yi^js vsak dan rasen sehet nedelj in praanikov. P RAC IVIfTA Uredniški in upravniškl prostori: SM7 South Lawndak Ava. j0ued dally except Saturdays. Sundays and Holidaya. . m GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' 1 Ottlea of PubUoatlaa: ISST South Lawndaie Am Telephone. Kock well 4004 LETO-TEAR XXXIV. Cena I lata je M 00 Sbtarad aa asoso at Chicase. IUlm S-ciaas matter January IS. lSSS. at Uta poat-ottloa ala. «nSar tha Act of Consraaa of March a ISIS. CHICAGO. ILL. PONDELJEK. 29. JUNIJA (JUNE 21). 1041 \ Bubseription 00.00 Yearly 8TEV.—-HUMBER 127 Acceptant» for mailing at special rata postage provided tor in section 1103, Act of Oct t. 101T, authorised on June 4, 111». Nemci začeli novo ofenzivo proti Rusom pri Kursku Srdite bitke med osiščnimi in briUkimi četami na egiptoki fronti. Admiral Nimitz pravi, da so bili ¿tirje japonski letalonosci potopljeni v bitki pri Midway ju. Pomočniki nemških saboterjev in špionov aretirani. Angleške bombe povzročile ogromno ¿kodo v Bremenu. Kitajci ustavili prodiranje japonskih čet v provinci Cekiang Razdalja Moskva, 29. jun.—Hitlerjeve legije so začele novo ofenzivo pri Kursku, strategičnem mestu, ki leži 120 milj severno od Harko-va, ukrajinskega industrijskega središča, in 280 milj južno od Moskve, se glasi uradni komunike. Ta dostavlja, da se glavne vojne operacije vrše na severu. Prej objavljeno poročilo pravi, da so Rusi reokupirali več strategičnih krajev v bližini Kupjanska, ukrajinskega mesta, ki so ga Nemci zasedli zadnji teden. Ljute bitke za posest Sevastopol, ruske mornarične baze ob Črnem morju, se nadaljujejo. Kairo, Egipt 29. jun.—Britska armada, ki je bila ojačana po umiku iz Tobruka, je zavojeva-na v bitkah z osiščnimi oklopni-mi enotami pri Matruhu, Egipt. Bitke divjajo na dvajset milj dolgi fronti. Od izida teh bitk zavisi usoda Aleksandrije, glavnega egiptskega pristaniščnega mesta, in Sueškega prekopa. Pearl Harbor, HavaJ, 29. jun. -Admiral Chester W. Nimitz, ___________ vrhovni povelja* ameriške boj- (Wkarsfca agcntura ne mornarice na Pacifiku, pravi, - ----- da so Japonci izgubili 21 bojnih ladij, med temi štiri letalonosce, v bitki z enotami ameriške bojne mornarice pri otoku Midway-ju v bližini Alaske. Prej objavljeno poročilo se je glasilo, da so Japonci izgubili 17 ladij v tej bitki. New York, 29. jun.—Edgar Hoover, načelnik federalnega detektivskega biroja, je naznanil, da so bili pomočniki nemških saboterjev in špionov, katere je pripeljala nemška podmornica in so se izkrcali v Amagansett Bea-<*u, L. I., in Ponte Vedra Bea-<*u, Fla., aretirani. Hoover je prej razkril, da so nameravali sa boter j i, izvežbani v Nemčiji, pognati v zrak z dinamitom new-y°rške vodovodne naprave, električne centrale v več ameriških ®«stih in tovarne Aluminum Corporation of America v Alcoa-ju. Tenn., Massoni, N. Y., East St. Louisu, 111., in vojaške naprave v mnogih krajih. Federalni detektivi bo odkrili nadaljnjo vaoto,$20,000, ki bi jo morali dobiti pomočniki aaboter-Jfv. Prej Je bila zasežene vsota 1150,000. Ta Je bila najdena za-«•«o z zaboji z razstrelivom v *xma britska armada je zbrsna (>ri Matrahu in pričakuje se, da '"«ta nasproti si stoječi sili kma->u trčili skupaj. Od izida bitke "visi usoda Srednjega vzhoda. jo, mornarično bazo. je okrog 160 milj. Britsko poveljstvo priznava, da 'je Aleksandrija zdaj v večji nevarnosti kot je bila kdaj prej v tej vojni. Če prodiranje osišč-nih kolon ne bo ustavljeno, bodo te poplavile Egipt in ogražale Sueški prekop. General Neil M. Ritchie skuša v naglici reorganizirati osmo britsko armado. Vojaške avtoritete so odredile konstrukcijo novih utrdb ob Sueškem prekopu. Britski in ameriški letalci bombardirajo Bengazi, osiščno bazo v Libiji ob Sredozemskem morju, iz zraka. Bombe, ki so jih vrgli, so porušile več milita-rističnih objektov in zanetile o-gromne požare. Moekva, 27. jun. — Uradni komunike pravi, da se je pritisk nemške oborožene sile na ruske armade na ukrajinski fronti povečal. Rusi so se morali umakniti na drugo bojno črto potem, ko so Nemci po ljutih bitkah zasedli Kupjansk, železniško središče, ki leži 60 milj južnovzhod-no od Harkova, industrijskega središča Ukrajine Tal* pravi, da je Hitler vrgel nove divizije na ukrajinsko fronto in da se ne zmeni za izgube. "Sovražnik je poostril napade in ojačil pritisk na rusko bojno Črto," pravi Tass. "Več sto tankov in mnogo oklopnih enot je v akciji. Bitke v zraku med ruskimi in nemškimi letalci se nadaljujejo z nezmanjšano ardi-tostjo." Druga vest pravi, da ao notranje utrdbe Sevastopola tarča sil-nih napadov aovražnika s kopnega in iz zraka. Težki topovi bruhajo izstrelke na utrdbe neprestano, dočim bombniki mečejo bombe. "Naši brambovci so odbili več naskokov in pognali sovražnika nazaj z velikimi izgubami," pravi rusko poročilo. Srdite bitke so zadivjale tudi na fronti pri Brijansku. Samo v eni bitki je padlo čez tri tiaoč nemških vojakov. Berlin. 27. jun. — Vojaški krogi poročajo, da je bilo 20,000 ruskih vojakov ujetih, ko ao Nemci okupirali Kupjansk, že-jezniško središče na južnovzhod-ni strani Harkova. Čez ato ru- ... —----------------------nui naraev* in ¿w — ■ skih tankov in 250 topov je bilo ltUU ^^ je zardej ^ „ gš ___l .'Alt .. lli trn i mm I......Sat i â* il là t »o« • a ____ Poveljstvo priznava, da osiščne armade pod poveljstvom nemškega fr I d maršala Erwlna Rom 'nela prodirajo naprej. Te ukljd-• ujcjo več oklojmlh divizij, ki ao «odalovaU v naskokih ns Tožnik, britsko trdnjavo v Libiji ob Sredozemakem morju, ki Je r*dla zadnjo soboto l>ruga britska bojna črta, u-tanovljena po umiku pred o- Italijani ustrelili deset Slovencev Nemci razdejali drugo češko vas London. 27. jun. — Radijsko poročilo iz Rima pravi, da je bilo deset Slovencev, "članov oborožene grupe, katere so Italijani ujeli v bitki pri Nanosu v bližini Gorice v aprilu tega leta, postavljenih ob zid in ustreljenih." Posebni tribunal v Rimu jih je obeodil v smrt po "ugotovitvi," da so bili vsi komunisti. Nadaljnjih šest je bilo obsojenih v smrt, toda obsodba še ni bila izvršena. Sedem drugih je dobilo 30 let zapora vsak. Drugo v London dospelo poročilo pravi, da so Nemci razdejali nadaljnjo češko vas in poklali vse moške, da se maščujejo za umor rablja Heydricha, pod načelnika Gestapa, nacijske tajne policije. Vas je bila Lezaky, ki je ležala okrog 70 milj južno-vzhodno od Prage. Prej so Nemci porušili vas Lidice do tal in ubili vse moške. Češki krogi v Londonu so bili informirani, da so naciji ubili čez tiaoč Čehov v krvavi čistki, ki je bila odrejena po napadu na Heydricha. Kfätf Peter bi rad delal v tovarni t» Praktično znanje o ameriškem življenju Waahlngton, D. C« 27. jun.— Mladi jugoslovanakl kralj Peter bi rad delal v ameriških tovarnah in pohajal ameriške šole, da dobi vetya praktično znanje o življenju v tej deželi. To Je bil njegov Odgovor na vprašanja, ki ao mu jih atavili reporterji. Slednji ao hoteli vedeti, katera stvar v tej deželi je vzbudila njagovo največje zanimanje in pozornoet. Odgovor je bil: "Vaši vlaki, vaša hrana In vaše prijateljstvo, zlaatl vaše prl-jateljatvo." Peter Je odgovarjal na vprašanja reporter J ev direktno, ne preko diplomatov, kot Je navada, kadar ae kralji sestanejo a časnikarji na konferencah. On Je omenil, da jugoslovanski čet-niki dobivajo pomoč od združenih narodov in da jo dovažajo produkcija vojnega materiala se povečala Nelton priznal pomanjkanje nekaterih kovin MOBILIZACIJA DELOVNE SILE Waahlngton. D. C.. 27. jun.— Donald M. Nelaon, načelnik federalnega odbor|i za produkcijo bojne opreme, Je predložil kongresu poročilo, v' katerem nagla-ša, da ao Amerika in združeni narodi že prekoatli osiščne drža-ve v produkciji vojnega materiala. Produkciji ae je povečala za 50 odstotkov v zadnjih treh mesecih. Nelson je prej nastopil pred senatnim odsekan, ki vodi preiskavo faz narodne obrambe. Člani odseka ao ga izpraševali poldrugo uro. IVI zaslišanju Je Nelaon priznal, da bi produkcija doaegla višjo stopnjo, če ae ne bi pojavilo pomanjkanje nekaterih kovin. Vojna atrategija odloča v razpečevanju kovin. O tem problemu se vrše posvetovanja med Nelgonom in člani štaba armade in mornarice. Zahteve ao zlasti velike za baker, aluminij in nekatere druge kovine, ki ae rabijo pri izdelovanju nabojev, bojnih letal in tankov. Za nekatere kovine ae rabijo nadomaatia. Nelaon je priznal, da ao potrebe tako velike, da bodo morale vojne in-duatrije povedati prodkikcljo vojnega materi*» . JM najvišja možno točko. Paul V. McNutt, načelnik nedavno ustanovljene komisije zs mobilizscijo človeške alle, je objavil nove inatrukcije in regulacije, da ae poveča produkcija vojnega materiala. On je prej naznanil, da bo v induetrijah, ki udeležene v produkciji voj Waahlngton. D. C.. 27. Jun.— Predsednik Roosevelt je včeraj razodel, da so bojne industrije v Združenih državah producible meseca maja okrog 4000 bombnikov in drugih bojnih letal, 1500 tankov, 2000 težkih topov in 100,000 atrojnic ter pod-strojnic poleg druge opreme za vojno. Predaednik je rekel, da vlada običajno molči o številkah glede produkcije orožja, ampak te številka ao tako dobre in uspeh ameriške bojna produkcije je tako uspešen, da na bo sovražnik prav nič vasal, če izve, kaj Amerika dela. Dalja je Roosevelt rekel, da bo določeno viaoko število letal, tankov ln topov doaeženo prej kot pa določa program. ao ______ nega materiala, delalo 17,500,000 delavcev v prihodnjem aeptem bru, Vae federalne upoelevalnlce so bile pozvane, naj aeatavijo seznam izurjenih delavcev, ki se jih lahko uposli v vojnih industrijah, v katerih ae pojavi pomanjkanje Ukih delavcev. S temi u poslovalnici bodo aodelovall krajevni naborni odbori. Ti ao že raspoalali pola z vprašanji glede poklica in sposobnosti o-nih, ki so ae regietrirali za vojaško službo. Amerika producirá-la 4000 letal v maju Roosevelt je razodel številke cv razbitih mesta v bitki za posest tega reporterji vprašali glede zaroke z grško kneginjo Aleksandro. London. 27. jun. - Bombe, "O t*m ne morem govori^ do-katere so vrgli angleški letalclikler ae moja dežela ne reši iz- na Bremen drugo največjo'pod nadjakega Jarma," je dejal. nemško pristaniščno mesto, ao povzročile ogromno škodo. Napada ae je udeležilo čez tiaoč Pozneje Je kralj Peter govoril v obeh kongresnih zbornicah, kjer Je naatopil v uniformi Ju- Nov poveljnik ameriških čet v Angliji Washington, D C., 27. Jun. — Vojni depertment je naznanil, da je bil general Dwight D. El-senhower imenovan za poveljnika ameriških čet. ki ae nahajajo v Angliji in eeverni Irski. Njegov glavni sUn bo v Londonu. kamor Je pravkar dospel iz VVashingtona, kjer Je Imel razgovore a predsednikom Rooae-veltom m angleškim premier-Eis*nhower1 Argentina pojasnila svoje stališče Vlada čaka na odgovor is Berlina Buenos Airea, Argentina. 17 jun. — Zunanji minister Enrique Ruis Guinazu le dejal, da bo Argentina vztrajala pri avojih pravicah kot nevtralna drlava in pošiljala avoje pamlke na vas morja. To pomeni, ds na priznava blokade vzhodnega ameriškega obrežja po nemških podmornicah. Araentinaka Javnoat napeto__________ pričakuje odgovora na protest» gostilni po atopnlcah ki ga Je vlada poalsls v Borlln zaradi torpediranja ln potopitve parnika Rio Teroera po nem&k i podmornici. Pet Članov posadke tega parnika je Izgubilo ftlvljs-nje. Razkačenoat proti Nemčiji narašča v Argentini. Velika množica je demonatrirala in potem napadla poalopje nemškega poslaništva a kamenjem. Druga skupina ljudi je metala kame nje na urad nemške elektrSrake kompanlje in razbila šipe oknih. Protest, ki ga je Argentina poelala nemški vladi, zahteva formalno priznanje pravice, da argentinaki parniki ae lahko kretajo na vseh morjih brez nadlegovanja, ker je Argentina nevtralna država v tej vojni. Dalje zahteva plačitev odškodnine za parnik, ki ga je potopila nemška podmornica. ~ Sedem argentinskih parnikov se nahaja v coni, kjer operirajo nemške podmornice. Hitlerjeva vlada ae Je zadnji teden opravičila za napad In potop argentinskega parnika Victoria in obljubila, da bo plačala nlno. Domače vesti Nagla smrt Toneta Vičlča Chlcago—Anton Vičič, ki Je stanoval v Spolarjevem hotelu, e 27. t. m. popoldne naglo umrl za arčno hibo. V petek zvečer e še energično debatiral na seji kluba št. 1 JSZ. Pokojnik je bil star okrog 67 let, doma Iz Renč pri Gorici, zidar po poklicu, v Ameriki Je bil 27 let ln zapušča dva odrasla sinova iit hčer. Bil je zelo aktiven v socialistični or ganizaciji ln pred leti Je potoval po naaelblnah na agitaciji za Proletarca. Pogreb ae vrli v torek, dne 30. junija, ob dveh popoldne is Žefranovega zavoda na Woodlawn Memorial Park. Oblaki Chlcago. — Vlncent Požun in Frank SuataršiČ ia Mulberryja Kana., ata 20. t. m. obiskala gl urad SNPJ ln uredništvo Pro-svete, Ia Clevelaada Cleveland. — Dne 24. junija se je igrudll na tla in nekaj ur kaaneje umrl John Hlad, atar 67 lat m doma Iz Unca pri Rakeku V Ameriki je bil 43 lat ln tukaj zapušča ženo, osem odraslih sinov in hčera ter dve aeatrl. — Tri dni po operaciji je v bolnišnici umrl Ludvik ftvlgel, star 40 let in rojen ns Raki, inanl pevec ln moš Anice ftvlgel, znane ao-praniatke. V Ameriki je bil 33 lat ln poleg šene zapušča hčer ko, atarše, pet bratov ln aaatro. — Dalje je umrl rojak John Kom, ki zapušča ženo ln hčer,— župan Lauache, ki ae je aadnj petek mudil v Waahingtonu pr jugoslovanskem kralju Petru, je oeebno povabil Patra, naj pride Cleveland, toda kralj mu ni obljubil nlčeaar gotovega. Martin Kraljič ja padal v neki " " v klet ln odpeljali ao ga v bolnišnico tež ko poškodovanega. Ljudstvo zahteva veijo zaščito Magazin Fortune objavil ugotovitve Rueko dekle ubilo 26 Nemcev • New York, 27. Jun. - Velika večina ameriškega ljudaiva pri čakuje ln bo zahtevala razteg ni te v federalnih zakonov glede aoclalne zaščite, ko bo aedanja vojna končana. To dejatvo je ugotovil magazin Fortune, ki je zaatavll več vprašanj, nanašajočih ae na socializem, vladno kon trolo In reguliranje industri železnic in Javnih naprav. Iz odgovorov ja razvidno, da je večina ameriškega ljudstva proti aociallzmu, vladnemu last nlštvu Industrij In večji kontroli bizniaa In za omejitev davkov na dohodke po vojni. Eno vprašanje ae Je glasilo: Ali mlatite, da bi bila gotova oblika aocializma dobra ali ala-ba za deželo kot celoto 25 4% je odgovorilo, da bi bila dobra, 40 4%, da bi bila slaba, 34 2% pa je Izjavilo, da ne vedo Na vprašanje, ali naj vlada po vojni laatuje in operirs vae železnice, komunikacije, premo- posvetovanje 0 vojni strategu! v washingtonu Veliko Britanija bo dr-' kala Egipt, pravi Churchill KITAJSKA APELIRA ZA POMOČ London. 28. jun.—Tu Je bilo naznanjeno, da ae je premier Churchill arečno vrnil v London lz Waahlngtona, kjer je konfe-rlral a predsednikom Rooeevel-tom ln drugimi ameriškimi voditelji, Waahlngton. D. C- 27. jun.— Predaednik Rooeevelt in angleški premier Wtnaton Churchill sta obljubila zmago na vaeh frontah v poročilu o poteki avojih razgovorov o vojni atra-legiji. Poročilo ata dala voditeljem kongreaa ln članom vojnega aveta za Pacifik na aeetan-ku v Beli hiši. Grupa aenatorjev In kongree-nikov, predstavljajoča oba politični stranki, Je konferirala dva uri a Rooaeveltom ln Churchillom. Voditelj! grupe ao potem izjavili, da jih ja poročilo navdalo s novim optimizmom. Detajli vojnih načrtov, o katerih ata razpravljala Rooeevelt ln Churchill, nlao bili objavljani.. Nam tgnjenu Je bilo le, da ao v teku priprave u usodni udarec proti Nemčiji, Predsednik Rooeevelt je prej naznanil, da bo Ruaija, ki do-prinaša največje žrtve v borbi proti Hitlerjevim legijam, dobila vojaško pomoč. Is taifa ss aklepa, da bodo ameriška ln angleške čete lnvadirsls evropski kontinent v bližnji bodočnosti. Premier Churchill je priznal, da Je padec Tobruka težak udarec Veliki Britaniji in da so bile atorjene napake v vodatvu brltaklh vojnih operseij v Libiji, zaeno pa Je naglaall, da bo-ata Egipt in Sueški prekop oata-la v zavezniških rokah. T. V. ttoong, kitajakl zunanji minlater, ki ae Ja udeležil aeje vojnega aveta za Pacifik, Je dejal, da Je zadovoljen s potekom dlskuzlj* Voditelji združenih narodov ao demonstrirali razumevanje glede važnoetl vojnih operacij na Pacifiku. Nevarnoat v «apadnem delu Pacifika ae Je povečala zaradi prodiranja oalšč-nlh čet proti Egiptu ln nacijaklh vojnih operacij v Rusiji. Soong je dejal, da je apeliral na Roo-aevelta ln Churchilla, naj pošiljata bojna letala Kitajeki, da ae bo lahko upirala Japonaki. Seje vojnega sveta za Pacifik ao se udeležili tudi kanadski premier King, novozelandski po-slsnik Walter Naah In dr. Eelco ven Kleffens, holsndski zunanji minister. bojnih letal, ki ao vrgla na tiso- g0alovanskega admirala. V svo-če ton zažigalnih in razstrelilnih govoru Je dejel, da je po- polnoma uverjen, ds bodo A-mertke in njeni zavezniki zmagali v tej vojni. "Ml bomo zmagali v tej vojni, toda mi moramo izvojevat! tudi mir, ki bo sledil," je rekel "Nikdar več ne ame- bomb V Bremenu ao velike ladjedelnice, jeklarne in člatllnice o-Ija Mesto ima čez pol milijona prebivalcev. Letalci, ki so se udeležili ns-______ pada. ao povedali, da ao bombe „^ dopustiti, da nas zajame voj-porušile pomole, več industrij-l „ mereča Tolpe tiranov ne skih predelov In zanetile ogrom-!,,», nikdar vroči svet v mizeri-ne požare. Te požare so videli ^ in noarečo Trsjen mir ne bo iz dsljsve 75 milj: | dosežen, dokler ne bodo narodi, u na k i na Kli. taka 27 Jun.lk*«"* prtfell po u«Uvttv< Kralj Prt« f imel dol« r»x- Moakv«. 27 )un. - M«rjuto ____________________ ^rÄrrÄ'^' «r^ ¡m Churchillom Eurnihow« V.v „ úbll. u n*m*kih ",du"rl»° m v" ^ ,„ -U » vo-U v- Z ranjenega ruskega vojaka In U- In raašlrj«»je programa atrrIila nadaljnjih šest Nemcev in potem pobegnile. V*lfta " racije, katerih ae udeleže ameriške vojaške enota. - il Avetralija poveča produkcijo vojnega materiala Melbourne, AvstrsIIJs, 71 Jun — Premier John Curtin Je dejel s OM'^cm ns konferenci reprezontantov delavskih unij, ds mors Avstra Cilejška etranka zahteva prelom zs izrekls tudi splošno zdravniško oskrbo, pokojnino za vsakoga državljana, ko doseže atarost 65 let, brerpo-selnnetno zavarovanje In priliko 1 do dela vae kern u, ki Je epoeoben Magaztn Fortune na p<*dlagl aklepa, da večina delavafcin tmij, aa mora avbwo- r»»«»»»", . — • *— 4 - . ^.iia* a«.«* v ¿rodukcjo v«)n»f» Aoro««Ju r«1ik.ln. OmkeJ» U"-.«« *^ v D- - «o do«*. ). b». tpnlri* r-olurtj. . potí -......y»> «muHi padi BO ae pričali po------p , -______, «'ščno oboroženo sik», se vleče prodiranje Japonskih čet proti govor S predsednikom Rooeevel "d Matruha do Sidi Omar ja | Lttuaju. strsteglčnemu mestu Lom ln prrmiorjem Churchillom Mstruh Je ob za ped nem koncu ob progi železnice Čekiang- v Bali hiši pred seetankom z re-"•leznlce, Id vodi v Aleksandri-, Kiangai portarjl. Santiago, Čile, 2l Ju« T Ns ^^^ ^ ^ ora- sâï IS5S5» sät œtj^s skssäs eenrel ustanovitev txieebnegs gen t Ina sU.edlni smortÄI drža- so bile ala vi jene Ä ^r P^T^a- Tk, še ni^a pretrga« odnoša- govern, induetrtJrem farmar da koordlnarije vojnih naporov 'jev z oellčem jem t«i profesionalcem. Kanadeke iete ee izkrcale v Angliji Ottawa, Kanada, 27 Jun. — Poročilo Iz l^>iidona pravi, da Je lunadakl vojaški kontingent več tisoč mož srečno dospel v neko angleško luko ter ae pridružil kanadski armadi, ki ae Še nahaja tamkaj Kontingent ukJju-čuje pehotne, topniška m letal-ske enoto Vojaška transporte so ns poti is Kanade proti Angliji apremljale britska bojne ladje Ogromni ameriški vojni etroM Waahington, D. C., 27. Jun. — Harold D Mmlth, direktor budista, Je pordel, da ameriški voj-! nI stroški znašajo milijardo do-larjev na teden. Tovarna pro-ducirajo orožje m municljo s tako naglico, da ao prekosila vse rekorde To kaže • ja rekel .Smith, "kako gremo v akcijo 'proti ostšču." s: PROSVETA PROSVETA THE EHLIGHTENMEHT _ GLASILO IM LASTWIMA SLOVESSKE WARODHE PODPOItWE JEDMOTE ot ud published by Sloven* national Bonofil Society ____Zdruiene Mar« (iseen CMnp) is m lato. $34M m pol loin. flJS m ¿alxt leta; M Chicago I» Cicero 1740 sa celo tole. $3.7» sa pol leta; sa inoeewftro M 00. aiacf lor the United Sfeftt (except Cbieogo) and SO JO p«r year. Chicago aad Cicoro |7J0 per oonntrtes M JO por year. Cene oglasne po dogovoru^-ltokoplsi dopisov fcs ¿laakev m ne vrateje. Rokopisi literarno T»abino ( ¿rtiče, drame, poeml ltd.) so rrnejo pošiljatelju In a slašej«. še le psftleUl Advertising rates on agreement. Manuscripts of • nd unaeiicitetf articles prill not bo returned. Otbee such as stories, plays, poems, etc* will bo returned to when accompanied by soll-addri only Maslo* na vsa. kar Ihm stik s listomi PROSVETA 2SS7-M So. Lawndato Ave . Chicago. Illiaols MEMBER Of THE FEDERATED PRESS ISO Dstum v oklepaju na primer (June »J^1^ na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo prsvočesno, de ss vata list ne ustavi. _ Ljudska vojna in ljudski mir Pred kratkim Je profesor Eduard C. Lindeman iz New Yorka, ki se resno zanima za socialne probleme in ekonomsko demokracijo, pedal na nekem sestanku v VVashingtonu nekaj svojih misli o se-dsnji vojni in o miru, ki sledi. Nič ne bo škodilo, če čitatelje Prosvcte seznanimo z Lindemanovimi mislimi. V Ameriki danes opažamo četvero stališč napram sedanji svetovni vojni, je rekel Lindeman. Na enem robu so oni, ki verujejo, da je vsaka vojna neupravičljivo zlo, bodisi z verskega ali filozofskega »tališča, in tega zla jim je nemogoče podpirati pod nobenimi okolšcinami in nobenim pogojem. Za temi so drugi, ki tudi smatrajo vojno za zlo, obenem pa spoznavajo, da je vojna realnost v svetu, iz katerega ni izhoda, iz tega razloga se podajo razmeram in uvtomatlčno sodelujejo v vojni. * - Na tretjem mestu pa so ljudje, ki tudi verujejo, da je vojna zlo, ampak se zavedajo, da vojna ni vzrok sama od sebe, temveč je posledica nekega prejšnjega zla, za katerega smo deloma odgovorni vsi kolektivno. Ko je torej jasno, da so odpovedale službo vse mirovne metode napram staremu zlu, Iz katerega se porajajo vojne tedaj ti ljudje zavedno sprejmejo stališče, da je vojna realnost In treba je napeti vse sile, da se ta vojna zaključi zmagovito; Istočasno ti ljudje insistirajo, da mora vojna imeti neke meje, nsmreč da ne sme dničitl ljudskih svobodščin in kulturnih vrednot. Na drugem robu ameriške družbe vidimo spet neko msnjšino, katera ne smatra vojne za zlo, pač pa za nekaj naravnega, potrebnega in dobrega. Večina ameriškega ljudstva je v tretji skupini In semkaj se je uvrstil tudi Undemsn. Vojna jc roalnost, ki Izvirs iz nekega zls. Naša dolžnost Je, da vojno sprejmemo kot takšno in delujemo z vsemi silami, da se zaključi z zmago Amerike in Združenih na-rodov. Ampak, kadar je večinu za vojno, to še ne pomeni, da je \ojnu tudi ljudska vojna. Vojna je ljudska vojna samo tedaj, kadar Je koriatna za večino ljudstva—koristna pa more biti ie te-usj, če se končs s koristnim mirom. Kakšen pa mora biti mir, da bo koristen za ljudstvo? Le on ndr more biti koristen za večino ljudstva, kateri olajša ali odprav prejšnje zlo. ki Je porodilo vojno. Iz tega razloga, če delujemo za koristen all ljudski mir, ne smemo ločiti vojne od miru, kajti ljudska vojna in ljudski mir morata biti neločljiva—In navaditi se moramo, da v isti sapi mislimo na mir, kadsr govorimo o vojni. Če imamo v mislih in na Jeziku le vojno—kakor insistirajo oni, ki pravijo; "Nsjprvo zmagujmo, potem šele govorimo o miru, -bomo pozabili, zakaj se bojujemo In ob koncu vojne ne bomo vedeli kaj početi. Zato Je absolutno potrebno, da razpravljamo o vojnih ciljih že zdaj, ko se še tepemo, če hočemo, da Je to ljudska vojna, ki prinaša - ljudski mir. Kajti ljudski mir mora biti zgrajen v vseh glavnih potezah že danes, ne pa šele po vojni pri zeleni mlsl; ljudski mir mora priti iz ljudskih množic, iz večine vseh prizadetih ljudstev, ne pa od diplomatov, ki se snidejo na konferenci. Edino takšen mir more biti demokratičen! _____ Skratka: ljudski mir mora biti v vseh svojih glavnih točkah dejstvo že med vojno, tako da bo tradicionalna mirovna konfe renea s svojimi tajnimi sejami In običajnimi Intrigami nepotrebna, |>ae pa se izvrše le formalne ratlfikuclje onega, za kar so se ljudstva že izrekla. Kaj pa ljudstva hočejo? Nujmanjšega dvoma nI—manifestacije tetfu se pojavljajo stalno že »kozi vso znano zgodovino—ds ljudstva povsod hočejo v prvi vrsti dober žlvljenski standard, kar pomeni dobro In organizirano ekonomijo. V drugi vrsti hoče vsako ljustvo b^i enakopravno; Imeti hoče enake pravice v vseh ozlrih z vsemi drugimi, velikimi In malimi. Brez teh pravic je vsak ljudski mir nemogoč. Na temelju teh dveh principov—pravilno organizirane ekonomije in enakopravnosti v vseh ozlrih (kar pomeni socialno pravičnost In kompletno demokracijo)—se lshko gladi nov svet in red. Iz katerega bo vojna Izključena. Istočasno je potrebno, da se vojaki In civilisti, ki se danes bojujejo au ljudski mir, zavedajo neke velike odgovornosti. Medtem, ko se tc pejo z slom, ne smejo sami postati zlo. . . Z drugimi besedam! v vojni z nacifašistlčnimi barbari ne smemo sami postati baibari! Ne smemo se nulczti sovraštva in maščevanja! Fašizem se je skotil iz sovraštva in maščevalnosti. Brez tegs dvojnega zla bi ne bilo fašizma in ne sedan|e vojne. Naša ljudska vojna mora na svoji pniholnški strani ostati v mejah one dostojnosti, katera dni civiliziranega in kulturoega človeka. 1 si nem sno. ko smo v vojni 4a ljudski mir, moramo gledati, da na ver nečine uboljismo lastnv demokracijo, tako da bo Amerika \edno boljši /1*1"! /a demokiitrijo vsega sveta. Hill so časi, ko so Američani mudili, da lahko šive v miru najboljše življenje brc* ozira, če je v ostalem svetu največja revščina. Danes vemo bolje; dane» vemo. «in ameriški standard življenja, da ameriška demokracija ni varna toliko česa. dokler nima VES SVEX enakega Uandards in enake demokiacijr. Zato pa moramo gledati, da Ifudnki mir ki ga zahtevamo «ase, poetene enak ljudski mir za t.arodt varita sveta Tn so mudi profraorjd E C Lindentana Iz New Vorka. Mtall mo da ga ni rarumnega. rrcnega in dozorelega človeka, ki veruje V šfSMS racijo, da se ne bi strinjal z njim. če pravim«' s podpmlaednikom Wallace Jem. de je to ljudaka vojna, se morarnn t njim l.lndemanom in netalimi vred. ki so ena kega prepričanja «ailočno zavzeti za ljudski mir v smeri kompletno Os lok racije. Glasovi iz naselbin Smrt mladeniča Chlcage V četrtek, 25. jun., e v cvetju svoje mladosti umrl v bolnišnici St. Ann Frankie Po-tokar, član mladinskega oddelka društva Narodni Vitezi 30 SNPJ. Rojen je bil 25. avgusts leta 1924 v Bryantu (Victoria), Okla. Tukaj zapušča žalujoče starše, Franka iiv Jennie Potokar, brata Johnny je, seetri Angelino in Jennie, strica Johna, sestrične Alice in Bert ho ter bratranca Johna Potokarja, v Detroitu starega strice Antona Potokarja in v Bryantu, Okla., staro teto Jose-phine Dolinar. Starši pokojnega imajo svoj dom na 1807 W. Cer-mak rd. Pogreb se vrši v pon-deljek, 28. junija, ob 2. popoldne Zefranovega zavoda, 1941 W. Cermak rd., kjer leži na mrtvaškem odru, na pokopališče Woodlswn. John Potokar. stric pokojnega in tajnik št. 39. in ti bom O dobrem In slabem Hermiflle, Ps«—Mogoče bo kdo mislil,, de ta dopisnik politiko igrs, ksjti enkrat naslovim Her-minie, Pa., drugič pa Darragh, Pa. Torej kako je to mogoče? Naj vam razložim to zadevo. Živim prav za ptfav v Keystonu. Pošta je prej prihajala v kom-panijsko trgovino iz Darragha in iz Herminieja, tako da si lahko imel dva poštna naslova. To je na primer tako, kakor bi enim kamnom dva tiča ubil. Tu ln tam Čltam, kaj vse bo na četrtega julija—veselice tu, veselica tam, jugoslovanski dsn tu in zopet tem- Teko človek res ne ve, kam bi se djal, ali pa četrti žulaj kar doma ubil. In to bo skoraj najbolj gotovo, kajti finance mi ne dopuščajo, da bi šel kam dalj Iz naše okolice. Ze "hitch-hike" pa tudi ni pripravno, kajti vse hiti na tako velik praznik kot je četrti julij. Naj vam, čitateljl, povem,,kako stojim, tako da ne bi kdo mislil, 4a sem kakšen bečlar ali kaj podobnega. Stojim takole: Nas je šest v družini, vsi člsni SNPJ, otroci tskoj od mslega, jaz pa sem postal njen član takoj po prihodu v to deželo. MoJa boljša polovica pa je prišla v jednoto s conemaughško zvezo, ki se je združila z jednoto leta 1921 na izredni konvenciji v Clevelandu. In tako smo zdaj vsi jednotarji ali—"drotarjl", kot pravi Poljak. Ampak jaz sem sedaj samo še cokla pri jednoti—drugega nič Moj napredek je šel po gobe— "finish" za enkrat aH pa mogoče za vedno. Ostali člani družine pa vsi delajo. Žena doma dela, kuha, pere, lika, šiva srajce In sploh krpa vse, kar se da ohraniti, tako da vendar ni treba biti vsak dan v novi srsjet all nogavicah. Pri tem se da veliko prihraniti. Ampak "pede" pa nima druge kot—božji Ion. Ampak se spominjam mojega očeta, ki je neštetokrat rekel, da božji Ion je še najbolj pošteno plačilo, ker ti ga ne more nihče vzeti, in tp posebno, če ga v resnici zaslužiš. Otroci so mi pa takole udinje-ni pri raznih korporacljah. Žarel bom od spodaj gor, kot se hiša zida. da bo bolj držalo. Naj mlajši sin all "baby" dela v ga reži v llerminieju, kjer poatre-že s gasolinom ln sploh dela, kar Jc treba. Letos 6 meja je Izpolnil 14 let. Drugi sin dela v trgovini v llerminieju, kjer je za klerka Star je 17 let In letoe je gradulral v srednji šoli. Tu di tretji sin, star 18 let, dela tu ksj v llerminieju v strojni tovarni Hči Dorothy pa dela za Strica Suma v Glassportu, kjer ima v oskrbi "pay toil". Torej od najmlajšega do naj-staršega vet delejo In seslutljo po par dolar jew na teden, kar je boljše kot nič Tako bi bil zdaj že prav zadovoljen, samo če bi si mogel še jas kje kruh služiti. še mi je v živem spominu mui mlajši sin Donald. Ko sem pred oamtml leU le šal na divanu in si nisem mogel skoraj nič pomagati. pa pride k meni m pravi: "Ata, vem. da ai siromak, ali jaz ti ne morem pomagat, le molči in trpi Ko bom jez enkrat zrasel, bom šel delat; isaliilil bom "lots of money vse dal." Lahko si vsakdo misli, kakšen vtis so napravile te besede neme. Tako so mi te otrokove be-e zalegle, de sem pri tisti priči popolnoma okrevsl, dasi v resnici ie zdsj nisem. Sej pravim, otrok res zna človeka najbolj potolažiti, pa naj bo že očeta ali mater. No, in fant se mi res dobro razvija in je pravi orjak pri nje-govih letih. In zdaj, ko res zasluži par dolarjev na teden, dokler ni šole, mi tudi de ves zaslužek. Ali je takd kot pravi Pa-nian tam iz coloradskih hribov v svojem zadnjem dopisu. Do sobote ti pomalem vse izvleče nazaj za "show", sodavico, slaščice, sladoled ln podobno. Otroci res ne vedo, kaj bi počeli tukaj v tako zvani svobodni Ameriki. Včasih sem jim že pravil, kako jaz živel, kakor tudi več drugih in kakšno hrano sem imel za kosilo in večerjo. Pa mi zmeraj pravijo, da smo bili v starem kraju — "old fashioned people." Tukaj v Ameriki je pa vse drugače. Ampak tudi v Ameriki je enkrat dobro, dvakrat pa slabo v največjih slučajih. Vsaj tako se meni vidi že od leta 1909, odkar sem prišel v to obljubljeno deželo. Suče se prav po luni: en krat gor, dvakrat dol, in tudi ni vse zlato, kar se sveti. Je na primer tako kot so časi. Pravijo, da je v vsakem grmu zajec, ali ne vem, če je ali ne; zame vem, da ga še ni, glede drugih pa ne vem. Ali po dobrem pride dvakrat slabo, ako še ne večkrat Človek res ne ve, zakaj ta naš delavski narod tako hitro poza bi vse gorje, skozi katerega je brodil in veslal iz močvirja močvirje. In tako se znajdemo v bedi in krizi, pa se polagoma oprijemljemo rdeče marele, katera pa se nem bolj ln bolj od mika radi te.jpfe sebičnosti in pomanjkanja pravega razumevanja človeka do človeka. To je res prava mora, ki .se zajeda prav v dno srca in ti počasi sesa kri iz tvojih žil in ogloda prav do kosti. Potem se pa prične boljšati ali slabšati in takrat narod roke prekriža in prične omahovati in skakati od stranke do jtranke, končno pa se znajde tam, kjer je bil, ali pa še na slabšem. Zdaj pa še nekoliko o našem društvu 200 SNPJ, ki je imelo sejo 21. junija. Lahko ste videli, da je tajnik pozival člane na sejo, ampak tistega poziva men da niso vsi čitali. Vsaj tako jaz sodim, kajti udeležba je bila bolj pičla, ampak ao bili pa vsi tisti dobri. O kakšnem nspred ku tukaj nI govora, kajti novega člana pri nas ne dobiš, pa magart če ga iščeš z lučjo pri belem dnevu. Nekaj sem sliša o neki porodni nakaznici, tore, tukaj bo mogoče še kaj dobiti za mladinski oddelek. Kar se tiče starih "mandeljcev", so pa že vsi inšursni, eni tukaj, drugi tam, ali večina jih spada k SNPJ Ker že pišem, naj dodam to, da je naše društvo kupilo ozi roma amo debatirali in končno prišli do sporazuma, de si društvo nabevi obrambni bond za $18.75. In tako smo reietali na prej prav po inštancah kot mora in prišli do bolniških na keznic. Tedaj sem šele Izvede da je našemu članu Joevu Ru perju odtrgalo kaoalec v mejni Torej obžalujem, Joe. Ampek za pol pelce gor ali dol. saj jih je še vedno devet in pol in bo že šlo. Nazadnje bi nam bil pa ie tej nlk kmalu ušel, ali bolje povedano. hotel je reslgnirati. Reke j«-, fin ima preveč jiela in skoro nima esse, da bi Se ukvarjal tajništvom. Kome) smo ge potolažili, de je ostal na svojem mestu ie SS naprej. V nekaterih krajih ne morejo kovača dobiti. pri nas je pd drugače Pri nas ps nihče neče prevzeti tej-nitars. "Kikemo" vsi radi. dele ae pa bojimo. In tajništvo da veliko sitnosti, w to posebno pri nekaterih članih, ki hočejo kar tako po svoje plečeveti ment kot se jim zljubi. najraje takrat, ko bi moral biti tako je res kril s takimi člani, ki si ne dajo ničessr dopovedati, čeprav imajo pravila in pravijo, jih bolje razumejo kot kdo rugi. Mi si vsaj damo dopovedati, drugi pa nič. Zaključujem te moje plehke vrstice z željo in upanjem, da xxio padle na rodovi ta tla in skalile dober sad do te naše bratske ljubezni. Želim, ds bi se pomnožilo članstvo in napredek v vseh ozirih, kakor tudi, da bi bilo sreče na koše in denarja na bušle. Prav ze prav bi bilo dobro, če bi bilo denarja vsaj toliko, kolikor ga Človek potrebuje za svoje življenje, tako da te ne tira sila v prerani grob ali Mi v ječo ali celo na vislice, Če se mogoče kateremu Čitate-ju teh vrstic začelo strašno kovcati, mi lahko piše (Box 173, rlerminie, Pa.) Frank Fink. PONDELJEK, 29. JUNIJA ment že v glavnem uradu. In Mi ln naši problemi Milwaukee. Wis. —Letos je vreme od muh. Človek ne ve, kako bi se oblekel, da bi bilo >rav. Je res tako kot se je neka članica izrazila, da bi bilo najbolje, da nosimo garderobo kovčegu vedno s seboj in se pre-opravimo, kadar vreme nenadno preskoči iz mrzlega na vroče in obratno. V soboto zjutraj je. bilo turobno oblačno. Pričelo je zgodaj n deževalo je skozi ves dan, kot »i se nebo neutešljivo zjokalo nad neusmiljeno meritvijo človeštva in hotelo oprati grdi madež na sedsnji civilizaciji. V nedeljo ps je solnce ljubko sijalo in od zahoda je pihal hladen veter, obetajoč nam idealen dan za pohod proslave vseslovanske-ga dneva, za kar smo se oblekle svršnike. Toda predno smo >ričeli s pohodom, je jelo pripe-cati tako vroče, da smo odložile svršnike in jih pustile pri sosedi V Clevelandu so jo ženske izvorno pogodile, ko so se udeležile pohoda s konji. Toda tudi tu smo se postavile s tem, da je pet članic nosilo ameriške zastave, v barvi tri jsrde velikega V, ki je predstavljal Victory in Venero zaeno. Bilo nas je lepo število in precej v narodnih nošah; če bi bile obveščene preje, bi se dalo še marsikaj lepega napraviti. Prihodnja izredno važna prireditev bo za 30-letnico Venere 192 SNPJ. Treba je, da se za časa dobro pripravimo, da jo čim lepše proslavimo, da tako naklonimo našim cenjenim po-setnikom čimveč duševnega užitka in da bo 18. oktobra dan, ki bo zaalužil častni seznam v zgodovini našega ženskega društva. Nekaj časa nazaj smo v tedenski izdaji videli med drugimi tudi sliko gl. odbornice sestre Uršule Ambrožič iz Eveletha, Minn., ki je na častnem mestu v tekmi za nabiranje novih članov. Da ji damo v tem priznanje in ji prilijemo navdušenja še v drugih ozirih, mi je v prijetno čast poročati o sklepu društva, da jo povabimo za našo 30-letnico kot proslavno govornico in da je povabilo z zadovoljstvom sprejela.' Torej na veselo svidenje, Urška in dobrodošla v naši sredi!. Lete nazaj, ko sem bila potovalna zastopnica, sem imela tedaj namen obiskati Colorado in še sedaj ml je žal, da se mi ni ta skromna želja izpolnila. Toda burni vslovi življenjskih reamer so me s silo drugam zanesli in moje račune prekrižali. Krepki in zelo stvarni dopis Roee Rado-vich v prejšnji sredini izdaji mi jc oživel te spomine in na mlsql mi je, da bi se mi bila tedaj mogoče nudila prilika seznaniti sc tudi s to vrlo dopisovalko. Nagibno imam jaz žMtake, ki se zanimajo in udejstvujejo na društvenem, kulturnem ali drugem ooclslnem polju, zelo rada in jih visoko cenim. Zategadel se mi Rose Radovich s svojim izražanjem zelo dopede ln Ji čestitam s željo, da se pogosteje oglaša v duševni užitek, korist in spodbudo vsem, ki se seveda-mo naših atanovskih dolžnosti. 4i nam velevajo, da smo budno ne straži zs ohranitev naravnih pravic Priporočljivo je, de bi br. Anton Jsnkovich tudi to vrlo dopi-sovslko vpisal v svoj album, naj tua ol» reki Monofigaheli in potem ob raki Allegheny, sko me bo amrt «grešila. Haveda, nekaj bo ovire: piknik weetmorelandska federacije 26 julija, tretjo nadel jo pa faderarijska aeja v Hermint*-ju. W«ll, dela Je dovolj, samo denarja bolj malo. Bo pa smrt toliko lažja, ker ne bo sapuščine za prepira, kdo bo več dobil. Ps da ml ostanete vsi zdravi In prijatelji Blednje Je tudi več vredno kot bogastvo. Zurnlk da gimnazije in vae profesorje z direktorjem". Dodal je, da so otroci umrli prepevajoč. *'Ko so otroci kot jagnjeta padali pod streli, so si' slišali vzkllkif "Streljajte! Srbski otroci smo!" Nemci so po besedah ministrskega predsednika Jovanoviča morali streljati na svoje vojake, da bi izvršili pokolj teh otrok. Grozota je bila celo zanje prevelika. G. predsednik, rad bi na tem mestu izrazil svojo naiudločnej-šo obtožbo teh nečloveških zverstev. Madžarske, nacijske in italijanske oblasti ln vstaški zlo-činel, odgovorni sa te zločine, ao obaojenl pred očmi in v arclh vseh svobodnih ljudi vsepovsod; ko bo prišel dan obračuna, jih čaka strašna kazen. Gorje zverinakim osiščnim divjakom, ko ae bodo dvignile njihove žrtve in odvrgle oaovraše-ni Jarem oavojevalca a pomočjo zavezniških drŽavi G. predsednik, človak bi moral iti daleč, da bi našel narod a večjim duhom in večjo vitraj-noatjo kot je jugoslovanaki narod. Navzlic trpljenju naroda te herojske balkansku države je tam odpor proti oaiščnim oavo-Jevalcem vse močnejši. Sto do Sto petdeset tisoč jugoalovan-akih rodoljubov ae bori proti nacljem, Italijanom in Madža-rom. T« jugoslovanske junake vodi veliki junak, general Draša Ml-hajlovlč. S svojimi vojaki v divjih, planinah Srbije in Bosne Je MihaJlovič začel dokaj močno ofenalvo proti nemškim, madžarskim, Italijanskim in bolgarskim zasednim vojskam v Jugoslaviji. Jugoslovanaki rodoljubi napada-i vojašnice osišča in rušijo liv-ensko važne osiščne prometne črte. Tako ao Jugoslovani paralial-rali v neosvoljivem balkanskem predelu najmanj 23 oaiščnih divizij. Dokler je general MihaJlovič s svojo vojsko aktiven, osišče ne sme pomakniti U Jugoslavije velike vojake v borbo na bolj odločilnem ruskem bojišču. Obupno bornČ se na vzhodu in bojasljlvu previdni na sahodu, nacljl krotko in malo ne morejo najti mol In opreme, da bi *a-dušill vse večji odjpor na Balkanu. Vsled tega s« sa tekajo h krutim in strahopetnim metodam maščevanja ns4 nedoUnl-ml žrtvami. Nemci so fte zdavnaj vzeli sa "talce" ženo, hčerko in dva slno-v« generala Mlhajlovlča ln razpirali visoko nagrado na genera-ovo glavo, Morda bodo naciji uresničili svole grožnje in ix maščevanja ubili rodbino jugoalo-vanskega narodnega junaka, vendar trni ne morejo zlomiti duha nJega ln njegovega naroda. Hitler in njegovi sateliti spoznavajo, da Je težko ukrotili jlamen svobode. Lahko ga sa-duše trenutno, vendar plamen plane vnovič, da požre vse tiste, ki so ga hoteli pogasiti. Naj bi to naročilo is sob sme-rlškega senata doseglo lierojski jugoslovanski narod. To le Je naše naročilo: "Drži se hrabro, JUgoalovan-skl narod! Naj v vas plemti plamen svobode! Vse večja mo^ ¿avozniških narodov a« bo kmalu čutila tis vsakem l>ojil- tMa T» je prilika da boljše dobiti ***** dekle /e napeljalo po-* car 4rleti y, moram." n " MI! i ne, pe i aebt m ja u+M '+1*4*0+šil fmrnm^mm >#««tr* me*i «n ji» D* *pv pr»*%*rW « «> IV. Zjutraj je morala goepa Hesslingovs priklicati Metko iz postelje. Stekla je še v sami srajci k nabiralniku za pisma. "Kaj ti pa Je? Kaj pa naj bi bilo notri?" Metka še sama ni vedela. Dolgo se je obi-rala z zajtrkom in skrivaj z romanom. Ko je osnažila svetilke, je sfrfrala v kuhinjo, ne da bi si biis osnažila od, petroleja umazane roke, in je hotela vedeti, kakšno bo kosilo. Samo bif-tek na nemški način in cvetni ohrovt. Metka se je bila nadejala kaj čisto izrednega. Ko je slednjič smela ven, je začutila celo pod vretom, kako ji bije srce. Morala si je oddahniti, predno si je upala skozi vežna vrata. Kaj vse se utegne denes primeriti. Pri nakupovanju je pozabila polovico reči in je morala vsak pot opraviti po dvakrat. Tako je šlo do ene popoldne, in Metka se je v resnici znašla pred gledališčem, ko je baš minila skušnja. Gospod Stolzeneck je že prihajal v svojem kožuhu po stopnicah in se je glasno smejal z Rochejevo in s Poppyjevo. Rochejeva ga je trepljala po rami. Metka pa je stopila naravnost proti njemu, se je smehljala in je malce namignila. Ko je bila ie mimo, je čutila, kako je njen obrez še vedno bolestno zategnjen od smeha, ift se ni nič čudila, d* sta se dami smejali. Smejali sts se do onemoglosti. Metka je pomislila, da je zdaj tudi to vseeno, in je lezla dalje. Zdajci je začula njegov korak za seboj. Njeni so bili tu hipoma dvakrat tako dolgi. Bežala je v park, Je prišle do mestnegs okopa in je imela odprta usta in strašno praznino v očeh. Gospod Wilmar Bautz, z imenom Cooks-bautz, je prihajal nasproti, — in mesto da bi bile odzdravila ns njegov zanoeni pozdrav, mu * je brezupno strmela v obraz. Igralčev korak Je prihajal bliže in bliže. Zdaj je zganila obe rami, ker je čula klicanje. "Gospodična," je poklical polglaano. Bilo je baš kakor svojčaa, ko je iz gole radovednosti in stremljenja ss senzacijami vlekla za noe kakega učitelja, pa je nenadoma obstals pred strahotnim dejstvom, da je oni vzel to reč rečno — in so nastals posledice. Ksm sedaj? Edino le mala strma steza bi še mogla rešiti Metko, — a na koncu, onkraj mestnegs jarka, po katerem plavajo labodje, stoji javno stranišče. Ali bi mogla izginiti neopa-žena za vogalom? .. . Ne: tudi na to stezo brez izhode gre za njo. Zdaj je izgubljena. Ničesar ni več — le strsnišče in lsbodje tam doli, ki so ns dobrem in na hladu. K labodom ali v stranišče. Metka je napravila baš zadnji korak proti strsnišču, a gospod Stolzeneck je dejel: "Gospodična, aaj to ni za dame." ■ Metka Je krilila semtertja, je hušknila nazaj in se je smejala od samega obupe. Take okrutne premoči še ni nikdar videla na nobenem obrazu. Čeprav zdaj sploh ni več govoril, so delovsle ustnic« s tako gibkoetjo nad njegovimi mirnimi, belimi zobmi, da se ji je zavrtelo. Malce je privzdignil cilinder in je kar prosto krenil ž njo nasaj. "Najbrže"--in počakal Je pomembno, se je sklonil postrani nadnjo in je tako hitel s kretnjami, da Je morala zapreti oči — "najbrže vleče gospodično tja zato, ker je napravil strs-niščs njen gospod oče. Ali imem prsv, gospodična Hesslingovs?" Metks je odprla oči. Okoliščina, da Jo pozna, Je dajala položaju nekaj več poetsvnosti in Je mslce zabrisala aled dvomljivosti. • "Res," je rekla — in ne brez ponosa — "pa-pa Jih Je vse nsprsvil. Veste, prodrl je s ze-devo na magistratu in je potlej tudi kar on dobil naročilo. Papa razume to" — in Metka je važno pokimala. . (Dalje prihodnjič.) Four Nationalities—Ail Americans — čmi. Končno Jo zopet ogovori in JI pogleda v oči: "Pravite, da jc težko priti do tako lepe obleke, jaz sem pa drugačnih misli. Takemu dekletu kakor ste vi, Je lahko priti do lepe obleke, samo pomagati si mora znati. No, pa kaj bi jaz tu-kaj postajal, ker ni nič zame Malo prej sem ogledoval slike pred gledališčem in kakor sem razvidel, mora biti zelo zanimiva predstava, samo sam ne grem rad v gledališče." "Spremljevalca si pa lahko dobite, če hočete zanj plačati", hit ro odgovori »»na; -Jaz grem z va mi, ako hočete plačati zame, ker v gledališču je moje največje veselje." "To ai» razume, plačati za tako lepega dekleta in jo imeti prj Belo v gledališču, to se ml zdi nekaj nebeško lepega. John Clark je moje ime in če želite iti s menoj v gledališče, kar nič ne od-lašajva", ji veselo odgovori. "Mary Mart je moje ime in me v mm« 11 spoznati ae z vami", odgo-vori ona ln ae mu približa, da »ta tiščala drug drugega "Tudi mene veeeli spoznati se z vami ln zato sem nepoptano ve-■el in srečen"*, pripomni on. se jI nekoliko prikloni ln ji začne najlepše dvoriti. Brez obotavljanje ata stopils k okencu, kjer je dekle prodajalo vstopnice. On je potegnil denar-nico Iz žeps in plsčsl zs dve vstopnici, nsto sta vstopila v gledališče ter se vsedls drug poleg drugegs, kskor dvs stara znanca. Ko sta gledala film, sts se večkrat nagnila drug k drugemu ter si pošepetavala. Čim dalje sta si bolj zaupala ln razo-delo, kdo sta On Ji je povedal, od kod je prišel in kakšen Je njegov poklic in čemu ga Je pot zanesla v mesto. Tako Je tudi o-ne nJemu razodela, kakšen Je njen položaj In kako prenaša svoje življenje. Ko sta zapustila gledališče, jo Je on v svojem avtu popeljal na njen dom. Ona Je vse privolila ln s vsem bila zadovoljna, kar je on rekel. Bila je ena izmed tistih deklet, ki gledajo za moškimi in Jim zaupajo kakor hitro ae aeetanejo ž njimi. Ona ga Je komaj spornala. toda nt pomlall-I*, če dela prav ali ne, ko se mu je koj podala, da Je delal ž njo, kar Je hotel Ona mu Je verjela, ds Jo bo ščitil in Jo tudi osrečil, ktjtl govoril je. kako Jo ims rsd ln se končno tudi ona nt mogla upirati atraatl ljubezni Tembolj •e je pa dala prealeplti. ker Je bi* s neizkušene ter neamljena, kajti matere nI Imela več žive, le očeta Je še imela, ki je bil fte star Four men met recently at Albuqoeraoe, N. Méx., to —actus methods for interesting New Mexico dtixena in the War Bond Quota Campaign. Though « ' an American citizen, It waa noticed all had d ao an Irish photographer woo ro photograph was mate ta left to right, the man are: 1 & P. Vidal, New American; Ffank " •American; Italian« United ; Frank MindUn, Precinct Chainnan.Jewiah- ^ . iNfeben»S»*ín¿s0taífCo- ordinator, Danish-American. The photola by E. J. Dunn, Ixiah-American, clerk of the War Sovings in onemogel premogar, kajti v svojih mladih letih je izčrpal svoje telesne moči in se zato prehitro postaral. Ko je John Clark pripeljal Mary Hart na njen dom, se je takoj odločil in vprašal, če bi hotela postati njegova žena. Mary se ni nič izgovarjala, pač pa enostavno odgovorila, da je to veseli in da z veseljem postane njegova zakonska družica, če jo misli on v resnici poročiti.yOn ji je ponovno zatrjeval, da jo ljubi in da je vse resnica, kar govori. In ko je stari premogar, oče dekleta čul, kako je tujec prepričevalno govoril, je bil tudi sam vesel, ko je videl kako je prišla lepa prilika in kako bo njegova hči dobila lepega in postavnega moža. Zbral je potrebne besede in spregovoril: "To me veseli, ker ste zasnubili mojo hčer in upam, da boste srečni ž njo., Jaz nimam premoženja in zato ji tudi ddt* ne morem dati. Poskrbel bi tudi, da bi se vršila primerna svatba, pa tudi za to nimam potrebnega denarja. Morate torej kar potrpeti in biti zadovoljni s tem, kar je." "Nič strahu, očka, le brez skrbi bodite, saj tudi jaz nisem u*-tvarjen na gosposko plat ter se zato ne povišujem. Z vašo hčerko se bom zato poročil, ker jo ljubim in menda bo tudi ona mene zato vzela, ker me ljubi. Ta- ko, vidite, naju je združila le ljubezen in zato bova tudi srečno živelg'*, odgovori ženin Clark in se dobrika izčrpanemu premo-garju. Oče Hart je zadovoljno kimal z glavo in bil z vsem zadovoljen, najbolj pa še zato, ker je hči Mary našla tako vrlega fanta. Vsi trije so ostali še nekaj ča sa v pogovoru. John Clark je svoji bodoči ženi razodel, ka morata urediti in da bo naslednj teden že poroka in tako bodo i meli tudi nekoliko svatbe in ženitvene zabave. Kakor sta odločila, tako je tudi bilo. Vršila se je poroka in svatba. Kar jih je bilo navzočih so bili veselo razpoloženi, med vsemi je bil pa najbolj vesel ženin John. Tudi na fanta Franka Browna ni pozabil ter mu je tudi kupil darilo: malo vrečico Buli Durhama", za katero je potrosil borih pet centov. Frank Brown je bil njegov največji f>o-močnik, da je tako hitro našel dražestno dekle in se nato poročil ž njo. Poročeni par je bival še par tednov v mestu Marceline, nato sta se poslovila od znancev in prijateljev in od očeta ter krenila na pot. Zasedla sta Johnov avto in on ga je pognal na dolgo pot proti Detroitu v državo Mi chigan. * Mlada žena Mary je bila srečna in vesela, ko je sedela poleg »It Could Happen—Only Here | svojega moža; veselila se je novega življenje in niti malo ni pomislila, da jo čakajo še križi in težave. John se je pa smehljal in se prav dobro počutil, ko je tako z lahkoto ujel v svoje mreže mlado dekle in ni niti malo dvomil, da mu bo šlo tudi dalje vse po načrtu in da se bo ona pokorila njegovemu povelju. * Avto je dirjal dalje in dalje po gladki tlakovni cesti. Po dva-dnevni vožnji sta končno dospela na cilj in John Clark reče svoji mladi ženi: "Vidiš, to je pa moj salun." Nato se avto ustavi in John pomaga Mary izstopiti. Mary radovedno ogleduje poslopje, ki je bilo že staro. Bila je iz opeke zidana stavba in stala je na Četrti ulici na vzhodni strani mesta. Opeka se je luščila in stavba je bila potrebna popravila, toda za to se ni nihče zmenil. PONDEUEK. 29 "To je junua ogli to? pa veliko poslopij dvoje nadstropij/* it Mary. "Tako je kot praviš, spodaj m*m pivnico, zgoraj pa 2 sobe in nekaj dekle "J» John. ' "Dekleta imaš?" osuplo vDr * M"y P« to poPme$ 'Seveda jih imam, pa kaj'. Človek, ako hoče priti J lahkega življenja in na lahek a cm do denarja, se mora vsesa i mi in se posluziti, kar PrTp de , odgovori lisjak John Mary je takoj opazila, da , vse v redu s tem njenim mož«, Koj se je začela kesati, da « , vzek še predno je kakšno obrtjo se ukvarja/^I On jo je prijel za roko in od šla sta v notranjost soluna da razkaže, kakšno premoženje a seduje/ Mary je boječe gleda na desno in levo ter se kar b» stopati dalje. Kar do mozga je pretreslo od prestrašenja | je zagledala Johnovega pomagj ča, ki je obratoval solun v ni. govi odsotnosti. (Dalje prihodnjič.) NOTE! Save this copy of PROSVETA It vis needed for VICTORY! SAVE I ★ All Waaltpapw if Old Rap ★ Old Rubber ★ Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency TISKARNA v tiskarsko SPREJEMA VIA vabila sa vnoollus tm abode, vtsltaice. časnike, kaj* koledarje, lefhke lid. v aloronakotn. hrratakem, olovaiksst U Mk—». snglsikssn Joaflai to dmgtk. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO Ml J»J. Dl TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI d*|e vodstvo unljako delo prrt Pišite po Informadle ns PRINTERY 2M7-» S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. ILLWOÄ TEL. ROCKWELL 400« * jreeVs • 100-majrbe popara^ ae«. Kdéle toad .....Efe naroČite si dnevnk prosveto _ zedne konvencije so lokko nora« no Mat Proseeta ia Prištelo eden. dve. M. štiri oll pot ¿Ionov la ene društne k eni naroč-nlnL List Pvoevoto steno ao eoe enako, sa ¿lono ali nečlane SM> ss •oo letno naročnino. Koe pe čleal še plešejo pri osososonia SIJ® ■ k Toeo| seda) nI vi da je lsat predrag m ¿lana SMPJ. Uet Proeeeta Je vaša gotovo |o v vseh! 4niM nekdo, ki M rod ¿tlel Met vsak dan. „^■■^--VaeleJ kakor hitre kateri «ah Osnov preneha biti član Sli ^ ? " pre*11 ^ 04 druHne In bo zahteval sam sro) list tednik, bodo moral tisti ¿len Is dotične družino, ki Je teko skupno naročeno no dnevnik Prosveto, to takoj nasnenltl upravnUtvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cono listu Prosvete Jot Za Zdrnš. drftovo to Koaedo tUV Se Closeo tal Chtoooe fo. *>» 1 tednik ln...._4J0 . I todaik to........ J j* XM t todnjbo to--¡JJ MM ■ saMke to—~ - ^ LSI —r—. prileti t* pulisbns veeAe denarja ali ' v olasan to al naro¿lto Prosvete. ItoL ki Jo eošo lestalea PROSVETA. SJVPJ. aeeeaaltr, ond II ear l liplll Amp S ifc it ÄJÄfiTwiji . whk mf maeter«, iS», 1 ¡1 diaW ^ »eojr os Uttyli lot ssa." ~ - -