Izmenjave
OsnovnaŠolaMilkeŠobar–Nataše,
Slovenija
MatjažBariˇ c
Trinajstimarecjeprineselnovizziv,sajsedoslejnikolinismosoo-
ˇ cali z delom na daljavo. Prvi teden smo namenili predvsem priva-
janju na tovrstno obliko dela, tako uˇ citelji kot uˇ cenci. K takšnemu
pristopu k delu nas je vodilo predvsem spoznanje, da v splošni
populaciji vlada strah,nemir, prežet s frustracijami, sajse je mar-
sikdo spopadal s strahom, kako in kaj se bo zgodilo v prihodnosti.
Temusmonamenilipozornost,takodasmospomoˇ cjovodenihde-
javnostipospletuposkušalistaršeinotrokenavdatizoptimizmom
injimsporoˇciti,dabo»vsevredu«.Takosmouˇ cenceminstaršem
zagotovili, da smo še vedno tu in da delamo ter živimo z njimi.
V prvem tednu smo tudi veˇ ckrat izmenjali mnenja o naˇ cinih in
potencialnih oblikah dela, ki bi nam, staršem in uˇ cencem olajša-
li pouk na daljavo. Skupaj z uˇ citelji smo prišli do spoznanja, da
je najbolje, da se vsak razrednik oziroma uˇ citelj odloˇ ci, kako in s
kakšnim pristopom bo izvajal pouk na daljavo, saj so ne nazadnje
uˇ citelji tisti, ki svoje uˇ cence najbolje poznajo. S pomoˇ cjo dnevne
evalvacije in povratnih informacij, ki so jih posredovali uˇ citelji,
uˇ cenci in starši, smo manj obremenjen kader prerazporedili v ra-
zrede, kjer je bilo to najbolj potrebno.
Narazrednistopnjismovkljuˇ cilidrugestrokovnedelavce,kini-
sobilitolikoobremenjeni(uˇ citeljioddelkovpodaljšanega bivanja,
knjižniˇ car, varuhi, spremljevalci ...). Na predmetni stopnji smo
vpomoˇ c bolj obremenjenim uˇ citeljem (matematika, slovenšˇ cina,
anglešˇ cina)vkljuˇ ciliuˇ citelješporta,tehnikeintehnologije,gospo-
dinjstva. Delo so si po navodilih razrednikov razporedili glede na
individualne okolišˇ cine posameznih uˇ cencev in njihovih družin.
Kot najveˇ cji izziv lahko izpostavimo iskanje naˇ cina in možnos-
ti, kako doseˇ ci, da bi vsi uˇ cenci lahko delali na daljavo (socialno-
ekonomsko šibke družine, Romi in drugi tujejeziˇ cni uˇ cenci). Pri
tem smo imeli najveˇ c težav z zagotavljanjem raˇ cunalnikov, saj
smo majhna šola in smo težko poskrbeli za podporno tehnologi-
jo. Poleg tega jezrsšpri opremi dal prednost srednjim in rednim
osnovnim šolam.
Za uˇ cence, ki niso imeli možnosti za pouk na daljavo preko
spleta (niso imeli spletne povezave), smo v šoli pripravili tiska-
vodenje 3|2020: 85–88

MatjažBariˇ c
no gradivo (ponj so prišli starši, nekaterim uˇ cencem pa smo ga
pošiljali po pošti ali celo dostavljali na dom).
Samo delo ravnatelja je bilo v ˇ casu po 13. marcu v bistvu bolj
umirjeno,sajseje zmanjšalo število dejavnosti, projektov, tekmo-
vanj ... Še najveˇ c težav je bilo s poenotenjem oziroma zapisova-
njem poroˇ cil uˇ citeljev o delu na domu. Uˇ citeljem sem pri njihovi
strokovnosti in avtonomiji glede izvajanja uˇ cnega procesa zaupal
že prej, pridelu na daljavo pa so moje zaupanje samo še potrdili.
Med delom na daljavo je bilo zelo pomembno poznavanje ik-
tehnologije in njene uporabe. Smo mlad kolektiv in ikt veliko
uporabljamo(izdelavainuporabaaplikacij,pripravadidaktiˇ cnega
gradiva, videov, skupni dokumenti, spletna zbornica, Erasmus+,
eTwinning...),zatososeuˇ citeljinovemunaˇ cinudelainpodajanja
snovi zelo hitro prilagodili. Vsem se je poznalo, da nas je korona
zedinila, obˇ cutili smo veliko pozitivnega adrenalina in solidarno-
sti.
Po kakšnem tednu dela na daljavo se je pokazalo, da je še bolj
kot to pomembno poznavanje in razumevanje posebnih družin-
skih razmer in to, da omogoˇ cimo prilagojeno delo za vsako dru-
žino. Zaradi velikega deleža romskih otrok, otrok iz tujejeziˇ cnih
družin in otrok iz socialno-ekonomsko šibkih družin ocenjujemo,
da so na podroˇ cju tehniˇ cne izvedbe v šoli potrebne manjše izbolj-
šave (manj je veˇ c, izbor bistvenih vsebin ...), veliko pa je bilo tre-
ba delati predvsem na tem, da bodo starši in uˇ cenci šolo (znanje,
izobrazbo)prepoznalikotvrednoto,dabodosvojimotrokomomo-
goˇ cili ˇ cas in prostor za šolsko delo in jim ponudili podporo.
Uˇ citelji so se – in se še – veliko izobraževali preko spleta. Naj-
veˇ cji poudarek bo odslej namenjen izobraževanju zaposlenih in
povezovanjurazrednihaktivov,dabipouknadaljavo ˇ cimboljpri-
bližali uˇ cencem in staršem.
Obdobje med marcem in junijem 2020 je nekaterim uˇ cencem
prineslomožnostzaboljsprošˇ cenousvajanjeuˇ cnesnovivlastnem
tempu, po naˇ celu individualizacije. Najveˇ cje razlike v znanju so
bilepredvsemoˇ citnepriuˇ cencihizsocialno-ekonomsko šibkejših
družin (manj so vpete v okolje, podporni sistem je slabši, zaznati
jebilo strahpredizguboprihodka),pritujejeziˇ cnih uˇ cencih(vpliv
okoljainuradnegajezikavprocesuuˇ cenjapriusvajanjubesedišˇ ca
instemlažjavkljuˇ citevvsocialnookolje)terpriRomih(drugaˇ cne
kulturnevrednote).
Kljubtemurazlikapriveˇ ciniuˇ cencevvseenonibilatakovelika
oziroma ne bistveno veˇ cja, kot bi bila pri »klasiˇ cni« obliki pouka,
saj smo v šoli že pred epidemijo velik pomen namenjali spoštova-
86

Osnovna Šola MilkeŠobar –Nataše, Slovenija
nju in sprejemanju razlik, jasno postavljenim pravilom in dosle-
dnosti pri njihovem upoštevanju ter zanesljivosti in spoznanju, da
smotu zaradi njih.
Velikerazlikesosepokazalepriuˇ cencihstežjointežkomotnjo
v duševnem in gibalnem razvoju, ki potrebujejo prilagojene pri-
pomoˇ cke innaˇ cinedela(senzomotorika, fizioterapija, prilagojene
metode razvijanja govora, komunikacije ...), saj doma niso imeli
možnosti in pripomoˇ ckov za izvajanje teh vsebin, starši pa za to
tudi nimajo dovolj znanja.
Sodeˇ c po izkušnjah mobilne službe na obmoˇ cju belokranjskih
osnovnih šol smo opazili, da so bile izbrane metode dela zelo od-
visne od uˇ citeljev, nekatere ustrezno prilagojene uˇ cencem s po-
sebnimi potrebami, druge pa tudi povsem neprimerne. Nekateri
uˇ cenci s posebnimi potrebami so imeli podporo pri uˇ citeljih in
razrednikih, ponekod so jim edino pomoˇ c zagotavljali specialni
pedagogi, socialni pedagogi in logoped (veˇ cinoma so ure dspiz-
vajali preko videopovezave in telefonskih klicev), in to v veˇ cjem
obsegu kot sicer. S tem so ponudili pomoˇcneleu ˇ cencem, am-
pak so bistveno razbremenili starše, ki so nase, zlasti pri nekate-
rih uˇ cencih s posebnimi potrebami, prevzeli levji delež vzgojno-
izobraževalnega procesa.
Vseenopajetrebapoudariti,daimatadružinainokolje, vkate-
rosovpetidoloˇ ceniuˇ cenci,prevladujoˇ cvpliv,vsajprizavedanjuo
»znanju kot vrednoti«. Pri tem bi predvsem izpostavili potrebo po
pomoˇ cidrugih,zunanjihinstitucij(csd,nvo),kibiotrokompoleg
našega dela lahko ponudile pomoˇ c z vidika psihološke in socialne
podpore.
Naosnovnihšolahsprilagojenimprogramomsoosebnostnira-
zvoj, vzgoja in otrokove osnovne potrebe primarni cilj. Znanje je
nadgradnja. Zato nismo zaznali, da bi se naše šolsko okolje pre-
vrednotilo.Nanašišolisejekotpozitivnopokazalopredvsemveˇ c-
je sodelovanje staršev. Postali so tudi bolj odzivni, saj so se vsak
dan sreˇ cevali s šolskim delom; tako so bolje spoznali sposobnosti
in tudi specifiˇ cne težave svojih otrok. Ker smo imeli veˇ c stikov s
starši,smoboljespoznalidružine,karpomagapredvsemprirazu-
mevanju težav uˇ cencev v šolskem okolju.
Izvajalke dspso ravno tako izpostavile pozitiven rezultat dela
predvsempriuˇ cencihnarazrednistopnji,kadarsopridelunada-
ljavosodelovalitudistarši,kisodobilivpogledvizvajanjedodatne
strokovnepomoˇ ciinposebnevsebine.Opazilismo,dasostaršiveˇ c
ˇ casa posvetili šolskemu delu in utrjevanju (vaje za premagovanje
specifiˇ cnih težav) kot med rednim poukom v šoli.
87

MatjažBariˇ c
Avgustasmosenasejiuˇ citeljskega zboradogovorili, dabomov
novemšolskem letutudiprineposrednemdeluzuˇ cencišenaprej
uporabljaliinteraktivnevsebine,kismojihpridelunadaljavopri-
pravili v spomladanskih mesecih. Vsak razred bo enkrat meseˇ cno
všoliizvedelsimulacijo»poukanadaljavo«.Veˇ cinosestankovakti-
vovsmotudivletošnjemšolskemletuizvedlizvideokonferencami
intakorazbremenilidelavce(popoldansejimnibilotrebavraˇ cati
v šolo).
Na sistemski ravni bi bilo treba uveljaviti predvsem spoznanja
glede tega, kako pomembna sta individualizacija šolskega dela za
uˇ cence ter vpliv socialnega okolja na možnost sprejemanja infor-
macij in sugestij iz okolja.
Na osnovni šoli s prilagojenim programom imamo predmet ra-
ˇ cunalništvo, in pokazalo se je, da je pri delu na daljavo zelo po-
memben, saj se uˇ cenci nauˇ cijo osnovnega dela z raˇ cunalnikom.
Zato menim, da bi bilo raˇ cunalništvo priporoˇ cljivo uvesti tudi za
uˇ cence v drugi triadi rednih osnovnih šol. V okviru lastne avto-
nomije lahko prilagodimo naˇ cine dela, tako da bodo kar najbolj
ustrezali individualnim sposobnostim uˇ cencev in možnostim za
delo doma.
Drzni cilji so po moje stvar ravnateljevih osebnih lastnosti in
ambicij, zaposlenih in okolja. Le enoten, izobražen in razgledan
kolektiv lahko uresniˇ ci visoke cilje. V letošnjem letu bodo drzni
cilji pod vplivom ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa. Pri-
marnobomojciljˇ cimboljumirjenoinvskladuzzakonodajo pre-
magati ˇ cas epidemije koronavirusne bolezni, hkrati pa uˇ cencem
zagotoviti kar najboljše možnosti zarazvoj in uspešnodelo.
Starejši belokranjski ravnatelji so nas pogosto poduˇ cili, da je
treba šolo voditi pozdravi pedagoški presoji.
MatjažBariˇ cje ravnatelj na Osnovne šole Milke Šobar–Nataše.
matjaz.baric@guest.arnes.si
88