\*}mmmmmmmmm "AVE MARIA" mmmmmmmmmi*i je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe kat. Cerkvi. Naročniki so deležni vseh duhovnih dobrot in milosti frančiškanskega komisarijata.— Naročnina $3.00, zunaj Združenih držav $3.50. Za naročnike in dobrotnike se bere vsaki mesec sv. maša. Junij 1929. Z Bogom in Marijo za narod! 21. letnik. Oj, Doberdob! Vigilans: O brežuljkastih ovinkih se vzpenja tržaški brzec in neugnan zmaj drvi po skalovitih tleh Krasa. Burja pleše stoletno svojo tarantelo, in ali ne čuješ iz njenih stresljajev klice davnih Argonav-tov, ki so tod okoli, sami krepki junaki, valili svojo ladjo na valjih od Nauporta ali Vrhnike <11 jo z velikim trudom spravili v Jadransko morje? Sedaj vale vse drugačni možje v znamenju sekal in korobačev strašen valjar preko te trudne zemlje, da iztrebijo zadnje ostanke gasnočcga ljudstva, ki preko tisoč let tod Prebiva in da izsrkajo zadnji sok iz te razbičane zemlje. Na Na->ios in 11a Snežnik so potegnili bele nitke in nalik nenasitni paj-kulji pijo in žro pod senco daljnometnih cevi, ki zro in merijo na 1'jubljano. Da bi udaril s čudotvorno silo kot Mojzes nekoč v kraško •skalol Kaj bi priteklo? Kri fantov in mož, ki so se tod zgrudili, braneč domačo grudo, in solze, grenke solze ljudstva, ki se "ni na čelu lesketa Prešernov vzklik: "Manj strašna noč je v črne zemlje krilu, kot so pod svitlim soncem sužnji dnovi." "Morate pač pritrditi," prekine resno razmotrivanje dobrodušni sopotnik, Dunajčan, bivški soški borec, "morate pač priklati, da je tolikanj obsovana Avstrija naravnost kavalirsko postopala z vami Slovenci in Hrvati, napram temu, kar uganjajo nevredni potomci velikih boriteljev za svobodo Italije." Skupaj S1,1° se bojevali na D.oberdobu iu Kalvariji proti tem vsiljivcem ',n zopet se čutimo, kaj ne, naravne sotrpine proti nasilju, kakršnega ne bilježi zgodovina človeštva. Križ in molek, haha, moj Bospod, bodalo in kol ,to je znak krščanske Italije." Previdno s<-' ozreva, če naju ne opazuje skrivaj kak tajni pandur, katerih Postojni kar mrgoli. Nato mu odgovorim: "Je marsikaj res 1,1 "i. Tudi vi Nemci čutite neizmerno bol radi odsekane Tirolske. Toda glejte, dragi nekdanji sobojevnik, pritisk gcrinaniza-c,Je v slovenskem Korotanu ni nič manjši sedaj ,nego je bil v cesarstvu. Morate mi pritrditi, da tudi med laškim ljudstvom najdete sijajne značaje, ki ravno v križu iščejo pomoči proti na-sjlstvu, ki jih tepe ravno tako kot vas in pa nas. Le poglejte ''urlane, Tržačane in Goričane, kako stiskajo pesti, da, celo taki, kl so se najbolj ogrevali /a mater Italijo, jo sedaj, prepozno, da J'ulo rečem, prezirajo. Toda: "Die icli rief, die Geistcr, werde ll'h nun nicht losi" govori 1'aust razočaran in prevaran. Troppo '•""di. . . Kako lepo je pisal znani italijanski zgodovinar Cesare •■»'tu o Jugoslovanih: '(■li Slavi del Sud, intelligenti c cordiali, tipi de bellezza r»ergica c distinta." Jugoslovani, razborite in prisrčne čudi, o-'"acujc jih izrazita in odlična lepota. Kako nas pa sedaj blatijo "ovredni potomci velikega Danteja in Cantu! Slovenci smo pač "■'jnianjša vejica na deblu Jugoslovanstva. Zato razumete nas '■'Hipni odpor. Sam vaš Berlin obsega po številu prebivalstva K sliko iz francoskih misijo-nov. Slika je že sama na sebi zanimiva, še bolj pa radi tega, ker opisuje resnični zgodovinski dogodek. I''den izmed sedanjih francoskih gromovnikov proti misijonskim redovom, ki pravi, da je njih kulturno delo za domovino enako ničli in prazne bajke, je bil tega dogodka sam priča. Ko bi bilo njega in njegove brate v satanu kaj sram, bi bili morali v tem boju kar lepo orožje položiti in se udati. Več pove ta alik a, kakor vsi plameneči govori za in proti kulturnemu delu misijonskih redov. Naj jo povzamemo. Tam v žgočih pustinjah Afrike, ki so pod francoskim protektoratom, je neka francoska misijonska družba zastavila svoj misijon. Ni bila šala za misi- jonarje se ustanoviti sredi med črnimi Kamovimi sinovi, ki že po naravi sovražijo bele. Poleg tega je bilo dotično pleme še kanibalizmu udano. Ljudo-žvci so bili. Edini beli med črnimi, daleč daleč naokoli. In meso belih je bila za te črne še posebna slaščica, do katere so le redko prišli. Pijonirji tega misijona so vedeli pripovedovati marsikak doživljaj, ob katerem človeka groza obhaja, če samo sliši o njem. Pravili so, kolikokrat ni dosti manjkalo, da niso zginili v želodcih teh kanibalov. Že so se jim iskrile oči, že so se jim sline cedile po izborni pečenki belega misijonarja. Nekatere so celo že gladili in netili v sebi skušnjave. Le še en trenutek velikega premagovanja. Ko bi bili v tem trenutku podlegli, bi bilo po misijonarju. Z žilavo vztrajnostjo, ki jo je zmožen le krščanski heroizem, so misijonarji vztrajali in polagoma uredili med temi propadlimi cvetočo misijonsko postajo, odkoder so širili krščansko vero in kulturo med tem črnim rodom. Mnogo so jih spreobrnili in jim vzeli apetit po človeškem mesu. Mlajši rod, ki je bil rojen v katoliški veri, tega apetita sploh ni več čutil. Veliko težje je bilo s starejšimi, ki so že okusili človeško meso in jim je ta okus še v ustih ostal. Nekega dne dobi misijonski predstojnik poročilo, naj pričakuje obiska visokega francoskega kolo-nijalnega uradnika z njegovim spremstvom. Karavana bi morala že dospeti do misijonske postaje, a se je med peščenimi hribi saharske puščave zgubila in komaj rešila. Pričakujejo naj jo proti večeru istega dne. Predstojnik je debelo pogledal, ko je bral ime naznanjenega visokega uradnika. Bil je to prosluli vodilni framason, o katerem je šel med misijonarji in duhovniki glas, da ga prava besnost popade, če kakega duhovnika sreča. "No, danes," pravi svojemu zvestemu črnemu slugi Antonu, "se bo treba pa že s prav junaško krščansko ljubeznijo oborožiti, če hočemo tega našega zagrizenega sovražnika prijazno sprejeti." "Kaj ne, Anton," dostavi šaljivo, "če ne bi bili tako pošteni kristjani kakor smo, bi v tem slučaju naredili malo izjemo in se h kanibalizmu vrnili. Kar pobili in pojedli bi ga." Anton, še eden starih, je pa samo zadnje besede ujel: pobili in pojedli. Stari apetit po človeškem mestu se mu je zbudil. Kapelica v kat. akaderrrji. konserve "Nilovega konja". Od tistega poldne dalje na to veselo poročilo mnogi niso hoteli ničesar več užiti, da si apetita ne pokvarijo. Koprneče so se ozirali v smer, odkoder ima priti karavana. Dan se je že nagibal, a nje od nikoder. Čakali so v noč, nekateri celo noč. Šele drugi dan se je začelo nekaj črnega kazati na obzorju. Anton se je oddahnil, ker je že njemu šlo za kožo. Ljudje so mislili, da jih je potegnil. Marsikatero bridko, da, naravnost grozečo, je moral radi tega slišati. A sedaj se je vsa pozornost obrnila na bližajočo se karavano. Vse je drlo skupaj, da vidi, kako bogato kosilo se obeta. Ko je karavana prijezdila do misijonske hiše in razsedlala, so se vseh oči zapičile v visokega gosta. Njemu se je to kajpada imenitno zdelo, ker je vso pozornost nase obrnil. Ni vedel, da ga z očmi vagajo, koliko in kakih "Pobiti in pojesti ga hočemo, če sem prav razumel?" "Da," zopet šaljivo pristavi misijonar, "pobiti in pojesti, kakor bi on nas rad. Omako si lahko sami izberete." Predno je misijonar premislil, kaj treba ukreniti za sprejem, Antona že ni bilo nikjer. Zginil je izpred njega kakor kafra. Ves vesel je tekel okoliškim rojakom pravit, da jih čaka kosilo, kakoršnega že leta niso imeli. Danes ima priti na misijonsko postajo bel človek. Naš oče pravi, da je en tak, ki bi najrajši vse misijonarje požrl. Zato je danes naredil izjemo, da ga mi lahko pobijemo in pojemo. Omaka nam je na izbiro. Mlajši rod, ki ni čutil takega apetita, je malo začuden gledal. Stari pa so od veselja zaplesali svoj divji vojni ples. Ker se jim je zdel eden premalo, eo se dogovorili, da hočejo imeti mesto omake še porcij bo približno dal. Lahko.bi bil zvedel, ko bi bil njih jezik razumel. Saj so se v svesti izrecnega dovoljenja precej glasno razgovarjali, koliko približno vaga in kateri deli bodo dali najboljšo pečenko. Misijonarji so karavano res s pravo krščansko ljubeznivo sprejeli. A tudi volk si je nadel ovčjo kožo. O njegovem besnem sovraštvu do duhovnikov ni bilo opaziti najmanjšega sledu. Kakor bi prišel najboljši prijatelj misijonarjev. Ko so mu vse razkazali in dopovedali, je segel predstojniku v roko in mu v laskavih besedah častital k tako lepim uspehom, pridobljenim s tolikimi žrtvami. "Mi," je dejal, "smo samo en teden brodili po tej pustinji, pa smo vsi strti od žgočega sonca in do smrti utru jeni. Vi pa prenašate težo let, ne dni, v tej neskončni puščavi, med samimi črnimi divjaki. Bodite prepričani, da ko se vrnem v domovino, ji ne bom pozabil povedati, da tam v afriških pustinjah žive najboljši sinovi Francije." Kljub tej klasični hinavščini so misijonarji svojemu "prijatelju" najljubeznivejše postregli. Kar so premogli, so znesli skupaj. In šlo mu je tudi pošteno v slast, kakor spremstvu. Seve, ko bi bil vedel, da zamoi-ci komaj čakajo, kdaj jim bo dan najmanjši mig od predstojnika, naj se oni vsedejo h kosilu, bi bilo z njegovim apetitom ven. Vedno bolj so se oči množice obračale od njega proč na misijonarja in proseče govorile: "Oče, tudi mi smo lačni, kdaj pridemo na vrsto?" Ker zaželjenega migljeja le ni bilo, so nekateri začeli godrnjati. Drugi so se šalili, češ, ko bi se bil ti prej tako pasel, bi imeli mi nialo boljšo pečenko. Najbolj na trnju je bil Anton. Kar tresel se je deloma od drhtečega pričakovanja, deloma zato, ker so ga od vseh strani začeli dregati, naj opomni očeta, da je skrajni čas. Nekaj časa se je ta otepal, potem je pa le stopil k njemu in ga v pretrganih besedah od vznemirjenja spomnil na obljubo. "Kdaj pa, kdaj, oče?" "Kaj hočeš s tem, Anton?" "Pobiti in pojesti belega." "Ali se ti je zmešalo, Anton?" "Meni zmešalo? Ti si rekel: Pobiti in pojesti. Mi sklenili, da zraven konserve 'Nilovega konja'." "Jaz da sem to rekel? Ti si me napačno razumel." "Jaz razumel. Vsi razumeli. Pobiti in pojesti. Čakamo. Reci!" "To je vendar sramota. Toliko časa se že ubijamo z vami, da vam izbijemo vaše živalske nagone ! Sedaj naj sami z enim mahom uničimo vse, kar smo doslej dosegli« In to še vpričo zastopnikov svoja domovine, nad svojim lastnim človekom. Takoj vsi domov!" Kakor strela iz jasnega so udarjale te odločne besede. Nihče si ni upal naravnost ugovarjati. Mr-mraje so se začeli razhajati. Zdaj zdaj je kdo pogledal nazaj na svoj plen, ki mu je bil od ust odtrgan in debelo požrl sline. Le Anton je ostal v misijonski hiši, dasi bi se jim bil v znak protesta najrajši pridružil. Sk.oro gotovo bi se mu bila v tem slučaju slaba godila. V najslabšem slučaju bi bil on znal ceho plačati za belega. Par tednov so krepko padale na račun misijonarja in Antona. Nobene črne ovčice ni bilo blizu. Morda bi si do tega dogodka od vseh ljubljeni oče sploh ne bil več pridobil njih zaupanja, ko bi jih ne bil povabil na konserve "Nilovega konja". Toliko jim jih je dal na razpolago, kolikor je po njih sodbi oni framason tehtal. Potem so bili zopet prijatelji. "In danes'," tako pisatelj dobesedno sklepa to zgodovinsko sliko, "danes se drzne eden tistih gospodov, ki so bili takrat v spremstvu onega uradnika, trditi, da je delo misijonarjev enako ničli!" M. Elizabeta, O.S.U.: PRI MATERI. Na samostanskem vrtu, dragi ptiček, v kapeli lurški gnezdo si sezidal, in tako blizu blažene Device, da skoro človek zanj bi te zavidal. Glicinija dehteča v polnem cvetju palači tvoji strešica bo varna; bršljan zeleni zvesto jo bo čuval, ne bo podrla sila je viharna. Ko v zornem jutru boš odprl očesci, Marijo prvo tvoj pogled bo srečal, Pred njo izlil boš prvo svojo himno, zvečer boš zadnje speve nji posvečal. Veljale bodo nji vse tvoje pesmi, Veljali nji vsi tvoji sladki smeški . . . Povej mi, ptiček, ali morda slutiš, da dobro je pri Materi nebeški? M. Elizabeta, O.S.U.: SLAVA MARIJI! Spevi najlepši done po dobravi, svira jih jutro, poje jih dan, v tisoč in tisoč glasovih pozvanja slava Mariji v dolino, čez plan. Pojejo slavo ji gorski grebeni, trate cvetoče in viri studeni, vse jo proslavlja, vse jo slavi, Lepa, najlepša Marija si ti! Vsaka cvetlica kadilnica zlata, čisti Devici vonjavo deli, biserna kaplja na bilki zeleni rajsko Kraljico z lepoto slavi. Pojejo himne ji pevci krilati, srca človeška ji kličejo "mati", vse jo proslavlja, vse jo časti: Lepa, najlepša, Marija, si ti! Za može, za žene in za druge. KATICA ŠTIRIKRAT NA OBISKU. 0 Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M. II. Dva meseca pozneje je bila Katica zopet pri meni. "Bog te sprimi. Kaj novega boš povedala?" "O, kar tako mimogrede sem se spet oglasila. Vprašala bi vas rada, Father, če smem kmalu priti s Frankom, da se dava na oklice?" Poredno me je pogledala, da sem se moral prav iz srca smejati. "Bomo videli," sem rekel. "Sedi in povej, kako in kaj. Sploh pa — morda bi rada kaj drugega govorila. Gotovo se še spominjaš, kako je bilo ob tvojem zadnjem obisku. Nisi me rada poslušala, ko sem neke stvari tako resno govoril. Povej mi rajši, kako napredujete pri pevskem društvu." "Nagajate, Father. O, dobro vas poznam in vem, da človeka neprestano dražite. Ampak jaz hočem, prav nalašč hočem, da se o tem pogovoriva. Zakaj bi morala vedno vaša veljati." In je cepetnila z visoko peto ob tla, da sem se kar ustrašil. "Ej, če je pa tako zares, se je pa že treba vdati. Torej govoriva." "Ali sem zrela za oklice?" "Hm, premisliva. Velika si dosti, stara ... hočem reči, mlada, ravno prav, fanta praviš, da imaš, zdrava si tudi videti, če se ni tvoje cvetoče lice samo pred ogledalom tako pordečilo . . ." Zelo hudo je pogledala. "Ej, Father, teh reči vi ne razumete. Ne spu ščajte se v zadeve, ki niso vaš business. Sicer pa — ali ne veste, da se po licu ne sme soditi? Še ni dolgo, ko smo peli pri društvu: Kaj pomaga frišno lice, če j' sferdirbano srce. — Vi pa niste nič rekli o mojem srcu, na licu ste pa obviseli s svojim presojanjem. To ste jako slabo naredili." "Dobro, izvrstno si se odrezala. To ti moram priznati. Da rečem po tvoji lastni želji tudi nekaj o tvojem srcu, moram izjaviti, da si pogumnega srca. Ne pustiš se tako hitro ugnati v kozji rog. To je že nekaj vredno. Vse pa še davno ni. Moraš pa tudi to pomisliti, da mi tvoje srce ni tako naravnost v oči obrnjeno ko tvoje lice. Zato je treba velike previdnosti, preden se odločim kaj reči o tvojem srcu." "No, le držite se tiste velike previdnosti. Jaz bom pa tudi previdna, da bo moje srce ostalo še na- dalje obrnjeno od oči vsega sveta. Ampak sedaj je že dosti tega ovinkastega govorjenja. — Ali še poznate te bukvice?" Pomolila mi je pred oči "Privat Budget Book", ki sem ga ji bil dal pred dvema mesecema. "Poznam. Ali si jih prinesla nazaj, da jih dam komu drugemu?" "Nooo, Sir. No, Father. Za noben denar jih ne dam nikomur. Vi pa bodite tako dobri, da mi daste še ene." "Kaj, ali so te že polne? Saj so za celo leto." "Seveda so. Pa bi rada še ene za — Franka." "Za Franka? To se lepo sliši. Torej se je poskus pri tebi obnesel." "Zelo dobro se je obnesql, Father. Pripovedovala sem Franku in tudi on hoče začeti. Oba obžalujeva, da naju ni že poprej kdo na to dobro navado opozoril." "Saj so vas vendar že v šoli na to navajali." "Je že res, da so. Pa nismo mislili, da je ta reč v resnici tako koristna. Saj veste, šolskih reči se človek tako rad otrese, prej ko se more." "Razumem, čeprav je to obžalovanja vredno. — Toda sedaj mi povej, Jtakkšno korist si našla v tej drobni knjižici." "Nekaj časa nobene. Silila sem se, da sem zapisovala. Proti koncu prvega meseca sem pa vendar začela dobivati zanimanje. In zadnji dan, ko sem zaključila račun, sem šele odkrila pravo korist. Ko sem preletela vse številke celega meseca, se mi je samo od sebe pokazalo, da najmanj pet dolarjev na mesec brez vsake resnične potrebe izmečem." "Imenitno odkritje," sem vzkliknil. "Drugi mesec sem že začela varčevati. Zasovražila sem marsikaterq številko v zapisniku, ki je pomenila ta ali oni izdatek. Že samo zato, da bi ne bilo treba zopet pisati, sem si odrekla marsikako stvar, ki bi poprej nikakor ne bila mogla biti brez nje." "Zelo dobro." "Pa še več vam lahko povem. Po osem do deset parov čevljev sem imela v closetu, pa sem si za vsako posebno priliko kupovala nove. Sedaj sem vse stare pregledala in našla, da za vsakdanjo obutev še vse lahko porabim. Boljši se na ta način dalje ohranijo. Perila sem imela malo, gornjih oblek pa cele kupe, in samo zato so se valjale v mojih shrambah, ker se mi ni nikoli ljubilo poklicati "Salvation Army". Da bi jih še kedaj nosila, na to ni bilo misliti. Sedaj sem začela šivati in popravljati in vse mi gre čudno gladko izpod rok." "Izvrstno." "Tako sem zadnji mesec prihranila 25 dolarjev kot nič in sem prepričana, da jih bom vsak mesec." "Čestitam." Ko sem vse to razlagala Franku, je bil zelo vesel in me je vprašal, kaj bom s tistimi 25 dolarji počela. Rekla sem mu, da bi jih rada naložila na banko, pa moram poprej poplačati dolgove. Sedaj mi je pa to tako lahko prišlo z jezika, da sem se kar čudila. Frank je malo pomislil in me je vprašal, koliko imam dolga. In sem mu povedala: 35 dolarjev. Segel je v žep in mi dal 10 dolarjev. Tu imaš sedaj celo svoto, je rekel. To je vse, kar je meni ta mesec ostalo. Sedaj pa pojdi, plačaj vse dolgove in Fath-ra prosi še za eno knjižico. Jutri začnem še jaz in prve prihranke bova skupno nesla na banko." Zelo zgovorno ji je tekla beseda. Jaz sem pa samo poslušal in še pokimal nisem. V srcu sem se pa zelo veselil, da je moje prizadevanje rodilo tako obilen sad. Končno sem rekel: "Katica, sedaj bom pa jaz eno rekel. Čas je, da odgovorim na tvoje vprašanje, če si zrela za oklice. Sama veš. da sem se samo šalil poprej, ko sem govoril o tvojem srcu, licu in drugih rečeh. Dolgo te že poznam in sodim, da je vse to v primernem re- du. Sedaj si pa k drugim svojim dobrim lastnostim navrgla še gospodarnost — Bog živi tebe in tvojega Franka. Le zglasita se, kadar se hočeta. Brez obotavljanja vaju bom postavil na oklice in že danes vama prav lepo čestitam." "Hvala, Father. Toda prav precej naju še ne bo. Bolje je še malo počakati. Odkar imam to knjižico, vidim stvari, ki jih poprej nisem nikoli videla. Pari, ki se ženijo brez gospodarskega preudarka, žive čudno zakonsko življenje. V vsakem oziru imajo čuden nered. Sto in sto nepotrebnih potreb imajo, ničesar si ne znajo odreči in vsakega truda se strašno boje. Prav zavoljo tega tudi otrok ne marajo in sploh to ni več krščanski zakon." "Katica, to tvoje osebno spoznanje je več vredno ko sto lepih pridig in tisoč knjig dobrih naukov. Hitro vzemi to knjižico in brž poišči Franka, da mu jo daš. Ej, to bo enkrat izboren parček in nov trden steber moje fare. Povej Franku, da mu pošiljam velik, velik pozdrav." "Hvala, Father, prav iskrena hvala." Podala mi je roko in odšla. Kar videlo se ji je, kako zelo je zadovoljna sama s seboj. (Dalje prih.) O katoliški akciji. s. s. (Dalje.) T REBA je torej več pravega katoliškega duha med verniki. Kdo pa je poklican, da to izvede? Gotovo, da v prvi vrsti cerkvena hierarhija: škofje in duhovniki. Tem pa morajo pomagati tudi laiki. Apostolat laikov, to je bistvo katoliške akcije. Tudi to ni nobena nova stvar. Ze sv. Pavel je prosil za pomoč v oznanjevanju evangelija ne škofe, duhovnike in diakone, temveč žene. Ne moremo si misliti, kako bi apostoli izpeljali svoje poslanstvo, če jim ne bi pomagali dobri, z apostolskim duhom prežeti verniki. Laiki se morajo torej postaviti v službo Cerkve, to pa seveda v popolni podrejenosti cerkveni hierarhiji, ki mora imeti vodstvo v svojih rokah. Delavci katoliške akcije morajo biti vojaki Kristusovi. Imeti morajo duha požrtvovalnosti, neustrašenosti, zvestobe in pokorščine. Biti morajo to možje praktične vere, ki vnemajo z živim zgledom k posnemanju. Potrebna jim je zato trdna verska izobrazba, znati morajo zastopati katoliško stališče proti raznim modernim ugovorom. Zato potrebujejo (udi apologetičnega znanja. Celega moža torej zahteva katoliška akcija; zahteva upostola, ki bo razširjal Kristusov nauk v vsem svo- jem življenjskem okrožju. Kristus hoče uresničiti svoje kraljestvo ne samo v nas, ampak po nas tudi v drugih. Ljudje se morajo naučiti krščansko delati, krščansko misliti. Imamo mnogo pokrajin, kjer tvori verno ljudstvo večino prebivalstva, toda javno mnenje še daleč ni katoliško. Tudi Slovenci smo taki. Naši ljudje so verni, kadar so sami doma v sobi. Na ulici, železnici, v javnih lokalih pa prevladuje svobodomiselno javno mnenje. Vera zahteva dejanj; če je pravo notranje mišljenje, bo tako odsevalo tudi na zunaj. Katoliška akcija ima bistveno samo versko lice; torej ne zasleduje ne političnih in ne nacionalnih ciljev. To je vendar jasno iz dejstva, da je katoliška Cerkev univerzalna, postavljena za vse narode in vse čase. Kakor cerkvena hierarhija nima političnih ciljev, tako tudi katoliška akcija ne. Zato pravi papež v svoji encikliki: "Katoliška akcija se dviga, udejstvuje in stoji nad vsako politično stranko. Noče uganjati strankarske politike in tudi ne biti politična stranka." Ni pa s tem rečeno, da naj bo stališče katoličanov do politike brez interesa. Nikakor ne! Vidimo, da danes politika posega tudi v eminentno katoliška vprašanja, glede katerih noben dober vernik ne more biti brez interesa. Politika odloča, kakšna bo šola, zakon, socialni položaj delavcev, kmetov, uradnikov, kakšne pravice naj ima Cerkev in še polno drugih vprašanj. Torej ima katoliška akcija tudi tu svojo važno nalogo. Zato papež nadaljuje v svoji encikliki: "Čeprav ne dela katoliška akcija nobene strankarske politike, hoče vendar vest državljanov pripravljati za politiko in tudi v tem oziru katoliško vzgajati. V tem smislu torej katoliška akcija ne le. nič ne ovira posameznikov, da vodijo dobro politiko, temveč jim nalaga celo striktno dolžnost, da sodelujejo pri političnih zadevah z globljo vestnostjo." Papež, škofje, duhovniki in pravi katoliški laiki se brigajo za politična vprašanja samo zaradi vere, da ne trpi verski blagor državljanov. Krepke so zlasti naslednje besede sv. očeta: "Mi skrbimo samo za vero. Branimo samo njo, kakor se borimo samo za svobodo Cerkve, za svetost družine, svetost šole, za praznovanje Bogu posvečenih dni. V vseh teh in podobnih slučajih ne uganjamo nikakršne politike, temveč politika se je dotaknila vere in oltarja in sedaj je naša dolžnost, da branimo Boga in njegovo vero, ki nam je je zaupal v svoji dobroti. To je dolžnost episkopata in klera, to je tudi vaša dolžnost, kateremukoli narodu pripadate, vaša dolžnost, ki vam je naložena po vaši slavni službi kot sodelavcem apostolov." Gotovo pa je, da je politika zelo nevarna in de-likatna reč. Zato je treba največje previdnosti, da zaradi pretiranega vmešavanja v politične zadeve ne trpi Cerkev. Glede te točke je tudi danes še sko-1:0 največ nejasnosti. Vprašanje je težko največ zaradi tega, ker so v posameznih državah tako različne razmere. V dosego svojih vzvišenih ciljev ima katoliška akcija tudi potrebna, sredstva. Vpoštevati moramo v prvi vrsti nadnaravna sredstva, potem šele pridejo naravna. Dasi smo ljudje tako ubogi, slabotni, pa se v svoji nadutosti prepogosto opiramo le na lastne moči; vse hočemo sami izvršiti. Toda saj imamo vendar Boga na svoji strani; zanj se bojujemo, zato nam gotovo ne bo odrekel svoje pomoči. In ta pomoč bo vse učinkovitejša kot naše slabotno delo. Zato papež po pravici povdarja, da naj bo katoliška akcija akcija molitve. Saj ta akcija ni samo človeška, svetna; to je v prvi vrsti verska akcija. Stremi za posvetitvijo posameznika, družine in vse človeške družbe. Jasno pa je, da je tako veliko delo nemogoče doseči s človeškimi močmi samimi, da si moramo v zaupni molitvi izprositi posebno božjo pomoč. Središče, izvor vsega pa mora biti sv. Evharisti-ja. Proti temu studencu milosti moramo usmeriti vso mladino, može, žene, očete, matere. V naših molitvah ne smemo biti ozkosrčni in sebični, da bi vedno mislili le na svoje skrbi in težave. Vsi snio udje katoliške Cerkve, zato smo tudi vsi dolžni moliti za njene splošne namene, za uspevanje idej katoliške akcije; moliti moramo zlasti za sv. očeta, na katerega ramenih leži vse odgovorno vodstvo katoliške Cerkve. Drugo važno sredstvo katoliške akcije mora biti propaganda. Vidimo iz vsakdanjega življenja, kolikega pomena je danes propaganda. Vse se je poslužuje: trgovci, politiki, organizacije, šport in celo umetnost. Zakaj se propagande ne bi posluževala katoliška Cerkev? Saj propaganda sama na sebi je nekaj indiferentnega. Koliko se je porabi v slabe namene, v goljufijo, v zapeljevanje ljudstva ! Zato naj se postavi še v službo vzvišenih idej, kakršne zastopa katoliška akcija. Kako znajo nasprotniki izkoristiti vsako moderno iznajdba v svoje umazane namene. Kino po veliki večini danes zavaja ljudi v nevarnost, ustvarja zločinsko miselnost. Zakaj se tega sredstva ne bi poslužila tudi vera v svoje svrhe? Nekaj je v tem oziru že storjenega, toda mnogo premalo. V zadnji številki "Časa" piše dr. Ahčin o duhovnikih, kako delujejo v pariških predmestjih in se pri svoji pastoraciji poslužujejo tudi kina: "Posebno s pridom uporabljajo kino, ki je gotovo najmodernejše in najbolj privlačno vzgojno sredstvo. Bili so tako gibčni in pametni, da so si ga brez pomislekov takoj osvojili in porabili v svoje svrhe. Po vseh večjih okoliških župnijah imajo prostoren 'Župnijski kino', ki podaja poštene filme." Film tak kot je danes moramo odločno odkloniti. Slovensko mladinstvo je zavzelo proti filmu jako odločno stališče. Naj v ilustracijo navedem ostro obsodbo filma v zadnji številki "Rasti", ki je glasilo katoliškega srednješolskega dijaštva: "Film je danes slepilo v službi velekapitala, ki naj zapira oči lačnim trumam. Ker si nadeva krinko umetnosti, dasi niti v najmanjši meri ne prinaša onega, kar hoče človeštvo od umetnosti, namreč duhovne resničnosti in dviga iz oledenele otopelosti časa. Ker vzgaja namesto v svetal polet v bolno, pustolovsko, zločinsko romantiko. Ker postavlja nove težave, ki jih časte milijoni, in se ne zavedajo, da je mnogo teh — glupcev, ki so junaki pač zato, ker so plačani, ki so v službi svojega častihlepja Ker film odvrača ljudi od realnosti in mehanizira že itak na minimum skrčeni kvantum duševnosti in duhovnosti. Ker računa na zaslepljenost mas in ji z bučnimi frazami o neki umetnosti sugerira vero v svoje duhovno poslanstvo, ki pa temelji le na ljudski neumnosti." — Ostra, pa zaslužena obsodba! (Dalje prih.) Pozabljen amulet. Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M. (Dalje.) VI. ORI ni bilo treba več lagati, da je sobarica Irena se je rahlo nasmejala. pri bogati ameriški družini. Sedaj je "Naj bo kakor hoče. Ampak zadnjič ste mi pobila res. Potrebno se ji je zdelo, da ima vedali, da ste katoličanka, in od tistega trenotka sem službo. Manj bo vzbujala pozornost in se začela močno zajemati za vas. Veste, moj mož uživala več zaupanja pri Ireni. ne mara nič slišati o veri in na noben način ne do- __Pa tudi na znotraj je Dora doživela voli, da bi bili otroci krščeni. Jaz se sama nisem za preobrat. Viktor je stopil za enkrat v njenem raz- te reči menila poprej. Toda ko sem bila za prihod miši j an ju v ozadje, vse bolj pa se je bavila z malim tretjega otroka v bolnišnici, mi je stregla nenavad-Viktorčkom, za njim pa z melanholično gospo Ireno, no ljubezniva in blaga bolničarka. Tako prikuplji- O, ta Viktorček! Mahoma ji je prirasel na sr- vega človeka še nisem videla v žiyljenju. Dejala mi ce. Kako svetlo dete je! Ne more si pomagati Do- je, da je katoličanka. Samo zato, ker je bila ona ra, nehote ga mora zelo rada imeti. tako milo dekle, sem se začela zajemati za katoliško In gospa Irena! Nekaj posebnega se mora go- vero. Poprej mi kaj takega še na misel ni bilo pri-diti v njeni duši. Rada bi se bila razodela Ireni že šlo. Dekle mi je pravilo marsikaj in zdelo se mi je ob prvem srečanju, pa ni bilo pravega zaupanja. Dora je trdno sklenila, da si bo potrebno zaupanje kar najhitreje pridobila. Neko popoldne je šla spet na sprehod mimo Vik-torjeve hiše. Ko je po obedu opravila svoje delo, je bila večinoma nekaj ur prosta. Ozirala se je v hišo in res jo je mali deček takoj opazil. "Mama, gospa Mary je zunaj. Kajne, da mora k nam?" Irena je sama stopila na porč in povabila Doro v hišo. Viktorja seveda zopet ni bilo doma. Dora se je čutila že močno sigurno. Tudi če bi Viktor slučajno prišel, se ji je zdelo, da bi se mogla krepko obvladati. "Kje si bila tako dolgo?" je vprašal Viktorček. "Ali si kaj padel med tem?" mu je odgovorila z vprašanjem. "Nisem. Sedaj sem že velik in veliki ljudje ne padajo na cesti, je rekla mama." Irena se je rahlo nasmehnila in Dori ponujala stol. "Sanjala sem o vas, gospa," je kar hitro pričela. "O meni? Kaj pa?" se je ponarejeno zavzela Dora. "Veste, nekaj me že zelo dolgo tlači in mori, da nimam miru ne po noči ne po dnevi. Že zadnjič sem vam mislila namigniti, pa si nisem prav upala. Danes pa čutim kar veliko zaupanja do vas. Ne dam veliko na sanje, ali včasih se tako čudno strinjajo z resničnim življenjem, da kar ne morem preko tega." "Kar zadeva zaupanje, gospa, bom poskusila vse, da ga bom vredna. Sanje so pa sanje. Jaz ne dam nanje počenega groša." kar lepo. Tisti vtisi gredo od takrat neprestano z menoj." Prekinila se je in oko se ji je zazrlo v negotovost. Dora je bila v zadregi. Počutila se je kot riba na suhem ob vodi. Katoličanka? Da, po imenu! Toda kje je njeno živo katoličanstvo! — Ni je sicer vest pekla v tem trenotku, ali Irenino govorjenje ji ni prav nič prijetno udarjalo na ušesa. "Zelo lahko razumem, kako vam je, gospa," je dejala prisiljeno. Pa ji je bila laž v besedi in v izgovorjavi . . . "Ena beseda bolničarke mi ne gre iz glave. Hotela je, da se dete krsti. Vaš mož je katoličan, je dejala, vsi otroci se morajo krstiti v katoliški cerkvi. Boste videli ,je nadaljevala, da vam bo to prineslo obilo sreče in blagoslova, če se odločite. Nič nisem odgovorila in nič omenila moževega nasprotovanja. Zapustila sem zavod brez posebnega sporazuma ž njo, ali njena slika gre neprestano z menoj in kar venomer slišim njene besede. Pozneje sem slučajno prišla do knjige o katoliški veri, ki jo dan za dnem prebiram. S katoliškim človekom se pa od tedaj nisem sestala, dokler nisem srečala vas. Zato sem postala tako pozorna zadnjič. In takoj tisto noč se mi je sanjalo, da ste bila vi botra mojim otrokom." Doro je vse bolj neprijetno udarjalo v dušo. Pa je hitela z besedo na dan, da bi prikrila neljubo občutje. "Dovolite, gospa, kako in kje ste se pa poročili?" "Civilno, seveda. V nobeni cerkvi nisva bila. Sodim, da bi me 011 rajši pustil nego me v cerkvi jemal." "Res — čudno," je kakor sama zase pripomnila Dora. Na tihem je pa zaključila: torej prav za prav niti ni poročen! Ne samo njo, tudi Ireno je potegnil! Morda zato ni hotel v cerkev, ker bi ga bolel spomin na svetost obljub ob gomilah . . . In je strmela nad čudnimi poti usode. Tudi zavoljo sebe. Prišla je bila, da bi se bavila z vse nečim drugim, pa je primorana s protestantovko govoriti o verskih rečeh in prisluškovati njenemu tajnemu hrepenenju po katoličanstvu . . . Irena je zamišljeno in vprašujoče pogledovala Doro. Očividno je pričakovala, da najde v njej vsaj košček one prijazne bolničarke. Toda Dora je čutila v sebi silno malo poklica za apostola ali vsaj kateheta. Končno je Irena presekala molk. "Kaj ko bi vi, gospa, vprašali svojega duhovnika za svet. Morda bi hotel krstiti mojo deco brez vednosti mojega moža . . ." Dora ni poznala nobenega duhovnika v Chicagi. Bila je sicer že v nekaterih cerkvah, ali zgolj iz radovednosti. Kako naj to Ireni pove? Spet bo po-narejenost potrebna . . . "To lahko storim," je odgovorila. "Ampak zelo na tihem! Mr. Robins niti slutiti ne sme. Sploh želim, da bi vas ne videl tako hitro v tej hiši." Dora je začudeno pogledala. "Oprostite, ne morem si domisliti, o kom govorite?" "Oh, da! Oprostite! Menda sploh še niste zvedeli našega imena. Mr. Robins, to je Viktor, moj mož." Dora je seveda hitro razumela. Ilobinšek — Robins! Resnično, ta si je na lahek način poame-rikanil ime! Pa čemu je bilo to prav za prav njemu potrebno? . . . "Ali je Mr. Robins star Amerikanec?" "Ne. Nasprotno. Iz Evrope je doma. Ne sliši rad o tem. Ce je tu k večjemu deset let, tako bi dejala nekako. Pa niti ne vem, od katerega konca Evrope. Sodim, da je Litvinec ali Rumun." Komaj se je Dora premagala, da ni prasnila v glasen smeh. Irena je opazila zadrego in obvisela s pogledi na njej. Pa že se je Dora spet našla. "Rada vam ustreženi in vam bom izpolnila željo. Ali je Mr. Robins večinoma z doma?" "O, da! Po ves dan in večkrat tudi ob večerih. Skoraj bi rekla, vsak drugi večer. Imajo nekak klub ali društvo in tja zahaja pet in igrat. Zelo ga cenijo. Dobro poje in še bolje igra. Jaz grem sama včasih pogledat, kadar imajo igre. Vendar me prav ne zajema. Socijalisti so in to ni po mojem okusu." "Tudi meni ni za politiko," je zamahnila Dora in je bila vesela, da lahko vsaj nekaj po pravici pove. "Ne vem, je li to politika ali ne," je nadaljevala Irena. "Imajo pa čudne nazore. Moj mož mi skuša včasih razlagati, ker bi me hotel večkrat vzeti s seboj. Ampak meni je vse lepše doma pri otrocih. Viktor pravi, da sem neumna, pa to me ne bo opla-šilo." "Čudni nazori!" je zamišljeno ponovila Dora. Irena je prisluhnila, toda Dora je presekala: "Posloviti se moram, gospa. Se pa spet oglasim o priliki. Morda kmalu. Pa odgovor vam prinesem na vaše vprašanje." "Pridna bodi, Mary!" je Viktorček klical za njo. t- * * Dora je razbirala nove vtise iz Viktorjeve hiše in preiskovala čuvstva, ki so se pod vplivom novih vtisov porajala v njej. Irenina zadeva ji ni hotela kar nič k srcu. Bo že o priliki poiskala katoliškega duhovnika in nesla Ireni odgovor. Toda hitela pač ne bo s tem. Zakaj bi morala igrati misijonarko v Ameriki, ko je ni vera in ne ljubezen prignala čez lužo? Ali ni ves drugačen njenega prihoda namen? Ves drugačen namen! Kakšen — prav za prav? Preko tega mostu v razpletu misli je od Irene preskočila k Viktorju. Znova se ji je zastudil in zahotelo se ji je, da ga sreča. Ne sme biti zastonj njen prihod, ne sme o-stati nemaščevano njeno trpljenje! Viktorjevo življenje je postalo ena sama prevara! Amerikanec hoče biti, ime si je po tuje prikrojil, vera ... V tem trenotku je Dora zamerila Viktorju celo njegovo nevero, dasi je bila sama približno prav tako nezvesta. V njegovi hiši se je že skoraj udomačila. Pa tam ga ne.želi srečati. Slučajno je istih misli tudi Irena. 1"?» je kakor nalašč. (Dalje prih.l Frančišek in Evharistija. Rev. Odilo Hajnšek, O.F.M. Kf RANClŠEK je bil lepa podoba Kristusova. Kristus je bil Frančišku najvišji ideal, ideal, ki ni bil ločen od njega ne po prostoru in ne po času. Saj Kristus ne kra-dL^Sj® ljuje samo na prestolu večne slave in ^ veličanstva, tudi med nami biva živo in stvarno pod posvečeno podobo sv. Evharistije. In ko se je Frančišek posvetil viteški službi Kristusovi, se je posvetil službi Evharistije. Tukaj se je Frančišek mudil dan za dnem zvesto pri svojem Gospodu kakor v preddvoru in pred prestolom in je vršil svojo viteško službo. Oltar je postal Frančišku hiša njegove vere, upanja in ljubezni, njegovega mišljenja in delovanja. V Evharistiji in po Ev-haristiji je Frančišek stalno preživljal Kristusa v svoji duši. Evharistija je postala žarišče vsega njegovega verskega življenja. Kadarkoli govori Frančišek o Odrešeniku, misli neposredno na Evharistijo. On je razplamtel po-božnost do presv. Evharistije, kakor noben svetnik P'-ed njim. Njegova viteška ljubezen do Kristusa je bila brez meja. Ta ljubezen je premagala vse tcžkoče in napore, ki se protivijo slabi človeški naravi. Pobožnost do Evharistije je bila najznačilnejša poteza Frančiškovega življenja in njegovega božjega viteštva. Ta stvar pada v oči tudi nekatoli-škim preiskovavcem svetnikovega življenja. Tako piše velik častivec Frančiškov, protestant Sabatier, da je imela Evharistija prvo mesto in prvo vlogo v njegovem religioznem življenju in da je bil presv. Zakrament duša njegove pobožnosti. Tudi Frančiškov spovednik, brat Leon, pripoveduje o nežni in fini, čezmejni pobožnosti svetnikovi do presv. Telesa Kristusovega. Tomaž Celano — znani pisec Frančiškovega življenja — pravi: Vsaka žilica Frančiškovega srca je trepetala v žarki ljubezni do Zakramenta Telesa Gospodovega. Za neodpustljivo nemarnost bi smatral, ko bi ne bil vsaki dan vsaj pri eni sv. maši. Kadar je bil radi bolezni oviran iti v cerkev,,je prosil duhovnika, da bere zanj sveto mašo v sobi. Kadar bi pa tudi to ne bilo mogoče, je prosil kakega brata, naj mu prebere dnevni evangelij in je bil samo duhovno pričujoč pri sv. maši. Pogostokrat je prejemal Gospoda v sv. obhajilu in sicer s tako pobožnostjo, da je vse zrlo v njega Kadar je zavzil nedolžno Jagnje, je bil večkrat nasičen rajskega veselja, kakor duhovno omoten je padel navadno v zamaknenje, pravi sv. Bonaven-tura. Veliko Frančiškovo ljubezen do francoskega jezika razlagajo mnogi ne samo iz tega, ker je bila njegova mati Francozinja in ker je bila Francija do- movina pravega viteštva, temveč zato je predvsem ljubil Francijo, ker je bila ona takrat izmed vseh dežel največja prijateljica Evharistije. Frančiškova ljubezen do presv. Zakramenta se je spremenila v pravi ogenj. Spoštoval je vse, kar je bilo le v najmanjši zvezi z oltarjem. Še ko je bil v svetu, je kupoval dragocene posode in obleke ter jih pošiljal siromašnim cerkvam ter ubogim duhovnikom. To službo so pozneje prevzele sestre svete Klare. Sam je popravljal zapuščene cerkve in vabil ljudi, naj krasijo dom Gospodov. Iz posebne ljubezni do presv. Evharistije je neizrečeno spoštoval duhovnike, delivce najsvetejših skrivnosti. V duhovniku ni nikdar gledal človeka z njegovimi slabostmi: "Nočem gledati v njih greha, ker vidim v njih Sinu božjega in ker so moji gospodje. Častimo in spoštujmo vse učenike sv. pisma in vse one, ki nam razlagajo besedo božjo, saj nam dajejo duha in življenje." To so Frančiškove besede. Velika vera, srčna ljubezen in pobožnost do presv. Zakramenta odseva z onih besed, ki jih je izgovarjal v svečanem trenotku pred smrtjo tako goreče, ter naročil bratu Leonu, naj te besede napiše in bratom na srce postavi kot njegov testament: "Molimo te, Gospod Jezus Kristus tukaj in po vseh tvojih cerkvah in te blagoslavljamo, ker si s svojim sv. Križem svet odrešil." Radi ljubezni do presv. Telesa božjega spoštuje in ljubi vse duhovnike, ki živijo po načinu sv. rimske cerkve in ravno isto zahteva od svojih duhovnih otrok, ko pravi: "Če bi bil moder kakor Salomon in bi našel siromašne duhovnike v njih župnijah, nočem nikdar pridigati zoper njihovo voljo. Hočem jih ljubiti in spoštovati kakor svoje gospode. In to storim zato, ker na tem pvetu 110 vidim nič telesnega od Sinu božjega, kakor njegovo presv. Telo in Kri, katero samo oni posvečujejo in vživajo in drugim vživati dajejo. In te najsvetejše skrivnosti hočemo nad vse častiti, spoštovati in na drage kraje spravljati." V vsej bogoslovni književnosti ni menda nihče bolj globoko in obenem bolj priprosto umeval pomen sv. Evharistije in duhovništva Kristusovega za vse versko življenje, kakor sv. Frančišek. Njegova vera je natančno gledala v presv. Zakramentu osebo Kristusovo, prav tako, kakor je nekoč potoval po Galileji in Judeji deleč svoj božji blagoslov. Evharistija je bila žarišče in središče Frančiško-V2ga duhovnega življenja — duša vse njegove pobožnosti. Telo in Kri Kristusova sta prešla v telo in kri Frančiškovo. Slast in užitek tega edinstva more občutiti samo duša žive vere in nežne ljubezni in taka je bila duša Frančiškova. (Konec prih.) Mi gremo naprej! (Iz tajništva za vsesl. kat. shod.) V lanski septemberski številki smo prinesli navdušujoč članek predsednika K.S.K. Jednote, v katerem le-ta vzpodbuja slovenski narod v Ameriki za vseslovenski katoliški shod na ameriških Brezjah. Njegov klic, ki je bil skupen odmev želje skoro vseh glavnih odbornikov K.S.K.J., je našel mnogo odziva. Prišlo je tako daleč, da so delničarji tiskovne družbe Edinost z nekaterimi drugimi udeleženci vred izvolili poseben eksekutivni odbor vseslovenskega katoliškega shoda. Ta je kmalu izdal proglas na slovenski narod v Ameriki, ki smo ga prinesli v de-cemberski številki Ave Marije. Tedaj so se začele odzivati razne naselbine in društva in posamezniki. Bilo je sicer vmes. tudi nekaj razočaranj in spočetka so bili odzivi precej redki, a polagoma smo v toliko napredovali, da smemo sedaj upati na velik uspeh. Tega nam želi tudi stara domovina, ki pozorno zasleduje naše gibanje. Najlepšo oporo svojemu prizadevanju smo dobili tedaj, ko ie prevzel pokroviteljstvo nad shodom eminenca kardinal Mun-delein in mu želel obilo božjega blagoslova. Zaupajoč na tako krepko zaslombo sino pozvali naselbine, naj izvolijo delovne odbore. Najbolj so se menda organizirali v Clevelandu, kjer so izvolili centralni odbor za celo državo Ohio. Prvo uradno obvestilo pa je prejelo glavno tajništvo o delovnem odboru v New Duluthu, Minn., kakor je bilo sporočeno v aprilski številki Ave Marije in v Amer. Slovencu na Veliki četrtek. Za tem prvim uradnim obvestilom so sledila druga in pj-slali so jih ali v imenu naselbine ali v imenu tega ali onega društva. Že 25. marca so mi pisali pismo iz Indianapolisa in mi javili ta-lc odbor za svojo faro: Mr. Frank Deželan, predsednik; Mr. Frank Velikan, tajnik; Mr. Frank Luzar. zapisnikar; ostali odborniki pa so: Mr. Frank Radež Sr., Mr. Jakob Strgar, Mrs. Gerbeck, Mrs. Vidmar, Mrs. Kovač, Mrs. Koren. Precej za tem krajevnim odborom (26. marca) sem prejel obvestilo od gl. predsednika Družbe sv. Družine, Mr. Ged. Stonicha v Jolietu da se z veseljem pridružuje prelepi ideji in da je na njegovo po budo darovalo društvo sv. Družine št. 1 DSD. 25 dolarjev v blagajno za shod. 11. maja je poslalo to društvo imena svojih zastopnikov za katoliški shod in ti so: Mr. George Stonich, Mr. John N. Pasdirtz, Mr. Louis Martincich, Mr. Frank Wedic, M.Frank Vranichar, Mr. John Petrich Sr. Zelo zgodaj je prišel name odziv iz La Salle. Poslala ga je že 15. februarja Mrs. Mary Klemenčič iz urada podružnice štev 24 SŽZ. in obenem izjavila, da so jo sočlanice izvolile za svojo zastopnico. Dne 10. aprila sem dobil drugo pismo jz La Sallc in v njem je poslala Mrs. Annie Klopčič tiste odbornike vseh društev, ki bodo delali za katoliški shod v njihovi naselbini. S pismom dne 15. aprila je javila nekaj sprememb. Potemtakem imajo v La Sallc ta-le odbor za katoliški shod: Mr. Andrej Ur bane. predsednik, Mr. John Shetina, Mr. Anton Štrukelj, Mr Anton Kastigar, Mrs. Mary Klemenčič, Mrs. Annie Klopčič. Mrs. Annie Bruder, Mrs. Mary Baznik, Mrs. Antonija Retzelj. 22. aprila se je oglasil Detroit in sporočil ta-le odbor: Mr. Karol Prazen, predsednik; Mr. Louis Gazvoda. tajnik; Mrs. 'Vn-geline Elenič, blagajničarka. Pozvana so iiila tudi vsa društva v naselbini, da pošljejo po dva zastopnika v izvoljeni odbor. Kakor sem slišal, imajo odbore v Pittsburghu, v Forest City, v Bradleyu, v So. Chicagi in drugod. Želel bi, da pošljejo na glavno tajništvo tozadevno uradno obvestilo, sicer ne vem, na koga nai se obračam. Marsikje se tudi zelo gibljejo in pripravljajo, kakor n. pr. v Waukeganu, Calumctu, Puebli itd., u-radnega obvestila pa še nimam. Sam sem bil pri izvolitvi delovnega odbora v Chicagi, pri sv. Štefanu. Rev. Kerubin Begelj, O.F.M., je predsednik, Mr. Zcman pa tajnik. Vsako društvo je dalo v ta odbor dva zastopnika. 7. majnika je prišla na moj naslov tudi lista odbornikov zp. državo Ohio. Nimajo samo centralnega odbora, ampak zraven tega še razne odseke. V centralnem odboru /a državo Ohio '■o; Mr. John Gornik, predsednik; Mr. Andrei Slak. podpredsednik: Mr. Joseph Grdina, tajnik; Mrs. Mary Hočevar, pomožna tajnica; Mr. Frank M. Jakšič, blagajnik. V prosvetnem odboru so: za sv. Vida Rev. B. T. Ponikvar, za Collinwood Rev. Milan Slaje, za Ncwburgli Mr. Jakob Resnik, za Nottingham Rev. Vu-konič, za Bridgeport Mr. Mihael Hočevar, za Lorain Mr. Joseph Svete, za Barberton Mr. Joseph Lekšan. V prometnem odboru so: Mr. Leo Kušlan, Mr. John Zulich, Mr. Stanley Zupan. V dekoracijskem odboru so: Mr. Ivan Zupan, Mr. Dominik Blatnik, Mr. Frank Snyder, Mr. George Pančur, Mr. Karol Krall, Mr. Joseph Lekšan (Barberton), Mr. Anton Hočevar (Bridgeport). za Lorain Mr. John Juha in Mrs. Frances Tomažin. Maršala sta: Mr. Anton Skuly in Mr. Anton Strniša. Za narodne noše skrbi Mrs. Anna Oražen. Omeniti moram še tukaj, da mi je društvo sv. Vida po svojem tajniku Mr. A. Fortuni poslalo izjavo, da se bo korporativno udeležilo katoliškega shoda. Nadalje mi je javila Mrs. Frances Kranjc, da pride iz Auro-re kakih 20 članov društva sv. Janeza Krstnika št. 11 KSKJ. Kakih pet jih bo iz Bridgeporta, O., tako mi je sporočil Mr. Mihael Hočevar. V New Yorku in drugih oddaljenih naselbinah še pomišljajo, ali bi prišli v večjem številu ali ne. Manjka jim menda korajže. Tudi iz Minnesote smo pričakovali več .odziva. Saj vendar s katoliškim shodom proslavljamo spomin Barage in drugih naših misijonarjev, za katere se moramo pač vsi zanimati. zlast: pa še Slovenci na severu. Upamo, da še dobimo poročila iz tistih naselbin, od koder jih še doslej nismo dobili. Čakali smo preko prvega določenega roka in čakali bomo še naprej. Vse mora na plan, vsi Slovenci v Ameriki se morajo zbuditi. Od koder ne morejo priti v večjem številu, iz tistega kraja pa naj pošljejo zastopnike. Zanje naj plačajo vožne stroške. Za st ipniki pa naj prinesejo s sabo zastave različnih društev, da jih bodo pokazali ob manifestaciji Opozorjam tudi na to, naj vse naselbine prinesejo s sabo primerne napise, da se bo videlo na filmu, katere naselbine imamo pred sabo. Več o manifestacij-ski procesiji bo dal pravočasno na svetlo manifestacijski odsek. Še nadalje sem rade volje na razpolago, da odgovarjam na razna vprašanja in da sprejemam različna obvestila. Prosim vse rojake, naj ne odlašajo na zadnji teden in na zadnje dni. S tem bodo malo koristili meni, njim samim pa se bo lažje postreglo, če se pravočasno javijo. Pričakujemo namreč, da pridejo rojaki od najrazličnejših strani. Že sedaj imam n. pr. sporočilo, da b-. zastopana celo država Washington tamkaj na skrajnem koncu Združenih držav. Iz Sail Francisco pride znana Mrs. Barbara Kramer in morebiti še kdo drug. Iz Bridgeporta, Conn., so vprašali za informacije glede shoda Prekmurci, več vprašanj pa je dobil tudi že Mr. Mladich, gl. blagajnik, in Uprava Ave Marije v Lemontu. Dobili ste letake za shod. Dajte jih porazdeliti po trgovinah in drugih hišah in obesite jih na vidnih prostorih, da bodo vabili na velik dan. Vsi na noge za sveto, stvar, vsi žrtvujte, kar le morete za poti Glejte in pomislite, koliko ste že dali, da ste pokazali svoj ponos! Koliko cerkva, koliko šol, koliko dvoran ste postavili, da ste proslavili svoje ime in da ste dali Gospoi'n Bogu dolžno časti Dajte, pokažite tudi sedaj, da daste nekaj na svoje ime in na svojo dolžnosti Vse naselbine naj se zganejo in skrbijo zato, da bodo primerno zastopane. Težko boste kedaj popravili, kar boste sedaj zamudili. Rev. S. G. P. S. Pohvalno moram še omeniti, da so se z denarnimi prispevki odzvale skoro vse naselbine in tudi mnogo katoliških društev in posameznikov. Izmed vseh slovenskih naselbin se je doslej pokazala najbolj darežljivo fara sv. Štefana v Chicagi, tako da po pravici lahko služi v tem oziru v posnemanja vredni zgled. V pokritje stroškov za katoliški shod so imeli posebno farno kolekto, na binkoštni praznik pa so priredili v isti namen lepo igro "Deseti brat" in zabavo. Bog jim obilno poplačaj z nebeškimi darovi! Na tem mestu se moram najlepše zahvaliti tudi Mr. F. Opeki, ki se je pokazal nasproti meni izredno gostoljubnega, ko sem se na Vnebohod Gospodov mudil v Waukeganu. Kolikor mi je sedaj znano pride na kat. shod Dr. P. Hugo Bren, O.F.M. Če bo šlo vse no sreči se bo .1 junija izkrcal v New Yorku. Z njim pridejo štiri slovenske šolske sestre in en naš kandidat. P. Hugo bo po naselbinah agitiral tudi za "Cvetje". Kdorkoli more zraven Ave Marije naročiti še Cvetje, naj to gotovo stori, ker bo s tem veliko koristil dobri stvari. Črtica o Karmelu, NJEGOVEM RAZVOJU IN DELOVANJU IN NEKATERIH ZASTOPNIKIH. Miriam. (Dalje) Kontemplativni redovniki ne iščejo samote, da bi pred svetom imeli mir, marveč da bi se po njih na zemljo razlival mir. Duše za klavzurnimi zidovi so angeli varuhi sveta. Hello se je izrazil na svoj paradoksen način: "Bogomiselni i-edovi naj bi bili odveč? Potem so odveč tudi strelovodi na naših strehah." Kontemplativni redovi posredujejo svetu tudi pomoč. Sveta Terezija Jezusova je dejala svojim redovnim hčeram: "Cilj vaših molitev mora biti blagor in rešenje duš." Tudi sv. Mala Terezija je umela svoj redovni poklic. "Moja nebeška blaženost bo, Zemljanom izkazovati dobrote." Načrt, ki ga je hotela uresničiti v raju, je udejstvovala že v zemskih nebesih svoje tihotne celice. Gotovo je res, da apostolsko delo rabi moči, veliko moči. Saj pravi Gospod: "Žetev je velika, a delavcev je malo." Ali uspehi zavise predvsem od rose božjega blagoslova. Velik državnik, Donoso Cortes, je zapisal: "Mislim, da oni, ki molijo za svet, več store, kot oni, ki se bore. In če se svetu kljub temu vedno slabše godi, je vzrok ta, da se neprimerno več ljudi posveti boju, kakor pa molitvi. Zame je bogomiselno življenje idealno življenje." Jezuit P. Raoul Plus pravi: "Božje očetovsko srce se ne more ustavljati stokrat ponovljenim prošnjam, ki se dvigajo k njemu v spremstvu njegovega ljubljenega Sina. Blagoslovljene naj bodo duše, ki kleče pred tabernakljem ali zlato monstranco in izročajo Gospodu svoje vroče apostolske prošnje, roteč ga, naj jih usliši. O, blaženo rajsko iznenadenje, ki nam pokaže, kaj dolguje svet tem neznatnim odrešenikom." Karmeličanski red spada med najstarejše redo-ve, saj ima svoje korenine že v času prerokov. Mogočno in ljubko se dviga Karmelska Gora nad morskimi valovi, ki božajo sveto obal, kjer so se u-resničile skrivnosti našega rešen j a. Na severu se Galilejsko gorovje stika z južnimi višinami Judeje in se brati v Samariji s kratko gorsko verigo, Kar-mel imenovano. "Na dan svoje ljubezni sem te vodil iz Egipta v Karmelsko deželo," govori Gospod hčeri Sionski. (Jer. 2, 7.) Ali ni, kakor da bi to ime v njegovih očeh združevalo vse dobrine obljubljene dežele? Karmelska Gora je zibelka karmelskega reda. Suarez pravi: "Po prastari tradiciji se karmeličan- ski red pričenja v času prerokov. Preroka Elijo imenuje svojega redovnega prvaka. "Jaz za svojo osebo," — tako nadaljuje slavni teolog, "se strinjam s tem izročilom, ker ga v posebnih bulah (listinah) potrjujejo papeži Sikst IV., Janez XII., Ju-lijan H., Pij V., Gregor XIV., Sikst V. in Klemen XIV." Leta 1226 so puščavniki na Gori Karmelski dobili svoje prvo redovno pravilo. Dal jim ga je sveti Albert, patriarh jeruzalemski. (30. januarja 1926 je karmeličanski red obhajal 7001etnico svojega redovnega pravila.) Število eremitov je zelo hitro naraščalo. Mladi red se je širil po vsem Vzhodu. Na Zapad ga je prenesel Anglež Simon Stock. Sv. Terezija Jezusova. Največji imeni, ki ju srečamo v karmelski zgodovini sta sv. Terezija Jezusova in sv. Janez od Križa- Veliko Špansko sv. Terezijo, so primerjali tedanji španski kraljici. Dejali so, da ima njenega duha, njeno lepoto njen nasmeh in načini občevanja. Terezija bi bila na prestolu Izabela in Izabela bi v samotni celici sličila Tereziji. Sv. Terezija je bila žena z obsežnim obzorjem in junaškim srcem. Bila je apostol s svojo molitvijo in požrtvovalnostjo, angel v svoji čistosti. Mučenica s svojim silnim hrepenenjem, — Se-raf božje ljubezni. "Kdo mi da, da vidim veliko ženo?" je vzkliknil spanski kralj Filip II. Sv. Terezija je uvrščena med najboljše španske pisateljipe in pesnice. Še danes jo občudujemo. Predvsem pa strmimo nad njeno organizatorno zmožnostjo. Kakor se je izrazil Guizot, bi bila sposobna za vladarico kraljestva. Učenjaki so njena dela študirali z raznih vidikov. Celo protestant Leibnitz prizna, da je "v ljubeznivi mistiki sv. Terezija globoka filozofija." Pater Bannez, ki je svetnico dobro poznal, pravi: "Od nog do glave je velika. Njen duh pa je neprimerno večji." Sv. Duh, ki nam je v Tereziji hotel dati učiteljico mistike, jo je takorekoč po "klasični poti" vodil do milosti, ki jih deli najpopolnejšim. V svojem življenjepisu pripoveduje sv. Terezija, kako je dospela do sv. Gore Gospodove. V "Knjigi Ustanovitev" mično opisuje za Ženina izvršena dela. V "Pot popolnosti", je svojim hčeram ohranila nauke in lastne izkušnje. V spisu "Duhovni grad" slika posamezna dušna stanovanja, birališča presv. Trojice. Terezijina glavna zasluga za Karmel pa je, da je leta 1562 reformirala karmeličanski red in uveljavila prvotno pravilo. V Avili je ustanovila prvi samostan karmeličank s strogim pravilom in ga posvetila sv. Jožefu. Prvo strogo karmeličansko pravilo je povdarjalo: Bogomiselno življenje, veliko uboštvo, strogo molčanje, post, raševinasta obleka itd. Vse to je uvedla v svojih reiormiranih moških in ženskih samostanih. Sv. Ludovik Bertrand ji je prerokoval: "Zagotovim Vas, da bo Vaš red še pred potekom 50 let. med najuglednejšimi redovi sv. Cerkve." Leta 1582, ob smrti sv. Terezije, matere prenovljenega Karmela, je bilo v Španiji 17 sesterskih in 15 karmelitskih samostanov. Sv. Janez od Križa. Sv. Janez od Križa je bil duhovni učenec sv. Terezije. Najčistejša in najsvetejša duša svojega časa. Postal je vodnik reformirane karmelske družine. Prepojen s svetopisemskim duhom, napolnjen z modrostjo od zgoraj, je postal "knez mistične teologije". Njegovim nesmrtnim delom je sv. Cerkev izrekla priznanje s tem, da ga je imenovala doktorjem, t. j. cerkvenim učenikom (24. avgusta 1926). Spisi sv. Janeza od Križa so: Pot na karmelsko goro, Temna noč, Živi plamen ljubezni in Duhovni spev. Vsebina vseh del sv. Janeza od Križa je — Bog, ki ga v veri doznava. Mojstersko govori o njem. V knjigi "Pot na karmelsko goro" pokaže, kako naj se duša pripravlja, da doseže združenje z Bogom. V delu "Temna noč" pove, kaj naj duša stori, ko roma ljubečemu zedinjenju z Bogom naproti. V "Duhovnem spevu" slika iskrene odnošaje med dušo in njenim nebeškim Ženinom. "Živi plambn ljubezni" vsebuje vzvišeno zedinjenje z Bogom in pre-obrazenje, ki ga to združenje v duši izvrši. To je v kratkih potezah vsebina del velikega španskega mistika. Takoj vidimo, kako globoke teološke probleme svetnik obdeluje. Zato ni čudno, da ga je sv. Cerkev ob 2001etnici njegovega svetniškega proglašenja prištela cerkvenim učenikom. Na prošnjo mnogih cerkvenih knezov, dostojanstvenikov, univerz in teoloških zavodov, je enoglasno izjavila, da sv. Janez od Križa ni samo velik svetnik, marveč tudi velik učenjak, posebno na polju mistične teologije. To je storila s posebnim dekretom z dne 21. avgusta 1926. Kar je sv. Terezija karmeličankam, je sv. Janez od Križa oo. karmeličanom. V šoli sv. Terezije se je bil navzel njenega duha in ji bil krepka opora pri reformatornem delu. Postal je temeljni kamen španskih karmelitov. Začetek karmeličanskih misijonov. Sodobnik sv. Terezije Jezusove, P. Hieronim Gratian, je važna osebnost v karmelski zgodovini, ker je prvi sprožil misel, da bi karmeličani prevzeli delovanje v vnanjih misijonih. L. 1582 je v soglasju s sv. Terezijo poslal nekaj redovnikov v zapadno Indijo (Ameriko) in nekaj v Kongo (Afriko). Tako se javno apostolsko in misijonsko delo karmeliča-nov začenja že v času sv. Terezije. Papež Klemen VIII. je leta 1604 poslal tri kar-raeličane v Perzijo. Naselili so se v prestolici Ispahan. Od tam so ustanavljali svoje misijonske postojanke. Tekom let so prevzeli veleobsežen apostolski vikarijat Bombay. L. 1620 so ustanovili samostan Goa, kjer sta živela blažena mučenca p. Dioni-zij in fr. Redempt, preden sta prejela mučeniško palmo. (Sumatra, 1638.) Ozemlje Malabar je postalo glavno misijonsko torišče sinov sv. Terezije. L. 1023 so prišli v Mezopotamijo in Sirijo. L. 1627 v Aleppo ob Libanonu. Zavzeli so Goro Karmelsko, ki je bila ponovno v tujih rokah. Statistika kaže, da karmeličanski misijoni še danes lepo uspevajo. V Mezopotamiji in Perziji imajo francoski karmeličani šest postojank. Babilonski škofje so navadno dominikanci ali karmeliti. V Siriji delujejo karmeliti rimske provincije in imajo šest misijonskih hiš. Na Gori Karmelski je mednarodno misijonsko semenišče karmeličanov. Predstojnik tega samostana, ki je matica karmeličanskih naselbin, je redovni general v Rimu. Lepo cvete misijon v Verapoly (Malabar). Poverjen je karmeličanom provincj.je Navarra. Flanderski karmeličani imajo misijonsko ozemlje s središčem Quilon (Malabar). Veleobsežen je misijon v Uraba (Colombia). To je apostolska prefektura, izročena karmelitom na-vorske provincije. Španski, bavarski in italijanski karmeličani imajo v Ameriki nad 60 naselbin, kjer vrše svoje misi-jonstvo: tako na otoku Kuba, v Mehiki, Združenih državah, v Chile, Kolumbiji, Braziliji, Argentiniji in v Uruguayu. Tudi karmeličanke so naseljene v misijonskih pokrajinah in podpirajo apostolsko delo s svojimi molitvami in žrtvami. Saj zavise misijonski uspehi predvsem od tega, da podeli Gospod svoj blagoslov in rast. Karmeličanke imajo misijonske hiše v Ameriki, Mali Aziji, v Egiptu, Tunisu, Alžiru, v angleški in francoski Indiji, na Kitajskem in v Avstraliji. Celotno je samo v misijonskih pokrajinah nad 400 redovnih družin. V svojem skritem klavzurnem življenju se žrtvujejo za rešenje duš in za razširjanje Kristusovega kraljestva. (Dalje prih.) rO0CK>OCKX><>0000<>0000(KKX)0<>0<><> > Z grička Assisi. Notranjščina kapele pri čč. slov. sestrah. 0<^<><><>0-00<><><><>0<><><>0 < If J I I Postulantinje, ki bo-£, do 15. avgusta t. 1. prejele redovno obleko. 1 P) I t I »i > a 0000<><><><>w><3 oooooo oo o o -ooooo oooooooOOOOO OOOOOOoo ooooo-oooooooooooooooooo-ooooooooooo-^ t Rajši smrt kot greh. Po B. BI. Od daleč čuje vpitje in krik, ki prihaja vedno bližje, ali bolje: kateremu se on bolj in bolj bliža. Čuje se vpitje žene, otroški jok, razgrajanje pijanega človeka in mnogotero nerazločnih vzklikov. Janko obstane, posluša, v tem hipu vidi proti sebi teči mater z otrokom, pijanega moža in celo druhal ljudi. Žena vpije: "Rešite vsaj otroka, oba naju hoče umoriti!" Janko hitro zagrabi otroka, ali v tem hipu je že pijanec poleg, ki maha z nožem semtertja, zdaj proti ženi, zdaj proti otroku. Žena se mu umakne in kliče orožnike na pomoč, ki teko na lice mesta. Pijanec zavihti zarjaveli nož proti otroku, zadene pa Jankota v roko. Orožniki vzamejo otroka iz Jankotovega naročja in odpeljejo pijanca in ženo. Sedaj opazi Janko, da je ranjen, kajti kri teče iz njegove roke. Zarjaveli nož je prodrl njegovo suknjo in se zasadil v meso. Hitro je rana obvezana, kri ustavljena, kajti mati bi se doma močno prestrašila, ko bi videla sina krvaveti. Sicer pa je to malenkost, kdo bi se oziral nanjo? — Pri zajutrku pa opazi skrbno materno oko, da ima Janko nenavadno rdečico na licih in da je roka otekla. Hitro pošlje po zdravnika in ta ugotovi zastrupljenje krvi. Hitro v posteljo! Toda stanje je od ure do ure o-pasnejše. * * * VEČE so ugasnene, samo večna luč še razsvetljuje tabernakelj in bližnji altar presvetega Srca. Tihoten mir vlada v cerkvici; vsi so šli ven, samo P. Jakob je še v spovednici in pred njim kleči mlad mož. — Spoved je končana; P. Jakob rsče za slovo: "Janko, tvoja duša je Bogu posebno ljuba in draga; ohranil si do sedaj krstno nedolžnost, glej, da ostaneš tudi zanaprej pošten in stanoviten. Skrbi me tvoja bodočnost. Zdaj se podaš v tuje kraje, kjer te čakajo hude skušnjave in nevarnosti; ali boš čez leto, ko te pripelje ladja zopet nazaj, še tako Bogu prijeten, kakor danes? Zelo, zelo me skrbi, da te ne bi svet pokvaril." P. Jakob gleda nekako pomišljavo predse, potem pa pravi: "Janko, prosi presveto Srce, naj te raji vzame k sebi, kakor da storiš smrtni greh." Kakor mlad vojak, ki je prejel od svojega polkovnika povelje, ustane Janko in gre k altarju presv. Srca. Nikdar se mu ni zdela soha presv. Srca tako lepa, ljubezniva in mila, kakor danes. Zdi se mu, da ga Zveličar prijazno gleda, in Janko moli glasno in jasno: "Božje Srce Jezusovo, dodeli mi milost, da prej umrjem, nego da storim smrtni greh." Te besede ;0 se zdele bolj prisega kot molitev. Janko vstane in pravi patru: "Oče, menim, da me Srce Jezusovo usliši." Nekoliko časa gresta skupaj iz cerkve. P. Jakob misli nazaj v pretečena leta, ko je bil Janko komaj 12 let star in prišel v njegov zavod, rastel ondi pred njegovimi očmi, postal brhek mladenič, pa mora zdaj na tuje, ko bi še najbolj potreboval skrbne očetovske roke. S težkim srcem se loči od njega. Vse drugače pa je Jankotu pri srcu. Njegova srčna želja se hoče izpolniti, v par dneh se vkrca in vožnja po morju v tuje neznane kraje se mu zdi nekaj idealnega. Slovo od matere in od P. Jakoba, slovo od mladosti mu nekoliko greni veselje. "Na svidenje!" zakliče Janko in se iztrga iz rok Jakobovih. Zamišljen hiti proti domu po ozki ulici. M. Elizabeta: Krasno jutro. V malem primorskem mestu vlada veliko razburjenje, ker dijnes ima odpluti vojna ladja v daljne kraje in težko je slovo od starišev, od nevest, od ljubega rodnega kraja. Janko leži poleg okna in vidi jambore mogočne ladje. Žalosten nasmeh mu igra krog ustnic. Pater Jakob in Jankova mati klečita pri postelji. Tedaj pravi'Janko s slabim glasom: "Oče, presveto Srce me je uslišalo." — Več ni mogel govoriti. Še en ljubeznjiv pogled na mater, na P. Jakoba, na sveto razpelo in Janko je za zmi-raj zaprl oči. — Jankova obljuba se je spolnila, od sedaj ni mogel več grešiti. —P. H-ugolin. LILIJSKA POTA. Vsa junijska pota so polna gredic, Po grmih se rožni razliva škrlat, vsa junijska pota so polna cvetlic, po domih zardelih gori ornat, ob vsaki stopinji te druga pozdravlja, tam v onih gredicah so lilije bele kar ena ti kliče, to sto jih ponavlja. nedolžne kelihe v soncu razpele. Pač lepa so pota, kjer rože dehte, kjer junijski žarki potonke zlate, kjer v cvetje kresnic metuljček se mota... a zame najlepša so lilijska pota. Laktancij o rimskih preganjavcih. Prireja Rev. Pavel Podbregar. (Dalje) Galerij postane grozovit. Porabil je vso oblast v to, da bi kolikor mogoče uresničeval svoje načrte. Po zmagi nad Perzijci je vpeljal njihov običaj. Kakor so njihovi kralji smatrali svoje podložnike za sužnje, enako naj bi odslej veljalo v rimski državi. Nikakor si pa seveda ni drznil tega javno stariti. Skušal je polagoma odvzeti svobodo. Rimljani so izgubljali častne pred-pravice. Mučil ni samo svetovavcev malih mest, ampak tudi večjih. Le malo krive je dal križati. Za manjše prestopke jih je dal v verige. Plemenite matere je izročil v javne hiše. Kaj naj še govorim o njegovem razveseljevali ju in zabavi? Imel je medvede, ki so mu bili po divjosti in velikosti podobni. Ves čas svojega vladanja jih je zbiral od vseh strani. Kadar se je hotel zabavati, je vrgel kakega človeka medvedom. Čim bolj je tekla kri, tem bolj ga je veselilo. Ni večerjal prej, dokler ni videl, kako se borijo s smrtjo. Če kdo ni slušal in ni imel odlične službe, ga je zadela kazen, da so ga vrgli v ogenj. Povezali so tako žrtev na visok kol, zanetili ogenj in kurili pod njim, da se je jela koža krčiti. Dotikali so se s plamenicami bolečih udov. Obraz so polivali z vodo in jo nalivali tudi v usta. Ko je bila vsa koža obžgana in je ogenj že pritiskal v notranjščino drobovja, so trupla skupaj zgnetli in jih zažgali. Kosti in prah so potem pometali v reke m v morje. Galerijeva samovoljnost. Ta grozna mučenja je uporabljal za vse. Premajhne so bile zanj kazni, kakor: pregnanstvo na otoke, ječa, oddaljeni kamnolomi, ogenj in divje zveri. Svoje dvorjane je sam kaznoval z mečem. K temu naj še dodamo to-le: svoboda govora je bila odpravljena, zagovorniki pa odpuščeni. Znanost je smatral Galerij za kvarno. Kdor je bil izobražen, tistega so smatrali za sovražnika miru. Na-niesto zakonov je vladala samovolja. Neizobraženi možje vojaškega stanu so bili sodniki nad pokrajinami. Davek na osebe in premoženje. Ko je bil razpisan davek na premoženje in na Klave, se je beda in nesreča še mnogo bolj pomnožila po rimskih pokrajinah in mestih. Izterjevavci davkov so se povsod prikazali in so vznemirjali ljudstvo. Lahko smo opazili prizore strahote, kakor da bi sovražnik vpadel v deželo in jo ropal. Premerili so ti izterjevavci dolgost njiv, prešteli so trte in drevesa. Vse domače živali so zapisali in popisali tudi ljudi. V mesta so silili deželane. Trgi so bili pre- napolnjeni z otroci in sužnji vsake vrste. Rabili so natezalnice in biče. Sinove so hujskali zoper očete, vdane sužnje zoper gospodarje, žene zoper može. Če ni to izdalo, so trpinčili posestnike, jih tepli in jim jemali posestva. Niso prizanašali starosti in o-slabelosti. Pripeljali so k davčni cenitvi bolnike in nadložne. Otrokom so leta prišteli, starim odšteli (vedeti je treba, da so moški morali plačevati davek s 15. letom, ženske s 13., in to je trajalo do 65. leta). Vse je obšla žalost in neka negotovost. Kar so preje Rimljani izvrševali nad premaganimi, je sedaj Galerij započel nad Rimljani samimi. Gale-rijevi predniki so morali plačevati tak davek, Trajan ga je vpeljal pri Dačanih. Davčni izterjevavci sami eden drugemu niso zaupali, vsak naslednji je več zahteval od prejšnjega. Dostikrat so odvzeli domačo živino, ljudje pa so izumirali. Kratko, vedno so rastli davki. Samo od beračev jih še niso zahtevali, toda ne dolgo. Vladar jih je dal sklicati skupaj, naložil jih je na ladjo in jih dal potopiti v morje. Medtem, ko je izterjeval davke z izgovorom, češ, da se hoče izogniti nevarnosti, da ne naraste število takih, ki nimajo nobenega zemljišča, je povzročil revščino vsake vrste. Konstantin se vrne k očetu. Ze se je bližala božja sodba in prihajal je čas, ko Galeriju ni šlo več vse po sreči in načrtu. Sploh ni mislil v razburjenosti, da bi odstranil Konštanti-na in njegovega očeta. Pričakoval je, da slednji kmalu umrje. Konstancij pa je poslal pismo Galeriju in ga prosil, naj pusti Konštantina domov k očetu. Galerij ye bil na vse drugo bolj pripravljen kot na to. Večkrat je bil Konštantina poslal v nevarnost. Očito si ni upal rovati zoper njega, ker se je bal vstaje od strani državljanov in vojakov. Zato ga pa postavi v boj z divjimi zvermi pod pretvezo, češ, da ga izuri. Toda božja roka je čuvala mladega junaka. V največji nevarnosti ga je Bog rešil iz rok njegovih sovražnikov. Ko Galerij ni mogel več odlašati z izpolnitvijo prošnje, je dal slednjič Konštantinu spremstvo in varnostno pismo. Ukazal je, naj odide v jutro prihodnjega dne. Skrivoma ga je nameraval ovirati na potu in je obenem Severu naročil, naj ga ujame. Konstantin je pomislil na te možnosti in je zato kar zvečer nenadoma odpotoval. Med potom je izmenjaval poštne konje in tako kar najhitreje ušel. Drugo jutro je vladar dolgo spal, opoldne pa je poklical k sebi Konštantina. Sporočili so mu, da ga ni nikjer. Tedaj se je razsrdil in je zahteval konjev. Povedali so, da jih ni na poštnih postajah. Medtem je Konstantin neverjetno hitro dospel k očetu (v Boulogne). Oče mu je izročil vojsko in vladarstvo. Za tem je kmalu umrl, kar si je tudi sam želel. Konstantin je takoj dovolil kristjanom, da so smeli svobodno izvrševati verske dolžnosti. To je bil njegov prvi ukaz, da se namreč zopet vzpostavi sveta vera. OPOMBE:—Ne bo odveč, ako pri tej priložnosti malo omenim o potovanju po rimskih cestah. Zadeva tudi kraje naše prelepe Jugoslavije. Znano je, da so bili Rimljani mojstri v zidanju cest, saj jih še danes občudujemo. Potovanje po rimski državi je bilo olajšano vsled enotnosti grškega in latinskega jezika. Rimljani so si znali pomagati, da so tudi najbolj oddaljene kraje pritegnili v svoje središče. Samo en primer. Vzemimo Akvilejo, kjer je bilo izhodišče cest proti severu in vzhodu. Ena cesta je vodila preko Soče po vipavski dolini čez Hrušico in Logatec v Emono (današnjo Ljubljano). Odtod je zavila čez Savo pri Črnučah na Mengeš, Trojane, Celje, Ptuj. V Emoni se je od te proge odcepila druga cesta, ki je vodila čez Šmarje, Trebnje, Novo mesto v Nevio-dunum, čigar ostanki se nahajajo na krškem polju; odtod je šla ob Savi proti Sisku in Belgradu do Carigrada (glej Grudnovo Slovensko zgodovino). Te ceste so predvsem služile vojaškim namenom, državni pošti, trgovini in izobrazbi sploh. Kakor za naše pokrajine, tako so bile ceste tudi za Galijo in Germanijo. Na teh cestah se je stalno vršila državna pošta (cursus publicus). Združevala je osebni in blagovni promet za hitro in tudi počasno prevo-ženje (velika podobnost današnjim razmeram). — Zveze med večjimi mesti so tvorile postaje, latinsko imenovane "mansiones". Bile so oddaljene ena od druge nekako pet do devet rimskih milj (2.30 do 4.30 ur). Na takih postajah je moralo biti pripravljeno do 40 konj in zato tudi v službi mnogo sužnjev. Kdor je hotel uporabljati državno pošto, se je moral izkazati z držažvnim dovoljenjem, potrjenim od cesarja ali od njegovega namestnika. V tej poverilni listini je bilo povedano: namen potovanja, število oseb, in pod kakšnimi pogoji je dovoljeno potovanje. (Plinij, 10. pismo.) Uslužbenci državne pošte so zase tvorili družbo. Postava je bila, da so morali biti konji na teh postajah vedno pripravljeni, da se nemoteno nadaljuje državna pošta. Vje-ma se torej, kar Laktancij opisuje glede Konštanti-na, ki je zbežal iz Dioklecijanove palače v Nikome-diji. Konštantin je uporabil državn.o pošto in da bi gotovo ušel iz rok Galerija, je mladi Konštantin velel na vsaki postaji pokončati vse poštne konje. Tako je ubežal in srečno prišel v Galijo. Najbrž se je poslužil tudi ceste, ki je peljala iz Carigrada skozi Makedonijo, Srbijo in Slovenijo in odtod naprej v Galijo. Na teh postajah so bile tudi gostilne in imenovali so jih taberne (taberna diversoria). V teh gostilnah ni bilo veliko pričakovati. Hrana je bila preprosta in po ceni. Kakor danes, tako so tudi tedaj imele te gostilne domača imena, n. pr.: pri petelinu, orlu, žerjavu, in običajne napise: Tu obeta Merkur dobiček, Apolo pokalnja zdravje, gostilničar Septimus pa ponuja ležišče in oskrbo. Zopet drugod je bil ta-le napis: Samo besedico reci, ljubi popotnik, pridi k meni in miza bo pripravljena. —-Premožne take gostilne nikakor niso bile. Notranjščina je bila prav zakajena; na ognjišču so bile lončene posode, kakor so še danes v južnih pokrajinah. (Dalje prih.) Policija. Po Ewaldu.—P. P. (Koncc.) Škorec se je čutil počaščenega in dobro mu je dela smre-kina pohvala. "Pa z Bogom za sedaj" — je rekel in odletel. "Moram hiteti, da druščine ne zgrešim. Na jesen se zopet vidiva. In če Bog da pri boljšem zdravju." "Bog daj!" je zdihnila smreka. Zaklicali že ni mogla več. V teku poletja se je nadaljeval razdor gozda tako močno in tako hitro, da si mislil:: še par let in gora bo pokazala gola rebra. Drevesa so se sušila in vsak najmanjši vihar jili je vrgel cele kupe po tleh. Po vsem gozdu je šumelo in tarnalo Smreka na obronku je bila izgubila na eno stran vse sosede. Čudno svetlo in prazno je bilo postalo okrog nje, pa tudi sama je pričakovala, da jo podere sedaj pa sedaj, zakaj njene noge, to se pravi korenine, so bile razjedene že kar noter pod površje. Okrog in okrog pa je kar mrgolelo tiskarjev. Lazili so kar očito po zemlji in po deblih, brenčali in plesali so okrog vrhov, in bili so ošabni in prevzetni in so govorili, da ga ni, ki bi postavil jez njhovim milijonom . . . "Milijon, milijon!" to besedo si slišal, kamor si posluhniU tako da te je že ob brenčanju samem stresala groza. Toplega poletnega dne sta sedela dva tiskarja na veji naše smreke in se pogovarjala . Bila sta rejena in zadovoljna sama' s seboj in s svojo usodo in se hvalila na vse pretege, tako da je mislila smreka, da mora počiti same jeze nad toliko ošabnostjo. , Stresla bi jih bila raz sebe, pa kaj, ko je bila že tako slaba, da se ji je komaj ljubilo pomigati z vejami. Tako je bila prisiljena, da je njihovo samohvalo poslušala naprej. "Hej I" je rekel eden ."življenje je pa res prijetno. Poglej tovariš okrog sebe, koliko, je še gozda po rebrih in dolinah — i" vse to je naše!" "To je že res," je pritrdil drugi. "Ampak milijon nas je; enkrat bo tega gozda le konec — kaj pa potem?" "I, potem se s celo kolonijo pomaknemo dalje, da pridemo do drugega gozda, in potem zopet do drugega . Saj za nas je na zemlji miza vedno pogrnjena." "Ne zameri, ampak neke otožne misli me navdajajo in slutim, da ne bom mogel za vami, kadar pride čas za preselitev-Ne počutim se prav dobro." "Kaj pa ti je?" se je začudil prvi in pogledal svojega tovariša. "Tako mi je, kot da mi nekaj rije po črevah in pc trebuhu. In to že par dni." "Tudi meni je tako," je dejal prvi, "a jaz se vsled tega ne vznemirjam, zakaj hrana mi gre v tek še mnogo bolj kot kedaj poprej, in to je vendar dobro znamenje." "Ni," je ugovarjal drugi. "Jaz imam občutek, da je nekdo v meni, ki sproti požre, kar jaz použijem . . . Kaj meniš na to?" "No, potem mora tudi tisti enkrat sit biti," se je zasmejal prvi, a le bolj posili, zakaj prav tisti trenotek je začutil, kako ga je vgriznilo v trebuhu. "Ali noče biti sit, ti rečem!" je tarnal drugi. "Saj res. Čakaj, jaz ga vprašam, kaj pravzaprav hoče. Hej, ti neznanec potuhnjeni! .Ali slišiš? Kaj pa hočeš, da riješ po mojih obistih. Oglasi se in povej, če ne —?" Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem se je pa oglasil slaboten in tih glasek nekje v notranjščini: "Ne zamerite blagorodni gospod tiskar. Jaz sem." "Tako, tako? No, pa. ti imaš vendar neko ime? To ime1 bi jaz rad zvedel." Glas: "V resnici ne vem, ali imam kako ime ali ne, ker jaz sem nekaj silno majhnega. Črviček sem, ki se najbolje počutim v črevah ali v želodcu drugih bitij." "Že prav. Samo tega ne razumem, zakaj si si izbral ravno naše tiskarske želodce za svoje stanovanje," ga je pogovarja! starejši tiskar. "Ne zamerite," se je izgovarjal črviček. "Kamor pogledam —■ pa saj gledati niti ne morem, ker nimam oči — kamor pridem, najdem le tiskarske želodce. Tako se mi zdi, da zaenkrat ni na svetu drugih bitij kot jaz in pa tiskar." "No vidiš!" se je obrnil starejši tiskar do mlajšega ."ali ti nisem pravil, da nas je toliko, da pred nami vsa druga bitja izginejo. Zato pa nič bati: ta-le črviček nam ne bo škodoval. Tiskar bo še živel in mlel in vrtal, da bo veselje." Tisti dan tiskarja nista več govorila o svojih črevah in obistih, pač pa drugi dan in še potem. V trebuhu mlajšega je namreč čedalje huje ruvalo in žgalo, tako da se je zvijal samih bolečin in da je začel resno misliti na smrt. Ni mogel, da ne bi bil tožil svojih bolečin tovarišem, s katerimi je prišel v dotiko. In kaj je prišlo na dan? Da ga v celi okolici ni tiskarja, ki bi mu ne bodlo in vrtalo po obistih ... To je pa bila sedaj že resna stvar, ki jo tudi dobrovoljni starejši tiskar ni mogel več omalovaževati. "Ho! Ti mali in neugnani tam notri v trebuhu — slišiš."! Zadnji čas si postal predrzen, da te ni več prenašati. Kedaj misliš mirovati ali se izseliti?" "Izseliti? Da! Na oni svet: zakaj z menoj gre proti koncu," se je s slabotnim glasom oglašal črviček. "No hvala Bogu! Potem bo vsaj mir pred teboj!" se je oddahnil tiskar. "Ne zamerite, ampak jaz imam že preskrbljeno za potomstvo. Izlegel sem namreč jajčeca in iz teh se bodo razvile ličinke, ki bodo nazadnje popolnoma meni podobne." "Kaj? To se pravi, da še ne bo miru? In da bo morebiti še več tistih, ki bodo hoteli zoper mojo voljo stanovati v moji notranjščini?" "Tako je in nič drugače!" je pritrdil črviček. "Kai praviš —?!" . . "Kai hočem drugega reči, ko da bodo moji otročicki ostali tam, kjer so se zlegli. pa če je tebi prav ali če ti ni. Vsakdo pač skrbi, da si postelje tako udobno kot si more. Ali bi ti morebiti ne storil prav tako, ako bi bil na njihovem mestu?" Tiskar je osupel. Zbudilo se mu je nekaj kakor vest, ki mu je reklo, da je on nekoč pravzaprav že tako" bil naredil; da se torej nima pritoževati, ako se mu zdaj vrača milo za drago . . . Vendar je hotel varovati svojo čast in svoj ugled. Zato je prevzetno prekinil pogovor, češ: "Smet neumna! Ne veš kaj govoriš. S teboj se niti ne pogovarjam več o tej stvari!" "Mi je žal," se je opravičeval črviček. "Resnica te je nekoliko v oči zbodla, pa ne morem pomagati . Ako boš pa hotel govoriti: jaz sem ti vedno na razpolago. Če ne jaz, pa moji nasledniki." Na to je bilo vse tiho; le lahno stokanje se je čulo, ki je šlo po gozdu, ko so se namreč tiskarji vili v bolečinah in premišljevali, kako bi se rešili svojih sovražnkov. Eden v gozdu pa je bil vesel in si je škodoželjno mel roke. To je bila naša znanka smreka na obronku. Bila je že blizu konca, zakaj le v vrhu je imela še nekaj zelenih vej; a zdi se, da jo je sama škodoželjnost še držala pri življenju . Slišala je bila ves pogovor med tiskarjem in črvičkom, in ker ni imela v bližini nobene odrasle tovarišice, da bi ji bila izrazila svoje veselje, se je obrnila do male smrečice, ki je bila šele zadnjo pomlad pogledala iz tal in je sedaj rastla ob njenem vznožju. "Ali si slišala, mala? Zdaj je prišla kazen. Le zapomni si: S čimer se kdo pregreši, s tem je sam kaznovan . Ali si boš zapomnila ta nauk za življenje?" "Bom, teta!" se je oglasila smrekica z nedolžnim glaskom. "Tako, le pridna bodi, ker tebe še čaka veselo in dolgo življenje, ker varna si pred tiskarjem in njegovo zalego. Me druge seveda bomo poginile, a naša tolažba je to, da kamor pogledam, vidim kako iz mahu in iglic gledajo smrekice tvoje starosti in se stegujejo v življenje . . . Naš napuh je kaznovan, a dobri Bog nas ne pusti umirati brez žarka upanja. Zdi se mi, da bom sedaj ložje položila svoje kosti po tleh, ko vidim, da nisem zastonj živela. Ja, ob tej misli bi skoro odpustila svojemu največjemu sovražniku tiskarju, saj je pravzaprav poskrbel, da bo na našem mestu zrastel nov, čvrstejši rod, ki bo pri vsej svoji lepoti znal biti morda tudi skromen in ponižen. * * * Ko ie na jesen priletel škorec od severa doli, je našel svojo znanko komaj še pri življenju. Sedel je na njene okleščene veje in ni si mogel kaj, da ne bi vzkliknil: "Mi, kakšna si! Kako te je zdelalo!" "Sama vem to, če mi pripoveduješ, ali pa ne," je rekla smreka s tihim glasom . "Toda poglej doli k mojemu vznožju. Kaj praviš o moji hčerki ,ali ne bo to enkrat krasna smreka?" "Kaj pomaga, ko jo bodo pa tiskarji ugonobili predno bo dorastla!" je ugovarjal škortfc. "Haha!" se je smejala smreka. "Motiš se. Tiskarjev več ni, policija jih je zasegla — in šli so. Kako so se bahali svoj čas in mislili: nikogar ni nad nami — na!" "Prav tako kakor ti!" jo je zabrusil škorec. "Taz? Kedaj —?" se je hotela braniti smreka. Na starost ji je bil spomin opešal in pozabila je bila na vse svoje mladostne grehe in napake. Da jo sedaj škorec primerja s tiskarjem — ne. tega ni mogla več prenesti. Zakrilila je po zraku s svojimi suhimi veiami in je no dolgem telebila po tleli . . . Škorec pa ie odletel proti jutru. Povsod pod seboj je videl le'ati podrta smrekova debla. Tla naokrog pa so bila pokrita ■/ mrtvimi tiskarji. M. Elizabeta, O.S.U.: Ti, ki si najlepša, ti, ki si najblažja, tebe naj proslavlja pesmi vseh najdražja. NAJLEPŠI. Zornih juter himna doni v tvojo slavo, nočnih zvezd lepota venčaj tvojo glavo! Zate, Najčistejša, srca naj gorijo, tebe brez prestanka pesmi naj slavijo. Naših src molitev bodi večen ave, vso ljubezen našo nosi naj v višave! ^VASOP/ od Marije Pomagaj P. Benigen. Veselje nad katoliškim shodom. Naši bližnji sosedje se vesele, ko smo jim povedali, da se bo vršil v juliju prvi vseslovenski katoliški shod pri nas. Takoj so primerjali poprej tako malo znani Lemont s sedanjim in prejšnjo tukajšnjo farmo s sedanjimi ameriškimi Brezjami. Kako se je v petih letih tu vse izpremenilo! In to poletje se bo celo tu vršil prvi vseslovenski katoliški shod, na katerega se Slovenci z navdušenjem pripravljajo širom Amerike.Z veseljem torej pričakujejo naši bližnji sosedje v Lemontu tega shoda in radi bodo postregli s stanovanjem tistim, ki se bodo priglasili. Omenim, da je v Lemontu naš rojak Mr. A. Ferk član stanovanjskega odseka, ki upa preskrbeti v Lemontu in bližnji okolici stanovanje za mnogo oseb. Vseslov. katoliškega shoda se pa še posebno veselimo slovenski frančiškani na ameriških Brezjah. Začetniki shoda so nas namreč počastili s tem, da so brez naše vednosti izbrali ravno ameriške Brezje kot najbolj pripraven kraj zanj. Z druge strani nas pa obdaja strah, ali bomo mogli storiti vse, da bodo zadovoljni udeležniki shoda? Povemo kar naravnost: velika in težka je res ta naša naloga, nismo je pričakovali, pa sprejeli smo jo z veseljem. Zato hočemo tudi storiti vse, karkoli je v naši moči in pripraviti za udobnost dragih naših rojakov o priliki prvega vseslov. katoliškega shoda na ameriških Brezjah, da se ga bodo spominjali z veseljem. V ta namen se dela že živahno. Trije griči na ameriških Brezjah bodo prav dobro služili za jako ugodno prireditev shoda. Na prvem griču za samostanom se bodo zbirali udeležniki. Tam je prostora obilno v senci košatih dreves. — Drugi ali srednji grič je pa odločen za avtomobile, kjer se bodo razvrstili tako, da bodo v bližini in vendar ne bodo na potu ljudem; kajti, ko se pripelje auto z udeleženci shoda, bodo reditelji vodili nje na prvi grič za samostanom k lastni skupini. Driver bo pa odvedel auto na drugi grič, kakor mu bo od-kazal reditelj. Ko bodo udeleženci shoda uvrščeni po naselbinah in svojih skupinah, se bo dalo znamenje s po-trkovanjem zvonov za manife-stacijski sprevod. Ta bo šel mimo samostana, kjer bo sprevod slikan, potem mimo cerkve na tretji grič k jezeru, ki je odločen za kraj shoda. Na ta grič delajo zdaj zložno in široko cesto, katere bodo vsi veseli. Pred dvorano na griču bo pripravljen velik oder za povabljene cerkvene in vladne zastopnike ter govornike in odbornike shoda. Postavljen bo tudi primeren šotor, ki bo varoval udeležence pred žgočim soncem, v slučaju dežja jim bo pa nudil streho. Zato se bo shod lahko vršil v Vsakem vremenu. Na predvečer prvega vseslovenskega katoliškega shoda se bomo spominjali, kako je bilo v stari domovini, ko smo bili še tam na raznih božjih potih kot na Brezjah, na Žalostni gori pri Mokronogu, na Trški in Limbarski gori ali na Kumu itd. Od vseh strani so proti večeru prihajali romarji ter najprej šli v romarsko cerkev. Tam so opravili svojo pobožnost, potem so pa šli k "št.antom" in si nakupili "odpustkov", to je spominkov z božje poti za svoje drage. Nato so se podali k spovednicam, ki so bile oblegane celo popoldne. Proti večeru je bila pridiga in sicer ponekod radi obilne množice romarjev ne samo v cerkvi, ampak tudi zunaj cerkve. Po govoru se je spovedovalo do pozne noči. Ob mraku so priredili romarji kot n. pr. pod Žalostno goro "kolo". Vsak je imel v roki gorečo svečko in voditelj je spretno vodil sprevod, ki je v raznih skupinah prepeval svete pesmi. — "Kolo" je bilo posebno lepo gledati z gore in poslušati petje toliko romarjev, vedno se premikajočih v raznih oblikah. Tudi na ameriških Brezjah bo v soboto, 6..julija popoldne spo-vedovanje. Upamo, da bo prišlo tedaj več spovednikov v pomoč. Ob mraku se bo vršila procesija iz cerkve na grič. Vsak bo imel gorečo svečko in med pevanjem litanij Matere božje se bo pomikala množica na grič k jezeru. Tam bo imel govor naš misijonar p. Odilo Hajnšek in podelil se bo blagoslov z Najsvetejšim. Po sklepu večerne pobožnosti ob jezeru bo na bližnjem griču gorel kres na čast svetima apostoloma Cirilu in Metodu. Seveda bo tudi električna razsvetljava na griču. Ta večerna pobožnost bo v resnici nekaj izrednega za ameriške Slovence in nas živo spomi- njala na božja pota v stari domovini. Kateri so si naročili pravočasno stanovanje v Lemontu in v bližini, _ jih bodo reditelji spremili v določene hiše. Kateri bodo pa, kakor v starem kraju, malo se odpočili bodisi v cerkvi ali v šotoru ali v svojih autih, bodo imeli priliko nekaj ur, ker v nedeljo jutro se bodo pričele zgodaj svete maše. To se bo moglo pozneje javiti, ko nam bo znano, koliko gospodov duhovnikov bo prišlo k nam. Upamo, da bo vsako uro do desete ena sveta maša, ob desetih bo pa slovesna sv. maša z govorom. Po slovesni sv. maši bo še ena tiha maša; tako bodo imeli vsi priliko udeležiti se svete maše ter prejeti sv. zakramente. Da ne bo prevelikega navala v soboto zvečer na ameriških Brezjah, se bo udeležencem shoda nudila v Chicagi lepa prilika, da bodo tam prisostvovali akademiji Orlov v dvorani Kolumbovih vitezov, zlasti oni, ki bodo prenočili v Chicagi. Kateri bodo pa šli na pozdravni večer za Jednotino slavnost v Joliet, bodo pa prenočili v Jo-lietu. Tako bo v soboto popoldne in zvečer naše ljudstvo razdeljeno na treh krajih in tudi lepo preskrbljeno s stanovanjem. Vsak udeleženec shoda naj se torej pravočasno prijavi, kje bo hotel biti v soboto zvečer, ali v Chicagi ali na ameriških Brezjah ali v Jolietu. To smo po dolgem in dobrem premisleku ukrenili in spoznali za najboljši načrt, da se slovesnost vseslovenskega katoliškega shoda vrši v soboto, 6. julija, na teh treh krajih. S tem bo hkrati udeležencem shoda najbolje in po njih želji preskrbljeno, kamor se hočejo podati v soboto zvečer. Vsak naj pa javi glavnemu tajniku: Rev. Salezij Glavnik, Lemont, 111., kam hoče iti. Tajnik bo pa izročil ime udeleženca pristojnemu stanovanjskemu od- seku. Od tega odseka bo prejel dotični udeleženec shoda izkaznico za svoje stanovanje. Vsak udeleženec, ki hoče imeti stanovanje, naj omeni v pismu, ali za eno ali za obe noči. S to izkaznico pride udeleženec na shod in odbornik stanovanjskega odseka mu bo odkazal prenočišče. V nedeljo, 7. julija, se bo zbralo na ameriških Brezjah toliko naših zavednih rojakov in rojakinj kakor še nikdar poprej; saj ta nedelja je določena za glavno zborovanje katoliškega shoda. K temu zborovanju pridejo cerkveni in vladni zastopniki. Množice naših vernih in neustrašenih bo-riteljev za dve nam najdražji svetinji: sveto vero in naš mater-ni jezik, se bodo zbrale v svojem središču na ameriških Brezjah,, da se enkrat snidejo in se po- zdravijo med seboj vsi enega duha in srca kot preskušeni borci med svojimi rojaki v Ameriki. Tu, pri svoji najboljši Materi na ameriških Brezjah, na prvem vseslovenskem katoliškem shodu se bodo navdušili in osrčili za novo delo in nove boje v prid toliko svojih zašlih rojakov; tam bodo dobili smernice in navodilo, kako naj enotno s svojimi duhovnimi vodniki sodelujejo za probu^ do verskega življenja med svojimi rojaki širom Amerike. To je nujna želja svetega Očeta Pija XI., da bi vsepovsod dobri verniki sodelovali s svojimi dušnimi pastirji za prenovljenje src ljudi in jim zopet dali pravega katoliškega duha. Ta je poglavitni namen prvega vseslovenskega ka- toliškega shoda na ameriških Brezjah. Velik in vzvišen je ta namen, dosegli ga pa bomo z združenimi močmi, da vsakdo dela po svojih močeh zanj in goreče moli za srečen izid shoda. Evharistični dan meseca junija na ameriških Brezjah bo drugo nedeljo po Binkoštih, to je 2. junija. To nedeljo bo tudi procesija sv. Reš-njega Telesa. To nedeljo bosta blagoslovljena nova kipa slovanskih apostolov svetih bratov Cirila in Metoda. Naš misijonar p. Odilo je po Veliki noči obiskal te-le naselbine: Veliki teden Little Falls, N. Y., in Canonsburg, Pa. Drugi teden po Veliki noči je imel sv. misijon v Collinwood-Cleveland. Za mladino je imel na tem misijonu angleške govore Rev. Oman, predsednik katol. shoda. Father Odilo pravi, da je bil collinwoodski misijon najlepši, kar jih je imel v Ameriki. Bilo je okoli 5000 sv. obhajil. Ustanovil je društvo Najsv. Imena, h kateremu je pristopilo blizu 200 fantov in mož. Častna armada! Iz Clevelanda je šel naš misijonar v Burgettstown, Pa., kjer je dal ondotnim Slovencem priliko, da so zadostili velikonočni dolžnosti. Od tretje do četrte nedelje po Veliki noči je imel sv. misijon v Indianapolis, Ind., pri duhovnem vodju kat. Jednote, Rev. Cverčkotu. Meseca majnika je misijona-ril na zapadu in sicer od 5. do 12. maja v Rock Springs, Wyo. Od 19. do 26. maja pa v Butte, Montana. Iz Montane jo je mahnil v državo Kansas in sicer v Fron-tenac, kjer je bil že lani, pa so ga Slovenci zopet prosili, naj pride med nje. V začetku junija bo pri njih. Piše, da je vedno zdrav in korajžen ter se vedno zna kaj pošaliti. Celo nad urednika Ave Marije se včasi spravi! Sredi junija pride naš misijo- nar v Lemont, da se malo pripravi za kat. shod. Takrat ga boste zopet slišali. Po kat. shodu mora odriniti v stari kraj, ker ima velike sitnosti radi potnega lista. Letos so zahtevali od njega $500.00 varnosti. Le pod tem pogojem so mu podaljšali bivanje v Ameriki še za eno leto. Torej ne kaže drugega, kakor v stari kraj mora, da zadevo uredi. V jeseni se bo zopet vrnil nazaj, da nadaljuje misijonsko delo, ker ima oddane misijone še za celo leto 1930. V starem kraju si misli poiskati tudi pomoč-nika-misijonarja, sicer bi moral sam opešati. Vožnja ga bo seveda stala mnogo, pa zaupa na božjo previdnost in na naklonjenost dobrih src. Po dveh letih težkega dela je tudi zaslužil malo počitka in razvedrila. Pozor rojaki! Te dni so v Ljubljani prišli na sled nekemu novemu tatu ameriških pisem. Sedaj sedi v preiskovalnem zaporu ljubljanskega sodišča. Ker so bili pri njem na domu pravkar upradena ameriška ZAHVALE. Prisrčno se zahvaljujem Mariji Pomočnici za zopetno zdravje moje hčerke. Priloženo pošiljam mali dar. Mrs. Leo Mladič, Chicago, 111. Najlepše se zahvaljujem Mariji Pomočnici za zopetno zdravje. Bodi za-hvaljena nebeška gospa, da si uslišala mojo milo prošnjo! Priloženo pošiljam dar $2.00 v podporo lista. Frances Lamut, Chisholm, Minn. Dragi g. urednik:—Prosim, priobčite to zahvalo, ki jo izrekam iz celega srca Mariji Pomočnici. Bila sem nevarno bolna, mnogokrat sem iskala pomoči pri raznih zdravnikih. Bilo je brez uspeha. Ali, ko sem se obrnila do naše nebeške Matere, sem bila uslišana. Zato ji izrekam na tetn mestu javno zahvalo. Mrs. D. M., Cleveland, O. Iskrena zahvala sv. Jožefu in Muli Tereziji za srečno prestano operacijo. — Njunemu varstvu se priporoča še nad.i-ljc Šolska sestra. Za cvetlice so darovali: Mary Bambich $1. — Ponovno nam je darovala Mrs. Mary Trstenjak več krasnih cvetlic. pisma, ni mogel tajiti. Jokaje je ^priznal, da je že sem od novega leta izvrševal nepošteni posel in denar, ki ga je dobil v pismih, sproti zapravljal. Pravi, da si je vsega skupaj prilastil približno 12,000 Din. Izpraznjena pisma je metal ali v peč, ali v Ljubljanico. To poslednje ga je izdalo. Onim, ki v Vevčah čistijo "grab-lje" tega, kar Ljubljanica naplavi, se je čudno zdelo, da prinaša toliko raztrganih ameriških pisem. Sporočili so to poštnemu ravnateljstvu. To je že od druge strani čulo pritožbe, da neregistrirana denarna pisma zginjajo v neke nepoštene roke. Postalo je pozorno in končno vlovilo ptička. Podpisani, ki je po novem letu započel med ameriškimi rojaki propagando za naročbo "Cvetja", sumi, da bi znalo biti med ukradeno pošto tudi kako pismo zanj, bodi denarno, bodi kako drugo. Da bi v tem slučaju rojaki ne mislili, češ, da se za njih naročila ni zmenil, smatra za u-mestno, jih o tem obvestiti. Ker bi si bil rad na jasnem, je li njegova sumnja upravičena, ali ne, Iz našega ofisa. Mrs. Mary Skill je nabrala $10 za razsvetljavo v cerkvi. Miss Mary Sterk $1.50 za cvetlice na Marijinem oltarju, lep oltarni prt pa je darovala Mrs. Agnes Korclec, Joliet, III. Šmarniški dar in lučke pri Mariji Pomagaj : John Jordan $1, Dev. Mary Peterka $2, M od rich Anna $1, Jos. Cerjak 75c, Angela Bcrus 50c, Josic Cimperman $1, Katarina Setina $3, Math. Stefanich $20, Fannie Verbajs 50c, Anna Jakosh 50e, Mary Skulj $1, Mary Kobal $1, Louis BerCe 50c, Jakob Prestor $2, Prijatelj Anton $5, Frances Mervar $1, Mary llraster $13, Mr. Pink $1, Frank Černe 50c, Amalija Krulc $1. I.. A. Princ $1. Jos. Drešček $2, Leonard A. P. Jos. 50c, Josephine Prebil $1, John Pengercich $1. po Mr. Franku Ulčar $2, Math Tva-netich $1, Anna Malenšek $(>, Lapor Miry $1, Frank Kenik $5, John Adamich $1, Veronika Baje $4.80, družina Glavach $5. T. A. $2.50, Frančiška Russ $2, Murv Slivnik $1. Anna Walter $1, Neimen. Cleveland $2, Math Završnik $1. Johana Glin šok 50c. Josephine Meglen $1. Anna Žagar $1, Kat. Kade/ $5, Mary Vidmar prosi vse one čislane rojake, ki so list po njem naročili ter v pismu poslali denar, naj mu to nemudoma sporoče. Par takih naročil z denarjem je došlo. Tistim se je list takoj dostavil in imajo v njem potrdilo, da se denar ni zgubil. Da v prihodnje ne bi kdo trpel škode, bi svetoval in prosil krajevne zastopnike Ave Marije, naj oni naročnino za Cvetje po-bero in pošljejo ali v Lemont, 111-, ali pa po banki semkaj. Naslove naročnikov pa bo najbolje, če naravnost sem pošljejo. Prvič uprava Ave Marije ne bo imela radi tega sitnosti in stroškov, drugič bodo pa list naravnost in tedaj tudi prej dobivali. Le v slučaju, če bi se kaka številka izgubila, naj jo reklamirajo iz Lemonta. Včasih kdo tudi sestram karmeličankam kaj pošlje in se priporoči v molitev. Tudi kako tako pismo je morda-šlo v zgubo. Vsi morebitni ti slučaji naj se javijo ali njim ali nam. Bog Vas živi! Rev. Hugo Bren, O.F.M., Ljubljana, Marijin trg 4. $1, M .Judnič $1, Frank Mihovar $1, Jennie Sedmak $1, Jennie Travnikar $5. Frank Avsec $1, Josephine Avsec $1. Terezija Kocina $1, Pavel Mikula $1. Katie Sitne $5, Bankše Ignac $1, Nikolaj Badovinac $1, Katinka Fajfar $1. Marv Loušin 50c, George Flajnik $6, Katie Bichek 25c, Ncim. Calumet $1. Mary Zerovnik $1, Joseph Kastelc $1. Helena Ž ga j nar $1.50, Elizabeth Komin $1, J. Anna Kuss'man $1, J. Suštaršič $1-Mrs. K. Judnich $1, Mary Govže $1, A. Grošel $1, Neini. Cleveland $1, Josephine Požel $1.10, Louis Grebnak $1, Anna I'etek $1, Mary Sebanc $2, Matija Ju-zelj $1, Mary Prestor 50c, L. Umek $1. Mrs. Math Kremesec $2, Anna Koren 50c, Ncim. Indianapolis 50c, Frances Vi-čič $2, Rosie Možina $1, Antonija Robar $2 (v zahvalo), Anton Jakšetich $1, Marv Sbnider $1. Ambrozich Frank $1, A. Baska $1. Mary Swan 50c, Blaž Molič-nik $1. Frances Kvatemik 50c, Frances Votik $2. Agnes Pavlin $1, Mr. Mestck $1, Men. Bosh $1. John Kovacich $1. Marko Dragovan $4. John Samida $1. Lena (iasser 25c, Kresccncija Krivic $1. Jos. JoSt $2.50, Frances Bern's 50c, Ros-bernik 25c, Rosie Golobich $1, Margi- reta Kapsh $2, Anton Stefanich SOc, Jo-hana Kastelic $1, Terezija Lubi $1, Mi s Anton Završnik 50c, Mary Horvat $1, Agues Sever $1, Barbara'Malnar $2 Anna Coff $1, Frances Skulj $1, Louis Kraus $1, Mary Gosenca $1, Neimen. Pittsburgh, Pa. $1, Mary Godec $1, Agnes Bokal $2, Agnes Zakrajšek $1, Ro-zalija Čič $5, J. Pere $1, Leo Jurjevec $1. Frances Vrabich $5, Mrs. Lamshek $5, Mrs. Simonelich $1, Anna Plemel $1 Frances Dornik $1, Antonija Stefančič $5.50, Mary Pavlešič $ , Mary Brecel-nik $1, Mary Pristav $2, Anna Banks $3, Barbara Globočnik 50c, Ema Pakiž $1, Dorothy Majcen $1 (Sv. Ter.), Mary Spehar $1. Phil. Žagar $1, Jennie Vidmar $2, Marjeta Kvas $1, John Burg-staler $5, Louis Blažič $1, J. Svete $1, Joseph Smrekar $1, Frank Zot $1, Ed-linger Alozija $1, Magd. Brišar $1, Joseph Zalar $1, Suklje Marg. $1, Amalija Uršič $1, Frank Lustik $1, Avgust Hočevar $3, Julia Klarich $1, Mrs. Peter Fisher $3, Anna Dolinšek $1, Marv Zortz $1, Agnes Fabjan $1, Kat. Žagar $1, Marv Babich $2, Josie Cimperman $5. Anna Kobe $5, Uršula Masick $1, Jakob Sega $5. F rances Lavrich $2, Frances Sega $1, Mary Sebo $5, Marko Bluth $1, Marija Terlen $1, Uršula Am-brus 30c, Uršula Konda 30c, Math Ra-rnuta 25c, Mary Kovač $1, Frances Mo-borich $2, Helena Zore $1, Agnes Mat-Wovich $1, Marv Bambicb $1, Mary Muc 50c. Antonija Voncina $1.20, Mrs. Jo-scdIi Justin $1. George Nemanich $1, Mrs. Jalovec $1, I. Smrekar $1. Mary Bende $1, Anna Mezolanik $1, Elizabeta Srn intich 50c. E. Feliks $2. Neimenovana Eveleth $1, Jos. Russ $1. Ferdinand Lah $1. Juričič $2 50, Mrs Perko $1.50, Miss Mary Stcrk 50c, Mr. $1.00. Darovi za list Ave Maria: Mihael Kobe $2. Uršula Ivšck 50c, Katinka Pavlich $5, Barbara Globočnik 50c, Mary Slivnik $1. J. Varšek $1, Ma-rV Cesar $2 (v zahvalo), Antonija Ter-'ep $1 (v zahvalo) ,Jos. Zore $1 (v zalivalo). Mrs. K .Judnich $1, Mary Swan 25c, Mrs. J. Kuhar $2; ista je darovala 'udi lansko leto $2. kar je bilo ponioto-nia izpuščeno. Andrew Košir 50c. Agnes Xeller $1, Tutti Jennie $1. A. Ar. Heglcr $1. Po Mrs. Barbari Globočnik $2. Agnes Fabjan $1. Apolonija Guzel SL Mrs. J. Justin $1, Mary Tolcni $1. Člani Apostolata sv. Frančiška so postali: Marv A. Heglcr $5, Agnes Korče $10, Mary Glavan 50c. Anna Jakoš SOc, Am-lonija Cewernik $10, Antonija Malenšek fza dva) $20. Mary Slivnik $10, Mary Peterlin $10, George Flajnik $10, Helena Zgajnar 50c, Mary Trinko $10, Mrs. K. Judnič $1, Mary Prestor $1.50, Ignac Grabljevic $1, Frank Gazvoda $10, Mary Klop 50c, Margareth Mestek $1.75, Marko Dragovan $10, Marg. Kapš $10, Barbara Malnar 50c, Frances Dornik $10, Frank Simonelich 50c, Alojzija Simonelich 50c, Anna Banks $1, Mihael Gerdovich st. $10. Darovi za kolegij: A Susteršič $1, John Pangercich 50c. Mr. August Jakopič je daroval za samostan $10, za piruhe novincem $5. Za sv. maše so poslali: Frances Kroshal $5, Neimen. Cleveland $3, Mrs. Steve Grahek $3, Frank Zitnik $1, Agnes Lozar $1, Družina Mu-hičič $2, Mrs. Sprajcer $2, Barbara Težek $1. Mary Zidar $2, Mrs. J. Fister $1, John Jordan $5, Mary Jordan $1, Mrs. Jacob Šega $2, Mrs. Struna $1, Mrs. Lavrich $1, Frances Jenko $2, Anna Oblak $1, Joseph Jug $1, Frances Mavtingar $7, Josephine Samoturčin $3, Mr. Natnik $2, Anton Tomsic $1, Anna Modrich $1, Anna Petrasič $5, Frances Kastelic $1, Mrs. Josephine Prebil $1, Angela Berus $1. Frank Babich $3, Josie Cimperman $2, Fannie verbajs $1, Angela Winter $2, Josephine Dessutick Nove naročnike so ponovno dobili: Frank Ulčar 38. Marko Mihelich 7, Mary Kobal 3, Lucija Gregorcich 2, Leo Dolinšek 1, Rev. J. J. Oman 1, Rev. Odilo Hajnšek 20, Frances Urh 1. Frances Dornik 1, Andrew Košir 2, Mary Zidar 1, Math Zugel 1, Josephine Ulčar 1, Barbara Kolbezen, Mrs. Katarina Kapel se je sama naročila. Sam se je naročil tudi Rev. P. Edward Vogrin, O.F.M., Cap. v starem kraju. \__ $4.50, Mary Hrastar $2, Frank Cerne $1, Antonija Cervenik $2, Amalija Krulc $1, Mary Kamin $2, Joseph F. Bucich $1, Margareth Mulec $5, Louise Mestek $1, Josic A. P. Leonard $1, A. Susteršič $1, Uršula Suler $1, John Koritnik $1, Leo Kukar $1, J. Krolnik $1.20, T. A. $1.50, Julija Kapic $10, Anna Walter $1, Katarina Radež $3, Katarina Bicek $2, Geo. Panjan $1, Ivanka Guzel $1, Mr. H. Judnich $1, Mary Govže $1, Antonija Berus $2, Neimen. $2, Frances Skulj $2, Peter Zakrajšek $2, Frank Ambrozich $5, Frances Kvaternik $1, Marko Dragovan $1, John Samida $1, Barbara Malnar $1.50.. Anna Coff $1, Frances Skulj $1. Mary Gosenca $1, Agnes Zokal $1.50, Družina Lestan $1. Frances Vrabich $2, Mrs. J. Lamšek $1. Mary Pavlešič $12, Družina Simonelich $1, Anton Račke $2, Mary Kozarich $2, Frances Pirman $4.50, Anna Tonsich $5, Julia Klarich $1, Josie Cimperman $1, Frances Lavrich $1, Uršula Ambrus $1, John Zelko $1, Martin Konda $5, Uršula Konda $1, Math Ramuta $1, Agnes Matkovich $2, Mary Bambich $1, George Nemanich $1, Mary Bende $1, Elizabeth Smintich $1. IZ UPRAVNIŠTVA. Pismo potovalnega zastopnika: Velecenjeno upravništvo:— Sedaj se poslavljam iz New Yorka. Težka je bila moja služba tukaj. Ako mi ne bi tako ljubeznivo pomagali č. g. župnik P. Aleksander po mestu New York, v Brooklynu pa Mrs. Katie Schneller in Mr. Jos. Skrabe, bi bil težko kaj opravil. Dragi dobrotniki! Še enkrat se Vam najprisrčneje zahvaljujem ! Mnogi se pritožijo, da ne dobivajo lista redno. Sprevidel sem, da je dovolj takih, ki se ne zanimajo, da bi pisali na upravo, da so se preselili. V upravni-štvu ne morejo tega vedeti na noben način, ako jim ne sporočite. Sedaj bom pa krenil proti Bridgepor-tu. Conn., potem pa še enkrat obiščem ostale naselbine v Pennsylvaniji, kakor Bethlehem, Forest City itd. Že v naprej se priporočam vsem cenjenim rojakom. da bi mi šli na roko. da se tako list Ave Maria, ki je vedno lepši, bolj in bolj razširi med ameriškimi Slovenci. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu po-sebe prisrčni: Bog plačaj! Frank Ulčar, pot. zast. lista A. M. P.S.:—Mnogokrat smo že opozarjali, da je na vsaki številki označeno, do kedaj imajo cenjeni naročniki plačano naročnino. Vendar pa pridejo še vedno pritožile, češ: ker nisem vedel, kdaj je naročnina potekla, zato nisem plačal(la). Zatorej vam ponovno povemo, da številke, ki so zraven naslova, kakor n. pr. 6-29, pomenijo, da je Vaša naročnina potekla junija 1. 1929. Prosimo, upoštevajte to. S tem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela in sitnosti. Iz stare domovine dobivamo pritožbe, da mnogi lista ne dobivajo. Mi smo iste, ki plačujejo list za svojce o-pomnili trikrat, naj naročnino obnovijo, ako hočejo, da bomo list še nadalje pošiljali v stari kraj. Precejšnje število jih ie ta opomin vzelo na znanje. Kdor ga pa ni upošteval, tisti je kriv, če smo njegovim sorodnikom list ustavili. Imamo še nekaj številk od februarja naprej in z istimi lahko postrežemo, ako želi kdo naročnino za svojce poravnati in nadalje plačati. Toliko v prijazno pojasnilo. Upravništvo Ave Marije, ,-0<>000<>0<>0<>00<><>0<^^ ^00<><>a0 OOOO {kkk«>0(k><)(>000m00w. junija, ko A CONCERT. By Albina J. Wahcic. Notre Dame High School, 1325 Ansel Rd., Cleveland, O., has been privileged to have as guests many famous and prominent men and women. Concert aritsts, dramatists, poets, speakers, lecturers have received plaudits from the student body in the Notre Dame Auditorium, but never was such an ovation given to anyone as to the artist who gave one of his incomparable concerts there on April 18th—Mr. Anton Šubelj. Eight hundred Notre Dame students listened to our Slovene songster. From .his first entry upon the stage to the very end, Mr. Subelj commanded perfect attention from each individual in the Auditorium. His every word, his every song was followed without the slightest wavering of interest. The applause was spontaneous and almost stormy in its intensity. After every group of songs, he was encored again and again. When the last song was announced a loud prolonged sigh expressed the regret that the concert was almost over. Both Sisters and students were eloquent in their praises. They were whole-heartedly enthusiastic and expressed a desire to hear him soon again. The beautifully lyric and sonorous quality of his voice, together with that indefinable something which we call personality, invariably attracts everyone who sees and hears him. The program was composed of classical songs of varied types, as follows: 1. Nocoj je pa lep večer................E. Adamič 2. Elegie ..................Massenet (in French) 3. Prologue from Pagliacci... Leoncavallo 1. Evening Prayer ................ Moussorgsky 2. My Old Kentucky Home.. .................Foster 3. Macushla .......................... Macmourrough 4. Hosanna ........................... ........... Grainier 1. Zagorski zvonovi. 2. Megla v jezeru. 3. Slepec. 4. En šuštar me je vprašu. 79 R. 1 Mt. Assisi, Lemont, 111., May 14, 1929. Prečastiti gospod urednik:— Skoraj sem malo prevelika za mladinski oddelek," a za kakšno pravo pisateljico pa premlada, zatorej pa se pridružim mladini, od katere se hočem danes posloviti. Ako bo božja volja, se hočem čez par let pokazati kot redovnica, šolska sestra III. reda sv. Frančiška. Ni dolgo odkar me je moja mamica pestovala, trudila se z menoj, da bi ji enkrat bila v korist in podporo, a prišlo je drugače. — Čutila sem poklic za redovni stan in sedaj se nahajam na gričku Assisi. Hvaležna sem ljubemu Bogu za to milost. Hvaležna sem pa tudi ljubim starišem, ki šo me pošiljali v katoliško šolo. Dne 15. febr. 1929 sem bila sprejeta v apostolat, dne 15. avgusta pa, ako bo božja volja, bodem sprejeta v redovni stan. Moji dobri stariši me tu in tam obiščejo. Za Mothers Day sem poslala svoji mamici šopek in tele vrstice: Glej mamica draga, Anica Tvoja prihaja, Prinese Ti šopek cvetlic ln znjimi še nekaj vrstic. Izražajo željo gorečo, Da Bog- ohrani ljubečo Mi mamico mnoga še leta, Po smrti pa sv. nebesa. . Jolietska Ančka. 7-A-R-I. Mt. Assisi, Lemont, 111., May 14, 1929. Prečastiti gospod:— Da ne boste mislili ,da smo preveč tihi na gričku Assisi, bodem pa jaz Vam napisala en par vrst ,kako se imamo pri nas. Friškega zraka imamo dovolj ,kruha tudi, a tisti Chicaški caki nam včasih manjkajo. Nič Vam ne bodem povedala, čegava sem — mogoče me bodete na sliki spoznali. Med dvanajstimi sem ena jaz. Vsi me dražijo, ker sem majhna, to je res, da sem najmanjša med nami, to pa ne pomeni, da najmanje znam. O to pa že ne. Imamo se mnogo za učiti — posebno kadar pride profesor iz Jolieta. 7.q sedaj Vas povabim na veliko slavnost 15. avgusta. Takrat bodem sprejeta v redovni stan. Od 15. febr. sem na po-skušnji. Prosim, molite zame ,da ostanem stanovitna. Lojzka iz Chicage. ODGOVOR IN MALO GRAMATIKE. Ta mesec je malo manj pisem. Menda se pripravljajo mladi dopisovavci na izpite, ker se bliža Šolsko leto svojemu koncu. Bodo pa v počitnicah več pisali, ko bodo prosti kakor riba v vodi in ptiči-ca v zraku. Morebiti bodo v počitnicah prišli tudi v Lemont na katoliški shod in bodo peli in vriskali v svojem veselju. Le prosite stariše, da Vas takrat vzamejo s sabo, dom pa naj Čuvata muca in psiček! Muca bo dremala in dreto vlekla, psiček pa bo lajal: hov, hov, hov. Ce boste prišli julija v Lemont, boste morali tudi računati. Za pot bo treba nekaj denarja. Zato pa menda ne bo odveč, če se malo pogovorimo o štev-nikih (Numerals). Ločimo pa te-le števnike: glavne, vrstilne, delilne, ponavljalne in druge. Glavni števniki—Cardinals so: eden (1), dva (2), tri (3), štiri (4), pet (5) itd. Vrstilni števniki—Ordinals so : prvi (1.), drugi (2.), tretji (3.) itd. Ce dostavimo tem številkam -č, dobimo naštevalne števnike: prvič, drugič, tretjič i. t. d. Delilni števniki—Distributives so: po en (one by one), po dva (two by two) itd. Ponavljalni števniki — Adverbs so: enkrat (once), dvakrat (twice) itd. Zraven teh števnikov še poznamo ločilne (dvoj, troj, četver, peter, šester, stoter, tisočer), množilne (enojen, dvojen, trojen ali trojnat) in nedoločne (malo, nekaj, nič, več, preveč, dosti itd.) števnike. Nekatere števnike dekliniramo. Števniki nam služijo tudi za podlago pri računstvu, kar Vam je gotovo znano. Rabimo jih seveda tudi pri ulomkih. Vse to in še marsikaj drugega Vam bodo razložile čč. slovenske sestre ali pa Vaši stariši. Sedaj bodo nastopile velike počitnice, ki se jih pač vsi veselite. Da boste tem bolj prosti, Vas tudi jaz ne bom motil s svojo gramatiko. Če bo nanesla prilika in nam bo sreča mila, bom šele enkrat v jeseni začel s posebno besedno vrsto, z glagolom. Urednik Ave Marije. A UNIQUE LAW-SUIT. From a Verbal Account by J. Chesnik. Translated From the Slovenian by Albina J. Wahcic (Continued.) The news of the innkeeper's case against him reached Zheja with the force and suddenness of a thunderbolt out of a clear sky. Everybody in the whole county laughed and pointed a finger at him. His son was provoked and Marian wept because of her father's disgrace. Tradition tells that Zheja went to the city in search of a defendant but found no one. He returned to his village grieved and with bowed head and back. "Two hundred fifty florins! My God, what ill luck! No one will defend me. Every lawyer advised me to be my own defendant, as soon as I began to complain of his exorbitant charges. It's a hard life. Everything for money, for a thank you, nothing." Anton Medved was watering his horses at the brook. He was happy and whistled to himself as Zheja passed by. "Good evening, Uncle Zheja. Do not be so gloomy!" "Gloomy? Haven't I reason enough to be gloomy. No one to defend me. Every lawyer that I went to refused." "Uncle, what do you say, if I go with you? With God's help, I'll shaw that attorney a thing or two!" "You? ! I don't believe it. You are wily, it is true, and you read much, but I can't believe that and I can't." "I do not want to boast, but you may depend on me. Another thing, I'll not go for nothing." "Even you want pay. Everything for money!" "As, remuneration I want Marian." Zheja thought and considered, finally he reached a decision. "If you get me out of that innkeeper's hands, she is yours. Very well!" The two shook hands. "Let me know the day." "I will." These nights Zheja was subject to insomnia. His thoughts always turned upon that wretched lawsuit. His few moments of slumber were mere nightmares. Ogrin-persecuted and followed him through the forest with a long knotty stick. He leaped from rock to rock, hid himself in the underbrush, but the innkeeper was ever beside him staring threateningly, stout and broad-shouldered and smiling satan-ically. He would awaken perspiring; he prayed and repented his indiscreetness in not answering Ogrin's letter and paying those few farthings. He would have been spared those endless trips to Ljubljana, unsuccessful search of a lawyer, the sneers and jeers of the people who rejoiced over his misfortune. He remembered Anton Medved and for an instant hope was revived. But again, heavy thoughts depressed him. Dr. Ivan Ogrin was almost the best lawyer in Ljubljana; he never lost a case. Dangerous play! He will eat you for a small collation. It is not good to eat cherries with the gentry. Anton Medved, on the other hand, slept soundly and peacefully in his own small room. He had already worked out an exact plan of procedure the same evening on which he spoke to Zheja; since then he gave it not a second's thought. His sleep was not disturbed by grotesque nightmares of the attorney or the innkeeper. During the day he worked hard ; he plowed, sowed and planted. The day arrived when the case was to be tried in the county court. Zheja arose early; the city was four hours distant. He dressed in his finest suit of clothes, his best pair of boots, about his neck he wore a silk kerchief which he had inherited from his mother, into his coat pocket he stuck a short-stemmed porcelain pipe. He was weak and weary from sleeplessness and worry. He walked slowly with cane in hand and eyes downcast. At Medved's he rapped on the window-pane. The mother opened the door and looked curiously at Zheja. "Good morning! Isn't Anton at home?" "Good morning! Why look at Florian, you're up early! Anton is in the fields." (To be continued.) -o- IN THE REALM OF BOOKS. By Albina J. Wahcic. Gibbs, George: THE SHORES OF ROMANCE, (1928), D. Appleton and Company, New York. The setting of this fascinating romance is in picturesque New Orleans at the time when the first steamboat, the invention of Fulton and Livingston, made its first trip down the Mississippi River at the phenomenal rate of ten miles an hour. Political struggles and romance are here harmoniously combined. Van Dine, S. S.: THE BISHOP MURDER CASE, (1829). Another Van Dine mystery. So thrilling and captivating that you cannot lay the book aside until you have completed it. The solution of the mystery is not reached until the very end, although the answer is in the bbok before you all the while. Byrne, Donn: DESTINY BAY (1928), Little, Brown and Company, Boston. Destiny Bay in the northern part of Ireland is the scene of action in this story. Lords and dukes, and in general the wealthier class of Irish play an important part. The book is well worth reading for its own sake and for its literary value. O'Riordan, Conal: YET DO NOT GRIEVE, (1928). Another phase of life in Ireland. It is the story of a youth, son of a soldier and growing up and living among soldiers. Hay, Ian: THE POOR GENTLEMAN, (1928), Houghton Miflin Co. Boston and N. Y. "The Poor Gentleman" is dedicated to F. S. "To whose unfailing criticism of all his work the author owes the fact that for fifteen years he has continued co take the same size in hats." The Poor Gentleman in the story is a blind man under forty years of age. A charming and entertaining piece of fiction. VSEBINA JUNIJSKE ŠTEVILKE: Oj, Doberdob ..........................................str. 161-162 Mesečni pridigar (pet pridig) ..............str. 163-165 Kršč. ljubezen in framasonski satanizem, str. 165-167 Pri Materi in Slava Mariji (pesmi)..............str. 167 Za može, za žene in za druge: Katica štirikrat na obisku (II.) .............str. 168-169 O katoliški akciji .....................,..............str. 169-170 Pozabljen amulet (VI.) ........................str. 171-172 Frančišek in Evharistija ..............................str. 173 Mi gremo naprej! ..........................................str. 174 Črtica o Karmelu ....................................str. 175-176 Rajši smrt kot greh (zgodba) ......................str. 178 Lilijska pota (pesem) ..................................str. 178 Laktancij o rimskih preganjavcih ........str. 179-180 Policija (konec) ....................................str. 180-181 Najlepši (pesem) ...........................................str. 181 Glasovi od Marije Pomagaj ..................str. 182-184 Iz našega ofisa ........................................str. 184-185 Naši mladini: Slovene literature (IV.) ..........................p. 186-187 Pisma ........................................................P- 187-189 Odgovor in malo gramatike ............................p. 189 A unique law-suit (story) ........................p. 189-190 In the realm of books ......................................p. 190 f<}{K>0 (MKKKKKMKKKMKWKKHWHHWOOOOO^ - STALNA SLUŽBA. Iščemo hlapca za govejo živino. Mora biti samski, 30 do 45 let star. Imel bo pri nas stanovanje in hrano. Plača bo po dogovoru. Prednost imajo taki, ki se razumejo tudi na poljedelstvo. Ponudbe naj se pošljejo na FRANCISCAN FATHERS, Box 443, Lemont, Illinois. k000000<><)00 <>0<><>00^^ Vseslovenski katoliški shod v Ameriki. Pokrovitelj: NJ. EM1NENCA GEORGE KARDINAL MUN-DELE1N, D. D., naškof chicaški. Vrhovni predsednik: REV. J. J. OMAN, 3S47 E. 80th Stret, Cleveland, Ohio. Častni predsedniki: RT. REV. A. OGULIN, Msgr., RT. REV. M. BILBAN, Msgr., VERY REV. B. SNOJ, O.F.M., kom.. VERY REV. M. ŠAVS, dekan, VERY REV. A. MIKŠ, dekan, REV. J. E. SCHIFFRER. Med častne predsednike so všteti tudi vsi bivši duhovni vodje K.S.K.J. in D.S. D. Aktivni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62nd Street, Cleveland, Ohio. Podpredsedniki: REV. KAZIMIR CVERČKO, O.C.M., REV. AN Z ELM MURN, O.F.M., REV. JOSIP ŠKUR, MRS. MARY GLAVAN in MRS. ANTONIA STRUNA, namestnica. Tajnik: REV. SALEZ1J GLAVNIK, O.F.M., Box 443, Lemont, 111. Blagajnik: LEO MLADIČ, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. V širši ».entralni odbor spadajo vsi slovenski duhovniki v Ameriki, katoliški uredniki, Josip Zalar, tajnik K.S.K.J. in Geo. Stonich, predsednik D.S.D. Izvrševalni odbor: VERY REV. B. SNOJ, O.F.M., REV. AN Z ELM MURN, O.F.M., REV. SALEZIJ GLAVNIK, O.F.M., JOHN JERIČ, LEO MLADIČ, LEO JURJO-VEC in drugi načelniki centralnih odsekov. Prosvetni odsek: VERY REV. B. SNOJ, O.F.M., REV. V. ŠOLAH, O.S.B., REV. CIRIL ZUPAN, O.S.B., REV. J. M. TRUNK, REV. P. PODBREGAR, in trije uredniki katoliških listov. Finančni odsek:....MR. MARTIN SCH1FRER, načelnik; MR. OPEKA, MR. JNO DEČMAN, REV. ANZELM MURN, MR. MICHAEL ŽELEZNIKAR. Član tega odseka je tudi MR. I.EO MLADIČU, za pisma v prilog financiranja pa skrbi MR. JOHN J ERICH. Prometni odsek: MR. LEO JURJOVEC, načelnik; MR. J. ZALAR, MR. FRANK GOSPODARICH, MR. JOE PERKO, MR. M. OMERZEL, MR. KOSMACH, MR. STEVE HORVATH. Stanovanjski odsek:' MR. JACOB ŠEGA, načelnik; MR. FERK i/. Lemonta, MR. POLJAK iz Summita, MR. FRANK BANICH, MR. LOUIS ŽELEZNIKAR, MR. J. ŽE FRAN1, JR. in MR. SILVESTER HRASTAR. Dakoracijski odsek: REV. BLANKO KAVČIČ, načelnik; MR. JOHN GOTTLIEB, MR. JOHN JERICH, FATHER SALEZIJ in MR. GRMEK. Manifestacijski odsek: REV. JOHN FERLIN, načelnik; REV. F. AŽBE, REV. F. ŠALOVEN, REV. PAVEL PODBREGAR, REV. KERUBIN BEGELJ. Mladinski odsek: MR. J. ZALAR, načelnik; REV. M. BUTALA, REV. A. BOMBACH, REV. LEO in REV. PASKAL; za elevelandskega Orla REV. M. JAGER in MR. LEO KUSHLAN. Odsek za Jednoto: MR. ANTON GRDINA, REV. KAZIMIR CVERČKO in MR. J. ZALAR. Odbor za pomoč lemontskemu samostanu: MR. JOHN' ŽE-'FRAN. SR., MRS. M. OMERZEL, MRS. M. KOBAL, MRS. M. BRIŠAR, MR. SEVER, MR. L. KOŠNIK, tajnik, MR. S. HRASTAR, MR. M. KAVČIČ, MISS A. MEDIC, MR. JELENČIČ, vsi od sv. Štefana v Chicagi. Ti si bodo dobili še večje število pomočnikov. V So. Chicagi bo skrbel za pomočnike MR. F. JUVANČIČ, v Jolietu pa MR. J. ŠEGA. Vseslovenski katoliški shod se vrši v dnevih: 6., 7. in 8. julija letos 1929. Organizacije, društva, rojaki in rojakinje pripravite se za ta shod. Takega še ni bilo med nami ameriškimi Slovenci. Vabite svoje prijatelje in agitirajte vsepovsod za čim večjo udeležbo! Naj v vsaki naselbini čim prej izvolijo delovni odbor, ki bo potom svojega tajnika v stalni zvezi s centralnim tajnikom. Za vsa pojasnila in podrobnosti se obrnite na tajnika shoda: Rev. Salezij Glavnik, O.F.M., Box 443, Lemont. 111. plllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllN ,^00000000000000000000000000000000000000000 FARMA NA PRODAJ. Vsled starosti ne moreva več obdelovati farme, ki ima najlepšo lego v državi Wisconsin. Najbližje mesto je Greenwood. Farma je oddaljena od šole en četrt milje, od župne slov. cerkve in od postaje pa dve milji. Obsega 120 akrov in sicer 70 akrov zemlje za obdelovanje, 30 akrov pašnika, dvajset akrov gozda, iz katerega se lahko še izseku za $3,000 lesa. Farma je priporočljiva posebno še vsled tega, ker je do mlekarne samo nekaj korakov, kamor se redno prodaja mleko, katero prinaša najlepše dohodke. Redi se od 40-60 molznih krav. Proda se z vso živino in poljskem orodjem, ali pa brez istega. Nadaljna pojasnila daje MR. JOSEPH JORDAN, R. 1, Willard, Wisconsin. Pozor mladeniči! Brez dvoma je med našimi slovenskimi mladeniči v Ameriki mnogo takih, ki sicer ne čutijo v sebi poklica za duhovski stan, pač pa imajo srčno željo iti v samostan, da bi lažje zveličali svojo dušo. Taki bi našli v našem komisarijatu, ki se vedno bolj širi, tisto mirno življenje, po katerem hrepeni njih srce. Kot samostanski bratje bi lahko silno veliko storili za čast božjo in zveličanje ljudi tako s svojim delom kot zlasti še z molitvijo. Da postane mladenič samostanski brat, se zahteva samo trdna volja služiti Bogu po našem vodilu ter telesna sposobnost, da more izvrševati opravila v redovnem stanu. Zlasti so dobrodošli mladeniči, ki so izučeni v kakemkoli rokodelstvu. Novodošli so šest mesecev kandidati. V tem času imajo dosti prilike, da spoznajo svoj poklic, ker vidijo od blizu redovno življenje. Če jim ne ugaja, lahko zapuste sumostan; ako se pa odločijo ostati, potem dobe redovno obleko in so sprejeti v naš red, ki ima že nad devetnajst tisoč redovnikov. Mladenič, zakaj ne bi poskusil tudi ti? Za nadaljna pojasnila piši predstojniku na ta-le naslov: VERY REV. COMMISSARY PROVINCIAL, LEMONT, ILLINOIS. LEPA PRILIKA. V bližini Marije Pomagaj na ameriških Brezjah v Lemontu je na prodaj lična, zidana hiša. Opremljena je s centralno kurjavo in električno razsvetljavo. Poulična železnica gre mimo hiše, a do železniške postaje je le nekaj korakov. Hiša je pripravna za dve trgovini zlasti, ako ima kateri veselje do grocerije, mesnice ali do trgovine z manufakturnim blagom, tedaj ni primernejšega prostora. En lokal je zasiguran za stalni najem, v slučaju, da kupec tako želi. V mestu se trgovina vedno bolj razvija, kar je posebno važno za kupca. Hiša ima zraven dveh velikih lokalov za trgovino še pet ličnih sob s kopališčem itd. Spodaj je velika klet, ki je pripravna za skladišče. Cena je $16,000, sicer pa po dogovoru. Nadaljna pojasnila daje: Upravništvo "Ave Maria", Box 443 Lemont, III. -oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ fjiuuummammiiuiinmHiMMiiamimiimniiiimiiiiiniiimiiiiiiui.....imuni........mu..........iiuiiiiiiiiiiikji* i Društvom se priporoča v naklonjenost | 2 S = = Edward W. Wold PORTER STREET, LEMONT, ILL. Phone: 52-J. Imam v zalogi SLADOLED (Ice cream), RAZNOVRSTNO SODO IN DRUGE BREZALKOHOLNE PIJAČE. — Pri meni dobite vsak čas tudi led. — Vsa naročila pripeljemo na zaželjeno mesto. .............................................................................................ti.................... Ob vseslovenskem katoliškem shodu. Vseslovenski katol. shod je tukaj. S strahom in nestrpnostjo smo čakali nanj na eni strani, na drugi pa z upanjem in tolažbo. Strah nas je navdajal ob redkih odzivih spočetka in ob nasprotovanjih v lastnih vrstah; veselje nas pa navdaja sedaj, ko se prelepa ideja približuje svojemu uresničenju. Prišli bodo rojaki ne samo od blizu, ampak tudi od daleč; ne samo od vzhoda in zapada, ampak tudi od severa, kjer je tekla zibelka ameriškemu slovenstvu. Za tri dni se bo ameriška Slovenija preselila v Lemont, da bo tako pokazala vsemu svetu in tudi domovini tamkaj za morji, da še živi za verske in narodne ideale svojih očetov. Tri dni smo si izbrali za svoj vseslovenski tabor. Naj bi bili ti trije dnevi res božji dnevi! Za Boga se bomo zopet vneli in tudi za narodnost, ki izhaja iz božjih rok. Da bi nanovo zaživeli kot slovensko in božje ljudstvo, to je cilj vseslovenskega katoliškega shoda. Oglasili so se bili že pred leti med našim narodom krivi preroki, ki so v ovčjih oblačilih hodili okoli in zastrupljali naš rod z brezverskimi in prevratnimi nauki. Ti krivi preroki še niso utihnili in NISO HOTELI POLOŽITI SVOJEGA OROŽJA TUDI RADI NARODNIH MOTIVOV, tem-več rujejo naprej in zapeljujejo naše ljudstvo. Nič jim ni več svetega, vse ideale so poteptali v blato in namesto njih postavili goli materijalizem in samega sebe na oltar. Vsi tisti, ki so ostali zvesti veri svojih očetov, so jim kamen spotike. Kar je nam sveto in nedotakljivo in sega v posvečene globine naših src, tisto oni blatijo in oskrunjajo na najbolj predrzen način. Vsakdo, kdor ob tej priliki molči in se ne postavi za sveto stvar, ni vreden katoliškega imena. Prišel je čas, ko ne sme biti med nami ne bojazljivcev, ne mlačnežev, ampak vsi moramo biti prevzeti od navdušenja za Boga in zanj moramo biti pripravljeni žrtvovati tudi najdražje, kar imamo. Ne smemo biti katoliki samo po imenu, ampak v dejanju. Ne sme biti več mogoče, da bi imeli med sabo katoliške organizacije, ki se sramujejo katoliškega imena; ne sme biti tudi več organizacije, ki bi nosila katoliško ime v svojem naslovu, pa bi bila indife-rentna v verskih rečeh. Katolik ne more biti brez stališča nasproti svoji veri. On jo mora priznavati tako v besedah kakor v dejanju. Katolik se pravi biti zvest v javnem in zasebnem življenju Kristusovim naukom in se postaviti zanje v obrambo, kadarkoli bi to bilo treba. Sramu v verskem oziru ne sme in ne more poznati! Tudi če je sam med mnogimi, naj tudi sam stoji kot junak na bojnem polju! Biti dober med dobrimi kristjani je lepo, a še veliko lepše in hvalevrednejše je, biti dober med slabimi, med socialisti in brezverci. V temni noči skušnjav nam sveti blagodejni vpliv navdušenja za sveto stvar. In kje se to navdušenje bolj pomnoži kakor tam, kjer se zberejo od vseh strani tisti, ki prisegajo na enake ideale? Tega smo se tudi mi zavedali, zato smo vas povabili semkaj na en prostor. Ta kraj je ravno postal nekako versko in narodno središče Slovencev in ima vsled tega posebno privlačno silo. Vi ste ga sami hoteli in se veselite njegovega napredka. Pridite torej in poglejte, kako napreduje ta vaš in naš Lemont! Pa še nekaj drugega vas je vzdignilo in privabilo semkaj v središče Amerike: 351etnica K.S.K. Jednote. Ta Jednota je zraven Družbe sv. Družine edina slovenska katoliška Jedno-ta, ki ne kaže tega samo po imenu, ampak se trudi po svojem duhovnem vodji, da so tudi njeni člani zares katoliški v dejanju in skrbi za to, da izvršujejo verske dolžnosti. Zato je prav, da se ravno ob jubileju največje katoliške Jednote obhaja najpomenljivejši praznik vseh ameriških Slovencev, vseslovenski katoliški shod. Katoliški Jednoti damo s tem najlepše priznanje, obenem pa jo bomo vzpodbudili k temu, da se bo zavedala svojega poslanstva in ostala vedno in povsodi zvesta svojim vzvišenim pravilom, svoji, na katoliških temeljih sloneči ustavi. Živela vrla K.S.K. Jednota, živeli vsi, ki ste enakih misli z nami in ste pohiteli na katoliški shod! Živel vrli rod Baragov, Pircov in drugih naših velikih mož! Pozdravljeni vsi na tem velikem taboru in enako nam dobrodošli od blizu in daleč! Naj Gospod Bog razlije obilo svojega blagoslova nad nas vse in nam pomaga k temu, da bo katoliški shod uspel k večji Njegovi časti in v našo dušno korist! TAJNIK KATOLIŠKEGA SHODA IN UREDNIK AVE MARIJE. (s^^^ooooooooooooooooooooooooooo Program vseslovenskega katol. shoda v Ameriki, vršečega se v Lemontu od 6. do 8. julija t. L Ob l/2 9: (zvečer) Ob l/2 8: (zjutraj) Ob l/2 9: Ob i/2 10: Ob 10: Ob l/2 1: Ob 1: Ob 2: V soboto, dne 6. julija, bo otvoritev shoda. Ob mraku se začne pomikati iz cerkve v Lemontu procesija s svečkami na hrib ob jezeru, kjer se navadno vršijo romarski shodi. Tam bo govoril Father Odilo o Mariji, nato pa bo dal dekan Šavs blagoslov z Najsvetejšim. Za tem bo zagorel na hribu zraven (na srednjem hribu) velik kres, ob katerem bo rajanje in petje. Pozno v noč bo spovedovanje. Približno istočasno bo v Chicagi (Bchemian-American Hali) akademija cleveland-landskih Orlov. Imajo nalašč za ta večer določen program. V nedeljo, dne 7. julija bo glavni dan zborovanja. Sv. maše bodo na treh krajih: v Chicagi, v Jolietu in v Lemontu. Glavna sv. maša v Chicagi bo v cerkvi sv. Štefana, pri kateri govori Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M. o katoliškem časopisju. Parada Jednotinih društev v Jolietu. Slovesna sv. maša v Jolietu, ki jo bo imel Rev. K. Cverčko ob navzočnosti prevzv. škofa Sheila in pri kateri bo govoril Rev. Ciril Zupan, O.S.B., o 351etnem jubileju K.S.K.J. Po maši bo okrepčilo, nato pa odhod v Lemont na katoliški shod. Slovesna sv. maša v Lemontu. Maševal bo Rt. Rev. Msgr. A. Ogulin, pridigal bo pa Rev. Dr. P. Hugo Bren, O.F.M., o ciril-metodijski ideji. Pel bo chicaški cerkveni zbor pod vodstvom Mr. I. Račiča. Po tej sv. maši bo še ena tiha za tiste, ki bi prišli med tem časom. Sicer pa bo v Lemontu več sv. maš od zgodnjega jutra. Začne se zbiranje za manifestacijsko procesijo. Manifestacija se začne pomikati s hriba za samostanom, spredaj mimo cerkve ter na hrib ob jezeru. Za to manifestacijsko procesijo, ki bo filmana, je določen takle red: Najprej bodo nesli tri zastave, amerikansko v sredi, papeško na desni in slovensko na levi. Nato se bodo razvrstile naselbine po državah. Tako pri državah, kakor pri posameznih naselbinah v različnih državah se bomo držali abecedne razvrstitve. Vsaka naselbina prinese s sabo napis, da jo bomo tako spoznali na filmu. Korakanje naselbin bo prvi del manifestacije. Pomniti treba, da se bodo ob cesti na hrib posamezne naselbine postavile v špalir tako, da bodo prve stale na obeh straneh najbolj zgoraj, zraven njih pa se bodo na vsaki strani razvršče-vale druge naselbine. Zastavonoše vsake naselbine bodo prinesli zastave k robu ceste. Skozi ta špalir naselbin bo korakal oddelek izrednih udeležencev katoliškega shoda (Orli, narodne noše, Kolumbovi vitezi itd.), glavnih odbornikov Jed-not, ki so se uradno izjavile za katoliški shod ter raznih zastopnikov cerkvene in svetne oblasti. Ko pridejo vsi na hrib, se tam oglasi ameriška in jugoslov. himna. Za tem pozdravi goste Very Rev. P. Benigen Snoj, O.F.M., in izroči stoloravnateljstvo Fa-thru Omanu. Nato nagovorijo udeležence ti-le zastopniki: Rt. Rev. B. J. Sheil, guverner Emerson of Illinois, lemontski župan Keough, United States Senator De-neen, poslanik Dr. L. Pitamic, Dr. P. Hugo Bren kot zastopnik ljubljanskega škofa, Congressman Frank R. Reed, Senator Richard J. Barr of Illinois, generalni konzul Jankovič, jolietski župan George F. Sehring, vojaški kurat Rev. F. Mažir. >000000000000000000000000000000000000000000000000« 000000000000000000000000000000-' navzoči bodo še številni drugi zastopniki. Zastopniki bodo zaključili svoje približno pet minut trajajoče nagovore ob treh in tedaj bi se ob njihovem odhodu o-glasila godba. Na shodu bosta svirali dve godbi. Ob 3. Pevci zapojejo prvo kitico pesmi "Povsod Boga" in ko le-to izpojejo, nastopi prvi popoldanski govornik P. Odilo in govori "O pomenu vseslovenskega katol. shoda", Ponovi se druga kitica poprej začete pesmi. Ob V2 4: Father Cverčko, O.M.C., nagovori v angleškem jeziku mladino (pove jim o katoliškem shodu in o Jednotinem jubileju). Ob % 4: V presledku nastopijo clevelandski Orli, potem ko se je poprej oglasila Orlovska himna. Med nastopom Orlov govori prav kratko Father Jager o orlovstvu, pristni slovenski telovadni organizaciji. Ob 4: Tekma žogarjev na posebnem kraju. (Nastopi Joliet proti Chicagi.) Ob Yz 5: Nadaljevanje govorniškega programa. Govorili bodo še: Profesor dr. Seliškar iz St. Paula, Minn., o katoliški izobrazbi, Dr. Seliškar iz Clevelanda o zdravju v družini, dekan Šavs o katoliških organizacijah, zlasti o K.S.K.J.; Mr. Plemelj iz Rock Springs, Wyo., o temi "Delavstvo in vera"; Rev. J. M. Trunk o glavnih momentih iz zgodovine ameriških Slovencev. Vsak izmed teh govorov bo trajal približno četrt ure, vmes pa bo ta ali oni pevski zbor zapel kako mično pesmico. Ob 6: Preberejo se resolucije v slovenskem in angleškem jeziku, nato pa bo sledil pozdrav zastopnikov raznih slovanskih narodov. Ob 7: Sklepni govor dr. P. Hugona Brena, O.F.M.: Kaj mi je Marija na Brezjah naročila? Za tem govorom bo blagoslov s Te De.um. Sledila bo večerja in prosta zabava v naravi. V pondeljek, 8. julija zborujejo katol. organizacije. Ob 8: Referat dekana Šavsa o cerkvenih in podpornih organizacijah. Nato se razvije debata o tem predmetu. Ob 9: Referira Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M., o prosvetnih organizacijah. Za tem je debata do desete ure. Ob 10: Slovesni Requiem za pokojne ameriške Slovence. Ob 11: ' Zborovanje pevskih organizacij in organistov. Referat ima Mr. Ivan Zorman. Ob 3: Zborujejo gospodje duhovniki; tudi laiki so lahko navzoči. Referiral bo najprej Very Rev. P. Benigen Snoj, O.F.M., o naši bodoči katoliški akciji med ameriškimi Slovenci. Nato bo referiral Rev. Pavel Podbregar o temi: Česa naj se učimo pri naših slovanskih apostolih? Zaključni referat bo imel Rev. J. J. Oman in bo v njem razvil predlog, kako naj ohranimo našo mladino svojemu narodu. OPOMBE: V Lemontu t. j. na ameriških Brezjah, se bomo pri vseh prireditvah držali sončnega časa. Sončni čas ie tudi v Tolietu. Samo v Chicagi pri sv. Štefanu imajo nov čas. — Legitimacije naj vsakdo prinese izpolnjene s sabo Kdorkoli je ne bi imel, tisti jo bo dobil v Lemontu. Polovico legitimacije bo vsakteri udeleženec oddal nalašč za to postavljenim osebam v Lemontu. Tam, kjer ie napisano "Morebitne opombe", tam naj vsakdo zapiše, če hoče prenočišče in kje bi rad prenočil: v Lemontu. v Chicagi ali v Tolietu. Tukai tudi lahko zapišete, da žeVte videti tega ali onega svojega znanca. Legitimacijo naj r.ihče ne pozabi doma. Prišle mu bodo prav, da se izkaže, obenem pa bomo z njihovo pomočjo zamogli sestaviti statistiko udeležencev. — V Lemontu na ameriških Breziah ločimo tri hribe: zadaj za samostanom enega, srednjega in tistega pri iezeru, kjer so navadno romarski shodi. Na hribu zadaj za samostanom ie zbirališče za manifestacijo. Vsaka naselbina bo dobila tukaj svoj prostor. Srednji hrib je določen za avtomobile, tisti hrib. na katerem je jezero, pa bo služil za glavno zborovanie. Tu bo velik šotor v katerem bo prostora za več tisoč liudi. — Za tiste, ki bi jim prišlo slabo, bo skrbel sanitetni odsek. Posebni reditelii bodo pripravljeni, da delajo red v Lemontu, posamezne naselbine pa naj imajo še sorazmerno število lastnih rediteljev ali maršalov. — Kolekta za kritie stroškov bo pri popoldanskem zborovaniu v nedelio. Tedai se bo med ljudstvo zastonj razdelilo tudi večje število katoliških listov s programom shoda. Dekleta bodo orodaiala posebne spominske znake, vsakega po 10c. Samostan ie poleg tega oskrbel tudi dvoje vrst izredno mičnih spominskih razglednic, ki jih bo lahko vsakdo poslal svojim znancem v Ameriki ali v starem kraju.