V Pskovski gubernij so n. pr. uvedeni davki na dimnike, UaveK na novorojenčke, itd — Da mora taka davčna kon-fuznost upropastiti vse narodno gospodarska, ni treba še posebej ražlagati. Proti ksi.kurencl. Še v drugem oziru so se proslavili nekateri sovjetski modrijani. Tako so sklenili, da se smejo v vseh tovarnah izdelovati izdelki samo ene vrste. Komunistična »Pravda« je vsled tega po pravici ogorčena, ka,ti »konkurenca med tovarnami je nujna«. Vojaška služba v SSSR. Pri letošnjih naborih letnika 1902, ki se vrše na.brže v maju. bodo ruski vojaški obvezanci razde- l.eni natančno v tri kategorije. Rekruti prve kategorije izpopolnijo današnje stanje rudeče armade, ter služijo pri pehoti 18. mesecev, pri konjenici 28 mesecev in pri mornarici 4.2 mesecev. Druga kategorija bo uvrščena v teritorijalne oddelke s službeno obveznostjo 5 let, pri čemur opravlja vsako leto aktivno službo samo 4 tedne. V tretjo kategorijo pridejo telesno nesposobne osebe ul! pa te, katere so na podlagi rodbinskih razmer oproščene vojaške službe. Razburjenje v SSSR radi Besarabija. Ves sov.etski tisk piše z ogorčen em o ra-tllikaciji protokola o pripo.itvi Besarabije k Rumuniji, sprejeti od francoske zbornice. »Pravda« imenuje v svojem uvodniku rati-fikačni akt kos papirja, ki pomeni prav tako malo kot je svoj čas pomenilo francosko priznanje Kolčakove in Wranglove vlade. Besarabski emigrantje so priredili na dan obletnice marčeve revolucije velike protirunmnske demonstracije in podali sovjetski vladi memorandum, zahtevajoč osvebojenje Besarabije iz rumunske oblasti. Po vsej Ukrajini se vrši 18 t. m. »besarabski dan«- po vseh mestih in vaseh bodo zbirali prispevke za »žrtve rumunskega nasilja«. ^ Prosveta. Repertoar narodnega gledališča. DRAMA. Začetek ob 8. url zvečer. Torek 18. marca: zaprto. t Sreda 19^ marca: ob 3. url pop. LI- >• ljudska predstava. Izven. — Ob 8. zvečer: Tri maske. Smešne precijoze. Jubljeni komisar Izven, v Četrtek 20. marca: Kamela skozi uho *&nke. Red C. Petek 21. marca: zaprto (generalna Sfi kr Sobota 22. marca: Cezar In Kleopatra ^emiera). Izven. g^Nedelja 23. marca: Cezar ta Kleopatra. Pondeljek 24. marca: zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8. url zvečer. 18. marca: Gorenjski slavček. . - 19. marca: Mlgnon, ljudska ustava. Izven. Certek 20. marca: Manon. Red D £etek 21. marca: Poljub. Red A pobota 22. marca: Manon. Rfcd B Nedelja 23. marca: Čarmen, ljudska ‘stava. Izven. Pondeljek 24. marca: zaprto. DR. ČERINOV KONCERT. iieTnf*0 c?'as^enih prireditev v proslavo te^ni! Smetanovega rojstva je zaključil >£iii. simfonični koncert muzike dravske fi Inn omasti v Unionu pod protektora-r nLi, , ZUrla češkoslovaške republike *M»vJarla,Deneša- 0b>sk |e bil izredno 1 vr«* } v d^ra«' razven par predzad-e os ^ Kalerija in sto- la on« P°ini. Prva polovica sporeda h? veuxna.SmctanL Uvee pred ne> varnimi e ementi. V našem narod« živi globok čut, da sl»-di storjeni krivici povračilo. Ker pa kaze* sama ne doeeže aaželjenega uspeha, predlaga načrt posebna očuvalna sredstva, ki naj obvarujejo družbo pred zločinci. Prej smo omenili tridesetletnega pijanca, ki je duševno in telesno zrel. Kako p« se mora kaznovati petnajstletnega mladoletnika, ki krši zakon na oni način, ki smo ga navedli pri gornjem pijancu? Petnajstletnik Je sicer spolno zrel, a ne more veljati spričo svojih borih življenskih izkušenj za razsodnega moža. Treba ga Je mi.ejše ka*1 novati kot tridesetletnika. Dosedanji avstrijski zakonik Je takt mladinske probleme reševal enostavno, 1 nerodno, ker je kar po koledarju določil kazenski iznos (do 10 leta se ne kaznuje, od 11. do 14. leta se kaznuje le ona dejanja, ki tvorijo hudodelstvo, od 15. do 20. leta naj se ne izreče smrtna ali dosmrtna, marveč le časovna kazen). Naš načrt pa uvažuje prtd-vsem kako naj se kaznuje in ne kdaj (t. j. v katerem mladostnem letu) naj se kaznuj* Mladoletniku je torej treba nuditi vzgoje, ki naj ga svari pred kaznivim početjem, kajti znano je, da se večina miad nskih h»-dodecev rekrutira ravno iz nevzgojenih plasti. Zatorej določa načrt za mladoletnike mesto kazni dopolnitev vzgoje v zavodu m vzgojo dece in če ta ne izda, ga oddajo v poboljševalnico. Tudi sodnijska obravnava je prilagojena duši mladostnega obtoženca. Javnost se Izključuje in časopisi ne smejo poročati o poteku in izidu obravnave, ker bi utegnilo žaliti mladinsko občutljivost. Pač pa Je poklicnim vzgoj'te!jem dovoljen prletep k takim razpravam. Kako pa bo po novem kaz. zak. odmerjen splošni sistem kazni? Smrtno kazen hoče naš projekt kljub teoretičnim pomis ekora obdržati, ker cvete v naši državi nevarn« hajduštvo. Poleg zaporne obstoja i denarna kazen, ki se jo, uvažujoč Imovlnske prilike obtoženca, lahko naloži do */« milj. Din (Individualizacija kot navodilo!) Da pa bo kazen res poboljševalno učinkovala, st usvaja irski, t. i. progresivni sistem. Rezultati izvajanj: Zgodovina uči, da kriminaliteta narašča s kulturnim razvojem. Napačno so sodili oni, ki so mislili, da bo s širenjem umske izobrazbe v družbi padal« število zočincev. Kakor da ne bi nikdar živel Pestalozzi, ki Je posebno podčrtaval vzgojo značaja. Bodoče edinstveno pravo noče ostati pri spoznanih, dosedanjih napakah. marveč nalaga za kazniva dejanja kazen, ki naj kaznjenca z obvarujočimi sredstvi odvaja od kaznivih dejanj ter ga vzgaja v poštenega človeka. MRKU P1EL pride v „SSENO TIWOtl“ Polletno ®?isesjevanje in izse^evanle. Tekom prve polovice tekočega fiskalnega leta, t. j. cd 1. juiija do 31. decembra 1923, ie bilo prniiščenlh v Zedinjene države 499.833 prisel eucev. Istočasno se ie izselilo iz Zedinjenih držav 44.299 inozemccv. Te številke ne vključujejo onih inozemcev, ki prihajajo v Zedinjene države na kratek rb'sU. in tukaj nastanjenih inozemcev, od-potujočih začasno v stari kraj. Ako pa jemljemo tudi te inozemske potnike v poštev, je tekem navedenega polletja prišlo v Zedinjene države vsega skupaj 585.199 in odšlo iz njih 12'209 inozemcev. Izmed gori navedenih ^99.863 priseljencev je 322.S28 prišlo i2 Evrope, 13.086 iz Azije, 779 iz Afrike, 54b iz Avstraliie in I62.P24 iz drugih ameriških dežel. Priselilo se je ,m255 m škili in 199.598 ženskih; izselilo 32.472 moških In 11.827 ženskih. Iz Jugoslavije se je priselilo 4.039 ljudi in izselilo tja 1.127. Kar se tiče narodnostne tabele, so Južni Slovani navedeni v uradni statistiki v ti eh skupinah: 1. Bolgari, Srbi, in Črnogoicl; teh se ie priselilo 1.841 In Izselilo 1.162. — 2. Hrvati in Slovenci: teh se je priselilo 2.9&1 in izselilo le 42. — -3. Dalmatinci, Bosanci in Hercegovci: teh se je priselilo 225 in izselilo 116. V tem polletju ni bil dovoljen vstop 16.985 prise' encem, ki so bili izključeni in so se morali vrniti nazaj: deportiranih pa ie bilo 3.307 Inozemcev, ki so se že naha-:ali v Zedinjenih državah. Po narodnosti Je bilo: 1. Bolgarov Srbov In Črnogorcev 82 izključenih in 35 deportiranih: 2. Hrvatov in Slovencev 78 izključenih in 75 deponiranih; 3. Dalmatincev in Črnogorcev 8 iz- ključenih in nihče deportiran. POROKE IN RAZPOROKE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. Urad za ljudsko štetje je Izdal predhodno poročilo o statistiki porok In razpo-rok v Zedinjenih državah. To ie prva statistika po letu 1916. Leta 1916 Je bilo v Zedinjenih državah 1053 porok in 112 razporok (dlvorce) na vsakih 100.000 prebivalcev. Leta 1922 pa Je bilo za isto število prebivalstva 1033 porok in 136 razporok. Razmerje razporok k porokam je Jako različno v posameznih državah. Na primer, v državi Nevv York in v distriktu Columbia, kjer je po zakonu razporoka Jako oležkočena. je bilo razmeroma malo razpo-rok: 10 razporok na vsakih 226 porok v New York in 10 razporok na vsakih 358 porok v distriktu Columbia. V Nevadi, ki je, kakor znano, zatočišče vseh nesrečnih zakonskih. Je bilo več razporok kot porok: 10 razporok na vsakih 9. porok New En-gland države, ki so drugače tako ponosne na svoj sloves spodobnosti in konservatl-zma, so imede povprečno po eno razpo-roko na vsakih 9 porok, tore) manj kot polovico toliko porok, kolikor jih ima država Nevv York na vsako razporoko. Soort. ILIRIJA : PRIMORJE 7 : 0 (2 : 0). Postavi moštev: Illrlia: Miklavčič — Dolinar, Beltram — Grilc, Lado in Milan Z. — Zupančič L, Učak, Oman, Pam-mer, Vidmajer. Primorie: JančigaJ — Stošir, Birsa — Wlndiš, Pisar, Vrančič — Podnje, Galešlč, Schellecker, Baline. Ter-novc. Moštvo Ilirije, v katerem Je nastopil novi trener, je napravilo prav dober vtis. Izdaten kondicijski trening, ki ga Je moštvo izvedlo pod vodstvom Pammerja, Je pripomogel, da se je uvellaviio že v prvi tekmi. V splošnem so zadovol evali vsi igralci, da-si so poedinci nadkril evall svoje ostal* tovariše. Predvsem je bil to srednji krilec Lado Z. Napadalna VTSta, k! ie v kolikor je seveda dopuščal teren, dobro kombinirala in mnogo streljala, Je stala pod režijo Pammerja. Dasi je dosegel sam 5 golov, ie vendar brezdvomno boljši trener koi igralec. Obramba ni imela s šibko napar dalno vrsto Primorja težkega posla. Sploh je Imela Ilirija dokaj lahko nalogo, ker netreniran nasprotnik ni bil nikdar osobite nevaren. Primorje jt nastopilo popolnoma netrenirano In v slabi postavi, ki je bila v zasedbi mesta srednjega napadalca z Izrazitim branilcem naravnost nemogoča. Na novo sestavleno in nevigrano moštvo Je igralo brez pravega elana in požrtvovalnosti ter predvedlo, posebno pa napadalna vrsta skrajno raztrgano in brezmiseln« igro. Edina svetla točka v moštvu Je bila čt-tvorica Igralcev. Vratai Jančigaj — kljub nekaterim usodepolnim napakam — branilec Birsa, ter krilca Vrančič in Windlš sc bili oslon celega moštva ter držali, kar st je le dalo držati. Igralci bivših cel]. Ati. Sf niso obnesli in ne predstavljajo za Primur-jt nlkakega ojačena. Igralo se jt v dokaj ostrtm tempu In živahno. Tekma Jt bila v prvem polčas« otvorjena In šele proti kcr.^u preide J. > rahlo premoč. Iz katere dosežt v 30 lri 30’ 2 gola. V drugem polčasu pa Primorje oči-vidno popušča. I. preide v popolno premoč in kljub sijajni cbrambi žt' navtdtne prl-morjanskt četvorice dosežt I. v 2. >.«84, 28 in 29. minuti pet gelov. Sodil Jt iop;* in korektno g. Benti. JADRAN : Hermes 3 : 0 (3 : 0). Jadran se Je s to nadvse sigurno zmago kvalificiral za finalno tekmo z Ilirijo. Dasi v polju ni bil nadmočen, in Je morda Hermes imel v usodepolnem prvem polčasu več od igre Je zmaga Jadrana realna. Dejstva, da se Je hitro prilagodil danim razmeram, se znašel na terenu ter Izrabil nekaj ugodnih situacij, sc mu donesla zmago. Napadalni vrsti H le primanjkovalo skupnosti, napadalcem pa potrebne prevdar-nosti In odločnosti, da bi izrabili ugodnt šance. V drugem polčasu pa ie prelel Jadran v premoč ter mestoma naravnost oblegal vrata H. Kljub vsem vehementnim napadem pa ni mogel doseči nikakega zgo-ditka, kajti žilava obramba H. je preprt-j.,v, 0 nadaljnn soortanje. Tekmo Jt vodil dobro g. Vodišek. Od Jadrana so ugajali v obrambi no vi branilec Krušič, ki sicer ni Se tehnično Popoln, srednji krilec Pečnik in Jamnik. Pri H. Je bila najboljša krilska vrsta, vratar Mihelčič in Pleš sta bila navadno boljša, kot v nedeljo. Moštvi sta nastopili v postavi Jadran: Vončina — Krušič, Brcar — Pokorn, Pečnijc. Januš — Jamnik. Martlnak. Stran '4. Štev. 66. Bras, Orlic, Dmcker. Hermes: MThel- 5IC — Novak, Prešeren — Zemljak, Jesih, Černe — Glavnik, Zalokar. Pleš. Rozman, Brdajs. HAŠK — JUGOSLAVIJA. V soboto se Je na igrišiu »Jugoslavije« vršila tekma med beograjskim Sportskim loptačkim klubom »Jugoslavije« in med zagrebškim »Haškom«. V prvi polovici je bil rezultat 1 : 1. Prvi gol j* padel na ra čun »Jugoslavije« (Petkovič), a nato je še v prvi polovici dobil »Hašk« en gol (Grde-nič). V drugi polovici se je čutila premoč »Jugoslavije«. Petkovič je zabil »H išku« ie tri gole, »Hašk« pa je vrnil le enega »Jugoslaviji«. Končni rezultat je bil 4:2 v korist »Jugos-avije«. To je prvič, da )e pri rekordni tekmi Beograd premagal Zagreb. V nedeljo je v revanžni Igri ustala tekma s 4 : 4 neodločena. Finalo za angleški cups. Najpopularnejša, a tudi najsvečanejša nogometna tekma v Angliji je finalna tekma za »En-glish cups«, kjer sprejme zmagovalec pokal Iz rok samega kralja. Velikansko zanimanje, ki vlada za to tekmo, pač najbolj spriču.ejo lanskoletni dogodki ko ie na novozgrajen stadijon v \Vembleyu. ki vsebuje prostora za 150.001) gledalcev, navalilo preko 200.000 ljudi. Velikanska masa ljudstva je prodrla železno ograjo ter se razlila po igrišču, tako da je policija z velikim trudom vpostavlla toliko reda, da se le tekma lahko odigrala. Pri tem naskoku je zadobilo preko 1000 oseb več ali manj težke poškodbe. I.etos se vrši finale 27. aprila In sicer tudi v Wembley-stadijonu. Zanimivo Je, da )e za to tradicijonelno tekmo predlagan za sodnika znani interna-cijonalni sodnik Holandec Mutters V s'u-čaju, da bi Mutters res sodil to tekmo, bi bil to po številu drugi inozemski sodnik, ki bi mu bila poverjena čast vodstva finalne tekme za angleški cups. Gradnja stadljona v Colombesu Vse jwedpriprave za pariško olimpijado so v polnem teku. V Colombesu napreduje zelo hitro gradnja novega stadijona. kjer se bodo vršile ollmpiiske igre. V železobe-tonskl konstrukcijt Izdelane tribune, ki pokrivajo 32000 kvadratnih metrov in vsebujejo 60.000 sedežev, so že dograjene Za konstrukcijo se ie porabilo preko 300 ton železa. Olavna in maratonska tribuna imajo po 3860 kvadratnih metrov površin« in vsaka prostora za 10.000 gledalcev. Na obeh koncih stadljona se nahajate še dve tribuni, kjer ie prostora za Se ostalih 40.000 gledalcev. Pod glavno tribuno se nahaiajo garderobe, bufetti in 50 telefonskih celic s 112 telefonskimi vodi. Za časnikarje Je rezerviran poseben paviljon. — Stadijon ie 350 m dolg In 2S0 m širok. Tekališče meri v krogu 500 m In je 8 m široko. Pokrito Je z materiialom rožnatordeče barve, ki prav lepo kontrastira z zeleno barvo Igrišča. Naprave za skok s palico in skok v daljo se naha'ajo pred glavnima tribunama, za skok v višino, met diska In kopja pa pred obema stranskima tribunama. Izven stndliona »e gradijo tenis igrišča in pa plavalni ba-zln, ki bo 50 m dolg, 18 m širok in 1.60 do 5 m globok Basln bodo obkrožale tribune, na katerih bo imelo prostora več tisoč gledalcev. Tudi za prevoz gledalcev iz Pariza v Colombes 'e prav dobro preskrbljeno. Med Colombesom In Argenteuilom se gradi železniška postala z Imenom »Po-staiallšče Olimpiiski stadijon« S 1. aprilom bodo nabrže že vozili na tej novi progi električni vlaki, ki bodo lahko transportirali v eni uri 20 do 25 tisoč gledalcev. Ve*ika planina 1666 m nad Kamnikom Pretekli teden le bivala na Veliki planini večja družba smučarjev, med niimi tudi itire Zagrebčani. Imeli so krasne dneve Dočim rapidno kopni sneg po dolinah, nudi Vel planina še nad 2 m debel sneg in bodo trajale sijajne ugodnosti za smučarie še namanj en dober mesec. Z a p a d n o stran Vel. planine t. L vse sleme od Poljanskega roba čez Niivlco In Gradišče, k| se dviga nad Kamniško Bistrico obvladuje sicer že trd, od vetra zbit sren in za-strugi (ugodno za navadne turiste) toda »so valovito, prostrano istočno stran od Pečic poleg planinske koče, od Koni-ilce In Vršičev, predvsem ves idealni smuški svet na obeh straneh Mal. In Vel. Bukovca ter Dolge gruče od Male planine tja gor do Dola pokriva debel p r h a k . suh sneg. Po vsei Ločici Go ški planini in Dolci ravni In gričih meti njimi se razprosMra biserni srei ki nudi najhvaležnešo »muko ln zelo ugoden sestop na Volovljek (Rnk) nad Crno. — Pot čez Pas'e peči Je sedal dobro shojena In pristop iz Straho-vice tudi za navadne pešce turiste — ne-rmučarje ugoden. Kočo oskrbuje oskrbnik Zmitek, kuharica Manca. Za nošnjo pa skrbi s tiučar Andrej. Kdor hoče preživeti še neka! lepili alpskih zimskih dni. naj poseti našo divno Veliko planino! Priprave za VIII. Olimpijado. Izvršni odbor za VIII. Olimpijado Je sklenil odpo-*'atl na 011mp;jske Igre v Pariz kot zastopnike našega športa sledeče športne panoge: nogomet, lahka atletika, težka atletika, plavanje, kolesarstvo, telovadba, tennis, vo-laško streljanle. floret in borenle, jahanje. Umetniškega tekmovanja se udeleži na podlagi dosedaniih prijav 14 slikarjev in kipar- R v In to alkarji: Aralica Stojan, Mllunnvič ilo, Trebše Marijan, Žagar Lojze in Žabota Ivan: kiparji: Cofa Franjo, Jean Robert, Kerdlč Ivo, Kralj Fran. Krah Tone. Napotnik Ivan. Skarpa JuraJ. Turkalj Josip In Zajc Ivaif. Za vsa športna tekmovania se vrše do izvedbe Istih Izbirne tekme posamezni savezov ter se bodo na teh tekmah določili tekmovalci za O impilado Gledr- denarnih sredstev bo najmerodalnejša Olimpijska loterija ter odvisi od nje uspeha v koliko bo mogoče udeležiti se Olimpijskih Iger. Pri vladi Je sicer obljubljena podpora, kdal pa bo določena In nakazana. Je pa danes Se popolnoma nejasno. Najvažnejše Je, da Je Javnost sama tolko zainteresirana za Olimpijske igre, da .z mal mi podporami bodisi z nakupom Olimpijskih srečk, bodisi z prostovoljnimi darovi omogoči udeležbo. Dnevne vestf. K INO ■ • ■ TIVOLI predvaja 17., 18., 19. marca Lou za ženo' Kriminalna in pustolovna drama. V gL vL Maud Marion in Alfred Abel I — Slovanski agrarni kongres na Bledu. V začetku meseca septembra t. 1. se ima vršiti v Ljubljani in na Bledu vseslovanski agrarni kongres, katerega se bodo udeležili tudi zastopniki hrvatske republikanske se-ljačke stranke, in na katerem bo ustanovljena Slovanska zveza zemljedelske mladine in dijaštva. Po načrtu, izdelanem od Zveze ju-gosovanskih zemljedelsklh klubov v Ljubljani, bo razdeljen program kongresa na sekcije: 1. Ideol ško, 2. Kulturno-prosvetno 3. Socialno-poiitlčno. 4. Poiitično-organi-začno in propagandno. 5. Narodno-gospodar-sko. 6. Na sekcijo za agrarno reformo. Raz-ven Jugoslovanov bodo zastopani na kongresu tudi Cehosiovaki, Rusi, Bolgari in Pol(aki. — Iz oblastne službe. Velikemu županu ljubljanske oblasti je dodeljen veterinarski nadzornik Hugo Turk in Viktor Zajc. Mariborskemu velikemu županu je pa dodeljen višji veterinar Franc Pirnat. — Iz učiteljske službe. Učiteljica gospa H. Svetel j - Cermak v Veliki Nedelji se je odpovedala svoji službi. — Nov pravilnik o poštnih in telegrafskih šolah. V ministrstvu za pošto in brzo-jav je podpisan nov pravilnik o poštnih in telegrafskih šolah. Nž.ia poštna in telegrafska šola v Beogradu se uvršča med srednje strokovne šo-le. Šo ska doba traja dve leti, šolsko leto pa od 1. septembra do 30. julija. — Zaščita dece. Odsek za zaščito dece pri ministrstvu sociialne politike je dobil na razpolago dva in pol milijona dinarjev izrednega kredita, za podporo in zaščito dece, oziroma za vojno siročad. — Gozdarska šola v Sloveniji. V ministrstvu šum in rud se je osnovala komisija, katera bo odpotovala v Sloven jo, da sondira teren za ustanovitev moderne gozdarske šole. Ista komisija pa ima tudi nalog, da izdela za novo gozdarsko šolo učni načrt — Brezposelnost v Zagrebu. Mestna občina zagrebška vodi evidenco o brezposelnih. Pozvala Je tudi reducirane uradnke. da se zglase v mestnem uradu. Dosedaj se je zglasilo brezposelnih reduciranih uradnikov, ki so po službi in številu razdeljeni tako-le: brezposelnih državnih uradn kov je 35, privatnih uradnikov 15, častnikov 3. bančnih uradnikov 3. veterinar 1, drogist 1 in sluga I. Mestna občina zagrebška ie uvedla akcijo, da zaposli brezposelno nradništvo. — Udruženje arhivarjev. Iz Beograda poročajo, da se Je v minstrstvu pravde vršil sestanek arhivarjev, kf so sklenili, da se v zaščito svojih intereso\ organizirajo. Sestanek je poleg tega sklenil, predložiti vsem ministrstvom pri narodni skupščini spomenico, v kateri arhivarji prosijo da se tudi arhivarje po večletnem službovanju lahko uvrsti v II. kategorijo uradnikov in ne samo kot sedaj predvideva službena pragmatika v III. kategorijo. — Predsednik Srbske akademije nauka. S kraljevim ukazom je postavljen profesor beograjske univerze dr. Jovan Cviiič za predsednika Srbske akademije nauka za prihodnia tri leta. — Družbi sv. Cirila In Metoda je podaril 50 Din za obrambni kamen gosp. nad-svetnlk E Lah s soprogo mesto venca na krsto pok. gdč. Jos pini Tavčarjevi, posestnici v Šmavčji vasi. Iskrena hvala! — Prošnja vsem narodno čutečim da blagovolijo pokazati svoio ve ikodušnost s tem, da darujejo že rabljene knjige odnosno denarne zneske za nakup kniig Krožku za odpravo tujk »Odvada« v Sovodnju, Gorenja vas. katere bi se potem izposojevale. Ker Je izkupiček izposojenih knj'g (ki naj bi bile last Jugoslovrnske Matice v Ljubljani) namenjen vzvišenemu narodnemu namenu — za neodrešene brate — Jugoslovenski Matici. apelira krožek na plemenita srca, da blatrovolllo vposlati zgoraj naprošeno z navedbo Imena darovalca preko pokraj nskega odbora Jugoslovenske Matice v Ljubljani ali direktno na Krožek za odpravo tujk »Odvada« v Sovodnju. Gorenja vas. Ljubljana. — Občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. V nedeljo ob pol 10. uri dopoldne se je vršil redni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Zborovanje Je vodil g. predsednik Lojze Drenove c, ki se je v uvodnih besedah spominjal umrlih članov. Predsednik je izrekel tudi tonlo zalivalo vseh društvenih članov bla-sajniku g. Alojziju Lombarju za zasluge, ki se jih ie tekom 15 let iztekel za društvo in mu v "nak priznania Izročil časftke in častno odlikovanje. Tajniško poročio Je podal g. Matuli in podrobno poročal o vseh številnih prireditvah »Ljubljanskega Zvona« in ugotovil, da ima društvo 130 ustanovnih, 314 pndporn'h in 65 izvršujočih čiarrov. Blagajniško poročilo g. Lombarja in gospodarsko poročilo g. arhivarja J a m n I k a Je občni zbor vzel na znanje. Društveni zborovodja g. Zorko Prelovec, je poročal o delovanju pevskega zbora in razvil načrt o nastopih »Ljubljanskega Zvona« v novetn društvenem letu. Društvo bo tekom tega eta izdalo pevsko zbirko 10 moških in ženskih zborov. Občni zbor Je soglasno izvoli ta-le odbor: Gg. Lojze Drenovec predsednik, Zorko Prelovec pevovodja. M a t u IJ, Meglič, Lombar, Gartner, Jamnik, Cizelj, Ramšek, Starič, Vizjak, Wohlnc In Šulc odborniki, Tavčar, Grilc In Meden revizorji. Občni zbor ie Izrekel zahvalo svojemu častnemu predsedn ku dr. Švigelju za velike zasluge, ki sl Jih Je iztekel za »Ljub Janški Zvon«. — Umrli so v Ljubljani: Dne 14. marca: Lovro Breznik, posestnikov sin, 33 let. — Dne 15. marca: Alojzija Zabukovec, žena sluge pri Zadružni Zvezi, 40 let. — Marija Mave, tovarniška delavka, 39 let. — Dne 16. marca: Ivan Weiss, poštni poduradftikL 41 let — Velika tatvina v Gradišču. V nedeljo zvečer Je vlomil neznan tat v zasebno stanovanje gostilne pri Lovšinu na vogalu Gradišča in Hilšerjeve u ice. Tat je odnesel dve zlati ovratni verižici z dijamantnim obeskom. zlato žensko uro z dvojnim pokrovom, dve zlati zapestnici z dljamantl, zlato brožo, 12 nožev in 12 vilic, dvoje klešč za sladkor in dve žlici za solato iz kino srebra, več navadnega namiznega orodja, nikelnasto uro'!n 200 Din denarja, tako da znaša skupna škoda okrog 16.000 Din. O storilcu nimajo še nobene sledi. — Iz blaznice na Studencu je pobegnil 28 letni umobolni Alojzij Rojc Iz Kamnika. Pobegnil Je v bolniški obleki. — Napisno tablico Je nekdo ukradel bržkotne Iz nagajivosti v Florljanski ulici it. 10 trafikantki Frančiški Pukel. Ljubljana, 17. marca. — Uspešen poziv. Pred par dnevi je bilo objavljeno v ljubljanskih dnevnikih, da je bil kupljen pred nekim ljubljanskim kino za prav nizko ceno ženski plašč. Na to objavo se je zglasila kot lastnica plašča neka Ljudmi a Virantova iz Prisojne ulice št. 5, kateri je bil ukraden plašč v Roškarjevi gostilni. Poleg tega je pa na časopisne objave prinesel plašč kupec sam na policijo, ker se mu je zdel nakup sumljiv in se je zbal sitnosti. Na podlagi raznih poizvedb so aretirali kot tatu čevljarskega pomočnika Otmarja Kobalda iz Ljubljane. — Prelrigan bolnk. Neki Pavel Hiša Iz Jesenic je prosi v bolnici primarija, da mu dovoli, da se pelje v nedeljo domov. Ko Je dobil dovoljenje za potovanje, so ga prosti njegovi tovariši, da jim nakupi razne predmete in živila, in so mu dali tudi pre cej denarja. Mija pa je zaupani denar zanra-vil po ljubljanskih gostilnah. Policija je Ilijo prijela na kolodvoru, ko je bil že suh. Pri preiskavi se je ugotovio, da Ilijo išče tudi žandarmerija v Vojniku radi tatvine. - Vlom. Neznan vlomilec je vjomil pri starinarlci Mariji Prekuhovi na Sv. Jakoba nabrežju. Odnesel je samo 225 Din gotovine. — Aretirali so brezposelno služkinjo Ivano Eučičevo, doma iz Cerknice, radi potepanja. V nekem hlevu v Linhartovi ulici pa so aretirali radi tajne prostitucije in prepovedanega povratka v Ljubljano policiji dobro znano Antonijo Somovo. — Policijske ovadbe. V zadnjh 24 urah so bile vložene na policiji te-e ovadbe: 1 radi tatvine, 1 radi poneverite, 2 radi kaljenja nočnega miru, 3 radi prestopka cestno-policijskega reda, 1 radi nedostojnega vedenja in 2 radi ogroženja osebne varnosti. - Pazite na žeparje! Na trgu v Spodnji Šiški je bila ukradena Mariji Bogatajvi iz žepa rjava usnjata listnica, v kateri Je imela 210 Din gotovine. Haribor. — Zaplemba. Sobotno števillco tukajšnjega socijalno - demokratskega glasila »Vo ksstimme« Je policija zaplenila, ker Je objavila več vesti protidinastične tendence. Proti odgovornemu uredniku Erženu Je bila vložena ovadba na državno pravdništvo. V pondeljek je izšla nova izdaja »Volksstim-me«, v kateri prinaša na mestu zaplenjenih vesti odlok poiicile o zaplenitvi. — Volilni Imeniki. Mariborsko okrožno sodišče Je potrdilo nanovo sestavljene volilne imenike ia mariborsko mestno občino. volilni imeniki bodo od 18. t. m. dalje razgrnjeni na mestnem magistratu občinstvu na •'pogled in v eventueine reklamacije. - Društvo stanovanjskih najemnikov priredi prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne v Gfltzovi dvorani shod, na katerem sr bo razpravljalo o važnih stanovanjskih razmerah. — Otvoritev gradbene razstave. V navzočnosti velikega župana g. dr. Ploja in škofa g. dr. Karlina ie bila v nedeljo dopoldne v mali kazinski dvorani otvorjena Gradbena razstava, prirejena od stanovanjske zadruge »Mojmir-. — Maribor In nemška tiskarna. Vlada je odkloni a prošnjo Nemcev, za dovoljenje. da se premesti celjska nemška tiskarna v Maribor. — Smrtna kosa. V nedeljo 16. t. m. Je umrl v 66. letu starosti pomožni delavec železniške delavnice, g. Jakob Kokoli. N. v m. p.! — Samomor. V soboto popoldne se Je v svojem stanovanju v poslopju državne realke ustreli' 60 letni upokojeni podpolkovnik Alojzij Sernec, ki je bil zadnje čase vodja tukajšnje zaloge Laške pivovarne. O vzrokih samomora krožijo različne vesti, med temi tudi. da ie pokoinik kot porok podpisal menico za precejšnjo vsoto, ki Je bila izgubljena, dalje so ga dovedli do čina rodbinske razmere. Njegova rodbina biva namreč že deli časa na Češkoslovaškem. — Nova slovenska gostilna v Mariboru. Bivšo Roschantzevo gostilno na Rotovškem trgu je. kakor čujemo. kupil istranski begunec g. Meglica, ki Jo bo popolnoma preuredi in re-v vp; t• (!’•>{, ho nori'a 'me »Jadran«. S tem je preš'a zopet nova bivša nemška postojanka v naše narodne roke. Ceiie. — Mestno gledališče. V nedeljo popoldne se Je petič in zadnjič v tej sezoni vpri-zorila pri znižan'h cenah »Mamzelle Ni-touclie«, katera je kakor vedno tudi to pot povolino uspela. Danes v torek se vprizori »Vzgojitelj Lanovec« za abonement A. — Predprodaja vstopnic za matinejo Glasbene Matice, katera se vrši v sredo ob pol 11. uri dopoidne v Narodnem domu, se vrši v trafiki gospe Kovač v Aleksandrovi ulici. — Občni zbor podružnice Lovskega društva v Celju se je vršil v soboto zvečer v hotelu »Balkan«. Bil je dobro obiskan. Po običajnih poročilih funkciionarjev društva se Je razvila neprisiljena zabava spopolnje-na z razlčnlmi veselimi in zabavnimi točkami, katera le trajala do 2 ure zjutraj. — Sneg se letos trdovratno drži po gričih in hribih okrog Celja. Pa tudi po dolini ga še precej ježi. Jbtra so zimsko mrzla, šele proti p> idnevu solnčni žarki malo raz-grejejo ozračje. — Celjsko pevsko društvo Je pričelo zopet z rednimi pevsjdmi vaiami, katere naj b| pevke in pevci redno obiskovali, ker je čas do Javnega nastopa društva kratko odmerjen. — Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Pri Oru« na Glavnem trgu. Ptuj. — Zglasltev letnika 1906. V zmlslu člena 10. zakona o ustrojstvu vojske se pozivajo vsi v Ptuju stanujoči mladeniči, rojeni 1. 1906 in sicer ne glede na njihovo domovinsko pris.tojnost, da se prijavijo v svrho vojaške evidence pri mestnem magistratu najkasneje do konca marca t. 1 Kdor se temu pozivu ne odzove, bo strogo po zakonih kaznovan. — Popravite strešne žlebove. Skrajni čas bi že bil, da bi tukajšnji hišni posestniki popravili svoje strešne žlebove. Ob slabem vremenu Je hoja po hodnikih vs ed velikih nalivov s streh nemogoča. — Aretacija. Tukajšnja policija je dne 12. t ni. aretirala nekega Pihlerja Albert radi potepuštva. Pihler Je bil 2. februarja obsojen pri mariborskem okrožnem sodišču na 2 meseca težke ječe radi raznih tatvin. — Umetniški orkester »Jadran« priredi dne 19. t m. v vseh prostorih Jtavarne »Balkon« veliki operni večer. Primorske vesti. p Atilio Tamaro. To Je mogoče največji slavofob, ki pljuje na vse, kar diši po slovanstvu. Nedavno je v »Secolo« očital, da smo tudi mi Jugoslovani nehvaležneži, ker se ne obnašamo napram Italijanom tako kot bi zahtevalo dolžnost osvobojenega tlačana. Navedli bi lahko še celo vrsto cvetk bujne domišljije tesa italijanskega publicista. Tržaška »Edinost« mu je posvetila kar uvodnik pod naslovom »Nasprotniki pravega sporazuma«. V tem članku pravi, da smo časovno še preblizu rimskemu sporazumu, da bi mogel stresati svoje pikrosti na račun JugosloVenov Spravil se je na Cehe ln opisal trpljenje Slovakov v m adi republiki. Seveda so njegove trditve v ostrem nasprotju z resnico in tudi njegove žalitve češkoslovaške republike mu ne bodo prinesle lovorjevega venca. Za to je že tudi prejel zasluženo plačilo od strani češkega tiska. »Edinost« pa pristavlja: »Naj nas čuie gospod Tamaro! Če bi nam on izposloval, da bi Italija nas zatirala tako, kakor Čehi zatirajo Slovake, bi mu bi i mi iz globine duše hvaležni in obljubili bi mu slovesno, da mu bomo politični somišljeniki in zavezniki ter bi z srca odpustli vse dosedanje izbruhe sovraštva napram našemu narodu « p Nepošten poštni uradnik. Na glavni pošti v Trstu so že delj časa zginevala razna pisma in zavoji. Vsi ukrepi ravnateljstva, da bi prišlo na sled tatu, so ostala brezuspešna. Končno ie vzela zadevo v roke policija in dvema detektivoma se je posrečio izsled'ti krivca v osebi 22 letneca poštnfega uradnika Marija Čeligoj. Na njegovem stanovanju so našli vse polno pisem, porno-grafičnih slik in tudi precejšnjo vsoto tujega denarja. Sokolstva. — Prijateljski večer ljubljanskega Sokola se vrši v torek dne 18. t m. v telovadnici Narodnega doma. Vstop člani in vpeljani gostje. — Sokolsko društvo v Mostah pri Ljubljani proslavi svojo 10 'etnico dne 18. in 19. marca v društveni telovadnici na Selu. Dne 18. marca vprizori sokolsko društvo narodno igro s petjem v štirih dejanjih »Divji lovec«. Pri predstavi sodeluje orkester Dravske divizije. Dne 19. marca se vršijo ob 10. uri dopoldne slavnostni občni zbor, ob 3. uri popoldne mladinska predstava pri znižani vstopnini in zvečer ob 7. uri družabni večer z izbranim sporedom. Iz raznih krajev. Še neka! iz Čaruginega delovanja. Nekako v Jeseni lanskega leta sem se mudil po opravkih v Zagrebu. Naletel sem na prijatelja Iz šolskih let, ki je sedaj nameščen kot^ pristav v lepog!a"ski moški kaznilnici. Zanimal sem se za posebnosti tega zavo-la in njegovega prebivalstva. 1-rijateli je rad pripovedoval o kaznjencih, s katerimi dosti občuje, saj takorekoč neprestano živi med njimi. Pri opisovanju nekaterih tipov le omenil nekega Frana Mateja, ki je bil od razbojniške tolpp zloglasnega Caruge. V nekem razgovoru s prista-vom je Matej izpovedal nekatere znamenitosti o svojem bivšem poglavarju Caru-gi. Imeli so toliko nakopičenega orožja in munlclje d^ sr bili zavarovani pred oblegancem, ki bi lahko trajalo več mesecev. Tudi hrane lini ni man kalo in dobro so bili založeni z moko, mastjo, kavo. sladkorjem, rižem itd Caruga je namreč kljub svoji drznosti in pretkanosti vedno računal z možnostjo, da iili preseneti kaka zadrega. Svoja skrivališča, kakor tudi shrambe za živež In municijo, so imeli glob ko pod zemljo in niti vsi člani razbojniške tolpe niso vedeli, kje da se ti prostori nahajajo. Vsak član, ki ie pri)itopii n'* novo v to družbo, ie moral priseči zvertobo Carugi in v naprej so ga opozorili, kal ga čaka v slučaiu nezvestobe. Kazni so izvrševali neusmiljeno in i vso točnostjo. Navadno so izvrševali r.mrtne kazni z ustreljenem. Caruga je bil poleg tega velik pri'a*elj nežnega spola. Ob neki priložnosti se i« bil tolovaj Matei seznanil z lepo M^ro, hčerko nekega siromašnega seliaka. Cauiga Je to izvohal in ko ie hotel napraviti Matei pri dekletu nočni rbisk, ga ie prestregel Caruga in mu z revolveriem v roki zapovedal, da se odsfani. Sam pa Je namestu Mateja zlezel skozi nizko okno in presenečil lepo Maro. Kot ljubimec, ie bil Caruga zelo ljubezniv in radodaren in marsikatera brhka Slavonka sc 'e lepo oblekla na njegov račun. Medtem pa ie bil proti svojim stanovskim tovarišem surov in neizprosen. Za man še prestopke iih je kar sam kaznoval na ta način, da lih Je pretepal z gorjačo. Slavonska sela so ga skrivala nekoliito radi tega. ker je dobro plačeval usluge, še bolj pa iz strahu pred maščevalnim Jovom. Caruga je sicer neizobražen človek, je njegov nastop Je zelo osvojljiv Zna lepo govoriti, dejati nedolžen obraz, a pri tem kuje najdrznejše naklepe. — Ženm s sedmimi zaročenkami. Na Reki so aretirali bivšega kapitana Italiian-ske vojske Izzotinija, ki Je imel sedem nevest. Tri neveste Je imel na Reki !n se Je z vsemi tremi dnevno sestajal. Od vseh svojih zaročenk Je dobival Izzolini denar, dokler ga ni aretirala radi goljufij reška policija. —• Roparski umor. Kmetica Soka Ra-palč Iz Buniča pri Koren;ci ima v Ameriki svojega moža in sorodnike, ki so JI doslej poslaH do 5000 dolarjev. Soka Rapalč Je imela navado, da Je nosila denar vedno s seboj, kadar je odšla iz doma. Tako je pretekle dni odšla Soka Rapalč na sejem v Karlovac in kot navadno imela pri sebi denar, da JI ga za čas njene odsotnosti z doma kdo ne ukrade. Med potjo so jo pa napadli razbojniki, Jo ubili In |i odvzeti 5000 do ar-iev. Kdo Je umoril Sok« Rapalč. ni znano. ' — Konsum rib v Splitu. Tekom meseca februarja je bik) na splitski ribji trg prine-šrnih 16.970 kg rib. Splitski ribiči iz bližnje okolice so prinesli 4170 kg v vrednosti od 56.000 Din, a ribiči iz Brača, Šibenika, Tro-gira, Metkovlča in Omlša so dobavili 12.800 kg rib, v vrednosti 256.000 Din. — Trgovina z dekleti v Volvodlnl. V Sentl Je prišla policija na sled večji zločinski družbi, ki Je pod krinko Izseljeniškega biroja trgovala z dek eti. Madim dekletom se Je obetalo, da se Jih brezplačno Izseli v Ameriko. Kakor hitro so pa dekleta prišla preko naših meja, so Jih zločinski agenti prodajali lastnikom javnih hiš v vseh evropskih centrih Več članov zločinske družbe Je aretiranih. — Sam zažgal svoje skladišče. Iz Banjaluke se poroča, da Je bogati trgovec S. Prača zažgal svoje trgovsko skladišče z namenom, da dobi 200.000 Din zavarovalnine. Prača Je bil zavarovan pri raznih zavarovalnih dniibat — Novi argentinski konzul v Splitu. 35* konzula argentinske republike v Splita rt imenovan g. Rikard SpannenberS-S e g n i. Novi konzul je te dni nastopil svoj« službo. — Pegasti legar v okolici Sarajeva. T vasi Lokve pri Sarajevu se je pojavil pegasti legar in se je vsled malomarnosti in nepoučenosti prebivalstva razpasel tako, našteje 14 bolnikov. Pripomniti je, da iteje vas Lokve samo 45 hiš. — Harakiri v Beogradu. Ugledni meščan v Beogradu Gjenadije Deanovič, stavbni podjetnik, si je 14. t m. na strašen način končal življenje; prerezal si je trebuh t britvijo. Sodi se, da sl Je Deanovič zato koft* čal življenje, ker bi moral plačati menic^ glasečo se na 30.000 Din In to leot žirant svojemu poslovnemu tovarišu TeodosUu Krek!ču. Pogrešani diplomat. Pred par dnevi je povabil slikar Juwi Gris po telefonu svojega prijatelja V. nul* dobroa, atašeja pri čilskem poslaništvu, M sestanek v Bois de Boulogne. Predno Je odšel g. Huidobro na sestanek, Je sporo« svoji ženi, da mora iti še preje h knjigotrz-cu v rue Saint-Jaques, znanem anarhist* (kakor knjigotržev Le Flacuter v aferi Datt* det). Prijatelj ga Je čakal zaman v Bois d« Boulogne. Knjigotržec Je pri zaslišanju i** javil, da diplomata sploh ne pozna. Huidobro ie izg nil pred 36 urami in ves družabni l# politični Pariz je vznemirjen. Vse je govorilo o begu ali o navadnem zločinu. Za beg ni nobenega razloga. AtaS« je sijajno situiran ter ni nihče opazil njem znakov m santropa. Tudi roparsH umor je najbrže izkijučen. Kje naj bi se i*" vršil? Sredi množice ljudi? Ali zunaj ▼ Bois, kjer se sprehajajo neštevilne mno#0* na pomadanskem zraku’ Žena pogrešanega diplomata in hiiol prijatelj Juan Gris (mimogrede povedan^ eden prvih pariških slikarjev), sta prepričana. da se je izvršil političen atentat In cer iz maščevanja. Pred tednom dni i« Pr*“ jel diplomat anonimno grozilno pismo, ki S1 je sežgal pred očmi svoje prestrašene J*0** Zvečer, ko se ni diplomat več vrnil je prejela žena drugo pismo, pisano s »»* šem*, ki Je vsebovalo samo sledeSI stave»-Ne iščite svojega moža, ki je zapft s se»* mimi ključavnicami. Slučajno je šel Vaš poročevalec dipomatove hiše. V veži Je bila skuP/"? ljudi, ki sem jih mogel takoj spoznati časnikarske reporterje. I\> dva in dva S1? smeli iti v temnordeči salon, kjer je id*** žena pogrešanega diplomata sledeče: Pred dobrim mesecem je prejel mož grozilno pismo, ki ga Je svarilo Pr®j* izvestniml »svinčenimi strehami«. Pred eniro tednom pa je prišlo drugo pismo, katere®* vsebina je bila bolj precizna in ki se je kot" čalo s poroči om, da ga ne bo težko v P® dneh najti. Ako želite zvedeti kaj vec, ** volite brati v tej brošuri, kaj Je napisal m®» mož o gotovi svetovni državi. Na mizi Je ležala odprta knjiga. NasloT: Fini' Britannla! Zapomnil sem sl par stavkov zadnjega odstavka: Razgrnil Je časop® in ie bral: Panika v Londonu. Svetovna dr-žava v popolnem razkroju. Kolonije v bol* z materinsko zemljo. K temu je pripon™ avtor: Te besede se bodo uresničile 1. 1928« ali najkasneje 1931. I^otem zasije svetu pr»” vo sonce svobode. N»i zamolčim komentarje in hipote** svojih pariških tovarišev A. P. (Pariz.) ! | Kino. MESSALINA. Kino Ljubljanski dvor. Ko je bila moč rimskega naroda n* vrhuncu, ko Je bila tako silna, da so P* vrsti rimski cesaril blazneli od PreV,f!r moči, tedaj so Imele močne in strastne ske pri iko, da posežejo na naravno** "T verjeten način v zgodovino Ena teh je bila Messalina. Razbrzdana do skrajno*" odločna za vsako sredstvo, lepa in Ijiva, ie znala izrabiti vse slabosti vladutj’ čih in s svojo lepoto in svojo odločnosiF* zavladati nad njimi. Kako pa Je Messalis* to svojo moč uporabila, kako je prišla ^ nje. Je jedro filma, ki ga predvaja ta tea». Ljubljanski dvor. . Tehnično je film Mesalina prvovrsnl* de'o. Pa saj nudi Življenje Rima za časa <»* sarja CaUgule naravnost blestečo snov kino. Ta prilika je moistrsko uporabljena *■ posamezni prizori, ko lz templja boglMj Isis, okllcanje cesarja, poledina. slike nra^* stvenega propada itd. ostanejo neizbrlS“r Vsebinsko pa Ima film Messalina pake vseh filmov. Ne more se oprostiti na*J sedanje sentimentalnosti In IJubavnl dralJ, dveh sužnjev se daje vloga, ki Je za ces®J" skl Rim zgodovinski nesmisel. Ampak življenje Messaline ki drugih kliče Jf sprotju in to naj bo opravičilo. Kljub temu pa je film Messalina d*0*? eden najbolj senzacijonelnih In kdor sl ** ogleda, se bo o tem prepričal ln prišel svoj račun. Kino »Malicat. Zopet velik film ** mladino! — »Gloria Coogan« v krasj" igri »Mala spletkarica«. — Film J* predvaja samo še do 19. t. m. — Pr^ stave od 5., poJ 7. in 8. uri. Današnje prireditve8 V Ljubljani: Drama: Zaprto. Opera: »Gorenjski slavček*. Red E* četek ob pol 20. uri. Kino Matica: »Gloria Coogan« v k**!* nem igrokazu »Mala spletkarica«. Pred*^ ve ob 5., pol 7. in 8 uri. ^ Kino Ideal: »Pot k svetlobi«. V «1*2 ulogi Hanni Reinwald. Predstav« ob 6., 7. in pol 9. uri. / Kino Tivoli: »Lov za ženo«. Krimlg^L drama, v glavni ulogi Maud Marion. stave ob 4., pol 6., 7. in pol 9. url. t Kino Ljubljanski dvor: »Mesallof^oL, del: Tragedija lepe žene V glavni ulo»I na di Llgnoro. Predstave ob 3., pol S« 69 na 8. in 9. uri. V Mariboru: Narodno gledališče; »Mogočni pf®*8** Red E. (Kuponi.) V Celju: Mestno gledališče: »Vzgojitelj Lanove«** Rod A.___________________________________ y Nočna lekarniška služba v Ljubil«1*5 Tekoči teden: Lekarna ProchazJt* Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petf* in Jošt v Spodnji Sliki. Stran 5 i«» » %>o*ci Gospodarstvo. Važnost velesejmov. Cilji velesejmov so različni, treba pa jih je motriti posebej s stališča poje-dinih trgovcev in industrijcev, a posebej s stališča nacionalne ekonomije v splošnem. Razstavljeno blago stoji na ogled vsakemu, kdor pride posetiti velesejem; pa če tudi samo majhen del po-setnikov prihaja z namero sklepanja kupčij, že samo dejstvo, da je toliko oseb razgledalo blago, je za razstav-Ualce izvrstna reklama in to take vrednosti, da so nedvomno že s tem pokriti stroški udeležbe,na velesejmu. Reklama je namreč bazirana na premisa •isto psihološkega značaja, kakor pa dučajno zaključena kupčija. Industrijei Morajo priti na čisto z dejstvom, da danes ni mogoče takoj žeti uspehov last-“e reklame in morajo vedeti, da po-sosto v tak posel investiran kapital v splošnem ne prinaša direktne koristi. Taka reklama je potrebna za dviganje Prestiža industrije pojedine nacije, s tem pa prinaša tudi industrijcem direktno korist. Tipični primer v tem pogledu nam daje Nemčija s svojo industrijo, ki si znala s sličnimi sredstvi osvojiti svet V našem slučaju se seveda ne gre ia osvojitev sveta, ampak za osvojitev naše lastne domovine. Radi tega je sveta dolžnost naših trgovcev in obrtnikov, da doprinesejo svoj kamen k zidanju velikanske zgradbe ekonomskega razvoja domovine s tem, da se udeleže kot razstavljale! IV. Llubljan-skega vzorčnega velesejma, ki se bo vršil letos od 15. do 25. avgusta. Preiskujoč z ekonomskimi kriterji zgodovino in razvoj pojedinih narodov pridemo do zaključka, da je njegova moč in sila ozko zvezana z njegovo ekonomsko prosperiteto. Ta prosperi-teta pa ne zavisi samo od naravnega bogastva dežele, ampak od razumnega koordiniranja produktov industrije ter od njihovega nepretrganega udeleževanja v mednarodni trgovini. Tendenca vsake države je emancipiranje od penetracije inozemske trgovine in industrije. Da se zamore doseči ta idealni cilj, ne zr.došča samo prirodno bogastvo tal, bogastvo na surovinah, izobilje delavnih moči in inicijativa; treba je tudi producirati dobro robo, ter jo, kar je tudi zelo važno, treba znati plači rati. Naše pokrajine so v povojni dobi uspele, da so takorekoč iz nič ustvarile mnogobrojne industrije. In zopet ni dovolj samo producirati ampak je potrebno, da se ve, kaj si je mogoče nabavljati doma, treba je konpumente naučiti, da kupujejo svoje potrebščine domačega izvora, končno je treba pomesti s predsodki, da je tuje blago boljše kvalitete kot pa domače. Seveda pri isti ceni. Vsled tega je potrebno, da se interesentom nudi prilika, da od časa do časa vidijo razvoj domače industrije in obrti. To priliko nudi v-.cm IV. Ljubljanski vzorčni velesejem, ki je ena od najuspešnejših, a obenem tudi najcenejših reklam za vsako industrijo in obrt. Posebno pa to velja za novejše povojne firme in nove artikle, ki se preko institucije velesejmov s pridom afirmirajo. Ruski žitni izve«. Sovjetska vlada se je vrgla v zadnjem času z vso svojo energijo na or-Sanizacijo žitnega izvoza. Na ta način namerava ruska vlada izboljšati položaj svojih Seljakov in pa svojo finance sploh. V to svrho je ustanovila tako-*vani »Konjunkturni zavod«, ki je iz-jjelal načrte za izvoz celokupno žitne kampanje. Po ugotovitvah tega zavoda je Preostalo državnim organizacijam milijonov pudov žita za izvoz, drsnemu komisarijatu za prehrano pridno 30 milijonov pudov, seljakom pa milijonov pudov. Rusija bi mogla 1)0tem takem po tem računu izvoziti j^bližno 300 milijonov pudov žita. Iz ega je razvidno, da je izvozna možnost Rusije na tem polju precej velika. Na svetovnem trgu pa vlada za rusko «to zopet veliko zanimanje. Ialija in Francija sta naročili velike množine pšenice, Nemčija pa rž in ječmen. Izvoz oskrbuje vladna organizacija »Eksport hljeb«. Ta organizacija je izvozila do početka leta 1924 v ruska pristaniška skladišča preko 115 milijonov pudov žita, od katerega je dosedaj izvoženih 81 milijonov pudov. Rusija je izvažala še do pred kratkem pšenico v zrnju. Sedaj pa je odločila sovjetska vlada, da bo izvažala samo gotovo moko, da tako podpre mlinsko industrijo na ruskem jugu. Izvoz ruskega žita je zelo hitro porastcl tudi zato, ker so bile cene v državi zelo nizke. Sovjetska vlada pa si sedaj prizadeva, da te cene dvigne, da bi izboljšala gospodarski Položaj ruskega seljaka. Za to je vlada omejila termin, na drugi strani pa je v svrho dviga izvoza znižala izvozno ca- rino ruskega žita pod predvojno izmero. Ruska vlada smatra žitno trgovino za glavno sredstvo za gospodarsko uravnovesje Rusije. Zato si prizadeva, da dobi to trgovino popolnoma v svoje roke, to je, da jo mononolizira. Izvoz- 1 na trgovina je že itak popolnoma v državnih roknh. Sedaj si vlaon prizadeva, da obvlada položaj tudi ;ia domačem trgu. Začetek je napravila vlada meseca decembra, ko Je porlaln v Turke-stan velike količine žita in ja diktirala tako ‘žitne, kakor tudi vse druge cene. Ta trgovinska politika ruske vlade irm velike naloge. Mlinska industrija je popolnoma v državnih rokah. Država skuša iztisniti iz ruske trgovine privatnega podjetnika, ki je zlasti močan na ruskih notranjih trgih, da bi mogla egno realizirati ruske produkt« preko svojih podjetij. To namerava vlada doseči s Podpiranjem vaških (kmetijskih) zadrug, ki naj bi postale glavni posredovalec med ruskim seljakom in veliko mlinsko industrijo. Ker pa država do sedaj ni imela dovolj finančnih sredstev, ni mogla Izvesti te svoje namere v polni meri. Napačna je trditev, da škoduje izvoz žita iz Rusije ruskemu prebivalstvu. Ravno nasprotno, gospodarske razmere v Rusiji so se znatno izboljšale baš od tedaj, odkar je pričela Rusija zopet izvažati žito v večji meri. Resnica je le to, da del seljaStva tej vladni politiki še vedno ne zaupa in da obstoja napram vladi še vedno gotov antagonizem. Uubljamka kreditna banka V soboto, dno 15. marca se je vršila Ppa predsedstvom predsednika dr. Karl »nuerja bilančna sela upravnega sveta ~wbljanske kreditne banke v Ljubljani, na ‘aterl je bila odobrena po ravnateljstvu »edložena bUanca zavoda za leta 1923. ^ Bilanca Izkazuje v vseh panogah po-napram oni za leto 1922 znaten rJPredek kljub hudi denarni krizi, v kateri _ I* nahajaJo tekom celega leta celokupno *°*Podarstvo v naši državi, j Skupn| promet banke v minulem letu «*tee8al znesek 28 milijard dinarjev, bla- 12 *"1 Promet pa le dosegel skoro znesek »Jllllard dinarjev, vflk i nas'ednjem navalamo nekoliko stela i«|* bilance tega zavoda za leto 1923 1922 (v oklepajih): 422 mii, celokupnih aktiv banke v znesku Pade ‘‘kmov Din (383 milijonov Din) od blagajno 11,600.000 dinariev dinaM °0 dinarjev), na valute 360 tisoč devi, v (520 dinarjev), na menice in din,,.e 41 milijonov dinarjev (47 milijonov dlnaJjfVJ- na vrednostne papirje 19,400.000 Da nitT (21,200.000 dinarjev), na predujme Hov n? , v milijonov dinarjev (19 miiijo-dinari_,n,arJev). na dolžnike 297 milijonov tete la mllii°nov dinariev), na reall- lev na »no.v dinarjev (3 miliione dinarjev’ (8 800 oSnnrcii.alne raCune 9,300.000 dlnar-aktlva 10 mn„dlnarlev in na drllRa razna dinarjev). lonov dinarjev (19 milijonov elavnlca Ukazani delniška- dinarji), rezervni fnnm,narii (20 miHionov oarii (15 400 nno i«. 2 7 mfliionov dl- lano vsledorennta r»i: v let» »23 zmanj-|>“na rezerv na račun" deh?uk‘00°T ,Z. f3\* »inskiJond^ z V^*gg| '1300 000 dinarll) vin„ mlI1l°na dinarji tri Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1923 znaša Din 8,210.756.14 napram Din 4.240.970 v letu 1922. Na bilančni seji upravnega sveta Ljub-jjanske kreditne banke se je sklenilo predlagati občnemu zboru, ki se vrši dne 5. aprila ob 16. ur( popoldne v bančni dvo-k™l. V ,no,v> Palači Ljubljanske kreditne r«n mi l!? dividende v znesku Jv" tDln 17 za leto 1922) za vsako del- ,?Jn. 0 nom*nale (Din 100 nom.) !ino ffrt iAfzervnl sklad z zneskom Din t Posebnemu fondu za dubi-IT? "* terjatve Din 2 milijona dotaSi tantiem nakloniti kot R f^nemu pokojninskemu fondu reLncrnrn^’,,?0^ za “zračilo bilančne remuneracije uradništvu Din 2^0 tKn? in prenesti na novi račun Dl" UL458 14. X Izvoz sljlv lz naše držav« Ip lansko leto presegal predlanskega za nekai m"iio° nov kg. Ker se Je izvažalo 1922 tudi slabo konzervirano in slabo pakovano blago so naše slj.ve na inozemskih tržiščih precej izgubile. Lansko leto pa so bile osnovani posebne komisije, ki so poučevale producent te racijonelno sušiti sljlve in jih pravilno di-kovati, poleg tega so komisije pregledoval? blago pri Izvozu in so dopuščale Izvoziti samo dobro blago. Tako so naše sljive zoo“t pridobfe ugled in Je narasel izvoz do 1. februarja na 6,593.000 kg suhih sljiv v vrečah in 14,677.165 kg v zabojih ter na 830.000 kg marmelade. V glavnem je šel naš izvoz suhih sljiv v Češkoslovaško, Francijo, Anglijo. Italijo. Madžarsko In Nemčijo. Do 1. februarja Je uvozila Češkoslovaška približno 350 vagonov. Nemčija 800, Francija 200, Anglija 120, Italja 400 in Madžarska 330 vagonov. Prvotno so bile cene našim sljivam 300—450 dinariev za 100 kg; kasneje pa so poraste na 600-1100 dinarjev. Srbiji m Bosnfi je dal Izvoz sljiv lansko leto preko 250,000.000 dinarjev. X Draginja na Madžarskem. »Pester Lloyd« Je izračunll, da se je v prvi polovici meseca marca podražilo življenje na Mad-iarskem ul 1SŽS Tržna poročila. žiro. Novi Sad, 15. marca. Pšenica 327.50— 332.50, ječmen 335. koruza 247.50—250, be- li fižol 690, moka »Os* 510—520, »Oss« 530, »6« 320, *8« 200, otrobi 210. Budimpešta, 14. marca (V tisočih madž. kron.) Pšenica 316—337, rž 2/0—275, ječmen za krmo 290—310, za pivovarne 350 —370, oves 260—265, koruza 255—260, otrobi 180—183, lucerna 8 5—9. Duuaj, 14. marca Pšenica (iugosl.) 3600, domača 3200—3300, rž 2950, ječmen domači 3750, slovaški 4050, pšenični otrobi 1700— 1750 rženi 1650—1750 avstr. kron. Ž1V«NA. Budimpešta, 14. marca. (V tisočih maHž. kron.) Voli I. 112 do 15.5, Tl. 10 do 11, III. 8 do 9, biki 10 do 15.5, bivoli 8.5 t’o 11. krave I. 12.3 do 17, II. 10.2 do 12. !L. 7-8 do 9.8. mršava živim 5 7 do 7.5, mlada živina 9 do 12, svinje, težke 22 do 25, srednje 22 do 24. lahke 22 do 23.5 (za kg ž'"r ' tete) Tržne cene v Troovliah dne 15. marca 1924. (Cene v din?rji’.i in za kg, odnosno liter). — Govedim: v mesnicah in na trgu 23—24. Teletina: 30—33, jetra 22, pluč- 12. Svinjina: meso na trgu 32.50, v mesnicah 33; slanina I. 40, II. 36.25, na trgu mast 40 —41, prekajeno meso 40—45, soljena slanina 38. Perutnina: kokoš 40—50, puran 145—150. Jajca: 1.23 kom. Mleko: 4.50, surovo maslo 60, čajno maslo 38. Kruh: be>l 7 -8, črni 6.50. Moka: štev. »O« 6, krušna 5.50—4.50, ajdova 6.50. koruzna 3.50 koruzni zdrob 4.75, pScrtč^i zdrob 6.50. Sladkor: sipa 21, v kockah 23. Druga živila: fižol 7.25, ječmenček 6, sol 4, krompir 1.25- 1.50, olje namizno 27. potrolei 7, milo 15.50. ktva 44, riž 10.75—13, žitna kava 10—16, maka-roiil 11.50; vžigalico !.— Skatlja; leča 9—11, grah 9—10, kislo zelje 4—4.50. kisla repa 1.50. X Dohodki ins;e!(cli parnih kotlov so znašali lansko leto 2,195.245 dinarjev. Največ le dala bečkereška inšpekcija (614.845), daJie Inšpekcija v Subotici (442.800). v Osijeku (2/6.200) in v Zagrebu 222.500 Din. X Izvoz železniških pragov. Finančno ministrstvo je dovotiio izvoz železniških pragov dolžine 2.40—2.73 m. Pred Izvc.iom je plačati državi 25% izvozne količin** v mrrvj kot carino. X Denarne nakaznic-; b. Češkoslovaške in preskrba potnikov - denarjem. Po novi devizni naredbi je določeno, da se 'me ;w>-sia-i z denarno nakaznico iz Češkoslovaške 3000 č. kron. Potniki smejo imeti s setaj uri potovanju iz Češkoslovaške največ 3000 c. kron ali odsflvariajočo vsoto tuje valute; petniki 7, družino morejo ponesti s seboj 6000 č. kron. Dinarjev se sme nesti preko meje 7000 odnosno 14.000. X Zvišanje davkov v Franciji. Francoski senat je spredi zakonsko določbo, s katero se povišajo davki za 20%. X Angleška trgovina z železom H !e-Iz poročila londonske borze z železom In jeklom v preteklem tednu je bilo tržišče za ta. letni čas izredno slabo. Angleški proizvajalci surovega železa imajo težave z naročili, vsled česar so se morali zopet ugasniti plavži. Krivda zadeva deloma nizko stanje francoskega franka v preteklem tednu, vsled česar so konsumenti zadrža-vaJi naročila v pričakovanju nižjih ' cen. Naročil s kontinent je bilo premalo, tečaj angleškega funta pa previsok. Trgovci s kontinenta kažejo tendenco, da podminirajo trg v terminski kupčiji z izdatnim znižanjem cen svojih tvornic, kar je povzročilo obširne špekulacije. Iz navedenih vzrokov je izvoz železa In jekla v inozemstvo majhen. X Izvoz poljedelskih produktov Iz Poljsko. Gospodarska komisija senata je zalrie-vala od vlade, da dovoli izvoz odvišnih poljedelskih produktov in da zmanjša izvozno carino na pšenico. X Izboljšanje ruske valute. Na moskovski borzi zelo nazadujejo valute in zlato. Nazadovanje tečajev znaša dosedaj 15%. X Madžarski primanjkljaj. Madžarski primanjkljaj za prvih šest mesecev bo znašal 1700 milijard madžarskih kron. Poleg splošnega 'primanjkljaja mora Madžarska plačati še svoje dolgove v inozemstvu v znesku 19 milijonov švicarskih frankov. Od teh odpade 11 milijonov, na državne železnice. Po naredbi o projektu saniranja mora Madžarska odpustiti nadaljnih 10.000 državnih uradnikov. X Francoski dolgovi Francoski finančni minister je izjav?, da znaša dolg Francije 622,896.458 šterlingov. X Obdavčenje uvoza na Poljskem. V poljskem ministrstvu trgovine in industrije izdelujejo proiekt; s katerim bo vse uvoženo blago obdavčeno poleg carine še s posebnim davkom. X Produkcija premoga v Ncmčtll le znašala leta 1923 55 milijonov ton, od katerih odpade 40 milijonov na Poruhrje. Leta 1922 Je znašala produkcija 130 rmlijcnov, 1921 pa 136 milijonov ton: leta 1913 pa je znaša produkcija 154 milionov ton. Produkcija lignita Je dosegla 124 milijonov ton. Celotna produkcija (premoga in lignita) je znašala 1923 samo približno 83 milijonov ton, leta 1922 pa 158 milijon ton. X Produkcija sladkorja v Nemčiji. V prosti kampanji so predelale nemške sladkorne tovarne 9,900.000 ton sladkorne pese in izdelale 1,455.756 sladkorja. DOBAVE. . X Dobava mesa. Dne 20. marca t. 1. se bo sklenila pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dne 21. marca pri komandi vojnega okruga v Mariboru, dne 22. marca t. 1. pri komandi vojnega okruga v Celju, dne 24. marca t 1. pri komandi mesta v Ptuju in dne 26. marca t. 1. pri komandi mesta v Dravogradu direktna pogodba za dobavo mesa za posamezne garnizije. Predmetni oglas z natančneištmi podatki v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 20U0 komadov »Staubsciieiben-ledcrette«, normalnega tipa. Vzorec in pogoji se nahajajo na vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsaR delavni dan od 10. do 12. ure. Ponudbe se sprejemajo do 28. marca 1924. X Dobava verig. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje na dan 18. marca 1924 dobavo 150 komadov verig za rokice z spenjači in 150 komadov verig za ročice brez spenjači. Pogoji se nahajajo na vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Oospo-svetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do IZ. ur*. To In on©. BSsznežava aberacija na živem Ameriški veletrgovec Wiliam Gates je nedavno doživeli strašno draino, ki bi ga skoraj stala življenje. Veletrgovec G;>.tes je bil štiridesetleten vdovec in je živel v prijateljskem razmerju z zakoncima Heaion. V zadnjem času je bii Heaton nekam potrt, kar sta njegova žena in Gates pripisovala važnim opravkom. V resnici pa je bil Heaton vznemirjen nad inilm-nim prijateljstvom med ženo in prijateljem in v duši se mu je porodih ljubosumnost. Svojih čustev pa ni nikomur potožil in je naliliem koval peklenske naklepe. V bližini prijateljevega stanovanja ie najel samotno hišico, kamor ie pod zvito pretvezo izvabil svojega prijatelja . Ko sta prišla v hišo, se je brez nadalinega vrgel na presenečenega prijatelja in ga zvezal z debelo železno verigo. Tako zvezanega ie odnesel v prvo nadstropje, kjer mu Je razodel, da namerava pogledati, kaj ima v srcu. Obenem je položil na tla trdo žimnico in jo pribil k tlom z debelo železno kljuko. K tej kljuki je z vrvmi privezal svojo žrtev tako irdno, da se ubogi Gatos ni mogel ganiti. Ko ie tako pripravil provizorično operaci:sko mizo, se je odstranil. Prihodnjega dne se je liubosumnež vrnil,. S seboj je prinesel debel zavoi, ki ga je razvil pred očmi prijatelja In mu obenem razlagal uporabo posameznih operacijskih predmetov. Lahko sl predstavljamo grozo nesrečnega veletrgovca ko ie gledal mučilno orodje, s katerim mu 'e hotel blazni ljubosumnež pogledati v srce. Imel je najrazličnejš: kirurgične instrumente, celo par gumiias;'h rokavic. Po razvrstitvi vseh operacijskih priprav ie pričel nesrečnega Gr.tesa slačiti. Ze je bil na tem, da bi pričel 7ivega prijatelja razmesariti, ko mu Je nenadoma šinila v glavo nova misel. Čemu ne M tej operaciji prisostvovala tudi soprog1'? Čez nekai ur se je vrnil z Mme Heaton, ki ni niti od daleč sanjala o prizoru, ki se je nudil v operacijski sobi. Soprog ji Je pojasnil, da hoče pogledati Gatesi v srce. Pretekla je ena ura strašnega pričakovanja. Haeton ;e znova psoval oba ljubimca in jima grAzil s peklenskimi rmikaml. Nato | je vzel nož in se lotil svojega p^sla.^ V prihodnjem trenutku se je zgodilo nekaj izrednega Neki pasant. ki je slučaino zašel v to sicer zapuščeno ulico, ie slišal revolverskn strela. Nato Je vid^l nekega moža, ki jft napol opravVen planil Iz hiše in z vrvmi na rokah in r.ogah vpil: »Umoril s»m ga, umoril sem ga!« Bil Je mister Gates. Pasant ie hitel na policijo, ki je obveščena prihifeh v hišo groze In našla Mme Heaton ob truplu nesrečnega moža, ki ga je Gates ustrelil v glavo in prsi. Vese?a anekdota. »Crl de Pariš« poroča v zvez' z boleznijo pisatelja Anat. Francea, da je vedno strastno kadi! cigarete z evkaliptovim sokom. ker je smatral to za zdravilo proti naduhi. Pred leti je bival pisatelj iz zdravstvenih ozirov v Nizzi. Teden dni po njegovem prihodu je prišel k njemu lastnik hotela, ki ga ie nagovoril: Z ozirom na dolžnosti, ki mi jih nalaga bivanje tako odličnega gosta v molem hotelu, sem se potrudil, da se ne boste mogli pritožiti v nobenem oziru Pisatelj Je odvrnil: To se vam je popolnoma posrečilo! Hotelir: Ni tako, gespod V moiem hotelu ie zadnie dni neznosen duh. Mislil sem. da prihaja ta zoperni duh iz stanovanja neke ameriške družine ki je bila nastanjena pod vami. Zato sem ii odpovedal, toda neprijetni duh je ostal še vedno v hotelu Prosil sem neko angleško družino, ki le stanovala nad vami, naj zapusti mol hote! toda tudi to ni pomagalo Ne vem sl več pomagati. Medtem ie hotelir zavonjal in vzkliknil: In ravno v vaši sobi Je ta duh najmočnejši! Anatole France ie odgovoril z ironičnim naglasom: Mogoče mislite na moje cigarete. Hotelir sc Je s!lno začudi! In se opravičeval: Da, ne. da, zdi se mi, da je tako, toda zagotavljam vas. da ie ta duh zelo prijeten. Hotelir je pozdravil in odšel. S^dkcr in rek. V »Matlnu« priporoča neki zdravnik kot preventivno sredstvo proti raku malenkostno uživanje sladkorja. To tezo je izreklo že več zdravnikov, med niimi tudi dr. G. Guelpa, ki že več let živi v Parizu ter ;e zelo upoštevan radi svoje zdravniške prakse. Dr. Guelpa pravi, da med primitivnimi narodi ni skoraj nnb»nega slučaja raka. ako ne uživajo hrane civiliziranih narodov. Neki znan! zdravnik In raziskovalec centralna Afrike mu je !z1*»vH, da ni ugotovil nobenega slučaja raka v neciviliziranih pokrajinah. Neki vojaški zdravrik, ki je biva! nad deset let v severni Afriki, tudi ni mogel ugotoviti več kot pet ali š:st slučajev raka na tisoč domačih prebivalcev. Rezultati raziskovanja v Tibetu so ravno tako dokazali da tam ne poznajo te bolezni... Dr. Guelpa zaključuje, da so celice onih ljudi, ki ne uživalo dosti sladkorja, mnogo bolj odporne proti raku, kakor pa oni!;, ki uživajo mnogo siadkoria. T a rezultat Je silno važen s stališča zdravljenja. : Milijon Ur za dve pismi. Neki brezposelni mladenič v Glasgovu, Thompson. Je poslal mahoma lastnik vel kanske zapuščine. Nedavno se je namreč v nekem a/ilu seznanil z napol slepim trgovcem Boyle-nom, ki ga le prosil, da hi mu napisal dve pismi. Bo.vlen je bil dolgo časa na laponskem, kjer sl Je nabral kut mehanik precejšnje premoženje, s katerim se je na stara leta vrnil v domovino. Thompson mu Je tožil o brezposelnosti in njeni posledici-bcdi. »Ne obupajte, postanete bogataš.« ga ie tolažil Boylen. In to se Je kmalu uresničilo. Ko Je Boylon kmalu nato umrl. Je poslal Thompson dedič vsega njegovega premoženja, ki je znašalo okoli enega mi!'}ona ir. : Sveti Birokracij. Vsem Je še v spominu, da je pred par meseci neka sarajevska oblast pozvala atentatoria Oavrlla Principa, naj se zglasi v smislu odredb zakona o kiiiuku. ker bo drugače kaznovan. V januarju t. 1 pa le berlinski magistrat poslal hišnim posestnikom opozorilo, da morajo plačati za leto 1923 pristojbine za snaženje cesjnih hod ikov. Vsota teh pristojbin je znašala šest milijard papirnatih mark. Pisma so bila franklrana z znamkami po pet pfenigov. Ovoj in tiskovina pa najmanj tudi pet pfenigov ne slede na delo uradnikov/ ftrezžičnost. Kar smo včasih imenovali dober časo* pis, nam bo v najkrajšem času nadomestil brezžični telefon, kajti ni ga skoraj dneva, da ne bi zvedeli o novih njegovih čudežih. Danes že lahko šolarček posluša s svojim sprejemnim aparatom Ameriko In moderno časopisje brez njega sploh ne more več Izhajati. Danes se bolniki na ladijah zdravijo po naročilu zdravnika, ki ilm govori na daljavo več sto ali tisoč kilometrov in vsak dan zvemo o novih uporabah brezžičnih čudežev. To vse je res imenitno a najvažnejše še n:. Ko se je pojavil avtomobi' in spremeni dodnbra obliko človeškega življenja, ni nroeel prodreti v širše kroge, ker le bil predrag. Enako je avijatika, ki le uresničenje ti^čietnili človeških sanj, samo za gotove sloie. Toda brezžični telefon Je tako smešno poceni, da bo v najkrajšem času prod-l do zadnje goTske koče Nihče na svetu n» bo več osamljen, pa nai bo prebival c^edl velike pustinje ali na vrhu gora: s pofrniejo svojega spreiBmnega aparata bo prei ■"'edel novice kot Iz časopisja, poslušal i'r> koncerte, opere 'n operete, govore znamenitih državnikov in paramentarcev, dobival bo vremenska poročila ri znak časa. po katerem bo na sekundo natančno ureleval svojo uro itd. i*d. To pa seveda le tisti, ki bo znal tuje jezik?: kdor vsaj enega svetovnih Jezikov ne bo obvladal, bo takorekoč gluh v sredi tega vrvenja. Poslušal ho pač lahko godbo, a vse ostale zanimivosti bodo šle mimo njeg? rBrezžIčnost« razsaia kot nalezljiva M-lezen že po vsem svetu, tudi pri nas se že kaželo posamezni slučaji, h v najkrajšem času ho pri nas ravno toliko »brezžičnikov« kot po vseh civiliziranih državah Kje so časi. ko so si deže ani mell o*i, če ie pridrčal nagli voz Vez uprege mimo njih In ko so pri poslušanju gramofona m»-nill. da ie mal človek skrit v škatlji in peva. In vendar pred dvajsetimi leti vsega tega ni bilo. Kaj bo danes dvajset let? V vsakem stanovanlu bomo Imeli svo) brezžični telefon in se Izborno zabavali, a obenem tudi naučili marsičesa, o katerem danes nimamo niti pojma. Zvečer se bo človek vsedel poleg svojega stroja in poslušal pariško *’f new-yorško opero, ali pa kateri koli koncert na svetovni krogli. Če mu to ne bo ugainlo, bo pa raie z enostavnim zasukanjem ročaja nastavil ulm svojega stroja na električne valove postaje, ki čita znamenit roman ali novelo, ali pa pripoveduje kratko-časn ce ali pa daie Jezikovni ali znanstveni pouk. Možnosti uporabe brezžičnega telefona so brezme ne, njega koristi za človeški rod neprecenljive. Vsi oni pa. ki hočemo biti deležni dobrot in udobnosti, učimo se svetovnih Je* z'kov. pustimo, da se Jih uči naša mladina, ime1* bo od njih velikansko korist! INO MATICA:: Od 17. do 19. marca Gloria Cnopn v krasnem igrokazu Mala slDietkarlca. ČLOVEK IN PES. »Manchester Guardln« priobčuje razpravo prof. Thomsona o razmerju med človekom in psom. 1 homson prihaja dj zaključka, da so naši pradedje, ki so vred 7000 leti pričeli z udomačevanjem volka, razumeli tajnost napraviti iz živali domače tovariše. Te umetnosti ml ne poznamo več. kajti od prazgodovinske dobe ie prlšo po-zncle le zelo malo novih vrst v krog domačih živali. Na vsak način so Imeli ljudje več časa na razpolago in njihova okolica je brezdvomno zmanjševala strah živali pred ljudmi. Prof. Thomson smatra za pomembno okolnost, da so skorai vse domače živali kakor psi. govedo, ovce. koze, kamele, konji. osli. prašiči, kunci iz vrsie divilli čred. V diviem stanju so imele čredne Instinkte, ki so v zvezi s simpatijo za pokorščino in zmožnostjo za vprego. Te živali so se lažje privadile prijate jsko-zaupnim odnošajem 2 ljudmi, kakor pa individualno razpoložene živali. Pes Je imel podedovano nagnenje do pokorščine! Zanimivo le dejstvo, da se v ovčarskih psih, ki so ostali brez ifospodarja, vzbudi speča volčja narava In da včasih pokoljejo celo čredo. Izjemo tvori mačka, ki ie prava izjema med vsemi domačimi žl-valimi! Mačka ostade rezervirana. Je rada sama ter je kmaiu zadovoljna. Thomsou meni, da se je razvil pes iz indijskega volka, iz šakala in iz ameriškega »coyote« VAŽNA PREDELAVA ČASOPISNEGA PAPIRJA. »Revne de chimie industrielle« poroča, da se bavi laboratorij United States Forest Products s poskusi, kako bi se moglo Iz starih časopisov Izdelati nov uporaben papir. To Je potrebno, ker grozijo velikanske mno-ž'ne dnevnega časopisia obstoju celokupnih gozdov na svetu. Poizkusi so se dobro obnesli. Tiskarsko črni o iz«Inc s pomočjo neke snovi v vulkanskem pepelu, la snov izbriše črnilo in papir Je popolnoma čist. Laboratorij je ustanovil potrebno tvorn co, kjer so dosedai predelali na tu način I 500.000 kg časopisnega papirja, k! je popolnoma pora-ben. ker ni izgubil nobene svoje prvotne lastnosti. Tozadevni stroški so zelo ni kL Strokovnjaki upalo, da bodo na ta nač n rešili letno dva milijona ton časopisnega papirja. : Beg z milijoni V pariških finančnih i r°*K e«,e VZ™1CM precej nemira bejj ban-klrla Simona, ki je zapustil pred nekai dnevi I ariz z 20 milijoni frankov Sodišča so dobila vse polno pritožb opeharjenih klljen-pv in poslovnih tovarišev Za njim le bila izdana tiralica. Pri hišni preiskavi v njegovi banki so naš l vse blagajne prazne. : Obleka za 1.2S6.250 dinarjev. V FHa-delfi i se Je vršila lavna dražba obleke, U io je nosil Abraham Lincoln ob svoji usmrtitvi. Obleko je kupil neki Mr Douglas ta 1,256.250 dinarjev. Obieka obstoji lz črneg* suknjiča, hlač, okrvavljenega ovratniku, svilen« kravate In lz ostanka paletoa, katerega rokave so si svoječasno razdelili Lincolnovi prllateUL ^eTi Prisilen krst. Upravno sodišč« v Celiu te razprav-rrtlo v četrtek o tožbi veleindustrijca na Jesenicah dr. Ernesta Rekarja Droti odločbi pokrajinske uprave, oddelka za prosveto in vere. ki je zavrnila Rekarjev pri-aiv proti odločbi okrajnega glavarstva v Radovljici glede krsta Rekarjevih otrok Milčka in Mojčka. Okrajno glavarstvo v Radovljici je namreč naročilo dr. Ernestu Rekarju, da mora dati krstiti svoja zakonska otroka po r. k. obredu, ker bi se sicer proti njemu kazensko postopalo in bi se uradoma odredil krst potom pristojnega cerkvenega »rjana. Utemeljitev okrajnega glavarstva navaja, da sledijo otroci v smislu čl, l. zakona od 25. maja 1868 drž. zak. 40 veri staršev, v kolikor pripadajo ti istemu ve-roizpovedaniu. Da pa morejo postati otro-ai člani r. k. cerkve, morajo biti krščeni. Dr. Rekar je zastopal stališče, da določa il. 12 ustave, da ni nihče dolžan sodelovati pri verskih dejanjih svečanostih in obredih. Okrajno glavarstvo pa je bilo mnenja, da je upoštevati izjeme, ki jih določa navedeni člen. in sicer ob drž. praznikih in svečanostih in v kolikor to odreja zakon za csebe, ki so podložne očetovski, va-ruštveni in voiaški oblasti. Otroke ie treba krstiti tudi zato, da se vpišejo v rojstne matrike, ker okrajno glavarstvo otrok m vodi v •vid*««!. Jupni urad Ift m *»re vpisati šele no Izvršenem krstu. Dr. Rekarjev priziv ie pokr. uprava zavrnila iz razlogov, ki jih navaja odlok okr. glavarstva. V tožbi na upravno sodišče je izvaja! dr. Rekar, da ne postoji noben zakon, ki bi silil očeta, da bi dal otroka krstiti. Zakon z dne 25. maja 1868. drž.- zak. 48 samo določa, da sledijo zakonski otroci veri staršev, ne nalaga pa staršem dolžnosti, da bi jih dali krstiti. Stara avstrijska interpretacija je bila izvajana samo iz oportuniteinih razlogov kot koncesija stališča r. k. cerkve. Glede imatrikuliranja more okr. glavarstvo župnemu uradu ukazati, da naj otroke vpiše v register toda s pristavkom, da nista krščena. V tožbi je bilo že povdarjeno, da je razumeti čl. 12. ustave, ki govori o izjemah, tako, da je imel zakonodajec v mislih nove zakone, ki bodo še dopolnili določbe ustave. Določbo ustave o otrocih, ki so podvrženi očetovski oblasti, je razumeti tako, da imajo starši pravico, siliti otroke k udeležbi pri verskih obredih, da pa to ni koncesija napram cerkvi. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Pripusten je še priziv na državni svet, ki bo k' nčnoveliavno izrekel odločbo v tem važnem principijelnem vprašanju. Razpravi pred upravnim sodiščem je predsedoval njegov predsednik g. dr. Ivan Vrtačnik, referiral pa je upravni svetnik g. dr. Steska. Izpred sodfifa. UZMOVICA. Mehanfški vajenec Mak« Rasborger, ki je bi-I kjub svoji mladosti že trikrat rati tatvine kaznovan, je pregovoril svojega tovariša ključ, vajenca Fr. Justina, ki je revež zapuščen brez staršev, da sta vzela njegovemu stricu Rajku Justinu 4 pare raznih čevljev, nahrbtnik, klobuk, acitilenko in pa mrežo za ribolov. Razberger sam pa je nekoč, ko je še kot kaznjenec snažil pisarne na sodniji ukradel Josipu Černivcu suknjič, katerega so našli kasneje skritega v smeteh. Po izvršeni tatvini sta pobegnila podjetna ianta v Italijo. Prišla sta pa samo do Trsta. Tam sta se baje v pristanišču zgubila in vt-nila sta se vsak zase zopet v Ljubljano, kjer sta se zopet sešla na — zatožni klopi. Končno pa je Razberger tudi obtožen, da je lovil v nunski cerkvi na limanice denar iz nabiralnika. Rasberger, ki je popolnoma hladnokrvno vse priznal, je bili obsojen na 14 mesecev težke ječe in mora plačati Justinu 980 Din odškodnine. Justin pa je bil oproščen, ker se je senat uveril, da je fant brez staršev in je padel v roke zvitemu tatu, kot zgubljena zapuščena ovca. PREKLINJALI SO. Stiirje fantje iz Lahovč so se na sejmu napili. Ko so se vračali pijani domov, so tako grdo in ostudno preklinjali, da jih je orožnik ovadil radi bogokletstva. Zagovar- jali sp se s pijanostjo m pa da niso imuli aa-mena, d« bi preklinjali Boa«, marveč 9t» kleli le. ker so se bali, da Sfh fantje iz druge vasi ne napadejo in so hoteli s tem pokazati, da se nlkogaT n« boje. Senat Je verjel zagovoru, jih oprostil, posebno it, ker so bili že od okrajnega glavarstva kaznovani radi nespodobnega obnašanja na 14 dni zapora. Poslano. * Na prostački napad ovdašnje »Orjuue« na mene izjavljujem kratko samo sledeče: »Srnaovae« nišam — a Srbin jesam i ostajem dok sam živ, bez obzira nato, što srpsko ime, srpska trobojka i srpska pesma bodu oči nekojim nepriznatim veličinama. Ja se pak ponorim sa svojim političkim načelima — načelima Narodne radikalne stranke, i bez straha ču svagda i svugde i rečima i delom raditi, svojim skromnim silama, za konačnu pobedu istih, pa ma kako to bolelo nekoj* demokratske eksponente, koli hoče da učine »Orjunu« ekspozituram »demokratske« bankokratije. Nišam protiv »Orjune« kan socijalno-kulturno-nacijonalnog pokreta, pa prema torne nišam niti protiv orjunaša, čemu je najbolji doka* to, da sam sa skoro svim* poznatlm mi orjunašima, koji Idealno shva-čaju svoj« organizaciju, a priiateljskom odnosu. Onima, medjufim, 1®Ji rflieše 4* ličnim napadalima. rečima f basinom. »«* nackmalnoj ideji, — kalem: da to samo oroslituirati tu uzvišenu f nama svi' ma najsvetfju ideju. A gospodičicima, Itoit oscčaju, da ih raspinje prepotentna borbenost, poručujem: da u Staraj Srbiji padal« svaki dan od zločinačke ruke bugarskin krvoloka glave najboljih sinova našega naroda, pa neka tamo pokažu svoje herojstvo. Sto se pak tiče pretnje batinama, poručujem im samo toliko, da sam im veorna zahvalan, što su mi na tako otvoren i razumljiv način dah pravo, da za ličnu svoj« samoobranu upotrebim svako laspolollTO mi sredstvo. . Sto se tiče lično nanesene mi uvreae. tražiču zadovoljštinu na drugom kompe* tentnom mestu. U Ljubljani, 15. marta 1924. Branko Vukmar.ovič 1. r. * Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le kolikor določa zakon. • Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Ti*ka »Zvezna tiskarna« v Ljubljani- fl»nry Murger 65 La Boheme. Prizori iz živijema ciganov. (Nadaljevanje.) »Sestra,« ji je rekel Jakob, »zgaraj v sobi, ki ste mi jo dali pripraviti, je kipec iz mavca; ta podoba, ki predstavlja angela, je bila namenjena za neki grob, pa nimam časa, da bi jo izgotovil v marmoru. Vendar pa imam doma lep kos belega marmora z rožastimi žiiami. Končno... sestra, poklonim vam svoj kipec, da ga i>ostavite v kapelico.« Malo dni po tem je Jakob umrl. Ker je bil pogreb uprav na dan otvoritve razstave, se ga Vodopivci niso udeležili. »Umetnost je prva,« je rekel Lazare. Jakobova rodbina ni bila bogata in umetnik ni imel rodbinskega groba. , Pokopali so ga nekje na pokopališču. XIX. Muhe gospodične Musctte. Čitatelj se mogoče spominja, kako je slikar Marcel prodal Židu Medicisu svojo znamenito sliko »Prehod skozi Rdeče morje«, ki naj bi trgovcu z delikatesami služila za znamenje nad prodaialnico. Naslednjega dne po tej kupčiji, kateri je sledila izborna večerja, ki jo je bil priredil Žid ciganom kot pridatek h kupčiji, so se Schaunard, Colline in Rudolf zbudili zelo pozno zjutraj. Ker so bili vsi še omamljeni od pijanosti prejšnjega večera, se v začetku niso mogli spomniti, kaj se je bilo z njimi dogodilo; in ko je zvonilo v sosednji cerkvi poldne, so se vsi trije z melanholičnim nasmehom spogledali. »Poslušajte zvon, ki s svojim pobožnim glasom kliče človeštvo v obednico!« je rekel Marcel. »Zares,« je povzel Rudolf, »to je svečana ura, ko gredo pošteni ljudje v obednico.« »Zato bi morali gledati, da postanemo pošteni ljudje,« je godrnjal Colline, za katerega je bil vsak dan praznik sv. Gladeža. . »O latvice moje dojiljf, o moja mladost, ko sem štirikrat na dan jedel, kam ste došle?« je pristavil Schaunard; »kam ste došle?« je ponovil z glasom, polnim neke sanjave in sladke melanholije. »In če pomisFm, da je ob tej uri v Parizu več kot stotisoč reberc na ražnju!« je dejal Marcel. »In prav toliko biftekov!« je pristavil Rudolf. Medtem ko so si štirje prijatelji stavljali drug drugemu vsakdanji strašni problem zajtrka, so natakarji v restavraciji, ki je bila v hiši, na vse kriplje kričali naročila goftov — kakšna ironična antiteza! »Kaj ne bodo umolknili ti lopovi?« je rekel Marcel; »vsaka beseda učinkuje name, kot udarec z motiko, ki bi mi prevrtal želodec.« »Veter piha od severa,« je resno rekel Colline in pokazal na vrtečo se vetrnico na bližnji strehi, »danes ne bomo zajtrkovali, elementi se temu upirajo.« »Zakaj?« je vprašal Marcel. »Napravil sem atmosferično opazovanje,« je nadaljeval filozof? »sever pomeni skoraj vedno vzdržnost, jug pa znači navadno zabavo in dobro življenje. To imenuje filozofija opozoritev od zgoraj.« Gustave Colline se je kruto šalil, kadar je bi! tešč. Schaunard, ki je bil pravkar pogreznil eno roko v brezdno, ki mu je služilo za žep, jo je v tem trenutku potegnil zopet ven in zakričal kot iz strahu; »Na pomoč! Nekdo je v mojem površniku!« je zatulil Schaunard in skušal oprostiti svojo roko iz klešč živega jastoga. Na to vpitje je odgovorilo drugo vpitje. Marcel, ki je bil mehanično segel z roko v žep, je tam odkril Ameriko, na katero ni več mislil: to je sto petdeset frankov, ki mu jih je bil dal Zid Mčdicis pre.išni večer kot plačilo za »Prehod skozi Rdeče morje«. Tu se je istočasno vrnil spomin ciganom. »Pozdravite, gospodje!« je rekel Marcel In razlagal po mizi kupček tolarjev, med katerimi se je bliščalo pet ali šest novih louis-d’ orov. »Človek bi mislil, da so živi,« je dejal Colline. »Kako imajo lep glas!« je rekel Schaunard in zvončkljal z zlati. »Kako lepe so te svetinje!« je pristavil Rudolf; »človek bi rekel, da so koščki solnca. Če bi bil kralj, bi ne hotel drugega novca in bi ga dal kovati s podobo svoje ljubice.« »Če pomislimo, da je dežela, kjer so to kamenčki,« je rekel Schaunard. »Enkrat so ih dajali Amerikanci po štiri za dva groša. Eden mojih prednikov je bil v Ameriki pokopan je v trebuhu divjakov. To je zelo škodovalo rodbini.« »Toda,« je vprašal Marcel, zroč na jastoga, ki je začel hoditi po sobi, »od kod pa pride ta žival?« »Spominjam se,« je rekel Schaunard, »da sem šel včeraj skozi kuhinjo pri Mčdicisu; ne morem si drugače misliti, da je ta golazen nehotč padla v moj žep, te živali so kratkovidne. Ker pa jo imam,« je pristavil, »bi jo rad obdržal; udomačil jo bom in rdeče poslikal, tako nam bo v večje veselje. Odkar je odšla Femija, sem žalosten, ta žival mi bo delala druščino.« »Gospodje,« je vzkliknil Colline, »pazite, pro- sim, vetrnica se je obrnila proti jugu; zajtrkova bomo.« »Mislim da,« je rekel Marcel in vzel en zlat» »poglejte, «ta vam bo skuhal in sicer z mnogo omake.« Dolgo in važno so se posvetovali o jedilnern listu. Vsaka skleda je dala priliko za deba*° A, glasovali so z večino glasov. Jajčnik, ki ga ie predlagal Schaunard, so po skrbnem razmotrivanju odbili, prav tako belo vino, proti kateremu se dvignil Marcel z govorom, ki ie pokazal njegov znanje o vinih. ( mnii s v H n H Izšli so sledeči zvezki: St 1. Tajnost. „ 2, Jenufa. „ 3. Sevilski brivec. „ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles. „ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava. „ 8. Vrag In Katra. h 9. Carostrelec. „ 10. Janko in Metka. „ 11. Zapečatenci. 12. Tosca. „ 13. Aida. 14. Gosposvetski sen. 15. Notredamski zvonar.| i Izdala in založila iizMiisiitiiiif v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 4 Din. AVTO-VOZI BREZ-BENCINA KURI-Z-OGUEh ZAHTEVAJ-PROSPEKTE JUGO-HAG, L3UBL3ANA-BOHORIČEVA-UL.-24 TEL-560 M družba za električno industrijo d. z o. « Gradi električne centrale In naprave. — Velik« zaloga motorjev in električnega materljala. Cene Izredno nizke. — Postrežba točna Na željo poset Inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, telet- 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telet- 2 j 1 A | Otvoritev tiskarne „AžbeM d. z o. z. R Maribor, Koroška cesta št. 39. Obratovati je pričela nova tiskarna, ki je nestrankarsko, strogo trgovsko podjetja ter se p. n. občinstvu najtopleje priporoča. Izvršuje po najugodnejših cenah vsa trgovska dela, bavi se specijelno z umetniško trgovsko reklamo ter večbarvnim tiskom. Posebnost: Krajevne In umetniške razglednice. i motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, instalacije elektrotehnično podjetje Leopold Tratnik, Ljubljana Na drobne! Sv. Petra cesta št. 25. NatMo! ZVEZNA KNJIGARNA UUBUANA, Marijin trs SL 8 □ priporoča sledete najnovejše □ dunajske In pariške modne liste: Star-Album 1924 .........Din 45*— Paris-Chic-Parfait 1924 . . . Coming-Season 1924.... Lingerie Modern 1924 . . . Parfa t-album za otroke . . Lyon*s-album za perilo . . . Varia-album za perilo . . . Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim ie: Mo! zverSnfa^ kniiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, zn r»tutk in kratek čas Din 6’ Moji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—. Mladi slikar 10 tiskanih predlog za po-barvanje z akvarel - barvam ali pastel - barvniki Din 4*- Črnlpeter staroznnnn, vesela družabna igra za zimske večere. I igra Din 4*-. Na novo Izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelena livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15*—. Vse se dobi v Zvezni knjigarni o Liubliani, IHapijintrg8 Voz zapravljen pol oljnatih osi, s ganskimi sedeži za odstraniti' in ročni voziček (kripca) vse novo, proda po zelo nizki ceni Alojzi) Potrebuješ, kolar, Vrhnika. Toploška tovarna pločevinastih škatel. I. Pleško Ljubljana Karlovška cesta štev. 2 MALI OGLASI w asom do 20 besed Din 5*—; vsaka |Nc ncdaljna beseda 21. para x devStlno vred. \Zfl\~ Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Sil 62 oralov njiv, trav-I, nikov in kozdov prt Ptuju z mlinom. JesosBSli,™“?,r.o glav Živine pri Mariboru, kakor razna druga posestva z vilam in grajščinam od5do 900oralov. 3 orate parka, tako) prosto stanovanje, l(jfo enodružinska, takoj pra-III JU prazna, K 330.000*— pri Mariboru. mlin, žage, trgovske hiše proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor. Barvarska ul. 8. želi se seznaniti v avrho prijateljstva z gospodično ati vdovo. Ženitev ni Izključena. Dopisi s polnim naslovom ln sliko na upravo lista Trjnost zajamčena. z 1, 2 in 3 sobami In vrtom na Dunajski cesti oddaja Pokr ninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta 12. Mm industrijsko ali večje trgovsko podjetje rabi dobrega knjigovodjo? — Eventualno: Kdo želi v tej stroki poduka? Obrni se nemudoma na upravo »N. Dnevnika« pod »Dobro za dobio«. Pisan odda Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova o 12. Iloi IS OP motor na surovo olje sa Din 45.000 Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12 II Mini li naj ne manjka knjiga „Babi Ionska uganka". Dobi se v vseh večjih knjigarnah. 8*/, PH v dobrem stanju, »e vsled pomanjkanja prostora ceno proda. Vpraša se pri vratarju v hotelu »Slon«. - ill starega od 14-16 let, poštenih starisov, sprejme takoj z oskrbo po dogovoru Mihael Lesnika, pekovski mojster. Dolenjavas 22 pri Ribnici Za leiio i Iščem inteligentno moč, ki bi bila v stanu nadomeščati sča-šoma šefa. Pogoji: iep nastop, veselje do dela In resno voljo, da sl v slučaju pomanjkljive trgovske izobrazbe isto čimpreje pridobi. — Lastnoročno P'saI?® ponudbe z navedbo predštudlj, oziroma strokovne predizo-brazbe, znanja jezikov pod Bodočnost« na upravo lista. vseh vrst ima nove ter izdeluje solidno po Da)l ^ ceni, kakor tudi sprej*®* (#j| popravila. M. Ložar, lz<3elC?Lti, vozov, Dragomelj pri Do® Laurin & Klement 12/14 HP, s sedežem, eport karoserija vse kompletno v najboljšem stanju se proda. Ponudbe pod šifro: „Nizka cena" na upravo lista. telita znanja z mladimi gospodičnami od 18 — 20 let z nekaj premoženja. Ponudbe e sliko pod »Slavček I.« in »Kanarček II.« — na upravo lista ali pa poštno ležeče Dol pri Hrastniku V knjigi ,.Babilonska uganka jo pod številko 469/77 takoj dobite! li 16 let stara s 6 razredi U ,J-In 1 letom meščanske * top|tl rota bre* matere, želi v * kot učenka v kako trg0^ vso ali delno oskrbo Ponudbe pod „Učen» upravo lista. P* fr zamenjam, ocenjujem j^d*)0 vzamem v komisijsko P „ de* poštne znamke, star k ^e*”® nar, sturine. In sicer p°s na®*1 in zbirko. Osobito išče® jpO®' na pismih iz trgovske )■ denee ter aktov ( l»s” Nuber, Ljubljana, Gosp cesta 6, II. nadsti obstoječo Iz 40 ora^ov te šča. polovica obdelaj, ,, ostalo goidovi *n ifm proda tudi * M**™ Naslov v »pravi j |, — Oglašujte v ..Narodnem Dnevniku 1 o