l^r&oclrre cene E^iS ~yy*i' e* d*e MARIN 0 0-2- GRISLEV SCHWINN CrCllSSKEMJ Pod gozdom c. IV/2 o Tel.•'01/7861 875, 01/7871 482 GSM 041/668 788 PANCE - TOP d.0.0. okrepčevalnica, trgovina in storitve Pance 21,1293 ŠMARJE-SAP tel. 01/ 786-80-53 Nudimo Vam: - prostor za razna praznovanja za 50 in za 25 oseb - hrana po naročilu - organiziran prevoz za zaključene družbe Ljubljanska 17 1290 Grosuplje tel. 01/ 787-34-22 GSM 040/ 22-44-07 PRODAJA: * REZERUniH DELOU Zfl USE URSTE 0SEBI1IH UOIll, *D0DRTHfl OPREITlfl, *moTORnnoun znosEBnflin TOUORIlfl *nUT0PLI Bnnm nnuozim# -Ur novo 2002 Brvace 11, 1290 Grosuplje Tel.: (01) 7866-574, 7866-575 F«ks: (01) 7861-021, wirvv..g-mm.si pMii.ni gmm@g-rnrn.si delovni čas: ponedetjek-pelek: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure CDKKN IDKA 50 ALL SP Gl 50 ALL SP M« UM is: >t|ft|ft!A Stritton U KM wu 8 •.tii|M.ri] ohftl« 25»1l cm 60 B200 • I « | ' «» Z Beneškimi fanti, ki letos praznujejo 50 letnico delovanja. Skupina Slapovi se je odločila, da bralcem Grosupeljskih odmevov podari 10 vstopnic za koncert v Grosupljem, ki bo v petek, 26. aprila 2002 ob 20. uri. Zato vas vabimo, da čitljivo izpolnite spodnji kupon z osebnimi podatki in polnim naslovom. Dan pred koncertom bomo v uredništvu komisijsko s prisotnostjo predstavni­ ka Slapov opravili žrebanje kuponov. Zato na kupončke ne pozabite napisati telefonske številke, da vas bomo lahko pravočasno obvestili. Vstopnice vam bomo izročili pol ure pred koncertom v Dvorani Brinje ob prodajnem mestu vstopnic. S seboj prinesite enega od dokumentov s fotografijo za identifikacijo. (Kupončke vložite v kuverte In Jih pošljite na naslov Grosupeljski odmevi - POŠTNI PREDAL 10 / do srede, 24. aprila 2002) IME PRIIMEK NASLOV, P.Š. ŠT. POŠTA TEL. GrosuPlJe (centrala) sP 908 I GROSUPELJSKI ODM.s 2002 l 352(497.4 Grosuplje) g GROSUP 120020146,4 • W priloga - V - 10 LET GLASBENE PRAVLJICE Slapovi na koncertu v Studiu 14. Nekoč, nekje, ob bistrem potoku, za devetimi griči in desetimi leti... Tako bi se začela pravljica. Glasbena pravljica pa se začne nekoliko drugače... Pred desetimi leti so se v Mali Račni zbrali mladi fan­ tje v ansamblu Slapovi ter se kmalu nato prijavili za prvo tekmovanje na festivalu narodnozabavne glasbe v Vurberku. Napetost je bila na višku: "Bo, ali ne bo-to je bilo vprašanje." S festivala so se nato vrnili s prvo nagra­ do. Potem, "bilo je v maju", seje skupina predstavila na 1. programu radia Slovenija v takratni Lojtr'ci domačih, in zmagala še v istem mesecu. Nato se je pot začela vzpenjati... televizija, videolestvice... z več kot dvajset festivalov so se vrnili z raznimi nagradami in osvojenimi prvimi mesti. Fantje so v ansambel s seboj prinesli osnovno glas­ beno znanje, a je bilo le-to precej različno. Gregor in Martin sta bila izrazita rokerja, Robi in ostala dva sta bila narodnozabavna glasbenika, Jože pa nekje vmes - •n r>rav slednjemu jo jspelc združiti razli ne brf gove Slapovi danes zvenijo morda tudi zaradi tega na samosvoj, drugačen način, pa so klub temu še vedno zelo blizu koreninam narodne glasbe. V Ansamblu poleg Jožeta s prepoznavnim glasom danes delujejo še: Gregor, ki samozavestno igra bas kitaro, Robi, ki prepeva in z občutkom igra kitaro, Martin, ki poleg prepevanja mojstrsko prebira klavirske in dia- tonične tipke, ter najmlajši član po stažu v ansamblu, Andrej, ki poleg prepevanja poprime tudi za diatonično harmoniko in kitaro. Tudi po poklicih, kijih opravljajo, so si med seboj zelo različni: Martin Štibernik ima glasbeni studio v Šmarju - Sapu, Jože Skubic je pravnik na "Železnici", Gregor Štibernik je po poklicu arheolog in dela v muzeju v Mengšu, Robi Kuhelj je zdravstveni tehnik v ZD Grosuplje in Andrej Gačnik je samostojni podjetnik. Ker so zaposleni in imajo zagotovljeno osnovno eksistenco, so v glasbi sproščeni in zato lahko neobremenjeno snujejo nove ideje, zamisli... Skoraj vsi so že poročeni (razen Martina, kateremu pa se nepreklicno iztekajo samski meseci) in imajo razumevajoče žene, ki vedo, da so pota glasbenikov razvejana med ustvarjanjem, vaja­ mi in nastopi, za kar si je treba vzeti precej časa. Pri založbi Helidon so izdali kar nekaj plošč in kaset (Najlepša leta - 1993, Po domače malo drugače - 1996, Zdaj je pravi čas -1997). Album NE RECI NIKDAR, ki so ga posneli leta 1995 pri isti založbi, pa je postal najbolj prodajana plošča desetletja. Naslednji dve zgoščenki Poje spet harmonika (1999) in Rože z domačega vrta (2000) sta izšli pri založbi Menart. Poleg zlatih in sre­ brnih plošč imajo na najbolj častnem mestu postavljeno diamantno ploščo, ki so jo pred njimi na področju prodaje različnih nosilcev zvoka narodno­ zabavne glasbe v Sloveniji prejeli le Avseniki in Slaki. Avtor največjih njihovih uspešnic Ne reci nikdar, Da spočijem se na tvoji rami, Rože z domačega vrta, Črnolaso dekle, pa tudi najnovejše Pravljica živ­ ljenja, je Jože Skubic. Vse navedene so grajene na lepo tekočem in uglajeno lahkotnem širokopoteznem valčku, ko že iz ritma začutiš, kot bi se sprehajal po mehki dolenjski pokrajini, poslušal vrteče se mlinsko kolo in hkrati vonjal preplet dišav pomladnih rož in pravkar odkritega jerbasa velikonočnih dobrot. Preprosto povedano: ritem in melodije, ki so zapisane globoko v duši mladih fantov še iz časov, ko sta bila naša narava in kultura še dokaj neokrnjeni. Ta lepota in nravnost pa enostavno sedeta ljudem v srce. A tudi iz polk se da razbrati šklopotanje konjske vprege mimo grosupeljske stare pošte, ki z zapravljivčkom pelje vese­ le svate na ohcet, ali pa v skladbah s priokusom novej­ šega časa, ko sopihajoča stara "čuha-puha" že komaj premaguje čušperski klanec. Sicer pa so avtorji skladb pri Slapovih pravzaprav vsi, saj vsak po svoje prispeva tisto, kar mu gre najbolje od rok: besedila, aranžmaji, stiki z javnostjo in druge ideje in rešitve, ki so potrebne pri komponiranju, na nastopih ali pri snemanjih v studiu, kjer je potrebno tisoče drob­ nih reči, da skladba na koncu zazveni. Ob svoji 10 obletnici so r.-li v studiu 14 Radia Slovenija izjemen koncert za povabljene glasbenike, urednike, novinarje, pisce besedil in humoriste. V dvo­ rani so bili skoraj vsi, ki predstavljajo vrh na področju narodnozabavne glasbe v Sloveniji. Koncerta pa smo se Gostja na koncertu je bila tudi ljubljenka občinstva Karmen Stavec. udeležili tudi nekateri njihovi prijatelji in občani iz grosu­ peljske občine z županom Janezom Lesjakom na čelu. Ko smo vstopili v dvorano, nas je na velikem zaslonu pozdravil med drugim tudi grb naše občine. Pri tem lahko zapišemo tudi to, da Slapovi v medijih velikokrat omenjajo Grosuplje. Tako nas tudi po njihovi zaslugi NADALJEVANJE NA STRANI 16 Slapovi z ansamblom Franca Miheliča pred šmirsko cerkvijo KNJIŽNICA GROSUPUS Adamičeva 15 Adamičev center prvo nadstropje Taborska 4 1290 Grosuplje Tel.: 01/786-37-55 Z lepo urejeno pričesko se boste v teh pomladnih dneh počutili še prijemeje! Da bi ne izgubljali dragocenega časa ob čakanju v salonu, nas pokličite po telefonu 01/786 37 55 in se naročite. Brez čakanja, po ugodnih cenah, Vam v našem Frizerskem studiu M uredimo pričesko tako, da boste zadovoljni vi in vaši bližnji! ^ OB GROSUPELJSKEM Ml CS(ajprej vsem prebivalcem občine Qrosuplje lep spomladanska pozdravi Vreme se je £e ogreto in ponovno 'Vam pripravCjamo obiCo doma vzgojenifi zdravih ro£. NUDIMO VAM: trobenti«, mačehe, trajnice, diSavnice, zelenjavne sadike, balkonske ro|e. Ostalo po dogovoru. V korita vam nasadimo ro?c po narofitu. PRIČAKUJMO VAS VSAK DAN med 8. in 18. uro, sobota od 8. do 14. ure. Obilo zadovoljstva z vašim cvetjem Vam zeli SALF cU.O. - VRTNARIJA GROSUPLJE TJoDuMjcni 5tc na praznovanje... JIH oei o jabregi, kaj podariti ob tak&ni ali brugaini priložnosti! CŽCram cvetja in daril ISečnik St trte. Odslej na novi lokaciji, Vod gozdom c. 11//2 v novih prostorih, 1290 grosuplje, tel.: 01/786 37 84 z Bogato ponudbo: QSM: 041/691 -431 * xe$ano cvet\e * cvetlični aranžmaji * poročni šopfei * venci * aranžiranje * Niniu Za Oas, oaie najorajje in oaie prijatelje.. Za osafco prifojnost, ja osafc prtynifc ... Za yraj pokornosti in I juhei 9(gj rože spregovorijo.. KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER - SPA PLESNI KLUB M Grosuplje organizira v soboto, 18. 5. 2002 državno prvenstvo v rock&rollu v športni dvorani Brinje. Oblikovanje telesa in odpravljanje celulita po najnovejši metodi! SUM UP * v Brinje c. 1/47, 1290 Grosuplje tel.: 01/7865-866 fvjnrrrn^fno frr PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA AU ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA WfTT rTffrtTrTTf?: rcorc/r.rer^cf/ri m ^f&i TrrfjfiTnt'f oioff 9 r< fSnTdtrrifffttvt frr fTC r/ifnfi7f!T/ G'. 7f£/S Zf7 7tS- *rff G'. 7C/S f701?.. (D d.o.o., CESTA IMA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING > SERVIS STORITVE i Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; i vzdrževanje instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; l naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. TRGOVINA i Naša nova ponudba je urejena specializirana diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom; l v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; i izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; i na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. lilo j dom TRGOVINA Z DARILI V0LAIN VRTNARSTVO FRBEZAR Mali Vrl, 19, 1293 Šmarje-Sap U.: Ol 780-42-60, fax: 780-42-62; qsm: 040 22-44-5 (rincl tunelom rivlocesle I junijema- Movo mcsli ) Tudi letos v našem VRTNARSTVU bogata ponudba Ukvarjamo se tudi z urejanjem vrtov, zasajamo vaše posode in zaboje, lahko pa izbirate med že pripravljenimi nasadi. Odprto vse dni, razen nedelje, od jutra do večera. Vabljeni! balkonskih rastlin trajnic mačeh grmovnic in drevnin cvetočih in zelenih sobnih rastlin enoletnic zelenjavnih sadik pa tudi: semen čebulic substratov gnojil loncev, skled, zabojev vrtnarskega orodja nagrobnega programa Obrtniška 4, Grosuplje tel 78 71 452 GSM 031/ 686 080 DARILNE STEKLENICE \ KARTUZIJE PLETERJE: . sadjevec . slivovka . brinjevec . grenčica IN ŽGANJEKUHA KRŽIČ J RAZNOVRSTNE KNJIGE ZA OTROKE IN ODRAŠČAJOČO MLADINO ZAČARANI KROG? Dan Zemlje - 22. april Leto za letom poslušamo, da je potreb­ no skrbeti za čisto okolje, da naj bomo varčni z vodo, naj uporabljamo okolju pri­ jazna goriva... Zdi se kot nekakšno mlaten­ je prazne slame, nihče pa ne zna povedati nič bolj oprijemljivega. Potem pa nas še si­ lijo, naj ne odmetavamo papirčkov po tleh ali se gremo čistilne akcije! Nazadnje se bo izkazalo, da to škoduje okolju manj, kot trdijo, in da dvigujejo prah brez potrebe. No ja, lepo ravno ni, če so sredi kraja smeti po travi, a to lahko pospravijo pristojne službe, saj zato jih plačujemo. Pa še izpušni plini, zaradi katerih se povečuje efekt tople grede. To vpliva na zviševanje temperatur, zato se topijo ledeniki na se­ vernem in južnem polu, kar vpliva na zviševanje gladine morij. To je nevarno, ker je ogromno ljudi naseljenih ob morju in bi s tem milijoni izgubili življenjski prostor, države pa veliko ozemlja (npr. Nizozemska). Vendar po drugi strani to pomeni, da bo npr. moč loviti ribe na področju Antarktike in bo postala plovna pot na področju Arktike. Oglašajo se tudi tisti, ki pravijo, da ne glede na to, kaj počnemo, se bo počasi začela ledena doba, kot nam kaže dosedanji cikel ledenih dob. To bi pomenilo, da se bodo podnebne razmere zelo spremenile in živ­ ljenjska površina močno skrčila. Če to povzamem, niti ne vemo, kaj se bo zgodilo, tako da me pokličite, ko boste vedeli kaj več. Do takrat pa bom živel po starem, do sedaj je bilo to dovolj dobro - v avtomobilu se bom vozil sam, moje pod­ jetje bo imelo samo nujne filtre, kemične opadke bomo odvažali tako, da bo čim ceneje (v kanalizacijo), porabili bomo gore papirja, odpadkov ne bomo ločevali, med umivanjem zob bom pustil teči vodo, šam­ pon za avto bom izlival v bližnjo reko, spod­ bujal bom, da bodo kanalizacijo zaradi manjših stroškov napeljali kar v potok, ki teče mimo čistilne naprave, ko mi bo avto odslužil, ga bom pustil sredi gozda in ravno tako pralni stroj in televizijo, v gorah bom pustil smeti, saj jih menda ja ne bom nosil še v dolino, gozda pa je preveč, zato ga kar sekajte, na golo, kmetje naj porabi­ jo čim več pesticidov in drugih umetnih snovi, da bomo imeli čim več hrane! Takšno mišljenje, ki ga imamo običajno ljudje, je tisto, ki nas vodi v neznano, vsekakor pa ne lepo prihodnost. Lahko se spremeni, če malo pogledamo okoli sebe. Odpadne vode in kemikalije v potoku teče­ jo mimo njiv, s katerih jemo, potok pa še bolj onesnažujejo pesticidi, ki jih uporab­ ljajo kmetje. Pesticidi in druge umetne snovi, ki jih uporabljajo za čim več pridel­ ka, to sicer omogočajo, a nekateri pridelki zaradi tega izgubijo na kvaliteti (manj vita­ minov), okolje pa postane še bolj obre­ menjeno, saj te snovi v vodi reagirajo in lahko dobimo še bolj nevarne snovi. Bolje en črv v jabolku kot jabolko, ki ne prinaša veliko zdravja, ampak prej alergije! Kemikalije v potoku ne bremenijo samo Košček narave - med idiliko in prekletstvom majhne lokacije, ampak se raznesejo na večje področje, saj potok teče naprej, v morje, v katerem lovimo ribe. Stvari so med seboj preveč povezane, da bi si lahko dovolili reči, da našemu lokalnemu okolju nekaj ne škodi, udarilo nas bo namreč drugje. "Lahko se mi trudimo za čistejše okolje, a kaj, ko se drugi ne!" To zadnje je žal resni­ ca, namreč na svetovni ravni se za pod­ pise sporazumov, ki bi pripomogli k boljše­ mu ravnanju z naravo, ne zmenijo ravno tiste države, ki najbolj škodujejo okolju. Vendar to še ne pomeni, da lahko dvi­ gnemo roke in si ne prizadevamo za nič. Okolje, ki ga imamo v Sloveniji, je zelo bogato, poleg tega pa je toliko različnih stvari na tako majhnem delčku sveta moč srečati le redko kje. A to si bomo zapravili, če ne bomo ukrepali. Primer za to lahko najdemo v naši občini. V pomladanskem času se proti vodam (močvirjem) odpravijo žabe (in jeseni nazaj proti gozdu). Te selitve so najbolj opazne na cesti Malo Mlačevo - Velika Račna. Ravno cesta pa je velika ovira za žabe. Znano je, da imajo živali stalne selitvene poti, kijih ne spreminjajo. Mnoge od njih je presekal človek s cestami. To pomeni, da se živali še vedno selijo tako kot prej, le da jih sedaj ogromno umre, ker jih povozi avto. Koliko voznikov sploh opazi žabe na cesti??? Po opazovanjih sodeč ne veliko. Ljudje so že opazili, da se ne sliši več toliko žabjega regljanja ob pomladnih In poletnih večerih, pa še to od dlje kot včasih. Žab je torej manj in to se začne najbolj kazati na zajedalcih. Žabe se hranijo z žuželkami, ki se zaradi manjšega števila žab zelo pomnožijo in tako se na pridelkih lahko opazi, da je čedalje več zajedlcev, kar pomeni, da se poveča uporaba strupov, kar še dodatno obremeni okolje (npr. izvir Krke) ter počasi začne vplivati na zman­ jšanje turizma in poslabša tudi kakovost sadja in zelenjave. Seveda vse skupaj pomeni več denarja, ki ga mora kmet porabiti za nakup pesticidov, kar poveča ceno hrane. Tako verigo bi lahko še nadal­ jevali, povzroči pa jo lahko samo to, da povozimo vsako leto ogromno žab. Seveda obstaja rešitev, ki jo v tujini že uporabljajo. Na področjih stalnih selitev npr. žab so pod cesto naredili nekaj propustov ter tako omogočili varen prehod živalim in tudi večjo varnost na cesti. To seveda ni edina rešitev, je pa precej učinkovita. Da ne pozabim omeniti, da pridejo pes­ ticidi tudi v podtalnico, ki teče med drugim po naših pipah! Voda prenaša vso umazanijo in jo odlaga v naše okolje. Predvsem pa porabimo preveč vode. To se je začelo z uvedbo pip, skozi katere teče voda skoraj nekontrolirano (kar spomnite se, kolikokrat pustite teči vodo kar tako), največji udarec pri porabi vode pa je vsekakor angleški tip stranišča na izplako- vanje, ki ga večinoma uporabljamo pov­ sod. Vsakič, ko potegnemo vodo, porabi- KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v spomladanskem času odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: ponedeljek, 6.5. 2002 KS Žalna, KS Račna, KS Ilova Gora; torek 7. 5. 2002 KS Mlačevo, KS Sp. Slivnica; sreda, 8. 5. 2002 KS Št. Jurij, KS Polica; četrtek 9. 5. 2002 KS Grosuplje - okolica; petek 10. 5. 2002 KS Grosuplje naselje; ponedeljek, 13. 5. 2002 KS Šmarje - okolica; torek, 14. 5. 2002 KS Šmarje - naselje. Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospo­ dinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati, ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobi­ ramo odpadke. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje mo približno 6-9 litrov vode; morda bi jo lahko manj. Vzemimo, da porabimo vsa­ kič, ko gremo na malo potrebo, 6 litrov vode in bi za spremembo porabili "le" 4 litre, torej 2 litra manj. V povprečju gre ena oseba trikrat na dan na malo potrebo (povprečje je verjetno višje), to pomeni, da bi na dan porabila 6 litrov vode manj, v enem mesecu 180 litrov manj in v enem letu 2.190 litrov vode manj. Če to pomnožimo z 2.000.000, kolikor naj bi nas bilo v Sloveniji, dobimo na leto 4.380.000.000 litrov manjšo porabo vode v Sloveniji na leto! To pa niti ni edino področje, kjer bi lahko ravnali bolj varčno. Skrb za kraj se pokaže tudi (in pred­ vsem) v konkretnih dejanjih. Zelo pomem­ bna je vzgoja, ki je ponavadi niti ne opazi­ mo, a brez nje ne moremo ničesar; pri nas se še vedno premalo vzgaja v tej smeri. Raje smo sivi povprečneži in odhajamo drugam, kot da bi poskrbeli za naše lastno okolje. Tisti, ki to počnejo (ne samo na področju ekologije), žal prevečkrat dobijo brco v rit od ljudi, ki bi jih najbolj morali podpirati (seveda gre tukaj za konkretne primere, ki jih je bolje ne navajati, a če se je kdo v tem prepoznal, je že skrajni čas). Ljudje bi radi zagospodarili vsemu okoli nas, pa se ne učimo iz napak, ki nam jih pokaže narava. Z znanostjo in tehnologijo smo postali prepričani, da zmoremo vse. So pa področja, ki se izmikajo. Ogromno ljudi vsak dan posluša vremensko napoved, kjer ne napovedo vedno pravega vremena. Vreme je poleg potresov edino področje, na katerega z znanostjo ne moremo vplivati, narava je tu neodvisna - in prav je tako. Manjka le še korak k spoz­ nanju, da nismo gospodarji vsega. Zaenkrat izgleda tako (vsaj pri nas), da VSI skrbimo le za lastno rit in pozabljamo, da smo samo del svetovnega prebivalstva in samo delček človeštva, kije in še pride. Če smo izvoljeni za en mandat v občin­ ski svet ali parlament, ali imamo pravico pozabiti na okolje in graditi le zato, da bomo še enkrat izvoljeni, pri tem pa po­ zabiti na varstvo okolja? In kje je tu odgo­ vornost pred ljudmi? Resno vprašanje je, kje bodo naši otroci. Če bo šlo tako naprej, na Zemljini površi­ ni prav gotovo ne, česa drugega pa dovolj hitro verjetno nismo sposobni odkriti, dok­ ler večina, predvsem bogati, skrbijo le za svojo zadnjo plat. Alenka Oblak KAJ NAREDIMO ZA NAŠ KRAJ? To se sprašujemo grosupeljski skavti. Kaj mi naredimo v okviru skav­ tov in kaj naredimo mi krajani? Zavedamo se, da je skrb za okolje, v katerem živimo, stvar nas vseh. Lahko očistimo Grosuplje, a to je le pihanje v veter, če se vsi ljudje ne potrudimo za čistočo. Ko bi nas vsaj podprli pris- tojni/e ljudje/ustanove, a tudi tu čakamo na boljše čase. Kljub temu se bomo trudili delati v smeri, ki jo je nakazal Baden-Powell, ustanovitelj skavtov: "Verjamem, da nas je Bog postavil v ta imenitni svet zato, da bi bili srečni in bi uživali živ­ ljenje. Sreča ne pride od bogastva, tudi ne zgolj od uspešne kariere, niti od pretiranega prizanašanja samemu sebi. /.../ Na resnično pravi poti k sreči pa je tisti, ki srečo deli z drugimi. POSKUSITE ZAPUSTITI TA SVET ZA SPOZNANJE BOLJŠI, KOT STE GA PREJELI." Na državni ravni imamo za vzgojni cilj "odgovorno državljanstvo", zato še vedno poteka lani zelo odmevni pro­ jekt v slovenskem prostoru "Briga me!", ki je na nacionalni ravni v skrbi za našo državo združil več kot 1000 ljudi. Letos se v okviru projekta, ki ima poudarek na potrošništvu, v aprilu pripravlja parlamentarno zasedanje skavtov. Ti se bodo skupaj odločili, katero akcijo bodo izvajali naslednje leto in tako pripomogli k izboljšanju življenja (morda se obeta celo referen­ dum). Skavti v Grosupljem se ukvar­ jamo s problemom razkola med boga­ timi in revnimi, saj je ta problematika čedalje bolj pereča, za ljudi pa še vedno tabu tema. Prvi korak k izboljšanjem je vzgoja, zato smo se letos usmerili na vzgojo za odgovorne krajane. Skavt Kot Odgovoren Krajan (SKOK) je naše letošnje geslo, ki nas bo v pomladnem času pripeljalo do projekta za Dan Zemlje. 3 tedne v aprilu se bomo v skupinah podrobneje ukvarjali s skrbjo za okolje (varstvo voda, zraka in pod­ nebja ter ravnanje z odpadki) in za zaključek izvedli čistilno akcijo po Grosupljem, ki bo seveda bolj učinkovi­ ta, če bo pri tem sodelovalo tudi več krajanov. Projekt za Dan Zemlje je vključen v nacionalni skavtski projekt in se bo zaključil s praznovanjem 18. 5. 2002. Alenka Oblak KRAJANI GROSUPLJA STE VABLJENI NA ČISTILNO AKCIJO PO GROSUPUEM 4. 5. 2002 Gril d o o, 1290 GROSUPUE, Rožna dolina 9 Iščemo sodelavca za delo na delovnem mestu RAČUNOVODJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • VII. ali VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri • 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih (prednost imajo kandidati z izkušnjami v eni od proizvodnih dejavnosti) • poznavanje zakonodaje s področja računovodstva • poznavanje dela z računalnikom • znanje enega tujega jezika Z izbranim kandidatom .bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: GRAMA! GRIL, d.o.o., v roke direktorju, Rožna dolina 9,1290 GROSUPUE. GROSUPEUSKI ODMEVI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: jozem@siol.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič C0BISS-ID: 61148160 ISSN:1 580-0911 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 Po potrdilu o vpisu v evidenco javnih glasil št. 5/4-03-754/95-42 z dne 8. maja 1995 je interni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračuna­ va davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.120 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA ČASOPIS V MAJU JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 6. MAJA 2002. Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško poli­ tiko si pridržujemo pravico do kraj­ šanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile pottjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999 in dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 20 %. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/paleo za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@siol.net, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­ va. Za oglase, predstavitvene članke in zah­ vale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. Zahodni nakupovalni center Ob cesti Cikava-Grosuplje južno od Brvac so marca začeli odstranjevati gospo­ darska poslopja nekdanjega agrokombinata, ostalo naj bi le zgodovinsko poslop­ je Stare pošte. Severovzhodno od njega bo zraslo nakupovalno središče Mercator s 1430 m2 in 70 parkirišči, na področju proti Brvacam in na zahodni strani pa je predvideno stanovanjsko naselje z 21 vrstnimi (dvojčki in trojčki) ter 10 individualnimi hišami. Od Klinčkarja do nakupovalnega centra je predviden hodnik za pešce in dvo­ smerna kolesarska steza, v novem naselju pa naj bi bile v smeri zahod - vzhod 3 enosmerne ceste. Investitor so Ljubljanske mlekarne. J. Muller Stara neugledna gospodarska poslopja ob Stari pošti se umikajo novemu Mercatorjevemu nakupovalnemu središču in stanovanjskemu naselju. Odbor za 500-letnico šole v Šmarju Občinski svet je imenoval 20-članski organizacijski odbor za 500-letnico šole v Šmarju, s čimer je jubilej postal občinski projekt. Njegove člane so predlagali občinski svet (4), šola Šmarje (3), KS Šmarje (3), Sklad za ljubiteljske dejavnos­ ti (2) in župnijski svet Šmarje (8). Predstavnice oz. predstavnik občinskega sveta so Angelca Likovič, predsednica odbora za družbene dejavnosti, Jelka Kogovšek, vodja Urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in finance, Roža Kek, direk­ torica Knjižnice in Ivo Frbežar, kulturnik in založnik. Iniciativni odbor je pripravil program znanstvenega srečanja z okoli 40 tema­ mi, programi drugih prireditev pa bodo sestavljeni v kratkem. Ko bodo vsi pro­ grami tudi finančno ovrednoteni, bo občinski svet o njih razpravljal, odločil, koliko denarja bo zanje prispevala občina ter imenoval ljudi, ki bodo za realizacijo pro­ gramov odgovorni. V razpravi je Božidar Gabrijel opozoril, da bo leta 2004 tudi Grosuplje prazno­ valo 100-ietnico delovanja osnovne šole. J. Muller Kaj se bo v občini gradilo Vrtec spet dražji Občina Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99 in 124/00), 71. in 73. člena pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/00, 65/00, 97/00 in 9/01), ki se smisel­ no uporabljata tudi za lokalne skup­ nosti ter 11. člena pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Grosuplje (Ur. list RS, št. 39/96, 61/96, 43/97, 62/97 in 88/99). JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE POTREB ZA IZVA­ JANJE MELIORACIJSKIH DEL NA OBMOČJU OBČINE GROSUPLJE V LETU 2002 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev. Občina Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofi­ nanciranje melioracijskih del kmeti­ jskih zemljišč na območju občine Grosuplje, s katerimi se kmetijska zemljišča izboljšajo oz. se izboljšajo pogoji obdelave teh zemljišč. Med te ukrepe sodijo: -agromelioracije, ki obsegajo ruvanje in odstranjevanje skalnih samic, štorov in zarasti, ki na kme­ tijskih zemljiščih ovirajo obdelavo, planiranje in ravnanje terena po končanih agromelioracijskih delih ter ureditev dostopov na kmetijska zemljišča in - vzdrževanje obstoječih melioraci­ jskih sistemov, to je čiščenje in ure­ janje brežin, odstranjevanje usedlin in nanosov na dnu melioracijskih kanalov, ureditev prehodov preko kanalov in drugi ukrepi za izboljšanje fizikalnih in kemijskih lastnosti tal. 3. Skupna vrednost razpisanih del je 4.639.000,00 SIT. 4. Dela po tem razpisu morajo biti izvedena najkasneje do konca leta 2002. Občina Grosuplje iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira melioracije kmetijskih zemljišč v višini 70 % celotne vrednosti izvedenih del. 5. Na javnem razpisu lahko sodelu­ jejo lastniki, solastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč na območju občine Grosuplje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Lastniki, solastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč so dolžni sodelo­ vati pri izvajanju strojnih del, izvesti potrebna ročna dela (pri odstranje­ vanju zarasti in kamenja ter finem planiranju zemljišč) in po končanih delih vzdrževati zemljišče. Sredstva za dela po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci na podla­ gi vloge, ki mora vsebovati: - izpolnjen obrazec, ki ga upravi­ čenci dobijo na vložišču Občine Grosuplje, - mapno kopijo parcele oz. zemljišča, ki ga želijo vlagatelji meliorirati, -zemljiškoknjižni izpisek zemljišča, na katerem se bo izvajala melioracija, - najemno pogodbo in soglasje last­ nika, če je vlagatelj melioracijskih del najemnik zemljišča in - predračune, če gre za dela, pri katerih se uporablja kakršenkoli material. Prosilcem, ki so jim bila sredstva za sofinanciranje melioracijskih del odobrena že v letu 2001, pa del niso izvajali, se v primeru ponovne vloge za dodelitev sredstev za sofinanciran­ je melioracijskih del v letu 2002 sred­ stev ne dodeli. 6. Merila za pridobitev sredstev za sofinanciranje melioracijskih del: - na podlagi pravočasno oddanih in popolnih vlog bo komisija opravila terenski ogled kmetijskih zemljišč, ki bodo predmet melioracijskih del, ta Vsi štirje občinski uradi: za splošne zadeve, za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, za komunalno infrastrukturo in prostor - so pripravili načrte razvojnih programov za obdob­ je 2002-2006. Večje pozornosti sta vredni tekoče leto in morda še leto 2003, za ostala leta pa so predvidene investicije močno podobne gradnjam v oblakih. V letu 2002 se predvideva 105- mi­ lijonska investicija za novi družbeni dom, 130 milijonov za gradnjo OŠ Št. Jurij in 45 milijonov za prvi obrok odkupa trgovine Vele ob Partizanski cesti. V njej naj bi bil novi vrtec, za katerega se v letu 2003 predvideva še 105 milijonov. Na področju cestnega gospodarstva naj bi letos za modernizacijo, rekon­ strukcijo ali ureditev lokalnih cest porabili 56 milijonov, in sicer na Grosupljem za nadvoz pri Motvozu in križišče Industrijske ter Taborske ceste, dalje za ceste Grosuplje-Št. Jurij, Grosuplje-Sp. Slivnica, Predole- Sp. Slivnica, Kožljevec-Mali Vrh, Polica-Sp. Brezovo, Sela -Bičje ter Jerova vas-avtocesta. Za urejanje javnih poti bo v letu 2002 predvideno 108 milijonov, od tega polovica za prometno infrastruk­ turo v zvezi s stavbnimi zemljišči, s pre­ ostalimi 47 milijoni pa bodo moder­ nizirane in rekonstruirane javne poti. KS Grosuplje naj bi od tega dobila 21,5 milijona, poleg tega pa še 400.000 za urejanje izteka Prečne poti ter 5 milijonov za dokumentacijo nadvoza Brezje. KS Šmarje naj bi za ureditev lokalnih poti dobila 6 mili­ jonov, ostale KS po 2 milijona, KS Škocjan pa 1 milijon. Zaradi povišanja izhodiščne plače zaposlenih za 3,4 %, zaradi 44 rednih napredovanj na podlagi pridobljene višje izobrazbe oz. pridobitve višjega naziva ter zaradi manjšega števila otrok v nekaterih oddelkih je župan Janez Lesjak občinskemu svetu pred­ lagal, da se cene vrtca za prvo in drugo starostno skupino zvišajo za 17 %, cene male šole pa za 81 %. Predlogu je najprej ugovarjal Stane Žvegla (ZLSD) z opozorilom, da v gospodarstvu tako velikih in tako utemeljenih skokov cen ne poznajo, njegova strankarska kolegica Milena Lunar pa je predlagala, naj večino povišanj krije občinski proračun, da bi bili starši čim manj prizadeti. Vera Šparovec (SDS) je za malo šolo, ki se sicer v celoti krije iz proračuna, pred­ lagala večjo racionalizacijo, saj se izva­ ja na prostorsko preveč razpršenih oz. številnih lokacijah. Proti pokrivanju še večjega dela cen vrtca s proračunskim denarjem je bil tudi Jože Intihar (LDS): plače v gospo­ darstvu zelo zaostajajo za plačami v negospodarstvu, predvsem pa naj velja, da plačuje tisti, ki dejavnost tudi koristi. Dr. Miroslav Kranjc (LDS) je navedel nekaj podatkov: občina plaču­ je za WZ Kekec s 588 otroki letno 376 milijonov, kar je 15 % celotnega občinskega proračuna, starši pa za ceno vrtca prispevajo v povprečju le ogled pa je pogoj za pripravo pogodbe o višini odobrenih strojnih ur oz. dodeljenih sredstev, ki jo župan občine Grosuplje podpiše s prosil­ cem. 7. Rok za prijavo je 10. 5. 2002 do 8.30 ure. Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje melioracij kmetij­ skih zemljišč z vsemi potrebnimi prilogami vložijo prosilci na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospo­ darstvo in družbene dejavnosti, Taborska 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z Za regionalne ceste je letos predvi­ denih 16 milijonov, in sicer za križišče Kovinastroj 11 milijonov, za avtobusno postajališče pri šoli na Adamičevi cesti 2 milijona, za pločnik ob Ljubljanski cesti na Grosupljem 1 milijon, za pro­ jekt pločnika Šmarje-Cikava-Grosup- Ije pa 2 milijona. Za izgradnjo kanalizacij je letos predvidenih 134 milijonov, in sicer za opremljanje stavbnih zemljišč 50 mili­ jonov, razen tega pa še v Grosupljem: pod železniško progo, Pod gozdom IV, Stritarjeva cesta, Perovo in Jerova vas, Šmarju: Ljubljanska-Mali Vrh in Perovšek - trg, na Sp. Slivnici, v Ponovi vasi, v Dobju in v Tlakah. Gradnja novega zdravstvenega doma je odmaknjena v leto 2004, nova šola na Polici v meglo leta 2006, občinski stadion pa sploh presega meje načrtov. V razpravi je mag. Peter Verlič (SDS) opozoril na možnosti pridobitev ugod­ nih kreditov od Državnega razvojnega sklada, Evropske banke za razvoj, nizozemske vladne pomoči in drugih institucij. Pavle Štrubelj (SLS) je pred­ lagal, naj se že začete investicije ter- minsko skrajšajo, Angelca Likovič (SDS) pa je dala prioriteto izgradnji šol ter zdravstvenega doma. Janez Dolinšek (SLS) je oporekal luksuzni 100-milijonski investicijo za občinsko upravo ter nadstandardni šoli z veliko telovadnico, na drugi strani pa navedel ignoriranje potreb šole na Polici, ki ima učilnice v dveh hišah, na 24 m2 pa se stiska tudi do 20 učencev in opozoril, da se tako izjemno povečuje socialna neenakost. J. Muller 28 %. V utemeljitvi je zaradi primerjave pogrešal podatek, kolikšen povprečni delež plačujejo starši v drugih občinah. Sicer je pa menil, naj zvišano kvaliteto vzgoje in varstva plačujejo starši tistih otrok, ki so zvišane kvalitete deležni. S podatki je postregel tudi Janez Dolinšek (SLS): Občina daje letno za vsakega otroka, ki obiskuje vrtec oziro­ ma malo šolo, povprečno 500.000 tolarjev, toda slaba tretjina otrok, ki v vrtec niso vključeni, ne dobi nič. Treba bi bilo misliti tudi nanje. Velika večina staršev bo zaradi zvišanja cene morala mesečno prispevati okoli 3000 tolar­ jev več. Tudi Božidar Gabrijel (LDS) je podprl predlog za povišanje cen, pri tem pa je opozoril, da ena tretjina staršev plačuje za vrtec manj kot morajo prispevati starši šolarjev za malico in kosilo v šoli. Večina občinskega sveta se je z navedenimi argumentacijami strinjala, zato bodo od 1. marca nove ekonomske cene vrtca naslednje: za prvo starostno obdobje 72.600 tolar­ jev, za drugo starostno obdobje 57.500 tolarjev, za malo šolo pa 39.600 tolarjev. Po zakonu plačajo starši od prvih dveh cen od 20 % do največ 80 %, odvisno od tega, v kateri od 8 dohodkovnih razredov spadajo, ali pa so plačila sploh oproščeni. J. Muller navedbo naslova prosilca in z oznako "NE ODPIRAJ - VLOGA MELIORACI­ JE". 8. Odpiranje vlog bo 13. 5. 2002 ob 8.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni po opravljenem terenskem ogledu kmetijskih zemljišč v 20 dneh od dneva odpiranja vlog. Številka: 40305-68/02 Datum: 12.03.2002 OBČINA GROSUPUE ŽUPAN Janez Lesjak Grosuplju se bliža KAOS - in druge zgode S seje občinskega sveta 27. marca ABSURDNA Arhitekt Vojteh Ravnikar, glavni avtor šole Brinje, na kateri so odkrite resne in drage pomanjkljivosti, je letos dobil Prešernovo nagrado za arhitek­ turo. (J. Dolinšek) BIOTOPIČNA V zvezi z zadrževalnikom Bičje se naj opustijo vsa dela na območju Šen- tjurščice: ohraniti je treba naravo. (F. Štibernik) DOBROSRČNA Z brvi čez potok, med šolo Brinje in Jerovskim naseljem bi bilo treba odstraniti oviro, da bi jo lahko uporab­ ljali tudi invalidi iz Doma, ki obiskujejo športne prireditve. (B. Predalič) IDEALISTIČNA Gradnja novega zdravstvenega doma se bi morda dala pospešiti z referendumsko odločitvijo za samo­ prispevek. (A. Likovič) IMPOTENTNA Na Polici se nadaljuje črnogra- diteljstvo, v novem naselju na Peči pa se načrtuje za okolje neprimerna gradnja strnjenih hiš. (J. Dolinšek) Odgovora: Občina je glede kon­ tinuirane črne gradnje na Polici popol­ noma nemočna, ker se je pristojna državna inšpekcijska služba od primera distancirala. Glede oblikovan­ ja zazidanih območij pa ima občina malo vpliva, prostorski ureditveni plani so namreč zelo raztegljivi, (župan J. Lesjak) KATASTROFIČNA Grosuplju se obeta cestni kaos: ce­ stninska postaja se bo premaknila k Višnji Gori, zato lahko pričakujemo obvozni promet čez Stehan v Grosuplje, (župan J. Lesjak) PIKOLOVSKA V občini Grosuplje še velja odlok o prepovedi postavljanja jumbo plaka­ tov, v Jerovi vasi pa vendarle že nekaj časa stojijo (V. Šparovec). Odgovor: Prepoved velja za prosto stoječe jum- bote, ne pa za tiste na fasadah in ograjah, (župan J. Lesjak) PRAZNOŽEPNA Ob avtocesti na odseku starega višnjegorskega klanca niso postav­ ljene zaščitne ograje, zato se po avto­ cesti sprehajajo tudi konji. (J. Dolinšek) Odgovor: DARS se za zahteve ne zmeni, (župan J. Lesjak) PRERADOVEDNA Kaj dela Svet za varnost, vzgojo in preventivo v cestnem prometu: zebre so zbrisane, cestne osvetlitve so napačne, policija pa piše kazni (F. Štibernik + A. Smolič) NEZAŽELENI DAHAV Neka gospa se je obrnila na komisi­ jo za poimenovanje ulic in naselij. Moti jo neformalno poimenovanje novega, lepega naselja pri Jerovi vasi. Vabimo naše bralke in bralce, zlasti iz "Dahava", da predlagajo kako drugo, primernejše ime. Imena sporočite uredništvu Grosupeljskih odmevov, Grosuplje, Taborska 2 oz. na ali Krajevni skupnosti Grosuplje, Kolodvorska 5. Jak Letošnjim novorojenčkom po 20.000 tolarjev Po spremenjenem pravilniku staršem novorojenčka več ne bo potrebno priložiti potrdila o stalnem prebivališču in državljanstvu, za občin­ sko denarno darilo bo odslej zadosto­ val izpisek iz rojstne matične knjige, na predlog Boža Predaliča (SDS) pa se bo denarni del občinskega darila staršem novorojenčka s 17 000 zvišal na 20 000. Jak SMREKOV LUBADAR IN NJEGOVO OBVLADOVANJE SMREKOV LUBADAR PRI NAS Smrekov lubadar je v naših gozdovih nenehno prisoten. Vendar pa postane nevaren za zdrava drevesa šele ob pre- namnožitvi. Dejavniki, ki privedejo do pre- namnožitve, pa so sušna in vroča leta, nestrokovno gospodarjenje z gozdom (nepravočasen odvoz neobeljenega lesa iglavcev, opuščanje gozdnega reda...), mehanske poškodbe drevja pri spravilu in sečnji in poškodbe, ki jih povzročijo razne ujme (snegolom, žledolom, vetrolom). Zaradi velike količine polomljenih in nepospravljenih smrekovih vrhačev ter dreves v preteklih letih, je v lanskem letu nastalo veliko lubadarjevih žarišč, zato je potrebno v najkrajšem možnem času pre­ gledati vsa žarišča in napadena drevesa pospraviti še pred izletom novega rodu. KAKŠNI SO ZNAKI NAPADA SMREKOVEGA LUBADAR J A? Splošni vidni znaki napada lubadarja so: • majhne okrogle luknjice na deblu in vejah, ki so dobro vidne le na gladkem lubju, drugače pa so skrite pod luskami lubja; • okoli luknjic se nabira smola, včasih se celo cedi po deblu; • odpadanje iglic; • pojavi se rjava črvina, ki je dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu, ki porašča deblo in na koreninskem vratu. V pomladanskem času je kmalu po napadu vidna sprememba barve krošnje (porumenela), zasledimo osip iglic, po osipu pa odstopanje in odpadanje lubja z debla. UPRAVNA ENOTA GROSUPUE OBVEŠČA OBČANE, DA JE ŠE SLABIH PET MESE­ CEV DO KONCA VEUAVNOSTI STARIH (MODRIH) POTNIH LISTOV Po podatkih iz evidence izdanih potnih listov je doslej podalo vlogo za nov potni list 231.055 držav­ ljanov. Na dan 1. 3. 2001 je imelo star (modri) potni list še 1.297.896 oseb. 916.906 državljanov je trenut­ no brez nove osebne izkaznice oziro­ ma brez novega potnega lista, kar pomeni, da v kolikor si dokumentov ne bodo uredili, po 5. 8. 2002 ne bodo mogli v tujino. Ker se približuje čas prvomajskih praznikov, pričakujemo porast vlog za nove dokumente, kar bo povečalo tudi čakalno dobo za njihovo izdela­ vo. Ocenjujemo, da se bo čakalna doba za nov potni list v mesecih junij in julij povečala na dva meseca, za osebno izkaznico pa na en mesec. Svetujemo vam, da pred odhodom v tujino pravočasno pre­ verite veljavnost vaših dokumentov, saj posamezne države zahtevajo ob vstopu na njihovo ozemlje potni list, veljaven še določeno časovno obdobje - pol leta ali tri mesece. Tako mora na primer državljan Republike Slovenije za vstop na Dansko, v Francijo. Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Sejšele itd. imeti potni list, veljaven vsaj še tri mesece, za vstop v Grčijo, Indonezijo, Malezijo, Mehiko, Slovaško, Tajsko, v Turčijo, ZDA pa potni list, veljaven vsaj še pol leta (točnejše informacije lahko dobite na diplomatsko-konzularnih pred­ stavništvih posameznih držav). Obenem vas obveščamo, da lahko državljani Republike Slovenije na podlagi sklenjenih meddržavnih pogodb potujejo z osebno izkaznico že v šest tujih držav, to je v Avstrijo, Italijo, na Hrvaško, Madžarsko, po novem pa tudi v Švico in v Lichtenstein. Nevenka Dolgan, načelnica Upravne enote Grosuplje KAJ STORIMO, KO ODKRIJEMO SMREKE, NAPADENE Z LUBADARJEM? V primeru, da lastnik gozda odkrije smreke, napadene z lubadarjem, o tem takoj obvesti svojega revirnega gozdarja. V dogovoru z njim smreke v najkrajšem času poseka, panje in debla obeli, lubje in veje sežge (upoštevati požarno varnost), neobeljeno oblovino pa v naj­ krajšem času odpelje na skladišče za strojno lupljenje. VLOGA LASTNIKOV GOZDOV IN ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE Smreke, napadene z lubadarjem, morajo biti pravočasno (pred izletom nove generacije) odkrite, odkazane, posekane in odpeljane iz gozda. Zato morajo lastniki gozdov v pomladanskem in poletnem času vsaj enkrat mesečno pregledovati svoje gozdove. Lastniki goz­ dov so dolžni poskrbeti tudi za popoln gozdni red. Zavod za gozdove pa na pod­ lagi izdane odločbe ter pravilno in pravočasno opravljenega zatiralnega ukrepa obračuna sofinanciranje teh del. Da bi bili naši gozdovi čimbolj zdravi in lepi, saj bodo le takšni v polnosti izpolnje­ vali svojo koristno vlogo, se priporočamo za sodelovanje. Vse dodatne informacije so vam na voljo pri revirnih gozdarjih: Marjan Turnšek (041-657-231), Boštjan Šneberger (041-657-213), Franc Kogovšek (041-657-217). Zavod za gozdove Slovenije, območna enota LJubljana Vodja KE Grosuplje Franc Kogovšek KAKO NAPREJ Z RAZVOJNIMI NACRTI OBČINE GROSUPLJE? V Zakonu o javnih financah je določeno, da mora načrt razvojnih pro­ gramov prikazovati vse načrtovane izdatke občinskega proračuna za inves­ ticije in sicer najmanj za štiri leta vnaprej, razdelane po posameznih pro­ gramih neposrednih uporabnikov pro­ računa v letih, ko bodo ti programi bre­ menili proračune, razdelani pa morajo biti tudi po virih financiranja za izvedbo programov. Načrti razvojnih programov se letno dopolnjujejo in so sestavni del občinskega proračuna. Bistvo načrta razvojnih programov je torej v tem, da občina pri planiranju investicij, ki se praviloma izvajajo več let, predvidi sred­ stva vnaprej. Ko se s postavko v letnem proračunu opredeli neka večja investici­ ja, npr. za gradnjo šole, zdravstvenega doma ali pa kanalizacijskega omrežja, se že vnaprej ve, da gradnja ne more biti dokončana v enem letu, ampak bo potekala več let in po fazah, od pridobi­ vanja projektne dokumentacije, dovol­ jenj, odkupov zemljišč do gradnje in končne predaje objekta svojemu namenu. Brez pravilno razporejenih sredstev v razvojnih načrtih, bi se lahko celo zgodilo, da bi nekje na sredini grad­ nje zmanjkalo sredstev, kar bi povzročilo zaustavitev investicije, dodatno škodo in v končnem terjalo še več denarja davko­ plačevalcev. Razvojni načrti so obveza županu pri sestavi prihodnjih pro­ računov, saj morajo biti vanje obvezno prenesena planirana investicijska sred­ stva iz obstoječega razvojnega načrta. KONFERENCA SOCIALDEMOKRATSKE MLADINE GROSUPLJE Konferenca Občinskega odbora Socialdemokratske mladine Grosuplje je bila v torek, 2. 4. 2002. Na konferenci smo se zbrali mladi iz Grosupljega in okolice, dnevni red nam ni narekoval hudega tempa, a vendar smo se posvetili predvsem delu, projektom in prireditvam, kijih bomo izpeljali. Po krajših uvodnih besedah smo med nami z veseljem pozdravili predsednico SDM Alenko Jeraj, ki seje kljub številnim obveznostim udeležila naše konference. Začeli smo z delom in prešli na poročilo predsednika, ki je pokazalo delo 00 SDM Grosuplje v preteklem letu. Prisotni smo se strinjali, da smo delali uspešno, da smo postali del grosu­ peljskega dogajanja, da smo občankam in občanom pokazali, da želimo soust­ varjati lokalno politiko v dobro nas mladih, starejših in Grosupljega. Predvsem smo namenili veliko pozornosti projektom, ki jih člani Socialdemokratske mladine pripravljamo po celotni Sloveniji. Tukaj mislimo pred­ vsem na projekt "NATO DA ALI NE" s katerim želimo izraziti podporo slovenske­ mu vključevanju v zvezo NATO. V Socialdemokratski mladini menimo, da je poleg delovanja demokratičnega parlamentarnega političnega sistema, krepitve pravne in socialne države, doslednega spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z zaščito pravic narodnih manjšin, zagotovitve stabilnega gospodarskega razvoja in krepitve konkurenčnega gospodarstva strateški interes Republike Slovenije vključevanje v EU in NATO. S članstvom v zvezi NATO bi utrdili status Republike Slovenije kot varne države z nizko stopnjo poslovnega tveganja in tveganih investicij, druge posredne koristi članstva so tudi udeleževanje v znanstvenem, tehnološkem in informacijskem dotoku iz najbolj razvitih držav, ekonomsko sodelovanje z najbolj razvitimi državami. Še veliko je prednosti, ki se jih mladi dobro zavedamo tudi zato, ker smo v informacijski dobi in prehajamo v informacijsko družbo. Drug velik projekt SDM je "ZASTAVO V VSAK SLOVENSKI DOM" v katerem bomo zbirali slovenske zastave za slovenske domove. Več o akciji in poteku akci­ je v Grosupljem vas bomo, dragi bralci, obvestili v prihodnji številki "Odmevov". Na koncu smo spregovorili še o jesenskih volitvah in se odločili, da mladi ne smemo dopustiti, da bodo namesto nas odločali drugi. Kdo bo reševal naše težave s šolanjem, brezposelnostjo, odrinjenostjo, če zato ne bomo pripravljeni izkazati odločenosti, da presežemo to stanje. Ta korak bomo storili tako, da se izkažemo kot enakovreden del te družbe, ki ima vpliv in lahko odloča. To bomo storili najučinkoviteje s tem, da bomo soustvarjali lokalno politiko ter znali pris­ luhniti željam in potrebam mladih v Grosupljem. S to mislijo in družabnim klepetom ob kozarčku smo tudi sklenili letno konferenco 00 SDM Grosuplje. Dušan Hočevar, predsednik 00 SDM Grosuplje NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA USTANOVILA REGIJSKI ODBOR DOLENJSKA 2 Z željo, da bi čimbolj celovito obravnavali širšo regijsko problematiko, je NSi - Krščanska ljudska stranka ustanovila regijski odbor DOLENJSKA 2. Pri ustanovitvi regijskega odbora so v ponedeljek, 4. marca 2002, na Grosupljem, ob temeljiti pred­ hodni razpravi sodelovali predstavniki občinskih odborov NSi: Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Kostel, Loški potok, Osilnica, Ribnica in Sodražica. Za predsednika regijskega odbora je bil izvoljen g. Mihael Kadunc iz 00 NSi Grosuplje, podpredsedniško mesto je prevzel g. Andrej Sekirnik iz 00 NSi Ivančna Gorica, tajniš­ ka dela pa bo prevzela gdč. Andreja Rajh iz 00 NSi Grosuplje. Vloga regijskega od­ bora bo predvsem na usklajevanju pobud med odbori v regiji in večja povezava z vod­ stvom stranke, z njegovo ustanovitvijo pa bo stranka skušala pomagati k hitrejšemu razvoju bolj oddaljenih in manj razvitih krajev. Janez Kozlevčar Svetniki SDS in SLS smo že mnogo prej, preden so bili razvojni načrti uza­ konjeni, pričakovali s strani občine vizijo investicijskih vlaganj na področju družbenih dejavnosti, gospodarske in komunalne infrastrukture ter razvoja prostora do leta 2004. Ker ni bilo prave­ ga odziva, smo se dela lotili sami in na občinskem svetu na eni izmed preteklih sej sprejeli predlog plana investicij Občine Grosuplje v obdobju 2000 do 2004, ki pa ga občinska uprava ni pričela izvajati. Smo pa svetniki zato na zadnji seji občinskega sveta obravnavali osnutek načrta razvojnih programov, ki ga je moral skladno z zgoraj omenjeno zakonodajo ponuditi v razpravo župan. Osnutek smo svetniki SDS in SLS zavrnili, saj ni upošteval vrste pripomb, ki so jih posredovali Odbori za družbne dejavnosti, komunalno infrastrukturo, ekologijo in prostor ter gospodarstvo. Pripombe odborov so bile po našem mnenju tehtne in dobronamerne ter v korist izboljšanju načrtov bodočega razvoja Občine. Tako so odbori predla­ gali, da se v razvojnih načrtih upošteva že sprejeti plan investicij v Občini Grosuplje, oziroma, da se občina argu­ mentirano opredeli do tistih programov, ki v razvojnih načrtih najbolj odstopajo od sprejetega plana investicij. Ta odstopanja so še najbolj pereča na področju družbenih dejavnosti, kjer v načrtu razvojnih programov niso bile upoštevane prioritete na področju izgradnje podružničnih šol, podane v planu investicij. V občinskem načrtu razvojnih programov so izpuščene tudi investicije po krajevnih skupnostih za naslednja štiri leta. Čeprav je župan na seji ugovarjal, da ne gre obremenjevati predsednikov krajevnih skupnosti še z dodatnim delom, pa smo drugačnega mnenja, saj menimo, da bi bili Sveti kra­ jevnih skupnosti še kako veseli, da bi investicije, kijih predlagajo znotraj svoje krajevne skupnosti našle svoje mesto v občinskih razvojnih načrtih. Ne nazad­ nje so krajevne skupnosti del občine in uporabnik občinskega proračuna. Načrte razvojnih programov, ki pred­ stavljajo seznam investicij za prihodnje štiri leta pa bi bilo veliko enostavneje izdelati, če bi občina zato imela prej izdelane ustrezne strokovne podlage. V občini nimamo izdelanega celovitega programa urejanja kanalizacije po vseh naseljih občine, manjka koncept urejan­ ja prometa in prometne varnosti, nimamo opredeljenega bodočega pros­ torskega razvoja, manjka strategija razvoja gospodarstva in podjetništva, ni izdelane strategije razvoja na področju kmetijstva, področje družbenih dejav­ nosti, kije danes v občini razdrobljeno in nepovezano, pa potrebuje novo in učinkovito organiziranost. Ko bomo dobili odgovore na ta vprašanja, bomo v občini vedeli kako pripraviti dobre načrte razvojnih programov. Mag. Peter Verllč, občinski svetnik, predsednik Odbora za prostor, komu­ nalno Infrastrukturo In ekologijo VGA (Velikoupeljska gostilniška agencija) vas (DEZINFORMIRA CESTARSKA GARANCIJA Podjetje, ki je izvajalo krpanje lukenj na glavni cesti Grosuplje - Cikava je zagotovilo, da bodo asfaltne flike zdržale najmanj do poletja tega leta, potem pa računajo na rebalans v državnem proračunu, ki pa je na žalost precej bolj luknjast kot naše ceste. BODIČASTA IN POŠEVNA ŠOLA ali DENAR NAJ POKAŽEJO Med nekaterimi Velikoupeljčani je v zraku obvisela ideja o posebni turis­ tični in vsakršni zanimivosti, ki bi jo radi pokazali vesoljnemu svetu. Za to zani­ mivost so izbrali poševno šolo v Bodičevem naselju. Ker so jo masovno začeli obiskovati novinarji, arhitekti, politiki in drugi radovedneži, so se tisti najbolj podjetni v kraju odločili, da jo bodo ponudili še vsem ostalim ciljnim skupinam. Računajo, da bodo s številom obiskovalcev prehiteli celo poševni stolp v Pisi. Posebna zanimivost pa bo, da iz te zgradbe ne bodo prihajali ven več pokončni ljudje, ampak malo zasekani firbci. JOežek Zagraškl C#TIS d.o.o. Ponovo vas 6 b 1290 Grosuplje Tel./tax:01 786 49 91 GSM: 041/757 570 Tudi letos vas pričakujemo v naši vrtnariji, saj smo za Vas pripravili veliko izbiro balkonskega cvetja: pelargonije, bršlanke, surfinije, fuksije, begonije, vodenke, vrbene, lotus, bidnes, turenija ter ostale strukturne rastline. Za vrtove, parke in grobove: cvetoče enoletnice, trajnice, vrtnice, cvetoče grmovnice Sadike zelenjave: paradižnik, paprika, kapusnice, solata... ZASADIMO VAM TUDI KORITA! PRIPOROČAMO SE ZA VAS OBISK! KAJ SPLOH DELAJO SKAVTI? VZGAJAJO? 10. obletnica grosupeljskih skavtov Skavtstvo je več kot krožek, je način življenja - z naravo, ljudmi, v druženju, raziskovanju okolice, je varno okolje za učenje, življenje s prijatelji in še marsikaj. Najbolj znane skavtske aktivnosti so ver­ jetno taborjenja, večeri ob tabornem ognju ter raziskovanje okolice s kompa­ som in zemljevidom. A skavtstvo je tudi služenje skupnosti (pomoč), preživljanje otroštva in mladosti v igrah in pogovorih, ki nehote učijo koristnih stvari za življenje in imajo značaj primarne preventive. To je pravzaprav najpomembnejše, kar mladi dobijo kot skavti, saj skavtstvo vzgaja za življenje. Če skupina sodeluje pri postavljanju šotora ali zgradbe, ki mora stati brez žebljev, ali išče pot, se to zdi preprosta aktivnost. Vendar lahko hitro vidimo, da se mladi s tem učijo delati v skupini, v teamskem delu, brusijo drug drugega, doživljajo potrditve za svoje aktivnosti (šotor je na koncu postavljen), preizkuša­ jo svoje sposobnosti, učijo se komu­ nikacije (govoriti je treba razumljivo), načr­ tujejo... Morda se zdi to pretiravanje, a v majhnih aktivnostih se mladi učijo osnovnih stvari, ki jih poglobijo pozneje pri večjih aktivnostih, naučijo pa se goto­ vo marsičesa, ker je to okolje varno. Učenje z delom (ali izkušenjsko učenje) omogoča tudi učenje na napakah brez hudih posledic. Skavti v Sloveniji so šele dobro začeli delovati, ko smo skavtsko skupino že ustanovili v Grosupljem. Pred drugo sve­ tovno vojno so skavti že obstajali na področju Slovenije, v času po vojni so bili prepovedani (ker skrbijo za vzgojo samostojnih oseb, ki mislijo s svojo glavo), ob prvih žarkih demokracije pa so mladi začutili, da bi sedaj lahko zaživelo tudi skavtstvo. L. 1990 so po skoraj 50 letih registrirali prvo skavtsko organizacijo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) in že I. 1991 se je prvih 8 ljudi v Grosupljem začelo seznanjati s skavtstvom. V10 letih je bilo mnogo mladih, ki so se iskali v skavtstvu, nekateri so se našli, drugi ne. Pokrivamo področje Grosup­ ljega in okolice, pri nas so mladi iz Višnje Gore, s skavtstvom so se pri nas seznan­ jali tudi Novomeščani. Trenutno nas je 70, a to število počasi in vztrajno raste. Raje se trudimo za kvalitetno kot za množično delo. Čez leto se vse skupine, ki so razdeljene glede na starost, srečujejo vsak teden, gredo na izlete, sodelujejo pri raznih aktivnostih (npr. Luč miru iz Betlehema, Dan Zemlje...), najbolj "skavt- ska" pa sta zimovanje in poletni tabor. Ker imamo tri starostne skupine, izvede­ mo vsako leto 3 zimovanja in 3 poletne tabore. Za taborjenja namenoma izbi­ ramo različne konce matične in zamejske Slovenije, da tako spoznamo našo domovino, k čemur pripomorejo tudi srečanja z drugimi slovenskimi skavti. Naše delovanje je usmerjeno tako, da imajo od skavtstva korist skavti in lokalno področje, na nek način pa tudi širše področje - Slovenija, Evropa. 10 let vzga­ jamo mlade, izvedli smo 2 misijonski tomboli (izkupiček za misijone), 4 miklavževanja po Grosupljem, 5 igric za Miklavža v grosupeljski cerkvi, dvakrat smo izvajali delavnice za otroke v Zavodu dr. Marka Gerbca v Šentvidu pri Stični, 10 let že prinašamo na področje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje Luč miru iz Betlehema, zadnja leta skupaj z grosupeljskimi taborniki, ki jo raznosimo po domovih Grosuplja, 11 župnijah in zad­ nja leta tudi v 8 ustanov, za Dan Zemlje smo trikrat čistili Grosuplje in tudi okolico ter enkrat s plakati osveščali javnost, s Centrom za socialno delo smo pripravili dan skavtskih aktivnosti, obiskali Dom za ostarele, raziskovali prosti čas mladih v Grosupljem (anketa med osmošolci) in priredili Žogažur. Ves čas smo se odpirali tudi širše in gostili več skupin iz Slovenije in tujine (Nemčija, Italija, Belgija), odhajali na slovenska in mednarodna izobraževanja ter srečanja z drugimi slovenskimi skavti. Voditelji pa smo aktivni tudi na državni in mednarodni ravni - sodelujemo pri vodenju izobraževanj skavtskih voditeljev v Sloveniji in Evropi, v skupini za supervi- zijo za skavte, skupini za mednarodno sodelovanje, skupini za okoljsko vzgojo, skupini za projekt "Briga me za vedno!" (lani je v okviru projekta taborilo 600 mladih, ki so celo leto izvajali projekte za odgovorno državljanstvo). Največja zahvala za vse gre predvsem staršem skavtov, ki so nam stalna opora pri delovanju - moralno in materialno. Upamo, da pripomoremo tudi kaj k vzgoji vseh otrok in mladih, čeprav se staršem včasih zdi čudno, kako to, da domov pri­ nesejo tako zelo blatne obleke. Nič hude­ ga se ne dogaja, le skavti lahko poskusijo tisto, kar si želijo in se zraven učijo. Naše delo je še veliko več, kot lahko napišemo. Poseben je že občutek, da pri­ padamo največjemu mladinskemu giban­ ju v svetu (28 milijonov). Povsod po svetu si skavti prizadevamo za enak cilj, ki ni vezan na vero, raso, politično prepričanje, poreklo - ta cilj je prispevati k vzgoji mladih, da bi postali odgovorni državljani na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Skavtstvo ostaja, ne glede na men­ javanje oblasti, že 95 let. Verjetno je ravno to prednost skavtstva, da ni vezano na začasne vplivne ljudi, ampak na mlade, ki vse skupaj ohranjajo, ki bodo skozi celo življenje nosili s seboj izkušnjo kuhanja na ognjišču, spanja pod zvezdami, prijatelje s celega sveta, nočno krajo zastave, poto­ valnega tabora z žlico v žepu... Alenka Oblak 10. obletnico bomo skupaj s krajani praznovali 11. maja 2002 sredi Grosupljega, kamor vas lepo vabimo, saj je za delovanje skavtov zaslužnih mnogo ljudi. SKAVTSKI IZZIV V DOMŽALAH 23. aprila so v nekaterih krajih po Sloveniji potekali skavtski izzivi. Ob 17.00 smo se v Domžalah zbrali klani iz Grosupljega 1, Novega mesta 1 in Domžal. Po duhovnem uvodu smo se v vese­ lem pogovoru in med obnavljanjem spominov podali na kratko pot, ki nas je pripeljala na vznožje hriba, na katerem se je pozneje odvijala glavna igra naše­ ga izziva. Vsak klan se je preizkusil v raznih igricah, ki so, če so bile uspešno rešene, prinesle točke (npr. iz naključno izžrebanih črk smo morali sestaviti ime kraja, živali, znamke avtomobila, iz papirja narediti 1 meter visok stolp,...). Potekalo je tudi iskanje sveče, ki je tistemu predstavniku, ki je prvi našel svečo svojega klana, prineslo največ točk. Sledil je lov na masko nasprotnega klana, vsak klan je namreč moral izde­ lati svojo masko, po kateri bi se med sabo na izzivu prepoznali. En pred­ stavnik iz vsake skupine se je moral s svojo masko čim bolje skriti v gozdu, kajti če bi ga našel kateri od nasprot­ nikov, bi jo moral predati in to bi pome­ nilo, da je v njihovi skupini vohun. K sreči maske ni dobil nihče, saj je bila zmešnjava zaradi trde teme, ki jo je na vsake toliko časa izza oblakov razsvetlila luna in "blazneža", ki nas je strašil po gozdu, že dovolj velika. Torej, okoli 21.00 se je pričela ta veli­ ka igra izziva, kije potekala na hribu, na katerem je vsakemu klanu pripadel en del gozda - v njem smo si morali postaviti bivak, okoli njega pa razpore­ diti sveče, zraven katere je bil po en lis­ tek (vseh listkov je bilo skupaj čez 100, vsaka skupina pa jih je na začetku dobi­ la le 20 - zdaj se pa znajdi. Listki so ses­ tavljali kriminalno zgodbo z umorom nekega dekleta. Naša naloga je bila "ukrasti" čimveč listkov nasprotnima klanoma in razvozlati zgodbo (kdo so osumljenci in kdo je dekletov pravi morilec). Okoli T ponoči je to uspelo številčno prevladujočim Novomeščanom (čestit­ ke...priznajmo, da so bili res najbolj zag­ nani, to pa je pomenilo tudi konec izzi­ va. Utrujeni, opraskani od trnja, pa ven­ dar veseli, smo se nekateri odpravili spat domov v tople postelje (Novo mesto 1, kako je bilo prespati v domžalskem gozdu?). Lep skavtski pozdrav, Barbara In Brlglta Iz Grosupljega 1 OBČNI ZBOR TABORNIŠKEGA RODU LOUIS ADAMIČ Vsako leto. ko zapiha prvi pomladni veter, se taborniki rodu Louis Adamič zber­ emo v naših prostorih. Lani smo naše nove prostore odprli prav z občnim zborom, na letošnjem občnem zboru pa je pomladni veter zavel tudi skozi naše vrste. Že leta 1996 je načelnica rodu postala Mojca Špacapan, takrat stara le 19 let. Do letošnjega leta je naš rod vodila odločno, a z obilico humorja in razumevanja. S svo­ jim navdušenjem in zavzetostjo je v vseh zbudila največ. Skupaj z vodniki in načel­ niki družin in klubov je vsako leto pripravi­ la zanimiv program, večkrat je bila taborovodja na naših taborjenjih in bila zgled vsem mladim vodnikom. Bila je pomočnica načelnika za program GG v obljubljanskem območju in sodelovala pri vzgoji mladih kadrov kot del vodstva na vodniških tečajih. Za vse to se ji najlepše zahvaljujemo. Z letošnjim občnim zborom je načelnica rodu postala Urška Gliha. Urška je bila več let vodnica, nato načelnica družine MČter zadnja leta tajnica rodu. Vedno si je vzela čas za stvari, za katere ostali nismo našli časa. Lansko poletje se je udeležila inštruktorskega tečaja v Gozdni šoli v Bohinju in si za zaključni projekt izbrala počastitev 30letnice našega rodu, ki jo bomo slavili v letu 2003. Kot novi načel­ nici ji želimo veliko uspeha. Že več let nas v javnosti in na raznih občinskih sestankih zastopa naš stareši­ na Branko Škrjanec - Baki. Brez njega bi veliko težje izpeljali vse rodove akcije, predvsem zimovanje in taborjenje. Zahvaljujemo se mu predvsem za pod­ poro in zaupanje, ki nam ju izkazuje. Tudi ostali člani rodove uprave niso zanemarljivi. Franc Vidmar - Nane skrbi za odhodke in prihodke. Načelnica družine MČ je z letošnjim letom postala Maja Jelenčič, starešina družine MĆ je Mojca Špacapan. Načelnica družine GG ostaja Katarina Vincek - Keti, starešina družine GG pa Mojca Širok. Načelnica kluba PPje Irena Gantar, novoizvoljeni načelnik kluba Grč pa je Andrej Brezec - Mindži. Tajniške posle je prevzel Andraž Purkat - Purky, za propagando pa bom skrbela Jasna Baje - Jessie. Mislim, da je veter sprememb za nas ugoden. Ekipa se pravzaprav ni spremeni­ la, zamenjali smo le funkcije. Ker smo vajeni sodelovati in ker smo že pravi pri­ jatelji, sem prepričana, da se nam obeta dobro leto, prežeto s taborniškim duhom. Z naravo k boljšemu človeku! Jasna Baje - Jessie OBČNI ZBOR GASILCEV V PONOVI VASI Ponova vas, nedelja, 10. 3. 2002 - Tako kot po drugih PGD smo tudi v Ponovi vasi Imeli letni občni zbor vseh članov našega društva. Zbrali smo se ob 14. url v našem domu sredi vasi, z namenom, da bi pregledali letni uspeh. Tega občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki Občinske gasilske zveze Grosuplje In člani pobratenega PGD Radohova vas. Po uvodnih besedah predsednika Jožeta Mehleta in predlogih za potek občnega zbora so se člani strinjali, da vse delo na tem zboru vodimo članice. Tako je delovno predsedstvo uspešno vodila ga. Joži Trontelj ob sodelovanju dveh članic. Poročila so obsegala raznolika dela celega leta, med ostalim tudi uspešne udeležbe na številnih tekmovanjih, od katerih sta se dve ekipi uvrstili na državno tekmovanje. Poročilo poveljnika je bilo dolgo, ker je bilo delo v letu obsežno in uspešno. Nadzorni odbor je pohvalil delo vseh skupin in blagajnika in zaželel še naprej tako uspešno delo. Medse pa smo sprejeli tudi nove člane in članice. Program za tekoče leto je precej obsežen, pa ker smo že utečeni v takšno delo, nam ta izvedba ne bo pretežka. Po končanem uradnem delu smo se zadržali še v sproščenem pogovoru ob pri­ grizku in dobri kapljici. G. predsednik je nas članice nato za osmi marec prijetno pre­ senetil s cvetočimi lončnicami, me pa smo svojim moškim kolegom pripravile aranžma za "dan mučenikov". Iva Kocjan Delovno predsedstvo občnega zbora PGD Ponova vas so prevzele članice. Društvo Sožitje LIKOVNOST V SVETU DRUGAČNOSTI živijo otroci brez skrbi, strahu, pravil itd. Na nek način jim to zavidam. V nji­ hovem svetu je samo mir in ljubezen, ki jo razdajajo vsakemu, ki se jim le nasmehne. Ljudje velikokrat menijo, da prizadeti ljudje trpijo in da so ubogi. Vendar to ni res, saj živijo svetu, ki je verjetno veliko lepši, kot je naš. Nedotaknjenost njihovega sveta pa se odraža tudi v njihovem likovnem ustvarjanju. Zelo očitna razlika, ki sem jo opazila med zdravimi in otroki s posebnimi potrebami, se kaže v svo­ bodi likovnega izražanja. Zdravi otroci so izredno obremenjeni s pravili, ki jim jih vede ali nevede vsiljujejo odrasli in slabi likovni pedagogi. Mnogo otrok in tudi odraslih velikokrat pravi: "Ne znam narisati rože, ptička ali hiše." Preobremenjeni s posnemanjem na­ rave tako zatrejo svojo ustvarjalnost. Pomen likovnega ustvarjanja pa ni v posnemanju narave, temveč v izražanju notranjega doživljanja. In ravno v tem so otroci s posebnimi potrebami svobodnejši, rezultat pa je večja ustvarjalnost. Njihovi likovni izdelki izžarevajo likovno moč, ki priha­ ja iz notranjosti in jo ne dosega mar­ sikateri akademski slikar. V tem je skrivnost likovnega ustvarjanja - v pristnosti. Vse prihaja od znotraj. Notranjost teh otrok pa je izredno bogata. Zato moramo omogočiti otrokom s posebnimi potrebami nadaljnji ustvar­ jalni razvoj, ne samo v likovnem svetu, temveč na vseh področjih življenja. Katarina DROBNIČ Tehnika asemblaž... Živimo v svetu, kjer smo na vsakem koraku obdani z drugačnostjo. Ta se odraža v vsakem posamezniku. Vsi se med seboj razlikujemo po telesnih značilnostih in tudi po duhovni razvi­ tosti. Največje razlike se odražajo med zdravimi in "duševno" prizadetimi ljud­ mi. Sama sem prostovoljka v Društvu Sožitje, kjer se v Klubu Čukec in Panda dvakrat tedensko srečujem z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami. Z njimi ustvarjalno preživljam urice prostega časa. Že od nekdaj me je privlačil ta posebni svet, v katerem ... skupinsko delo Anice Zajec, Marije Zaletelj in Uroša Kocmana - Klub Čukec (2002). Politika je odgovorno in častno delo POGOVOR Z OBČINSKIM SVET­ NIKOM JANEZOM DOLINŠKOM (SLS) Ko smo se pripeljali do njegove nove, velike domačije na Peči, je hčer­ ka Ajda najprej poskrbela za konjsko čredo: Veno, Ninočko, Vilo, Diano, Arabelo, Nikoleto, Miss Foksi Vito, Lusi Vito, Šeronston, Lišpo... ki so se sku­ paj z Lipetom in drugimi tremi žrebič- ki pasle v bližnji ogradi, žrebec Pink Bowl, plemenjak s slovitim sorod­ stvom, ki je na kmetiji sicer na začas­ nem stanovanju, pa je stopical v hlevu. Dolga leta so Dolinškovi gojili delovne konje, zadnjih 20 let se ukvarjajo s športnimi. Kmetija je usmerjena, vendar za donosno tržno kmetovanje premajhna in prerazdrobljena. "Poseben problem je liberalizirani uvoz, " pojasni Janez Dolinšek. "Odkupna cena za kg žive teže govejega mesa je bila 1993. leta 580 tolarjev, zdaj pa je 530." Samo od dohodkov iz kmetijstva živi pri nas vse manj ljudi, zato se problemi kmetijstva čedalje bolj povezujejo s skupnimi problemi podeželja in z ohranjanjem naravnega okolja. Država pa tudi obči­ na bi pač morala bolj podpirati zložbe zemljišč in na kmetijah vzpodbujati razvijanje dopolnilnih dejavnosti. POLITIČNA BIOGRAFIJA Janez Dolinšek je vstopil v polje občinske politike kot vodja delegacije KS Polica leta 1986. Ob nastajanju parlamentarne demokracije je novem­ bra 1988 odločilno sodeloval pri ustanovitvi občinskega odbora Slovenske kmečke zveze in bil izvoljen za predsednika. Med leti 1989-1991 je bil predsednik občinskega Demosa, koalicije štirih pomladnih, novih strank: Slovenske kmečke zveze, Slovenske demokratične zveze, Slovenskih krščanskih demokratov in Zelenih Slovenije. Leta 1992 se je Kmečka zveza preimenovala v Slovensko ljudsko stranko in Dolinšek je ostal predsednik strankinega občinskega odbora do leta 2000, ko so se združili s Slovenskimi krščanski­ mi demokrati. Delegat v družbenopoli­ tičnem zboru skupščine občine je bil od 1986-1995, zdaj pa teče 7. leto, odkar je občinski svetnik. "Politika je delo, potrebno in pomembno, kot vsako delo pa se lahko tudi zlorabi. Opravljati jo je treba odgovorno in pošteno. Politik ima svoj vrednostni sistem in tega zagovarja ter skuša uveljavljati z argu­ menti in pridobljenimi glasovi. Politiki iz minulih časov se sami še zmeraj radi imenujejo družbeni delavci. Tako se je nekdaj prikrivala uzurpacija poli­ tike in zloraba oblasti. Zato jim je še zdaj nekako nerodno priznati svojo politično delovanje in svoj status politi­ ka na občinski ravni. Sam sem ponosen, da sodelujem v občinskem svetu in njegovih telesih in prizadevam si, da bi deloval jasno in načelno. V občinskem svetu delujem kot svet­ nik SLS, žlahtno konservativne, ohran- jevalne stranke. Naše in moje vred­ note so dom, domovina, slovenstvo in krščanska etika. Zagovarjam potrebe in interese podeželja, vendar jih skušam usklajevati tudi s potrebami urbanega okolja. Predvsem pa sem prepričan, da nihče ne sme biti zapos­ tavljan." IN KAJ MENI O LETOŠNJEM PRO­ GRAMU DELA OBČINSKEGA SVETA? "Letos teče četrto, zadnje leto naših, svetniških mandatov. Spoštujem delo župana in občinske uprave, vendar doslej še nikoli nismo dobili poročila, koliko in katere dele programa smo uresničili in zakaj drugih nismo. Žal je najvišji predstavnik občine do sveta, najvišjega organa občine, večkrat aro­ ganten, do nekaterih svetnikov pa tudi žaljiv. Progam dela sveta je predvsem papir, na katerega sicer lahko zapisu­ jemo svoje načrte in želje, ki nikogar ne obvezujejo." PRED KRATKIM JE SVET SPREJE­ MAL TUDI NAČRT RAZVOJNIH PRO­ GRAMOV ZA OBDOBJE 2002-2005. "Vsi štirje do zdaj sprejeti letni občinski proračuni so bili za 20 % pre­ visoki, torej nerealni, zato so bili zlasti glede investicij zavajajoči. Načrti razvojnih programov so enako pre­ napeti. Leta 1994 je bil sprejet načrt izgrad­ nje osnovnega šolstva: najprej Šmarje, potem Grosuplje, za njima pa vse podružnične šole.. Šentjurijska je na programu že od leta 1998 ali 1999, pa projekt še zmeraj ni potrjen. Prihodnje leto bo osnovna šola posta­ la devetletna, nobena od manjših podružničnih šol pa nima dovolj pros­ torov za tak pouk. Po mojem je potreb­ no najprej vsem otrokom zagotoviti osnovne šolske pogoje, šele nato si bi smela občina privoščiti luksuz in nad- standard. Taka je npr. nova občinska stavba z dvorano, katere začetni vložek bo "majhen" 100 milijonov, pa tudi šentjurijska šola je nadstandard- na, zato ostali kraji še 10 let ne bodo dobili normalnih šolskih poslopij. Najprej bi morala občina poskrbeti, da bi vse podružnične šole imele dovolj učilnic, šele nato bi lahko prišle na vrsto telovadnice, dvorane in vse osta­ lo. Ob sprejetju letošnjega proračuna je župan izjavil, da je občina Grosuplje bogata in da se temu primerno obnaša. A v 10 letih ne Ilova Gora ne Huda Polica nista dobili vodovoda, zato njuni prebivalci še vedno niso deležni minimalnega civilizacijskega standarda." V VZGOJNO-VARSTVENEM ZAVODU KEKEC SO SE PRED KRATKIM CENE DVIGNILE ZA 17 %. NEKATERI SO PREDLAGALI, NAJ SE POVIŠANJE KRIJE IZ OBČINSKEGA PRORAČU­ NA. "Že na seji sveta sem povedal, da se s takimi predlogi ne strinjam. Občina namreč že krije večji del stroškov, ven­ dar samo staršem, katerih otrok obiskuje vrtec. Za vsakega njihovega otroka v vrtcu prispeva občinski pro­ račun letno po 500.000 tolarjev, pre­ ostalih 30 % otrok, ki vrtca ne obisku­ jejo, pa od občine ne dobivajo nič, kar seveda ni pravično. Prepričan sem, da bi morali subvencionirati tudi te otroke in to bi bilo veliko ceneje kot gradnja in vzdrževanje občinskih vrtcev. Povrhu tega menim, da bi bilo za vzgojo otrok do 4. leta starosti družinsko okolje sploh veliko boljše in prijaznejše." V OSNOVNI ŠOLI BRINJE SO UGO­ TOVLJENE RESNE ARHITEKTURNE NAPAKE. "Prvi krivec za oblikovne napake in neprimerno razporeditev nekaterih prostorov šole Brinje je njen glavni arhitekt Vojteh Ravnikar, ki je bil letos celo nominiran za nagrado Prešer­ novega sklada. Načrt za šolo je potrdi­ lo Ministrstvo za šolstvo. Kolikor se spominjam, je zahtevalo, da dobi šola namesto ravne strehe nekoliko nagn­ jeno. Samo gradnjo šole naj bi spreml­ jal gradbeni odbor, ki gaje vodil Franc Ahlin, vendar je odbor kmalu po začetku izvedbenih del prenehal delo­ vati. Svoj del odgovornosti nosijo tudi občinski urad za prostor, katerega je vodil Saša Galonja, župan in, seveda, občinski svet, ki je načrt sprejel. Svet je sploh dežurni krivec za vse, kar gre narobe. Zaključnega računa o stroških gradnje Brinja pa občinski svet še ni dobil in nisem optimist, da ga bo pred letošnjimi občinskimi volitvami sploh dobil." ZLASTI NA GROSUPUEM SE ZAD­ NJE ČASE KAR PRECEJ GRADI. "V naši občini, posebno pa na Grosupljem se zadnja leta gradijo zlasti manjša stanovanja in strnjena naselja. Dvori 3 in 4 so bili načrtovani kot luksuzno, eminentno naselje z zelenicami in večjimi parcelami, zdaj pa so pozidani s stisnjenimi vrstnimi hišami, kijih bo investitor morda hitre­ je in lažje prodal, občina pa mora zato računati z manjšim deležem od dohod­ nine, ki predstavlja daleč najpomemb­ nejši prihodek občine. Ironija je, da se taka zazidava dovoljuje ne samo v urbanem občinskem središču, ampak tudi sredi čisto podeželskega okolja, tako npr. v Tlakah in na Peči. Velika večina novih lastnikov na Peči ima ali želi imeti nekoliko večje hišne parcele od 900 do 3000 m' z vrtom, sadov­ njakom, prostorom za rekreacijo, občinski urad pa je naredil zazidalni preizkus, ki se je seveda plačal iz občinskega denarja, in v istem okolišu predvidel 24 strnjenih stanovanjskih hiš. Očitno občinska stanovanjska politika močno podlega interesom podjetniških investitorjev." J. Muller Prometne zagate, da o smeteh niti ne govorimo Iz pogovora z dr. Petrom Hostnikom Konec marca so se grosupeljski župan Janez Lesjak. vodja občinskega urada za komunalno infrastrukturo Jože Miklavčič, direktor JKP Grosuplje Janez Skarlovnik in nekateri občinski svetniki skupaj s člani sveta KS Grosuplje, ki jih je vodil predsednik dr. Peter Hostnik, sprehodili po Grosupljem in si ogledali tri nevralgične prometne oziroma ureditvene točke. Da se odpravi pomanjkanje parkirišč v bližini pokopališča Resje, je Občina po ceni 70 DEM/m' kupila 1000 m! zemljišča zahodno in južno od bližnje vrt­ narije. Letos naj bi se zato ob cesti uredila parkirišča in pločnik od železnice do vrha pokopališča, gozdiček, ki bo ohranjen, pa je predviden za anonimne pokope. Dr. Hostnik je v imenu KS tudi predlagal, naj se na najnovejšem pokopališkem polju uredijo manjše grobne parcele, južna stran vežice pa naj bi se zaradi vetrovnosti zaprla s premično stekleno steno. Zaradi previsokega uvoza je problematično križišče Adamičeve in Hribske poti (pri Kovačiji), ovinek na bližnji Prečni cesti pa je strm in nepregleden. Rešitve, o katerih so "ogledovalci" razpravljali, so tri. Najbližji sosedje so za to, da bi se Prečna na tem delu za avtomobilski promet sploh zaprla. Večina prometa se že tako odvija po asfaltirani in urejeni Hribski poti. Po drugi vari­ anti naj bi Prečna zavila proti Hribski že med Špiževo in Debeljakovo hišo, po tretji pa naj bi Prečna izgubila zadnji ovinek in se iztekala pravokotno na Hribsko nekaj metrov severno od Kovačije. Za obe zadnji rešitvi bi bilo seve­ da potrebno soglasje lastnikov in sosedov. Povezava Prečne neposredno z Adamičevo na mestu sedanje steze in stopnišča zaradi strmine menda ne prihaja v poštev. Tretja ogledna točka je bil podaljšek Prečne čez Partizansko, ki povezuje tri Veselove in sega do Trubarjeve ceste. Tu bo JKP menjalo vodovodne in kanalizacijske cevi, KS Grosuplje pa bo na podaljšku in vzporedni Levstikovi hkrati uredilo javno razsvetljavo in asfalt, Predlog KS, da bi podaljšek postal enosmeren, pa zbor stanovalcev treh Veselovih ni sprejel: kljub ozkosti želijo imeti dvosmernico. Po končanem "sprehodu" je imel župan Janez Lesjak v Gasilskem centru pogovor s krajani. Predsednik KS Grosuplje dr. Hostnik je opozoril na prob­ lematičnost novega zbiranja in odvažanja odpadkov: vsaka hiša bo morala imeti dvoje zabojnikov, in sicer za organske in za neorganske odpadke, ni pa tudi jasno, kolikokrat na teden se bodo organski odpadki odvažali, skupni ekološki otoki, predvideni za zbiranje odpadlega stekla, kovin in papirja (plastike ne?), pa so po veliki večini v zasebni lastnini in zato izpostavljeni preselitvam. J. Muller Svet KS Grosuplje sprejema odločitve soglasno Ijave, bo potrebno postaviti posebne drogove, kar bo ceno še nekoliko zvišalo. Letos bo JKP obnavljal komunalno omrežje na Levstikovi c. in cesti, ki kot podaljšek Prečne povezuje vse tri Veselove, zato bo KS obe opremila z razsvetljavo, dela pri pokopališču Resje pa bo vodila in plačala občina. Boštjan Šest, ki opravlja tajniško delo honorarno (uradno dve uri tedensko, dejansko pa več), pozna terenska dela KS v vseh podrobnos­ tih, odlično pa pozna tudi delovanje in pristojnosti sveta KS. Še posebej je opozoril, da imajo krajani-investi- torji možnost, da zaprosijo za do 20- odstotno znižanje komunalnega prispevka. Svet KS presoja njihove vloge na osnovi treh meril: plaćanja samoprispevka, sodelovanja pri pros­ tovoljnih javnih delih in dokazil o plaćanju prispevka za asfalt, vodovod, kanalizacijo ali javno razsvetljavo v predhodnih letih. S posebnim poudarkom in ponosom je tudi povedal, da so bili vsi sklepi sedanjega, že dobra tri leta delujoče­ ga Sveta KS Grosuplje sprejeti soglasno. Zasluge za to imajo po nje­ govem vsi delujoči člani, posebno pa predsednik sveta dr. Peter Hostnik. Krajevno skupnost Grosuplje smo v našem glasilu že predstavili, zato smo se z Boštjanom Šestom, tajnikom Sveta KS Grosuplje, pogo­ varjali predvsem o delih in denarjih iz leta 2001, o katerih je za občino pripravljeno zaključno poročilo. V KS Grosuplje spada 8 naselij: Grosuplje s Perovim in Jerovo vasjo, Hrastje, Brvace, Brezje, Gatina, Sp. Blato, Praproče in Sp. Duplice, v Svetu KS pa so: dr. Peter Hostnik (predsednik), Tomaž Mohar (pod­ predsednik), Ivan Devčič, Izidor Javornik, Alojz Kastelic, Andrej Kocman (Jerova vas), Marija Podržaj, Alojz Potočnik, Ivan Tomažič, Anton Vodeb, Miroslav Vreg, Alojz Zaje (Gatina) ter Boštjan Šest (tajnik). V letu 2001 so prihodki KS znašali 26,7 milijona. Kar polovico vsega denarja (13,8 milijona) so dobili od prispevka za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč, transferji od občine so znašali 10,26 milijona, in sicer 5,6 milijona za javno razsvetlja­ vo, 2 milijona za funkcionalne stroške sveta KS, 2 milijona za sofi­ nanciranje vežice na Gatini, 440.000 za zimsko pluženje, 220.000 pa za vzdrževanje cest in poti (pesek in posipanje). Za asfaltiranje pri Peu- geotu so dobili 400.000, najemnina drogov javne razsvetljave, upora­bljenih za reklamne table, je prinesla 376.000, PAP Telematika pa je za položitev tv kablov v javno komunal­ no omrežje v Brinju prispevala 300.000 tolarjev. Od svojih vezanih sredstev je KS dobila 2 milijona. Odhodki KS Grosuplje so znašali 27,4 milijona, torej za 700.000 pre­ segajo prihodke. Za razsvetljavo, pluženje in posipavanje cest je šlo 11 milijonov, za razširitev pokopališča in vežico na Gatini 8 milijonov, za javno razsvetljavo in asfaltno preplastitev Brinja I in II in področja pri Peugeotu ter za ulične tablice je bilo pora­ bljeno 4,9 milijona, 2 milijona so znašali funkcionalni stroški, kul­ turne, športne in turistične prireditve pa je KS podprla s 600.000 tolarji. Največja dela v KS Grosuplje v zad­ njih treh letih so bila končanje ured­ itve Cerkvenega hriba, razsvetljava in asfaltiranje v Brinju ter razširitev in ureditev pokopališča ter vežica na Gatini. Pomembno in prometno pri­ jazno je tudi označevanje cest in ulic z javnimi imenskimi tablicami. Do zdaj jih je pritrjenih ali postavljenih 60, še 30 pa jih bo v kratkem. Daljše ulice imajo namreč imensko tablico na vseh pomembnejših križiščih. Cena tablice in njene pritrditve je 20.000 tolarjev. Ker na ulicah Pod hribom še ni drogov javne razsvet- J. Muller KRIZEV POT NA MAGDALENSKI GORI TUDI V LETOŠNJEM POSTNEM ČASU Magdalenska gora leži v neposredni bližini Šmarja-Sapa in nad vasjo Paradišče. Je ena od največjih, najbolj raziskanih in pomembnih arheoloških najdišč. Na mestu akropole nekdanjega gradišča stoji manjša cerkev svete Magdalene, zgrajene v kmečkem gotskem slogu. Občina Grosuplje je leta 1998 uredila sprehajalno arheološko pot, ki nazorno kaže način življenja prebivalcev. Tudi podatek, da se je v zadnjih letih število obiskovalcev, večinoma nedeljskih pohodnikov močno povečalo, pove, da gre za izjemno priljubljeno točko, tako za izletnike kot romarje. Gre za neke vrste "Šmarski rožnik". V postnem času pred praznikom velike noči ob nedeljah Magdalenska gora še posebno oživi. Župnik župnije Šmarja-Sap, g. Jože Mrvar, kamor cerkev sv. Magdalene tudi spada, organizira križev pot ob postajah, ki so postavljene v naravnem okolju ob poti na Magdalensko goro. Preprosto postavljen in v naravo vpeti križi, ki so bili postavljeni lansko leto, se začne pri križu pod stanovanjsko hišo in nato postaje križevega pota spremljajo pohodnika prav do cerkve na vrhu, kjer se križev pot mogočno zaključi. V letošnjem letu so se verniki iz župnije Šmarje-Sap in iz sosednjih župnij zbirali 4 nedelje zapored, ne glede na vremenske razmere in, hvala Bogu, je le to bilo skoraj vedno zadovoljivo, kot da bi šlo za določeno har­ monijo človeka in narave. Za čas, ko se romarji ustavijo pred posamezno postajo križevega pota in pre­ mišljujejo skrivnosti trpljenja, se čas dobesedno ustavi. Blag veter, ki premika drevesa v gozdu in šelestenje listja, ti misli odpelje daleč proč od vsakdanjika in od vsakodnevnega časovnega pritiska, ki smo ga deležni v času sodobne družbe in katerega vedno težje prenašamo. V nedeljo, 10. marca so križev pot pripravili člani Marijinega dela in v nedeljo 17. marca (tiha nedelja) pa mladi dekanije Grosuplje pod vodstvom grosu­ peljskega kaplana g. Janeza Mraka. Prišli so mladi iz skoraj vseh župnij v dekani- ji. Tako so bili v ospredju mladi s svojimi razmišljanji in željami za življenje, ki mu gredo naproti. Po križevem potu se je na Magdalenski gori ob čudovitem razgle­ du in lepotah slovenskih gora od Triglava do Kamniških Alp med romarji razvilo tudi pristno druženje. Matjaž Trontelj (foto M.T.) SV. FLORJAN, SV. JURIJ, SV. MARKO, SV. FILIP IN JAKOB, SV. IZIDOR Sv. Florjan je eden najbolj znanih svet­ nikov, zavetnik gasilcev od 15. stoletja naprej. Njegovo sliko lahko vidimo na čedalje več gasilskih domovih, upo­ dobljen pa je tudi v 5 cerkvah naše občine, največkrat kot rimski častnik, ki z vedrom v roki gasi: - Na Selah pri Šmarju, Dolah pri Polici, Gorenjem Rogatcu in Taboru stoji na glavnem oltarju. - V boštanjski cerkvi stoji kip sv. Florjana v posebni niši. Sv. Florjan (goduje 4. 5.) je živel v 3. stoletju na ozemlju današnje Avstrije. O njegovem življenju kroži mnogo legend, gotovo pa je, da je bil krščansko vzgojen in delal kot rimski častnik v provinci Norik. Tudi tam so v času cesarja Dioklecijana preganjali kristjane. Sv. Florjan je priznal svojo vero in ni hotel darovati bogovom, zato so ga zelo mučili. Nazadnje so mu okoli vratu privezali kamen in ga vrgli v reko. Njegovo truplo so kristjani pokopali in nad grobom čez 4 stoletja zgradili samostan. Ni zavetnik le gasilcev, ampak tudi dimnikarjev, pivo- varjev, lončarjev, sodarjev, kovačev, izde­ lovalcev mila, k njemu se zatekajo ljudje za obrambo pred požari, poplavami, sušo, viharji, pri nerodovitnostih polj ter opeklinah. Je tudi zavetnik Avstrijcev, Bavarcev, Madžarov in Čehov, Dunaja, Krakova in Bologne. Ime Florjan pomeni "cvetoč, sijajen, krasen", zato poleg Flor(i)janov (Ferjanov) 4. 5. godujeta tudi Cvetka in Cveto. Gasilci priskočijo na pomoč ob nenad­ nih naravnih nesrečah. Ko se zgodi nes­ reča, so v kratkem času na kraju samem - lahko bi rekli, da so v stalni priprav­ ljenosti pomagati, tudi če je tvegano. Kaj pa tisti ljudje, ki niso gasilci? Če vidimo ob cesti avto, ki je očitno v okvari, ali ustavimo? Ali se ustavimo ob človeku, ki je obležal na pločniku? Vemo, da je s sosedi vse v redu? Večina bi nas morala, če bi bili iskreni, odgovoriti "ne". Predvsem se vsak zanima le zase, lahko pomagamo še komu v daljni deželi, najtežje pa je pomagati svojemu bližnjemu ali mu storiti drobno pozornost. Ne zaprimo src, da ne bomo zares "ljudje ljudem volkovi". Cerkev v Št. Juriju je posvečena sv. Juriju (23. 4.), ki je bil rimski vojak. Je eden najbolj čaščenih svetnikov, za zavetnika pa ga imajo viteški redovi, skavti, kmetje, rudarji, popotniki, bol­ ničarji, ujetniki, jezdeci, Gruzija (Georgija - po njem nosi ime), Anglija, Ljubljana in je tudi priprošnjik za vreme. Znan je običaj Zelenega Jurija, ki prinaša pom­ lad. Kipa evangelista sv. Marka (25.4.) sta na Selah pri Šmarju in v Grosupljem. Je zavetnik notarjev, gradbenikov, steklar­ jev, Benetk ter priprošnjik proti streli in toči. Sv. Filip in Jakob, apostola, ki godujeta 3. 5., sta upodobljena v cerkvi na Blečjem vrhu. Sta zavetnika klobučarjev, mlinarjev, strojarjev in slaščičarjev. Podobi sv. Izidorja (15. 5.), španskega kmeta, zavetnika kmetov in Madrida ter priprošnjika za dobro žetev, sta v cerkvah na Dolah pri Polici in Boštanju. Alenka Oblak DOBRODELNOST JE NEPRECENLJIVA Razstava na tiho nedeljo Sv. Florjan na gatinskem gasilskem domu 8. VELIKONOČNA PRIREDITEV NAPOLNILA KIN0DV0RAN0 Tako kot vsako leto smo člani društ­ va MISS tudi letos izvedli tradicionalno velikonočno prireditev. Prireditev, ki poteka že osmo leto, je postala znana daleč naokoli in si je z leti pridobila zvesto občinstvo, ki ga je vsako leto več in se vsako leto pomlaja. Kako tudi ne, saj si člani društva prizadevamo, da našemu kraju predstavimo čim bolj kvaliteten program, ki z vedro in zani­ mivo vsebino pritegne pozornost obiskovalca. Po 6 zelo uspešnih velikonočnih razstavah jedi v avli nove OŠ /le-te še vedno veljajo za največje razstave kdajkoli v našem kraju/, na katerih so si obiskovalci lahko ogledali velikonočne jedi, prisluhnili razlagi šeg in običajev, značilnih za ta čas, ter videli nastope (pri)znanih glasbenikov tako iz Slovenije kot iz tujine, smo se člani društva lani odločili, da prireditev preselimo v KULTURNI DOM. Lani smo gostili igralce Katoliškega gledališča iz Ljubljane, ki so nam predstavili življen­ je sv. Terezije deteta Jezusa, igro Mala pot. Letos pa smo v goste povabili Mohorjevo družbo in skupnost EMANUEL s sodelavci, ki se nam je predstavila z MUZIKLOM JOSHUA. Bralna kultura že nekaj let upada in prepušča svoj prostor drugim medijem, predvsem radiu, televiziji in internetu. Člani društva se zavedamo pomena branja in zato že nekaj let zapored v naš kraj vabimo predstavnike sloven­ skih založb z namenom, da skupaj vzbudimo ali obudimo zanimanje za branje kvalitetnih knjig. Na naših prireditvah smo doslej gostili založbi Ognjišče in Družino, letos pa se nam je predstavila Mohorjeva družba, ki je pred kratkim praznovala poseben jubilej - 150-letnico delovanja in je tako najstarejša slovenska knjižna založba. Le kdo je ne pozna, saj vsako leto razveseljuje mnogo slovenskih bralcev in jim ponuja čtivo, ki s svojo krščansko vsebino budi upanje in dviga kvišku srca slovenskih ljudi. Vsi poznamo tudi znane Večernice, ki so bile znano in zelo zaželeno branje mnogim generaci­ jam Slovencev skozi celotno 20. stolet­ je: številni starejši ljudje v našem kraju jih še danes hranijo in so jim izredno dragocen in lep spomin na mladost in na trenutke, ki so jih preživeli s knjiga­ mi in šojim le-te pričarale svet omike in kulture. Mohorjeva družba živi in deluje tudi danes. Njeno delovanje nam je pred­ stavil urednik redne zbirke g. Matija Remše, ki je izpostavil nekatere glavne točke njenega delovanja. Poslušalci smo izvedeli veliko zanimivega o nje­ nem nastanku pred 150 leti v Celovcu, ko je škof Anton Martin Slomšek s sodelavci zaznal potrebo po slovenski knjigi, po slovenski šoli in po oza- veščanju narodnih in krščanskih korenin in z ustanovitvijo Mohorjeve družbe začel preporod slovenskega naroda na duhovnem in kulturnem področju; g. Remše se je ustavil ob izjemnem uspehu založbe in ob posledičnih poskusih zaviranja in ustavitve njenega delovanja zaradi uspeha in vpliva tako s strani tujcev (Nemci, Italijani) v pretekli kot Slovencev (državno vodstvo) v pol­ pretekli zgodovini; v tretjem delu pa je predstavil situacijo današnje družbe in načrte založbe za naprej. "Dobra knji­ ga, misel, spodbuda, dobra beseda za ljudi sodobnega časa v današnjem slovenskem prostoru - to je cilj Mohorjeve družbe. Meglo našega časa nam bodo razgnali samo dobri in sposobni ljudje. Teh potrebujemo in potem se nam ni potrebno ničesar bati. Tak je bil tudi temeljni cilj Slomškovega prizadevanja za ustanovitev Mohor­ jeve." Po nastopu prvega gosta je Tatjana Skubic, ki že več let sodeluje z nami in je s svojim umirjenim in tenkočutnim pristopom tudi letošnji prireditvi dala poseben pečat, na oder povabila ALEKA ZVVITERJA, predstavnika glas­ benih gostov, ki je na kratko opisal, kdo Muzikl Joshua - foto Boštjan Sest so nastopajoči glasbeni gosti skupnos­ ti Emanuel ter kaj bomo videli in slišali. Nato se je muzikal začel zares. Na oder je v poltemi polagoma prišla množica ljudi - čez 50 jih je bilo, mladih fantov in deklet, ki so v dobri uri trajajočem spektaklu Grosupeljčanom predstavili zgodbo o izgubljeni ovci in dobrem pastirju. Odlična zasedba: 10-članski orkester, 30-članski zbor, 5 pevcev solistov in 5 plesalcev jazz baleta, je ustvarila predstavo, ki je z izvrstnim igranjem, petjem in plesom prevzela obiskovalce v dvorani, da so vsako skladbo nagradili z aplavzom, končni aplavz pa je z ovacijami trajal kar nekaj minut in se zaključil z dodatnima dvema skladbama. Ob koncu prireditve sta navzoče nagovorila grosupeljski župnik, dr. Franc Šuštar, ki je povzel zgodbo in jo navezal na velikonočne praznike, ki so bili pred nami, ter predsednik društva Andrej Štrus, ki se je zahvalil vsem, ki so na tak ali drugačen način pripomogli k uspehu prireditve. Posebej seje zah­ valil obiskovalcem, ki so tako kot lani dvorano napolnili do zadnjega kotička. Prireditev se je končala s skladbo, ki je povzela zgodbo mjuzikla - The Lord is my shepherd, obiskovalci pa so dvora­ no zapustili veseli in v prepričanju, da je bila to prireditev, kakršne v našem kraju še ni bilo. Potrudili se bomo, da bo takih prireditev še več. Člani društva MISS ČLANI DRUŠTVA SE ZAHVALJUJEMO: Mohorjevi družbi In skupnosti Emanuel, ge. Tatjani Skubic, Knjižnici Grosuplje, Župniji Grosuplje In grosu­ peljskemu župniku dr. Francu Šuštar­ ju, vsem sponzorjem, TV Grosuplje za snemanje prireditve In vsem obisko­ valcem za obisk. Zanimiv velikonočni aranžma Žalna, 17. do 19. marca - V okviru karitativnih dejavnosti v župniji Žalna so se pripravljale! odločili, da bodo v veroučni sobi postavili dobrodelno razstavo aranžmajev, voščilnic in drugih predmetov z motivi, ki se bodo ujemali s postnim in velikonočnim sporočilom. V razstavi je sodelovalo približno petdeset otrok In odraslih iz žalske župnije, sodelovali pa so tudi otroci in vzgojiteljice iz otroškega vrtca Grosuplje. Razstavljeni izdelki so bili po razstavi naprodaj. Kot posebno zanimivost po­ vejmo, da lepi izdelki niso bili opremljeni z imeni avtorjev, ker so snovalci razstave menili, da bi s tem dobrodelnost izgubila na svojem pomenu. Opremljeni pa niso bili niti s cenami, zato je vsak, kije izdelek kupil, sam ocenil, koliko časa, sredstev in dobre volje je bilo vloženega vanj. Na ta način zbrane darove so nato na cvetno nedeljo predali sestri/misijonarki Danieli Šeme, ki deluje v Beogradu in nesebično pomaga ljudem v stiski. Jože Mlkllč BOŽJE V TEBI Naj srce ljubi vse kar je Božjega v tebi... Le tako bo ljubilo Lepoto, ki ne mine, le tako bo ljubilo Ljubezen, ki nikdar ne vara, le tako bo ljubilo Modrost, ki nikdar ne laže, le tako bo ljubilo Pot, ki nikdar ne zaide, le tako bo ljubilo Življenje, ki nikdar ne umre... Naj srce razkrije vse kar skrivata nam prostor in čas. Mojca Kastellc ŽIVLJENJE Z BOGOM - odlomek "Kjer je ljubezen, tam ni strahu. Slaba stran neuspeha ni neuspeh sam, pač pa strah pred neuspehom. Smrt ni težka zaradi smrti same, pač pa zaradi strahu pred smrtjo. Najhujše pri bolezni ni bolezen sama, ampak strah pred bolezni­ jo. Neuspeh, bolezen, smrt, vse to bo priš­ lo. Ljubezen jih ne more preprečiti. A koje otrok preplavljen z ljubeznijo, strah izgine in počuti se tako svobodnega, kakor neuspeh, bolezen in smrt sploh ne bi obstajali. Od vekomaj meje Oče nosil v srcu kot čudovite sanje. Koje nastopil čas mojega rojstva, se je Bog naselil v naročju moje matere in me stkal z nežnimi rokami, od najpreprostejših celic do zapletenih možganov. Čudež njegovih prstov sem. Bog je moj oče in Bog je moja mati. Od vekomaj in za vse večne čase me Oče ljubi zastonj. Ignacij Larranag Emanuel - Bog z nami Člani društva MISS smo na cvetno nedeljo v Kulturnem domu Izvedli 8. velikonočno prireditev, na kateri se Je z muziklom Joshua predstavila tudi skupnost Emanuel s sodelavci. Ker Je bil muzikal enkraten dogodek za naš kraj, sem se odločil, da predstavim skupnost Emanuel tudi v občinskem časopisu. O tem, kdo so in kaj počnejo člani skupnosti, sem se pogovarjal s članoma Ano Reberc in Jernejem Kastelcem. Kdo ste In kaj počnete v skupnosti Emanuel? Ana: Skupnost Emanuel je laična katoliška skupnost, v kateri smo verniki vseh življenjskih stanov (tako laiki kot duhovniki in posvečeni bratje in sestre), ki želimo s kontemplativnim in apostolskim načinom življenja služiti Cerkvi. Zbiramo se v Ljubljani in sicer na Ciril-Metodovem trgu 9, naše aktivnosti pa ses­ tavlja več projektov, npr. Šola za evangelizacijo, Alfanova itn., katerih glavni namen je mladim (skupnost sestavljamo predvsem mladi ljudje, stari do 30 let) spregovoriti o Bogu. Eden takih projektov Je tudi muzikal Joshua, ki smo si ga ogledali v Grosupljem? Ana: Tako je. Naša naloga je ponesti veselo vest evangelija, ki je danes prav tako aktualen kot pred dva tisoč leti, sodobnemu človeku. Zamisel, da bi člani skupnosti naštudirali muzikal, seje porodila slabi dve leti nazaj, ko smo si dotični muzikal nemškega avtorja Markusa VVittala ogledali na Svetovnem dnevu mladih, februarja lani pa smo pričeli z vajami. Naš premierni nastop je bil dva meseca kasneje v Zagrebu in odziv je bil enkraten. Prav tako tudi drugod, kjer smo nastopali - večkrat v Ljubljani, Kranju, Mariboru in še kje. Ko s/ omenila tujino • vaša zasedba Je mednarodna? Tako je. Poleg slovenskih članov muzikla pri projektu sodelujejo tudi Hrvatje in, kot ste videli tudi pri vas, je naše skupno sodelovanje odlično, saj je vsebina in sporočilnost muzikla izražena na pristen način, tako da se tudi morebitne drob­ ne napake nas in naših kolegov porazgubijo. Jernej: Naj omenim, da je zasedba muzikla precej velika - orkester s profe­ sionalnimi glasbeniki, zbor, pevci solisti in plesalci jazz baleta - in kot taka edin­ stvena v Sloveniji. Že zato smo zanimivi za občinstvo, še bolj pa zaradi vsebine, ki vedno znova nagovorja tako vsakega izmed nas nastopajočih kot poslušalce. Pa ste vedno povsod dobro sprejeti? V nekaterih krajih In situacijah bi človek morda dobil vtis, da zaradi tega, ker širite evangeljsko sporočilo, ki Je tudi sporočilo Cerkve, na predstavah naletite na neodobravanje, češ kaj pa te verske stvari tukaj v našem kraju, dvorani, klubu (nastopili ste tudi v klubu K4) Ipd. Jernej: Tega še nismo doživeli. Povsod, kjer smo nastopili, smo pri občinstvu vzbudili močna čustva in obiskovalci so se nam po predstavi zahvaljevali za izre­ den nastop in nas prosili za ponoven obisk. Tudi naša zasedba je sestavljena tako iz verujočih kot neverujočih posameznikov in med nami glede tega ni nobenih ovir. Kar šteje, je zavest, da vsak posameznik lahko da svoj talent - glas, gib - na razpolago drugim. In bolj ko si na razpolago soljudem, več dobiš. Kakšni so vaši načrti za naprej? Ana: Z muziklom Jushua bomo letos še nekajkrat nastopili doma (najbližja datuma sta 10. in 31. maj na Kongresnem trgu v Ljubljani), odpravili pa se bomo tudi na gostovanje v Nemčijo. Skupaj z bogoslovci ljubljanskega semenišča pa pripravljamo tudi drugi muzikal Marija, ki bo "nared" v začetku jeseni tega leta. Lepo se vama zahvaljujem za pogovor, hkrati pa se vama v Imenu članov društva In občinstva zahvaljujem za vaš Izvrsten nastop v našem kraju. Jernej: Tudi midva se zahvaljujeva za povabilo vašega društva. Vsi člani muzik­ la smo bili zelo veseli nad polno dvorano občinstva in nad prijetnim vzdušjem, ki je prevladovalo v vašem kraju. Člani skupnosti bomo veseli tudi, če se kdaj obr­ nete na nas. Obiščete nas lahko na naših spletnih straneh in pa kar v naših pros­ torih. Pogovarjal se je Andrej Štrus. Člana skupnosti Emanuel Ana in Jernej z Andrejem - foto Boštjan Sest MATERINSKI DAN PREKOSIL 8. MAREC Grosuplje, 25. marca - Slovesnosti materinskega dne iz leta v leto pri­ dobivajo praznično veličino. Obe­ ležje materam, ki kot zvezde vodnice v življenje usmerjajo svojo mladež, odstira obraz zdrave družbe, poklon­ jene zahtevni vlogi in stasiti podobi slovenske matere. Tudi Grosuplje se s številnimi prireditvami pridružuje odmevnosti vseslovenskega prazno­ vanja, koiz otroških ust privrejo pri­ srčni in slavospevni klici njihovim roditeljem. Tudi očetom. Otroci ne pozabijo nanje, na roke, ki bedijo nad njimi v obdobju odraščanja. Obredje 25. marca je v župnijski cerkvi sv. Mihaela še posebej posvečeno materam. Animatorki ga. Slavka Potokar in ga. Štefka Zaviršek vsako leto posebej pripravita igralsko skupino, letos že četrtič, ki po mašni daritvi odigra poučno, a tudi hudo­ mušno razgibano igrico, z namenom, da se tudi otroci, ki sveti hram obišče­ jo v polnem številu, zamislijo in spoz­ najo, kako pomembna in dobrotna je materina dlan, ki jih varno popelje skozi čeri življenja. Tradicionalno slovesnost je letos že osmič s pesmijo obogatil otroški pevski zbor Zvezdica, ki je pretekla leta tudi sam sodeloval s prisrčnimi recitali. Materam so otroci ob zaključku poklonili ročno izdelane rožice, ustvarjalne kreacije grosu­ peljske mladine, dobrotnice iz društva Karitas pa so jih posladkale s čoko­ ladnimi priboljški. Barbara Pance SUDANSKA STRAN JE PRIVOLILA V POMOČ CIVIUSTOM (povzeto po članku Christoperja S. Wrena, The New York Times, 17. 3. 2002) Vojna v Nubskih gorah - genocid nad Nubami - je pogubila že 2 milijona ljudi. Tokrat pa so bili uspešni mednarodni pri­ tiski, ki jih vodijo ZDA, da bi bilo v sudan­ ski vojni omogočeno varno zagotavljanje pomoči civilnemu prebivalstvu na širšem področju. Po enomesečni prekinitvi boje­ vanj je sudanska vlada skupaj z vojsko sklenila, da omogoči dostop hrane in druge pomoči z letali in tovornjaki v Nubske gore. Področje je obiskal Tomas Vraalsen, norveški diplomat, posebni odposlanec Kofija Annana v Sudanu, in ugotovil, kar so pred njim že drugi, da so ljudje zelo podhranjeni. Izrazil je tudi upanje, da se bo prekinitev spopadov nadaljevala in tako bi bilo omogočeno, da bi Združeni narodi zagotovili prevoz pomoči in v Nubske gore poslali tudi svoje delavce. Bushev mirovni poslanec John C. Danforth se je dogovoril za enome­ sečno prekinitev bojev in v tem času bi lahko dostavili vso medicinsko pomoč v najtežje dostopne predele gora. Do sedaj se je namreč zelo pogosto zgodilo, da je vladna stran napadla predel, kjer so pre­ bivalci dobivali pomoč in tako pobila veliko ljudi. Spoštovani, Slovenska karitas je z letošnjim letom začela z intenzivno pomočjo preko Interneta v obliki forumov, kjer strokovnjaki odgovarjajo na različna vprašanja ljudi, ki se znajdejo v stiki. Sistem omogoča tak način delovanja, da je zagotovljena popolna anonimnost vpraševalcev In enostavno moderiranje strokovnjakov. Mnoga vprašanja, ki bi ostala neizrečena in skrita, tu najdejo svoje mesto. Namen pogovorov s strokovnjaki je predvsem preventivne­ ga In Informativnega značaja. Pomaga pa tudi pri odkrivanju stisk In težav in njihovem reševanju še v obdobju, ko Jih Je razmeroma enostavno rešiti. KJE NAS NAJDETE? http://www.karltas.sl http://med.over.net POGOVORI NA INTERNETU (Anonimno) POMOČ ZASVOJENIM - SKUPNOST SREČANJE Program pomoči zasvojenim in nji­ hovim svojcem. Odgovarja In svetuje: psihologinja Mateja Erjavec, pogovori.karltas.sl SOS.-080 1221 NADOMESTNO CIVILNO SLUŽENJE Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in potek... Za Vas odgovarja: Alojzij Štefan, vodja službe za NCS pri Slovenski karitas. pogovori, karitas. si tel. (01) 300 59 60 POMOČ ŽENSKAM IN MATERAM V STISKI V Vas raste novo življenje, Vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v Vaši družini glavno besedo nasilje (Želite prekiniti krog nasilja v vaši družini?) Za Vas odgovarja In svetuje dipl. soc. delavka Andreja Verovšek, Zavod Pellkan-Karltas. pogovori, karitas. si tel.(01)3667721 MATERIALNA POMOČ Želite pomagati, potrebujete pomoč in ne veste, kam naj se obrnete? Za vas svetuje In moderlra dipl. soc. delavka Alenka Baumgartner, Karitas LJubljana, pogovori, karitas. si tel. (01) 439 21 30 MATERINSKI DAN NA GATINI Tudi v Gasilskem domu na Gatini seje praznik utiril v vsakoletni ustaljeni red. Podeželske gasilke se še posebej potrudijo s peko in pripravo na pomembno vaško druženje. Nespregledljiva je podpora ge. Majde Trontelj (mentorica članic) in ge. Milene Omahen (članica), vestnih gasilk, ki sta prevzeli skrb nad pripravo prazničnega programa in bedenje nad malčki - kar trinajst se jih je nabralo iz vasi Praproč, Gatine in Sp. Blata - ki so resno pristopili k učenju zahvalnih dekla- macij in prepevanju pesmic pod budnim ušesom mentorja Tomaža Čakša, pro­ gram pa je povezovala Ana Adamič. Tudi na Gatini so zanimanje za praznovanje razširili med očete, ki vsako leto v večjem številu pospremijo svoje soproge na skromno obdaritev. Materinski dan seje tako razširil na praznik dneva staršev, saj so še posebej poudarili misel, da "največ, kar lahko oče stori za svojega otroka, je, da ljubi njegovo mamo". Tokrat so matere za spomin prejele papirnate rožice in se okrepčale s pecivom izpod pridnih rok članic, za pijačo pa je poskrbelo PGD Gatlna. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA SONČNICA JE PRIPRAVILO RAZSTAVO VELIKONOČNIH JEDI V PREDDVERJU OBČINE V — Razstavo velikonočnih jedi, ki so jo članice Društva podeželskih žena Sončnica pripravile ob "okenčku" na občini, si je ogledal tudi župan Janez Lesjak. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA "Sončnica" GROSUPLJE vam Je pripravilo nekaj preizkušenih prehrambenih receptov, ki Jih ob priložnosti lahko preizkusite tudi vi. Dober tek! RAHLI FLANCATI Potrebujemo: -1 kg moke -10 dag kvasa -10 dag margarine - 3 jajca - 3 del mlačnega mleka - malo soli - malo sladkorja (po okusu) Vse navedene sestavine dobro zamesimo z rokami ter pustimo, da vzhaja (cca. 40 min). Testo nato razvaljamo in ga narežemo na različne oblike. Le-te pustimo, da še malo vzhajajo. Med tem pripravimo olje za cvretje in jih nato zlato rumeno ocvremo. Na koncu jih posujemo s sladkorjem za posip. Recept pripravila Vida Rebolj "JAJCE NA OKO" Za izdelavo biskvita potrebujemo: -10 dag margarine -10 dag sladkorja -1/2 pecilnega praška - 3 jajca -10 dag moke - vanilijev sladkor Raztopimo margarino. Dodamo sladkor, vanilijev sladkor, jajca, moko (ki ji dodamo 1/2 pecilnega praška - skupaj presejemo) in nato spečemo. Za kremo pa potrebujemo: -1/2 litra mleka - 2 pudinga - okus vanilije - 5 žlic sladkorja - 2 kisli smetani Mleko, puding in sladkor skuhamo. Kisli smetani dodamo še vroči masi. Kremo polijemo še na vroč biskvit. Na vročo kremo položimo breskve iz kompota in prelijemo z dvema prelivoma za torte. Recept pripravila Slavka Seme Ostali recepti bodo objavljeni v naslednji številki Odmevov. Članice društva naprošam, da pripravijo po dva do tri recepte za vsako številko časopisa, še posebej zaželeni bi bili domači recepti preprostih kmečkih Jedi, pa tudi glede na povrtnlne, sadje In druge pridelke, ki Jih Je moč dobiti na domačem vrtu. Že vnaprej se vam zahvaljujem za sodelovanje, odgovorni urednik Jože M. ZRASEL JE LAS NA GROSUPELJSKI GLAVI DROGA NA(Š) VSAKDANJI KRUH LAS ali lokalno akcijske skupine so namenjene področju preprečevanja uporabe in zlorabe dovoljenih in pre­ povedanih drog in so povsem "slovenski izzum". Prva v verigi je bila ustanovljena 1992 v Piranu, model pa je obveljal za vzorčni primer v sklopu programa PHARE. Koncept delovanja je usmerjen k skupinske­ mu delu, saj izvira iz predpostavke, da lahko človek probleme učinkovite­ je obvlada in razreši s kolektivnim pristopom. LAS je strokovno in prostovoljno združenje predstavnikov pristojnih ustanov, strokovnjakov in posa­ meznikov, ki so tako ali drugače povezani s problematiko uporabe drog v lokalnem okolju. Naloga skupin je v koordinaciji dejavnosti pristojnih ustanov, nevladnih organi­ zacij, strokovnjakov in zainteresir­ anih posameznikov ter njihovo uskla­ jeno delovanje. Danes v Sloveniji deluje 36 skupin LAS, zadnja je bila kot pilotski pro­ jekt, namenjen izvedbi širom Slovenije, ustanovljena v občini Grosuplje. Pobudnik študije in ustanovitve LAS v Grosupljem je višji svetovalec Urada Vlade RS za droge Matej Košir, sicer Šmarčan in gonilna sila društva za mlade UTRIP. Do izpel­ jave projektne ideje v Grosupljem ga je prignalo poznavanje problematike uporabe drog med mladimi, ki zahte­ va konkretnejše ukrepe, predvsem pa učinkovito sodelovanje med različnimi pristojnimi ustanovami in organizacijami na lokalni ravni. Cilji lokalnih akcijskih skupin so usmerjeni dvoplastno, kratkoročno z analizo stanja, raziskave med mladi­ mi glede uporabe drog, preventivni ukrepi, terensko delo ob pomoči prostovoljcev in angažiranje zaintere­ siranih organizacij, ustanov, stro­ kovnjakov in posameznikov z željo delovati na omenjenem področju. Hkrati pa so si postavili tudi cilje dol­ goročne narave, in sicer: vsakoletne ponavljajoče raziskave med mladimi na lokalni ravni in večletno spreml­ janje rezultatov, temeljite letne anal­ ize stanja in spremljanje uporabe drog v lokalni sferi, sprotno prilaga­ janje aktivnosti stanju na terenu in ugotovitvam v analizah, temeljna je izdelava strategije razvoja promocije zdravega življenja in investiranje v športne, kulturne objekte ter vzpod­ bujanje alternativnega in ustvarjalne­ ga preživljanja prostega časa mladih. Trenutno so LASI najbolj uspešen in učinkovit model lokalnega delo­ vanja na področju uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog. Z novim zakonom o pokrajinah pa se predvideva, da bo ustanavljanje lokalnih skupin postalo obveza. Grosupeljski projekt cilja na popu­ lacijo med 15. in 29. letom starosti, kar naj bi predstavljalo tveganju najbolj izpostavljeno starostno sku­ pino uporabnikov in zlorabiteljev drog. V raziskavo se bo vključilo najmanj petsto dijakov in študentov iz občine Grosuplje, preventivni materiali pa naj bi dosegli najmanj 2000 mladih iz celotnega občinskega teritorija. Predvideno je tudi terensko delo, namenjeno aktualnim uporabnikom drog, za katere pobudnik projekta predvideva, da je njihovo število giblje med 200 in 250 uživalcev. V teku so tudi priprave na okrogle mize in predavanja za mladostnike, starše in učitelje. V projekt bodo raziskoval­ ci vključili tudi merljive indikatorje (dejavnike), ki se bodo nanašali na obseg uporabe drog v lokalnem okolju, vrste najpogosteje zlorab­ ljenih drog, informiranost glede učinkov in posledice uporabe drog, povezanost uporabe drog z drugimi tveganimi ravnanji ter prepoznavnost preventivnih aktivnosti LASA in pris­ tojnih ustanov v lokalnem okolju. Razlike v rezultatih dveh sledečih si raziskav bodo torej pokazale uspešnost ali neuspešnost preven­ tivnih aktivnosti in projekta LAS v celoti. Rezultati bodo zatem javno objavljeni, na njih pa bodo tudi temeljile prihodnje aktivnosti in lokalne strategije. Projekt je že pri­ javljen na več naslovov, med njimi na razpise veleposlaništev Nizozemske, Velike Britanije in ZDA, na Urad RS za mladino, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve... LAS je pravilo­ ma sestavljen iz predstavnikov zdravstvenih in socialnih ustanov, policije, šole, lokalnih oblasti, lokalnih političnih struktur, sodišča, nevladnih organizacij, kot so mladin­ ska društva in študentski klubi, in strokovnjakov, ki lahko kakor koli vplivajo na zmanjšanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog na lokalni ravni. "Gre za skupek praviloma šibkih las, ki se združijo v kito, in so zato močnejši," preprosto nakaže njegov pomen Matej Košir. "V mnogih primerih so se ravno z ustanovitvijo LAS na določenem območju začeli razvijati številni programi pomoči uporabnikom drog in njihovim svo­ jcem. Precej LAS-ovje razvilo oziroma spodbudilo mnoge aktivnosti, ki pripomorejo k ozaveščanju lokalnih prebivalcev o problemih, ki jih povzročajo droge. Skupnosti LAS organizirajo veliko razgovorov, okroglih miz, predavanj, usposabljanj za učitelje, socialne delavce, zdravstvene delavce, prostovoljce ... Pomemben premik v lokalnem okolju je zagotovo tudi ta, da ustanove skozi LAS svoje aktivnosti usklajujejo z drugimi in ne prihaja do nepotrebne­ ga podvajanja dela in stroškov," je prepričan Košir. Pa so tudi nosilci lokalne oblasti dovolj in primerno osveščeni o razšir­ jenosti uporabe in zlorabe pre­ povedanih drog, da aktivno prispeva­ jo k zagonu skupin? "Glede na število ustanovljenih LAS moram priz­ nati, da se večina občin oziroma občinskih oblastnikov ne zaveda dovolj problematike drog v njihovem lokalnem okolju. Mnogokrat slišim trditve, da v njihovi občini ni proble­ mov z drogami, kar je večinoma posledica strahu in neznanja, kako se s tem problemom soočiti. Na tem področju čaka urad za droge še veliko dela. Župane je potrebno prepričati, da nobeno okolje, pa naj bo še tako idilično, ne more uiti prob­ lemom, ki so povezani z uporabo drog. Če drugega ne, se pojavljajo problemi, ki jih povzroča pretirana uporaba alkohola. Tudi s temi proble­ mi se lahko spopademo." Ustanovni sestanek se je vršil 2. aprila, k sodelovanju pa je izmed štirideset vabljenih posameznikov in organizacij privabil samo tretjino udeležencev, med njimi predstavnike političnih strank LDS, ZLSD in SLS, predsednico odbora za družbene dejavnosti, predstavnike GROŠ, MISS, osnovnih šol Brinje in Louisa Adamiča, urada za delo, centra za socialne zadeve, pristopil je tudi sod­ nik za prekrške, župnijski urad, Občina Grosuplje in društvo tabornikov. Proti pričakovanjem sta bili odsotni instituciji policije in zdravstva, katerih vloga v prepreče­ vanju zlorabe drog je nespregledljiva, čeprav je delovanje LAS utemeljeno na interesu posameznih pristopnih organizacijah in posameznikov. Želja je, je še poudaril Košir, ki mu je naložena tudi naloga sekretarja, da bi se v gibanje skupine vključili tudi uporabniki drog in zdravljeni odvisniki, ki bi lahko iz lastnih izkušenj usmerjali delo skupine in predvsem svetovali, kako pristopiti k reševanju problematike. "Želimo pa, da bi LAS deloval kot svetovalno telo župana - taka je praksa najmočnejših LAS. Občina naj bi kot odgovorni organ bedela nad skupino." Znotraj ustanoviteljev se je formirala tudi ožja skupina članov v sestavi Angelce Likovič, Ane Vatovec, Andreja Štrusa, dr. Francija Šuštarja in Mateja Koširja, ki bo prevzela skrb za opera­ tivno delo celotne skupine. Njihova prva naloga je usmerjena v izvedbo raziskave med učenci, dijaki in štu­ denti, s katero bo skupina dobila vpogled v dejansko stanje naše družbe in pridobila informacije za učinkovito nadgradnjo svojega nadaljnjega delovanja. Še nekaj misli udeležencev ustanovnega sestanka: Stane Žvegla (ZLSD): "LAS mora postati gibanje, ki bi delovalo na vseh porah življenja, vanj pa naj bi se vključevali tudi starši, da se bo razsežnost uporabe drog zmanjšala. Osnovno gonilo so zagotovo starši. Otroci so žrtve malomarnosti naše družbe. Vse Grosuplje ve, kje je po vsaki noči mogoče najti za koš ali dva igel, samo organi pregona ne. Oblast ne poskrbi za zaščito. Sprožiti je potrebno odprt dialog, ozavestiti starše, ki prepuščajo otroke ulici ali z njimi manipulirajo ob pomoči denar­ ja, ter preganjati vnos drog." Irena Kogovšek (ravnateljica O. Š. Brinje): "Že več kot deset let otrokom in staršem nudimo določene pro­ grame, okrogle miz in predavanja v lastni režiji, z našim znanjem ali pomočjo strokovnjakov, ki jih privabi­ mo k sodelovanju. Problem je, ker Gostje okrogle mize (NE) DROGIRAJMO SE v Študentskem klubu Groš starši menijo, predvsem roditelji majhnih otrok, da je droga prob­ lematika mladostnikov. Vendar se je situacija okoli šole močno zaostrila, žarišče se je preselilo na naš konec. Sama zbiram dokumentacijo, doku­ mentiram zbirke igel, ki jih odkriva­ mo okoli šolskega objekta in poudar­ jam, da razmere nikakor niso nedolžne." Jožica Matjašlč (CSD): "Naša dejavnost je usmerjena kurativno. Potrebna bi bila tudi primarna pre­ ventiva za tiste, ki se znajdejo na ulici. Tukaj bi našli pomembno mesto tisti, ki so z zdravljenjem že prekinili in se vračajo v domače okolje. S svo­ jimi izkušnjami nas lahko veliko naučijo, a prepričali jih bomo le s pre­ poznavnostjo in delovanjem." 0 sami ustanovitvi pa Angelca Ukovlč (predsednica odbora za družbene dejavnosti) meni: "Imam zelo dobre občutke, upam le, da ne zamujamo. S sestanka odhajam zadovoljna, da bodo občani začutili, da bomo s skupnimi močmi le nekaj naredili, kajti problem v Grosupljem je pereč." Janez Lesjak (župan): "Naša družba je izšla iz zaprtega sistema, ki je bil v nekem pogledu varen. V Grosupljem se moramo sprijazniti z resnico. Veliko je potrebno delati z otroki, osveščati starše, da bodo že najmlajšim vgradili varnostni meha­ nizem. Starši bi morali najti čas za svoje otroke, sicer bodo posledice velike. Česar ne naredijo starši, tudi družba ne more popraviti." Barbara Pance Grosuplje, 27. marca - GROŠ je sodeloval pri izvedbi druge Javne tribune in se s kritičnim driskurzom (NE) DROGIRAJMO SE aktivno vključil v razpravo razno­ terih družbenih vprašanj, predvsem z namenom, kot je opozoril nekdanji predsednik Jože Štrus, da bi vzpodbudili kreativno razmišljanje med mladimi In odstrli različne družbene aspekte. Okrogle mize so se udeležili gostje vladnih in nevladnih Institucij, dr. Zoran Kanduč iz Inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti, Matej Košir, višji svetovalec Urada za droge, Ljubo Raičevič, direktor organizacije MISSS, Zvone Horvat, predstavnik organizacije Karitas, In študent farmacije Uroš Klančar, kot DJ rave-glasbe nenehno v stiku z uživalci pre­ povedanih substanc. Razpravo Je vodil prvi glas Radia Antena, Jean Frbežar. Gostje so svoje misli in poznavanje problematike omamljanja z nedovoljenimi sestavinami, ki je vzniknila z razvojem človeštva, prelili v živahno diskusijo, ki je sem ter tja razvodenela bistvo srečanja, a vseeno podala dobršen vpogled v orga­ nizirano dejavnost zoper "belo kugo". Mladini, ki je tudi sama gostobesedno pristopila k debati, so se odstrla nova vedenja o preventivnem in kurativnem spopadu z zasvojenostjo. Oster je bil v svojem zagovarjanju resnice Ljubo Raičevič, socialni pedagog in psihoterapevt, kije poočital vladnim institucijam, daje Ljubljana razmeroma dobro opremljena s sekundarno preventivnim izvajanjem pomoči, vendar se zanjo zahte­ va visok odmerek plačila, ostali kraji pa ostajajo pozabljeni. "Načeloma se v primeru zasvojenosti ne morete obrniti nikamor! To je resnica." Poudaril je, da do informacij ni težko priti, problem pa nastopi v primeru rešitev za uporabnika, saj so programi v večini namenjeni le populaciji, ki se naj ne bi in se ne srečuje z droga­ mi, manj pa kurativi. "Včasih zveni, da droge niso problem. A so, so hud problem. Smiselno bi bilo učiti ljudi na osnovi njihovih spoznanj, kaj je zanje škodljivo." V Grosupljem pa ni mogoče poiskati pomoči, ne v primeru preventivnega ukrepanja ne v smislu zdravljenja. "Zdravniki zaenkrat še niso dovolj usposobljeni za hujše probleme, tudi CSD lahko trenutno nudi zelo malo pomoči. Zato pa resno pristopamo k ustanovitvi skupine LAS (lokalna akcijska skupina) za preprečevanje uporabe in zlorabe drog," je pojasnil Matej Košir. Najbolj slikovit v pripovedovanju je bil Zvone Horvat, ki že vrsto let pomaga odvis­ nikom in njihovim družinam. Strinjal se je s predhodnikoma, da je malo izvajanja konkretne pomoči. Skiciral je profil uživalca: "Starost 25 let, uporabnik različnih drog, nedokončana šola, zamrli družinski odnosi, nevzdržne razmere, lahko z otrokom in partnerjem, družina ga pripravi, da poišče pomoč. Zato potrebuje stanovanje, umik iz prejšnjega okolja, pretrganje stikov z obstoječo družbeno skupino, mora se naučiti živeti brez droge. To je pomoč, ki mu jo ponudimo, sam pa se mora odločiti, ali jo bo sprejel. "Pri Karitas že deset let razvijajo terapevtsko skupnost, imenovano komuna (po vzoru Don Pierina). V tem času so razvili več stopenj priprave: predpripravo - soočen­ je s posledicami uživalčevih dejanj, početjem, oblika samokritike; proces priprave - vzpostavitev abstinence, zdravstveni pregledi in kontrola, samoo- bračunanje s spoznanjem, kaj je posamezniku pustila droga; sledi vstop v pripravljalni center - obdobje preizkušnje, vikendi, preživeti doma, da posameznik preveri trdnost svoje odločitve; in vstop v terapevtski pro­ gram skupnosti Srečanje. V Sloveniji obstajajo štirje centri, v katerih se naha­ ja 40 fantov in deklet, še enkrat toliko pa jih je vključenih v zdravljenje v Italiji, ZDA in Braziliji. Ker se človeško življenje manifestira na tri načine, je toliko tudi terapevtskih stopenj, je pojasnil Horvat. "Terapija je na prvem nivoju usmerjena na telesno področje, v vzpostavitev zdravega načina življenja. Drugi nivo je duševni, intelektualno razvijanje, tretji pa duhovni v smislu iskanja vrednosti svojega živ­ ljenja." Govorniki so se dotaknili tudi rasti uporabe t. i. plesnih drog (ecstasy), ki jih uživajo pretežno mladi s premalo nadzora nad samim seboj in manjkom osveščenosti. Na rave partvjih naj bi bilo po podatkih, zbranih z raziskavo organi­ zacije DrogArt, približno dve tretjini uživalcev ali tistih, ki so že poskusili ecstasv, čeprav noben podatek ne zagotavlja pravih ocen! Stereotipno pa je razmišljanje, da plesne droge vodijo v trdo drogo, je povzel Uroš Klančar. Zato, je nadaljeval Košir, je tudi pretirana represivna roka ob smrti deklet zaradi zastrupitve s tabletkami ecstasv, odraz nevedne družbe, ki ne ve, da droga in glasba nista nujno povezani. "Ogromno je primerov smrti tudi z legalnimi zdravili." Napaka družbe je, da se ni sposobna soočiti z drogo: "Ljudje so dobro informirani o učinkih alkohola, tobaka, embalaža je opremljena s podatki o vsebnosti nevarnih snovi. Na zavojčku, na primer marihuane pa ni podatkov. Ljudje imajo odpor do nepoznanega." Problem drog pa je po vedenju dr. Zorana Kanduča problem odraslih. "Mladi so kritični, kar pa ne pomeni, da ne eksperimentirajo, imajo pa večjo distanco. Izdelovanje, prekupčevanje in ostalo ni škodljiva dejavnost, škodljivo je, kar nas­ tane zaradi uživanja, ki vodi v odvisnost. Pa tudi vsaka odvisnost ni škodljiva - če bi bila tak pekel, ljudje tega ne bi počeli. O odvisnosti ne moremo govoriti kot o bolezni. Tudi redno pitje alkohola bi potemtakem lahko označili za bolezen, a to ni, je le slaba navada, ki se je težko znebiš. Bolezen nastopi s cirozo jeter." Njegovo razmišljanje, ki v prvo zazveni skrajno liberalizirano, za ortodoksne "paradroger- aške" skupine povsem nedopustno in nerazumljivo, pa naleti na družbeno pogo­ jeno hipokrizijo: "Ciljno ravnanje je odkriti neko pot, s katero se spravimo v stanje višje zavesti. Ali ima človek pravico, da na način, ki ne škoduje nikomur, uporablja svojo srečo. Družba mu te pravice ne priznava, ker mu ne zaupa." Tudi Košir je mnenja, da bi bilo drogo potrebno dekriminalizirati in destigmatizirati. Družbo prepričati, da tudi uporabniki drog lahko in funkcionirajo normalno. In kakšna je učinkovitost ne- in vladnih organizacij pri preventivi uporabe pre­ povedanih drog? "Upati je, da bodo nekdaj po vzoru evropskih kmetijskih ministrov, ki ocenjujejo primernost slovenskih klavnic, tudi za mladinske centre obveljali določeni standardi," je bil odločen Raičevič. Morda pa bo Zveza uživalcev Slovenije, ustanovljena v teh dneh, na dobri poti, da ustanovi civilno iniciativo, ki bo le vzpod­ budila tudi državo. Za zaključek pa vseeno velja razmisliti o alegoriji, ki jo je podal Raičevič: Če je stanje omame primerljivo z lebdenjem v vesolju in se ti dozdeva, kot bi pestoval Zemljo na dlaneh, zakaj bi lahko držal Zemljo v rokah, ko pa se mi na trdnih tleh dozdeva, da lahko sežem po vesolju? Barbara Pance DA BI MLADI ZMOGLI RECI NE ali - Z ZNANJEM PROTI DROGI KO OTROK ZAKLIČE NA POMOČ V sklopu preventivnega tedna boja proti zlorabi prepovedanih drogje Urad za droge v sodelovanju z Uradom za šolstvo v mesecu novembru 2001 pripravil kul­ turni dogodek s prireditvijo, ki smo si jo ogledali tudi predstavniki naše šole. Vse nas, tako učence kot učitelje, sta tako dramatizacija kot pogovor s pisateljico Marinko Fritz Kune zelo pretresla. O problemu zasvojenosti z drogo govo­ rimo, beremo, seznanjamo tako učence kot starše po šolah že dobrih 10 let, pa kljub temu še vedno velika večina ljudi meni, da je to nekaj imaginarnega, da je to nekaj, kar nas ne more doseči in prizadeti. Žal to ni res. Droga je tu, je med nami. Skoraj bi lahko rekli, da je že del našega vsakdana. Ob breznu gorja, ki ga povzroča zasvo­ jenost z drogo, stojijo na eni strani rav­ nodušni in neprizadeti, mnogokrat celo sovražno razpoloženi do zasvojencev z drogo, na drugi strani pa velikokrat enako neprizanesljivi direktno prizadeti starši, sorodniki in znanci zasvojenega mladost­ nika. Glede na dejstvo, da se uporaba pre­ povedanih drog vedno bolj širi med mladi­ mi tudi v našem okolju, smo se v šoli odločili, da v okviru roditeljskega ses­ tanka pripravimo za starše prireditev, podobno novembrski, ki smo jo izvedli 15. marca. V prvem delu sta učenki naše šole pod mentorstvom ge. Marije Bučar skušali prikazati problematiko zasvo­ jenosti z drogo s kratko dramatizacijo romana Kam grejo ptice umret, pisateljice Marinke Fritz Kune. Kljub neizkušenosti in kratkemu času, ki sta ga imeli na razpolago, je bila njuna igra tako prepričljiva in živa, da je segla vsakemu globoko v srce. Sledil je voden razgovor učencev s pisateljico, ki so ga je pripravili učenci pod mentorstvom ge. Jelke Gros. Učenci so pisateljico spraševali, kako je mogoče, da v današnjem času, ko je bilo že toliko napisanega in povedanega o drogah, ko smo imeli po šolah že toliko predavanj na to temo, ko preko TV in časopisov vsakod­ nevno dobivamo številne informacije o tem, starši in okolica še vedno ne odrea- girajo pravočasno. Zanimalo jih je tudi, ali in kako lahko vrstniki pomagajo prijatelju, ki se pogreza v svet droge. Kar v nekaj delih, ki pa so žal napisana po resničnih dogodkih, na koncu romana "junak" umre. Mladi, ki prebirajo ta dela, doživlja­ jo zgodbe, ki jih berejo, kot literarna dela, saj so sami povedali, da so v romanu Borboletta pričakovali "lepši" konec. Da je odvajanje od zasvojenosti z drogo dol­ gotrajen in boleč proces, smo slišali in prebrali že marsikje. Nazorno sta to odi­ grali tudi naši učenki. Poleg tega pa je pristop medicine k temu problemu dokaj neuspešen ob dejstvu, da je tudi meta- don droga. Odgovori pisateljice na takšna in podobna vprašanja so bili zelo direktni, življenjski in prodorni. Prepričana sem, da je v vsakem od prisotnih staršev vzbudila zanimanje za to tematiko. Ga. Marinka Fritz Kune je začela leta 1991 s tako imenovanim projektom Demistifikacija droge, v katerem si prizadeva za vsestransko osveščenega mladega človeka s poudarkom na samozavesti, pozitivni samopodobi, ust­ varjalnosti, spoštovanju tujega in svojega, odgovornosti, predvsem pa spoštovanju življenja. Zgodbe, o katerih piše, se doga­ jajo sedaj, v tem trenutku in so žal vzete iz resničnega življenja. In to ne v Ameriki ali Afriki, pač pa resnične zgodbe iz našega, slovenskega okolja. V svojih delih piše o nevednosti staršev, o njihovem nezaved­ nem begu pred resnico, o lažeh, agoniji zasvojenosti, ozavešča čas in okolje o resničnih dejstvih in dogodkih, vezanih na zasvojenost mladih z drogo. Besede, kijih piše ga. Marinka Fritz Kune, so zelo • močne in sežejo vsakemu bralcu v srce. Zato priporočam vsem, tako mladim kot staršem, njena literarna dela, kot so dokumentarna knjižica Postaja death, romane Borboletta, Janov krik, Zbogom, prijatelj moj in Kam grejo ptice umret, v branje. V naši šolski knjižnici pa si lahko izposodite tudi avdio kaseto radijske igre Lačna kri, ki je bila posneta po istoimenskem romanu inje na mednaro­ dnem festivalu v Bratislavi prejela prestižno prvo mesto. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prob­ lematiko zasvojenosti z drogo, navajajo, da je najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju uživanja drog družina. Kajti v družini otrok že od malega razvija vero vase, zaupanje v druge ljudi, odnos do zdravja, do zdravega načina življenja, nauči se spopadati z vsakodnevnimi živl­ jenjskimi težavami in problemi. V družini si otrok oblikuje in prevzema pomembne vrednote, ki jih pozneje, v vrtcu in šoli, samo še dograjuje. Srečanje s pisateljico in nekaj njenih del nam je sponzorirala tiskarna Partner graf, d.o.o, Grosuplje, zato se jim ob tej priložnosti v imenu učencev, staršev in delavcev šole za njihov prispevek najto- pleje zahvaljujem. Irena Kogovšek OŠ Brinje Krizni center v Ljubljani je pribežališče otrok, ki se pod njegovo streho zatekajo prostovoljno, zaradi ogroženosti v domačem ali zunanjem okolju. Nastal je leta 1995 pod okril­ jem Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, sicer deluje brez javnih pooblastil, a morda je ravno zaradi tega pri varovanju in zasščiti zlorabljenih otrok še toliko uspešnejši. Otrokom med 6. in 18. letom delavci centra nudijo varno zavetje do 21 dni, jih vključujejo v notranje življenje, podobno družinskemu, jih naučijo spoštovati samega sebe in spregovoriti o nasilju doma. Ana Knific, vodja ustanove, ki pokriva širše ljubljansko območje pravi, da poišče pomoč tudi veliko število grosupeljskih otrok. V Grosupljem naj bi se dogajale hude stvari. Kako zlorabljenemu otroku povr­ nete samospoštovanje In mu poma­ gate iz stiske? Osnova naše dejavnosti je otrokov prostovoljni pristop. Vsak otrok ima možnost priti in odločati o sebi, si poiskati zavetje, kadar je situacija nad njim nasilna. Po pogovoru ugotovimo, ali želi ostati ali se vrniti v domače okolje, po 24 urah pa moramo obvesti­ ti starše. Roditelji ne izgubijo starševskih pravic, zato otroka ne moremo zadržati, četudi sam tako želi. Kadar je situacija nevzdržna, zaprosi­ mo CSD za izdajo odločbe o prepovedi stikov in umiku iz domačega okolja. Otrok ima možnost bivanja v naši sre­ dini 21 dni, razložimo mu pravila notranjega življenja, prevzema določene obveznosti (sami peremo, kuhamo, pospravljamo) - otrok se sooča z manj institucionalno obliko vodenja in pomoči kot v CSD - naučimo ga prevzemati odgovornost za svoja dejanja, komunikacije, krepimo ga v smislu zaupanja in osebne izpovedi in ga ves čas pripravljamo na razgovor s starši tako, da ga razbremenjujemo in mu verjamemo. Strah pred nasilnimi starši je močan. Tudi starše učimo pris­ luhniti njihovemu potomcu, česa ga je strah, česa ne mara, ali se počuti ogroženega. Preučimo, ali je domače okolje za otroka dovolj varno ali bi bila potrebna namestitev pri rejniški družini, v domu. S katerimi organizacijami pa sodelujete pri nuđenju pomoči zlorabljenemu otroku in kako hitri so nadaljnji postopki reševanja? Če pride pretepen, ga odpeljemo v zdravstveno ustanovo, naredimo poli- NIKO MIHIČINAC K.D. NEPREMIČNINE GROSUPLJE 01-786 56 65 KOIOVVORSKA 3, 1290 TEL: 01-786 56 60, FAX: GSM: 041- SMS: 4052\Š8@UNUtM0BITE\LSI E-MAIL: NIKO@MIHICINAC-NEPREMICNINE. SI URL: WWW.MIHICINAC-NEPREMICNINE.SI PRODAMO: - zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici, v Stični, Viru pri Stični in na Rakitni; - stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov in velikosti tudi nadstandardno (v Grosupljem, Višnji Gori, Ivančni Gorici, Kompoljah. Vidmu, Št. Juriju.Vel. Lipljenih); - etažo nadstandardne hiše v Grosupljem in stanovanjske hiše v Šmarju-Sap; - kmetijo z vsemi objekti, primerno za kmečki turizem, z 18 ha zemljišča; - manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo. gospodarskimi poslopji na 5000 m2 ter 2,6 ha kmetijskih zemljišč, na izredno lepi lokaciji; - kmetijska zemljišča: travnike, njive in gozdove na različnih lokacijah; - večja stanovanja; poslovne prostore v AC Grosuplje, v Ivančni Gorici, tudi gostinska lokala. UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOUENJA. DRUGE STORITVE: • sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po telefonu); - pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; - pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej posvetujete pri naslakršenkoli način, vam priporočamo, da se prej o tem POSVETUJETE PRI NASI cijsko prijavo in se povežemo s CSD. Aktivno in resno se vključujemo v zaščito žrtve. Delujemo multidiscipli- narno in interinstitucionalno. Krizni center v postopku sodeluje z oddajo poročila o bivanju otroka pri nas, sode­ lovanju s starši in ostalimi institucija­ mi, opozorimo na oškodovanost otroka in predlagamo, kaj bi bilo zanj najprimerneje. Pričamo tudi na sodišču, če nas organ povabi k obrav­ navi. Moram pa poudariti, da so v zad­ njem času v primeru prijave za zane­ marjanje in nasilje, postopki hitreje stekli. Ali starši v pogovoru priznajo, da so ravnali nasilno, ogrozili integriteto svojega otroka, se odzovejo na otrokov klic? Staršem ni lahko, prepričani so, da tako ravnajo v koristi svojega otroka. Čutijo se sami ogrožene, da niso slabi starši in da hočejo samo dobro. Pogosto eksperimentirajo z različnimi vzgojnimi metodami in prijemi, z manipulacijo in obljubljanjem nagrad za otrokovo pridnost, a se jim izjalovi. Takrat se zavejo, kako nemočni so. Staršem ne želimo vzbujati krivde ali v njih iskati krivca, želimo jih pridobiti za sodelovanje, zdrav odnos. Dajemo jim občutek, da so ravnali tako, kot so znali, da so nehote povzemali ravnanje svoje matične družine, vendar jim damo vedeti, da njihovi otroci živijo v sodobnem času, ko se tudi vzgojni načini spreminjajo. Nekateri starši doživljajo otrokov beg v krizni center kot sramoto, kot lasten vzgojni neuspeh. Dajo obljubo, da bodo v pri­ hodnje ravnali drugače, pošteno, a se zgodi, da so otroci po vrnitvi v domače ognjišče deležni še hujših očitkov in fi­ zičnega nasilja. Večina se jih zato vrne nazaj in zanje poiščemo ustrezno namestitev. Nekateri starši pa so veseli, da si njihov otrok ni izbral druge poti, ni poiskal rešitve v drogi, alkoholu ali celo v smrti. Ali pri ogroženosti otrok zaznavate specifične socialne kategorije družin, v katerih je nasilje še posebej poudarjeno? Ali popolna družina ohranja varnost družinske celice? Otroci prihajajo iz različnih statust- nih okolij, od nižjega do visokega. So otroci iz popolnih, razvezanih ali dopol­ njenih družin. Tabu popolnih družin lahko razbijemo! Delujete tudi na področju osveščanja, informiranja in svetovanja? Ob ustanovitvi je bila naša prvenstvena naloga informiranje o tem, da imajo otroci pravico govoriti o stiskah, težavah in oditi iz ogroženega okolja. Povezali smo se s šolami, medi­ ji, študenti in skupšino prostovoljcev. Otroke obveščamo o njihovih pravicah in dolžnostih, čeprav nekateri starši menijo, da jim dajemo samo potuho. Tudi roditelje usmerjamo in jih informi­ ramo, kam se lahko obrnejo po pomoč, a se zgodi, da je niso pripravljeni spre­ jeti. V kriznem centru lahko otroci in starši poiščejo enodnevno svetovalno pomoč ali se obrnejo na naš telefon. Kaj je razumeti kot zlorabo? Razumem pojem zlorabe in ogroženosti. Otrok je ogrožen, ko je dejansko utrpel ali je očitno, da bo utrpel škodo v razvoju in zdravju. Zanemarjanje je neustrezna skrb in opustitev varovanja pred nevarnostjo katere koli vrste. Poznamo več vrst zlorab. Za fizično zlorabo je posledica psihično in fizično trpljenje. Spolna zloraba je zadovoljitev seksual­ nih potreb odraslega z otrokom. Čustveno zanemarjanje je vedenje staršev, ki povzroča čustveno veden­ jske in razvojne motnje. Vse, kar je za otroka nesprejemljivo, o čemer otrok razmišlja begajoče, kar povzroča škodo na njegovem čustvenem, psi­ hičnem in razvojnem področju, je določene vrste zloraba. Ni opravičila za zlorabljanje in oškodovanje otroka. Koliko otrok obravnavate na leto? Od leta 1995 je pri nas bivalo v povprečju sto otrok na leto. Dvesto jih pride na enodnevno obravnavo, mnogo več pa jih pokliče po telefonu. Številke se mi niti ne zdijo visoke, želela bi. da bi se upalo spregovoriti še več otrok, otroci se bojijo odpirati, boji­ jo se posledic. Znajdejo se v dilemi, kako se bodo odzvali starši in kaj se jim bo zgodilo. Naši otroci niso vajeni odprte komunikacije v domačem okolju, kar se odraža tudi v šoli. Se jim ne verjame, ali se jih razume drugače. Za otroke si vzamemo premalo časa, tako starši kot strokovni delavci. Zato so otroci prepričani, da jim nihče ne more pomagati, da se zanje ne bo nič spremenilo. Bojijo se ukepanja, težko govorijo o sebi, o sebi mislijo slabo, grdo, bega jih, da bi z resnico prišli na plan. Kakšni vzvodi so potrebni, da bi zajezili val družinskega nasilja? Strožje kazni za storilce? Družbe v tranziciji, med njimi tudi Slovenija, so v preobratu. Funkcija družine ravno tako. Ljudje izgubljajo službe, šolski sistem je naravnan stro­ go, vpliv medijev je močan, nestrpnost je na visoki ravni - vse to se prenaša na otroka. Kaznovalna politika mora biti, ni pa dovolj le element vzviševanja kazni. Potrebno bi bilo sistematično delo na celi družini, starševstvu. Celostno videti družino in ji nuditi pomoč. Treba bi bilo ravnati po tujih vzorcih terapevtskega dela za učenje starševstva, kako biti dober roditelj, kako ravnati v določeni situaciji jeze, ki lahko vodi v poškodovanje otroka. Pri nas je družba še vedno pretirano strp­ na do storilcev, njihovega nasilnega dejanja preprosto ne opazi, spregleda modrice in presliši klice na pomoč, predvsem pa ne zdravi! Zgodilo se je, da je policija odsvetovala žrtvi, da bi tudi kazensko ukrepala zoper storilca, češ da se ne splača, okolica pomirja s stereotipiziranimi izjavami, da je malo pa le potrebno potrpeti, CSD ne ukrepajo! To so nepravilna razmišljan­ ja! Vsakdo, ki izve za nasilje nad otrokom, ga je kot državljan dolžan pri­ javiti. Slovenci slišimo nasilje, redki pa so primeri, da ga tudi javijo. Danes obstajajo anonimne prijave, možnosti za vzpostavitev stika z ustreznimi insti­ tucijami je več. Žrtve lažje identifici­ ramo. V Sloveniji še vedno ni hitrega ukrepanja, koordinacije služb, postop­ ki so za žrtev predolgotrajni in zapleteni. Varnih hiš je premalo, so polne - država bi morala in je dolžna poskrbeti za zdrave državljane. Žrtve so še vedno premalo osveščene, družba jih stigmatizira, počutijo se krive! Pa tudi žrtev, ki je že tako oškodovana, mora zapustiti domače okolje, postane ožigosana z večnim begom, medtem ko storilec še naprej uživa svobodo, je nedotakljiv. Nes­ prejemljivo in nedopustno je, da so otroci ali matere prisiljeni zbežati iz ogoroženega okolja, pomislijo tudi na samomor - v centru smo uspeli rešiti kar nekaj poskusov samodestrukcije - storilec pa ostaja doma. Ko otroci zapustijo dom, storijo zadnji korak. Emocionalno ostajajo vezani na starše, pa kakršni že starši so. Potrebni bi bili zakonski predpisi, ki bi bili naravnani v korist žrtve, naša poli­ tika pa je še vedno premalo fleksibil­ na. Hudo mi je. Menite, da kot institucija, ki se dejansko posveti srži problematike, išče globlji stik z otrokovo prizadeto osebnostjo, delujete bolje kot social­ na skrbstva, ki včasih sploh ne opra­ vičijo svojega imena? Da. Ne bom komentirala, ker so to le moji kolegi, a kot nekdanja socialna delavka dobro poznam delo CSD. Delo v pisarni se močno razlikuje od mojega sedanjega početja. Pri nas udejanjamo stvari, ki so nujno potrebne za otroko­ vo življenje. Lahko deluješ svetovalno, profesionalno strokovno, toda če nisi z njim vključen v projekt, se medsebojno zaupanje nikakor ne more vzpostaviti. Treba je začeti pri otroku! Barbara Pance KAJ JE VETRNICA? Grosuplje, 22. - Vetrnica je prilo­ ga občinskega časopisa Grosu­ peljski odmevi in izide vsako leto ob obletnici rojstva Louisa Adamiča. V njej so objavljeni prispevki mladih novinarjev iz osnovnih šol občine Grosuplje. Že tradicionalno srečanje mladih organizira Tatjana Lampret, vodja občinske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti iz Ivančne Gorice, vodi pa jih univ. dipl. novinarka in prof. Andreja Podlogar. Letošnje srečanje je bilo že sedmo po vrsti, tema člankov pa je naravna in kulturna dediščina. Primož Korošec, 6.c - OŠ Brinje V uvodnem delu srečanja smo se pogovarjali o novinarstvu Že 7. generacija novinarjev Vetrnice Ah, ta teorija.. Tudi Primož Korošec nam Je predaval Pogovor med kolegi kolegi novinarji Grosupeljska društva skozi čas Društva so začela nastajati že zgodaj, imamo jih zelo veliko in nanje smo ponosni GROSUPLJE, 22. - Prva društva v našem kraju so se začela pojavljati že v 18. stoletju. V začetku so bila tesno povezana s cerkvenimi društvi ali delavnost­ mi, kasneje pa tudi z naravnimi In športnimi. V Grosupljem je veliko društev, za katere ljudje še niso slišali, kaj šele, da bi znali o njih kaj povedati. Ker imamo tako lepo okolico in ker je v njej tudi veliko naravne in kulturne dediščine (nekatere poznajo ljudje tudi izven meja, kot je na primer Županova jama. Magdalenska gora ali pa Radensko polje), se je razvila turistična panoga. Vso to naravno in kulturno dediščino varujejo različna društva, kot je Turistično društvo Županova jama Grosuplje, ki se je razvilo iz Turistično- olepševalnega društva Grosuplje, ki je bilo ustanovljeno leta 1959. Vsem starejšim občanom pa je namenjeno Društvo upokojencev, ki jim omogoča razne skupne izlete po Sloveniji ali tudi v tujini. Grosupeljčani pa so lahko ponosni, da imajo v kraju tudi Društvo invalidov, v katerem lahko člani spoznajo nove prijatelje, hkrati pa jim to društvo daje občutek, da niso sami in da je nekomu mar zanje. Kdor pa je poznavalec športa in je tudi sam njegov udeleženec, ve, da ima na razpolago veliko športnih društev. En izmed njih je tudi Atletski klub Špela, v katerem se lahko ljudje pomerijo v različnih disciplinah. Za vse tiste, ki imajo radi adrenalinske športe, pa je Smučarsko skakalni klub Račna kot nalašč. Za starejše občane je primeren balinarski klub, v katerem se lahko pomerijo s prijatelji. Planinsko društvo pa je za tiste, ki imajo radi izlete v naravo in vam razkaže tudi lepote drugih krajev po Sloveniji. Jernej StroJInc - OŠ Grosuplje ANKETA Koliko poznamo grosupeljsko naravno in kulturno dediščino? "Narava nam daje neprecenljive darove, naša dolžnost pa je, da to cenimo" GROSUPUE, 22. - V Grosupljem Je veliko "spomenikov" naravne In kul­ turne dediščine. Najbolj znana Je štlrlperesna deteljica: Radensko polje, Magdalenska gora, Županova Jama In gradovi Grosuplja. Nas pa Je zanimalo koliko Je ta "deteljica" znana domačinom. Ustavljali In spraševali smo Jih na ulicah Grosupljega. NAŠA VPRAŠANJA SO BILA: - Ali poznate naravno In kulturno dediščino Grosupljega? - Kaj poznate? • AH menite, da se dediščina dovolj ohranja? Franc Steklasa, upokojenec: "Poznam in ne poznam. Najbolj mi je ostalo v spominu Radensko polje, na katerem smo se kot otroci pogosto igrali. Narava je lepa in moramo jo ohranjati, ne smemo je onesnaževati in biti do nje mačehovski. Narava nam daje neprecenljive darove, naša dolžnost pa je, da to cenimo" Anlta Jurkovlč, trgovka: "Poznam delo Louisa Adamiča, vendar spomin nanj premalo ohranjamo. Grosu­ peljčani bi morali bolj ceniti človeka, ki je veliko naredil ne samo v slovenskem ampak tudi v svetovnem merilu. Žalostno je videti, kako njego­ va rojstna hiša propada." Marija Zaje In Irena Škufca, štu­ dentki: "Bolj malo poznava grosu­ peljsko naravno in kulturno dediščino. Zdajle se spomiva le: gradu v Boštanju in na drevo lipo. Vendar na splošno veva, da se vse skupaj prema­ lo ohranja." Ema Šoštarlč, poštni tehnik: "Ja, nekaj že poznam: Adamičevo graščino, spomenike v centru občine in obsto­ ječe gradove ter ruševine gradov v okolici Grosupljega. Vse skupaj pa se ne ohranja dovolj. Denarja za kulturo in ohranjanje le te je vedno premalo, s tem pa se dela velika škoda, saj je ravno ta pomembna za obstoj slovenskega naroda." Martina, David, Nina, otroci Iz vrtca: "Ja, poznamo Louisa Adamiča in Prešerna." Mira Kadunc, ekonomski tehnik: "Ne poznam nič." Marija Babic, upokojenka: "Poznam le nekaj pomembnih točk v Grosupljem, na primer: rojstno hišo Louisa Adamiča, grad Boštanj, Županovo jamo in brinjski grad, vendar mislim, da se ne ohranja dobro." Dobili smo še nekaj sogovornikov, vendar nam niso dali svojih popolnih osebnih podatkov (ime in priimek ter status), zato jih nismo objavili. Na splošno pa so nam naključni mimoidoči največkrat omenili rojstno hišo Louisa Adamiča v Prapročah, Županovo jamo, gradova Boštanj in Brinje ter brinjski mlin. Tudi njihovi zaključki so bili podobni: vse premalo naredimo za naravno in kulturno dediščino in odgovorni se tudi vse pre­ malo zavedajo svoje naloge, čeprav pogosto tudi ni vse odvisno od njihove volje, ampak žal od denarnega mošn- jička. Kaja Travnik, 7.a - OŠ L. Adamič Po sledeh grosupeljskih plemičev Grosuplje je bogato z gradovi, vendar se premalo naredi, da bi ohranili izvirno podobo GROSUPLJE, 22. • Na območju Grosupljega Imamo kar nekaj graščin. Večina Jih propada, med njimi tudi grad Praproče, čeprav Je bil v nJem rojen sve­ tovno znani pisatelj In publicist Louls Adamič. Ta pa nI osamljen primer. V središču Grosupljega stoji grad Brinje z mlinom, kije eden najstarejših v Sloveniji. Grad je preživel mnogo last­ nikov. Lastniki so bili tudi družina Valentinčičev, iz katere izhaja tudi Stane Valentinčič, strokovni pisatelj in veteri­ nar. V gradu pa je deloval tudi prvi okrožni odbor OF Grosuplje, o čemer priča plošča na pročelju. Grad in mlin sta se skoraj v celoti ohranila v stanju, v kakršnem sta bila zgrajena. Hmj*trM- Adamičev grad prvič omenjajo v letu 1243. V tem času je zamenjal kar nekaj lastnikov. Predzadnji izmed njih je bil Kamilo Julij, knez Polignac iz Podvina, ki je grad kupil na prisilni dražbi od izumrle rodbine Lichtenbergov. Tri leta kasneje ga je prodal Janezu Adamiču. Njegovi potomci so še danes lastniki gradu. Hud potres pa je leta 1895 zelo razmajal graščino. Leta 1965 so v njej uredili muzej Louisa Adamiča. Danes je grad v zelo slabem stanju in bi bil potreben strokovne prenove. Čušperk - spredaj novi grad, ki Je bil uničen v drugI svetovni vojni, zadaj razvaline srednjeveškega Starega gradu nad Čušperkom, katere ostanke Je mogoče še videti V okolici Grosupljega je še veliko gradov, vendar na žalost vsi propadajo. Nam očitno res ni mar za našo kulturno dediščino? Primož Korošec, 6.c - OŠ Brinje V okolici Grosupljega pa stojijo tudi ostanki boštanjskega gradu. Baron je grad prodal italijanski družbi Emona. Po kapitulaciji Italije pa je bil grad domo­ branska postojanka. Ko so ga začeli oblegati partizani, je postojanka brez boja ponoči pobegnila, grad pa so nato 12. 9. 1943 partizani zažgali. V gradu je bila pred vojno urejena zbirka slik iz 18. In 19. stoletja ter železne stopnice, ulite na Dvoru na Krki. Severni del je imel bogato stensko poslikavo. Danes je od gradu ostalo bore malo. Železnica - grad Je bil opuščen že v času Valvasorja. Škocjan - v gradu Je bilo pred drugo svetovno vojno katoliško prosvetno društvo, med vojno pa Je bil požgan. S kolesom na pot V bližnji okolici je veliko krajev in znamenitosti, kamor se lahko odpravimo kar s kolesom. GROSUPLJE, 22. - Kolo Je poceni In zanimivo prevozno sredstvo, povrhu vsega pa še vožnja z nJim zelo koristi našemu telesu. Če pa vzamete s seboj še prijatelja, vam zagotovo ne bo dolgčas, družbo pa vam bo delala tudi pisana In zanimiva okolica Grosupljega. Za začetek lahko izberete Boštanj, kjer stoji znameniti boštanjski grad. Zgraditi oziro­ ma na novo postaviti ga je dal deželni glavar Jakob Lamberg leta 1549, v njem pa sta živeli še dve znameniti rodbini - Blagaji in Lazariniji. Na tem gradu je bil rojen tudi Rihard Blagaj. Če vas bolj privlačijo naravne znamenitosti, bi si bilo vredno ogledati Županovo jamo. Slednja je sicer malo bolj oddaljena od centra občine, a jo je vredno videti. Nahaja se na južnem obrobju grosupeljskega polja, pod cerkvico svetega Nikolaja, imenovano Tabor nad Cerovim. Ker je jamo odkril župan, je dobila ime Županova jama. Njene čudovite podzemne dvorane kar kličejo k obisku. Zanimiv je tudi ogled rojstne hiše Louisa Adamiča v Prapročah, čeprav stavba že propada, saj bi se morali bolj zavedati pomembnosti takih kulturnih znamenitosti. Skratka, krajev je dovolj, zemljevidov za pomoč tudi, zato veselo pot pod noge. Anja Franko, 7.c - OŠ Louls Adamič Končnoo, delo na terenu!!! Ali sploh poznamo Louisa Adamiča ? GROSUPLJE, 22. - Louis Adamič je bil priznan slovensko-ameriški pisatelj in publicist. Znan in cenjen Je bil v svetovnih krogih, spomin nanj v rojstnem kraju pa je bolj meglen. Veliko občanov Grosupljega Adamiča sploh ne pozna, nekaj Jih je že slišalo zanj, peščica pa sploh ni vedela, da Je že umrl. Odgovore naključno izbranih smo oblikovali statistično grnficno. Tudi prvošolčkl poznajo Louisa Adamiča .- AH ste za Louisa Adamiča že slišali? Odrasli nad 50 let, ki so že slišali zanj (50 %) Odrasli do 50 let, ki so že slišali zanj (55 %) Mladi do 15 let, ki ga poznajo (40 %) - Koliko njegovih knjig poznate (odgovarjajo samo tisti, ki ga pozna­ jo) Ne, ne poznam nobene njegove knjige (55 %) Dve ali več njegovih knjig (5 %) Poznamo eno njegovo knjigo (40 %) - Ste prebrali kakšno Adamičevo knjigo? Ne - 90 % ; Da - 10 % - Poznate kakšen spomenik nJemu v čast? Da - 60 % ; Ne - 40 % - Veste, kje se Je rodil? Da - 70 % ; Ne - 30 % - Veste, kaj Je bil po poklicu? Ne - 40 %; Pisatelj - 30 %; Novinar - 20 %; Pesnik - 10 %. Iz ankete je bilo očitno, da Grosupeljčani bolj malo pozna­ jo Louisa Adamiča, zato nekaj osnovnih podatkov sploh ne bo odveč: Rodil se je v Prapročah pri Grosupljem. Bilje pisatelj in ko je bil star 14 let, je odšel v (Ameriko. Med njegova najbolj znana dela spadajo: Orel in korenine, Nazaj v rodni kraj, 'Dinamit, Smeh v džungli.... In ko sem pogledala stavek: "Je Louis že umrl?" sem se zavedla, da Adamič počasi, a nezadržno v naših srcih umira... Anja Okorn - OŠ Grosuplje m Vid In Jure sta o našem delu poročala na radiu Zeleni val OTROCI - naša prihodnost "ČEZ OBČINSKO MEJO" OZIROMA: "NAŠI GOSTJE" V Račni deluje otroška folklorna sku­ pina, ki je že kljub kratkemu delovan­ ju prejela kar nekaj nagrad. RAČNA, 22. - Odraslo folklorno skupino Račna verjetno že vsi poznajo. Gre za skupino fantov in deklet, ki s svo­ jim petjem in plesom ohranjajo ljudske običaje naših krajev. Nedolgo nazaj pa so bili prebivalci Račne prijetno presenečeni. Na eni izmed kulturnih prireditev seje prvič pred­ stavila tudi otroška folklorna skupina Račna. Otroci prihajajo iz osnovne šole Kopanj, vodi pa jih izkušena mentorica Olga Gruden. Skupina pa je kljub kratkemu delovaju že prejela lepo število priznanj. Poseben čar nastopu mladih pa daje še glasbena spremljava, za katero poskr­ bi Klemen Perko na dolenjski frajtonarci, saj zna na nastopih navdušiti staro in mlado. Mladi plesalci nastopajo s plesi, ki so značilni za Dolenjsko, svoj čar pa dodajo še s svojimi lepimi otroškimi glasovi. Sicer pa je večkrat slišati s strani gledalcev, da je lepo prisluhniti otrokom - cvetu prihod­ nosti. Anja Okom, OŠ Grosuplje GROSUPLJE, 22. - Na novinarskih delavnicah so konec marca sodelo­ vali tudi mladi novinarji občine Dobrepolje. Že površen pogled čez občinsko mejo nam da vedeti, da Je tudi njihova občina bogata s kulturno in naravno dediščino. Gostujoči nov­ inarji Vetrnice so naredili intervju z dobrepoljskim županom, dva pa sta obiskala prenovljen Jakličev dom. (ap) 0 občinski naravni in kulturni dediščini smo se pogovarjali z županom občine Dobrepolje. Dobrepoljska naravna in kulturna dediščina DOBREPOLJE, 22. - V pogovoru z županom občine Dobrepolje Antonom Jakopičem smo izvedeli, kaj vse ses­ tavlja naravno oziroma kulturno dediščino. Med drugim smo izvedeli veliko tudi o delih Franceta in Toneta Kralja, o etnološkem pomenu "Zagorlških mačkar", o lipovem gaju na Zdenski rebri.... Vemo, da ste človek, ki se zefo zavzema za naravno In kulturno dediščino. AH nam lahko poveste, kaj vam pomenita? "To področje je zelo široko, menim pa, da je potrebno vse te stvari ščititi, saj nam predstavljajo nekakšno povezavo z našimi predniki." Kaj menite, da spada pod kulturno In kaj pod naravno dediščino? "Pod naravno dediščino vsekakor spadajo kraške jame, ki naj bi jih bilo po nekaterih podatkih registriranih kar 146. Te so pravzaprav ljudem nedostopne oziroma so dostopne samo za jamarje, ker ti želijo, da In žene nas v širni svet GROSUPUE, 22. - Pogovarjali smo se z Zalo Leštan, zanimivo najstnico in grosupeljsko osnovnošolko. Kljub mladosti je videla že veliko sveta. Je zelo zanimiva sogovornica In njen popotnlški In živahen duh Je kar čuti­ ti v njeni prisotnosti. In prav ta nemirnost jo Je očitno vlekla v širni svet, seveda v družbi staršev. Najbolj so Ji v spominu ostale Združene države Amerike, kjer Je preživela kar lep kos svoje mladosti. Žal ji Je, da je zapustila ZDA, v katerih je večji del svojega življenja preživel tudi Louis Adamič. Ali rada potuješ? "Da, zelo rada. Obožujem potovan­ ja." Kaj pa Je tisto, kar te žene v širni svet? "Mogoče želja po pustolovščinah, po znanju in odkrivanju novega." Kje vse po svetu si že bila? "V Ameriki, Franciji, Mehiki, na Jamajki in v bližnjih evropskih državah." In kako Je bilo v Ameriki? "Bilo je super. S starši smo prepoto­ vali Ameriko po dolgem in počez. Spoznala sem veliko novih prijateljev." Kakšna pa Je bila vrnitev v Slovenijo? "Vrnila sem se po treh letih in pol. Pravzaprav se jaz še ne bi vrnila, saj je, čeprav v zelo kratkem času, Amerika postala moja druga domovina. Tam sem pustila tudi veliko prijateljev." Kakšna Je razlika med Ameriko In Slovenijo? "Tam so ljudje Iz različnih koncev sveta, različne polti in preteklosti, a hkrati smo si vsi enaki." Kam bi še rada potovala? "V eksotične kraje, na Novo Zelandijo, v Anglijo in Južno Ameriko." Rebeka Šeme, OŠ Grosuplje ohranijo prvotno obliko in stanje v njej. K naravni dediščini prištevamo tudi razna znamenita drevesa, izvire... V kul­ turni dediščini pa prednačijo predvsem cerkve, umetniške slike oziroma podobe, znameniti oltarji, freske, razni spomeniki, kapelice in stalna razstava grafik iz cikla "Zemlja v šoli". V nekem smislu pa h kulturni dediščini spadajo tudi kozolci, ki izgubljajo funkcionalni pomen kot gospodarsko poslopje zara­ di modernizirane tehnologije, ki je spremenila način življenja. Vaščanl Zdenske vasi so zelo porosnl na svoj lipov gaj, kaj pa vi mislite o tem? "Lipov gaj je umeten nasad lip, ki je star že okoli 400 do 500 let. Nasajen je bil z namenom, da bi dajal senco za sejme na Zdenski rebri, ki so bili zelo znani. Največji sejmi so bili tu okoli 300 let nazaj. Prirejali so jih do štirikrat na leto. Sejmi so bili zastraženi, ker so se bali izgredov ljudi. Te lipe so že stare in želimo, da bi se ohranile, zato smo pospešili zasaditev novih lip, ker želimo temu gaju dati tako življenje, kot je bilo včasih." H kulturni dediščini pa nedvomno štejemo tudi Jakličev dom, v katerem se odvijajo kulturne prireditve. Kako Je bil s tem povezan Fran Jaklič? "Fran Jaklič je bil v bistvu ustanovitelj kulturnega društva, ki je od leta 1895 neprekinjeno delovalo. V tem društvu so prirejali razne igre in ustanovili bralno društvo. Fran Jaklič se je zaradi nerazumevanja soobčanov po prvi svetovni vojni odselil iz Dobrepolja, vendar so ljudje pozneje spoznali, daje bil to velik človek in potem ko se je gradil Jakličev dom, so ga po njegovi smrti poimenovali po njem. Tako da je ta dom nekakšen spomenik. Drugače pa Jakličev dom ni imel posebne umet­ niške vrednosti. Kot ste že omenili, so velike na­ ravne dediščine tudi Jame, med kater­ imi Je najbolj znana Podpeška Jama. Kaj bi vi povedali o tem naravnem biseru? "Podpeška jama je po strokovni lite­ raturi zelo znana. Na široko jo je opiso­ val že Janez Vajkard Valvazor ter zanjo narisal tudi načrte. Dolgo je veljalo, da je to prvi načrt neke jame. Kasneje se je izkazalo za napačno. Jamo pa dela še bolj posebno tudi znameniti veličas­ ten vhod. 0 njej govori tudi znana leg­ enda, da je tu notri okamenela ženska, ki je na sveti večer prala "štrene" v jami. V jami živi tudi človeška ribica. V letih po prvi svetovni vojni je bil v jami laboratorij, ki ga je imelo ljubljansko društvo z namenom proučevanja jam­ skih živali. Kako sta bila s kulturno dediščino povezana brata Kralj? "Brata Kralj sta bila kiparja in slikar­ ja. Bila sta zelo nadarjena, saj so imeli v tem rodu zasidrano nadarjenost rezl­ janja in slikanja. Za Francetom je odšel v šolo tudi Tone. Izobrazila sta se pred­ vsem v slikarstvu. V obdobju med obema vojnama sta bila vodilna Slovenca v slikarstvu in kiparstvu. Za nas je najbolj imenitno to, da sta Dobrepoljca in da sta uspela v svetu." Velik pomen za kulturno dediščino nosijo tudi zagorlške mačkare. Katera se vam zdi zanimiva In zakaj? "Zagoriške mačkare predstavljajo kompleks dobrepoljskih mačkar. Ti običaji, ki jih vaščani Zagorice gojijo še danes, so bili znani širšemu delu Dobrepoljcev. Zlasti imenitna sta bila tako imenovana "talejpi par in jajčari- ca". Pustni običaji imajo danes v Zagorici predvsem etnološki pomen, ker gre to za izredno stare običaje, ki so vezani še na poganske čase. Zagoriške mačkare pa so imele predvsem namen razveseljevati ljudi. Vsaka maska pose­ bej pa predstavlja svojo znamenitost." Vas Podgora Je dobila tudi nagrado za najbolj urejen kraj v Sloveniji. Kaj po vašem mnenju v njihovi vasi spada med kulturno In naravno dediščino? "V Podgori se kot naravna dediščina pojavljajo predvsem izviri v južnem delu vasi iz dolomitne osnove, kar pa pomeni, da je voda zelo čista. Ker so si vaščani Podgore zelo prizadevali za urejenost vasi, sojo uredili in ustanovili turistično društvo. V Podgori je zanimi­ va tudi 350 let stara cerkev, katero so marljivi ljudje tudi lepo preuredili. Iz Podgore so tudi dobre izhodiščne točke za pešpoti. Sedaj pa tudi načrtujejo učno pot, po kateri naj bi spoznavali razna drevesa, ki rastejo tukaj. Menim da bo tudi to področje postalo zelo zan­ imivo." Kaj nam veste povedati o Štihovi hiši? "Štihova hiša je bila zgrajena pred dobrimi sto leti. To je bila njihova poslovna zgradba. Zanimivo v tej hiši pa je to, da je dal gospodar zgraditi dvorano za kulturne prireditve. Ta dvo­ rana je bila prva večja v Dobrepolju, ki je bila namenjena tudi ostalim Dobrepoljcem. V njej so prirejali razne igre. Do nedavnega je bila še lepo vidna, sedaj pa je zasuta z materialom. Včasih je bila tu trgovina. Problem pa je ta, da bo moral lastnik zanjo kaj nare­ diti, drugače bo propadla." V občini Je znan tudi tradicionalni decembrski pohod z baklami na Kamen vrh. AH se tudi vi udeležujete tega pohoda In kaj menite o tem? "Seveda se ga udeležujem vsako leto. Ta pohod je v organizaciji Turističnega društva Podgora in Planinskega društva Dobrepolje, ki je tudi lastnik koče na Kamnem vrhu. Obisk je vsako leto številčnejši, pohod pa je organiziran tudi v počastitev državnega praznika, dneva samosto­ jnosti. Kljub različnim vremenskim razmeram je izredno zanimiv in pred­ stavlja svoj čar. Tega pohoda se letno udeleži 500 do 800 pohodnikov iz domačega kraja in iz drugih delov Slovenije." Na kakšen način bi lahko tudi ostali občani pomagali pri ohranjanju dediščine? "To je sicer glavni problem, ker občani kot lastniki dediščine niso zain­ teresirani, da se dediščina ohrani. Za ohranjanje dediščine ne more vsega storiti občina iz občinskega proračuna. Mnogo lažje je, če pri tem pomaga tudi država. Včasih pa seveda ni možno vsega ohraniti, ker pač čas določene stvari neusmiljeno uničuje oziroma jih uničujemo sami z raznimi posegi. Hude posledice so trpela predvsem močvirja zaradi izsuševanja." BI še sami radi kaj dodali za naše bralce? "Da, občina Dobrepolje je obdana z mnogimi naravnimi in kulturnimi lep­ otami in naloga nas vseh je, da le-to ohranjamo, s tem da preprečujemo zobu časa, da bi jo uničil in jo tudi obiskujemo v spomin na naše prednike in v vednost za naše potomce. Tudi obiskovalci naših občinskih lepot so pomemben del pri tem, zato so vsi dobri ljudje vedno dobrodošli v naši dolini." Sabina Volek, Maja Blatnik - OŠ Dobrepolje KOLOFON Organizacija: Tatjana Lampret. vodja 01 JSKD Ivančna Gorica Mentorstvo: Andreja Podlogar Novinarji: OŠ Louis Adamič Grosuplje, OŠ Brinje Grosuplje in OŠ Dobrepolje Fotografi: Anja Franko - OŠ Louis Adamič, Primož Korošec - OŠ Brinje, Jure Markelj - OŠ Brinje 9-LETNA OSNOVNA SOLA PRESENEČENJE V začetku šolskega leta 2003- 2004 (1. septembra 2003) naj bi vse osnovne šole v Sloveniji začete z uvedbo 9-letne osnovne šole. Začele naj bi s prvim in sedmim razredom istočasno. V občini Grosuplje bo potrebno do tega datuma še marsikaj postoriti na področju zagotavljanja pogojev za delo v 9-letni osnovni šoli. O uvedbi 9-letne osnovne šole se morajo odločati tudi starši. Zavedati se moramo, da imajo starši največje odgovornosti, pravice in dolžnosti do svojega otroka. Svojega otroka bodo zaupali šoli, za katero so prepričani, da so v njej dobri medsebojni odnosi in da poteka kvaliteten vzgojno-izo- braževalni proces. Prav je, da starši in tudi širša javnost spozna razliko med sedanjo 8-letno osnovno šolo in bodočo 9-letno osnovno šolo. V svo­ jem prispevku bom skušala prikazati bistvene razlike: TRAJANJE: V 8-letni osnovni šoli je mala šola in osem let osnovne šole. V 9-letni osnovni šoli je devet let osnovne šole, mala šola odpade. STAROST ŠOLOOBVEZNIH UČENK IN UČENCEV: V 8-letni osnovni šoli od 7. do 15. leta. V 9-letni osnovni šoli od 6. do 15. leta. ORGANIZACIJA: V 8-letni osnovni šoli je razredna stopnja (od 1. do 4. razreda) in pred­ metna stopnja (od 5. do 8. razreda). V 9-letni osnovni šoli so triade (od 1. do 3. razreda - prva triada, od 4. do 6. razreda - druga triada, od 7. do 9. razreda - tretja triada). INTERESNE DEJAVNOSTI: V 8-letni osnovni šoli se organizira­ jo najrazličnejše interesne dejavnos­ ti za učenke in učence, to je razšir­ jeni program šole. Pri tem delu ni ocen, učenci se ob koncu leta pred­ stavijo s svojimi izdelki, nastopi, prireditvami... V 9-letni osnovni šoli so v prvi in drugi triadi podobno, v zadnjj triadi (7., 8. in 9. razred) pa bodo izbirni predmeti, ki bodo obvezni in tudi ocenjeni. Učenec bo izbral dva pred­ meta iz družboslovno-humanistične- ga področja in en predmet iz na- ravoslovno-tehničnega področja. To bo del rednega tedenskega pouka, določen bo na urniku in bo tudi ocen­ jevan. Kako bodo šole usklajevale ponudbo izbirnih predmetov, je odvisno od strokovne usposobljenos­ ti učiteljev. POUČEVANJE NA RAZLIČNIH RAVNEH ZAHTEVNOSTI: V 8-letni osnovni šoli učitelji v glavnem razlagajo učencem snov na določeni ravni zahtevnosti, glede na cilje, vsem učencem enako. Mnoge šole pa že vrsto let pri slovenskem jeziku, matematiki in angleškem jeziku uvajajo fleksibilno diferen­ ciacijo - nivojski pouk v nekaterih razredih na predmetni stopnji. Učenci razlago nove snovi poslušajo skupaj, pri urah utrjevanja in ponav­ ljanja pa se razdelijo v skupine, glede na sposobnosti. Bistvo te orga­ nizacije je, da skupine niso zaprte, ampak učenci lahko skozi leto pre­ hajajo iz skupine v skupno, glede na sposobnosti. V 9-letni osnovni šoli pa naj bi učence zadnji dve leti razdelili na različne ravni, glede na sposobnost. Pouk naj bi pri matematiki, slovenskem in angleškem jeziku skozi celo leto potekal v treh nivojih v posameznih razredih. Prehajanja ne bo, torej bo učenec ob začetku šolskega leta razdeljen v določen nivo. To se mi zdi nesprejemljivo, saj tako prihaja do skritih krivic. V tem obdobju so fantje nekoliko manj poslušni kot dekleta. Lahko se zgodi, da bo marsikateri učenec ali učenka razporejen v neprimerno skupino - nivo, posledice zanj pa so lahko zelo velike, saj mu bodo lahko zaprta marsikatera vrata za nadaljnje šolanje. Tudi ocenjevanje teh pred­ metov je zelo komplicirano: točko­ vanje in spreminjanje točk v ocene. OCENJEVANJE: V 8-letni osnovni šoli so vsi pred­ meti ocenjeni številčno, razen vzgoj­ ni predmeti (likovna vzgoja, glasbena vzgoja, športna vzgoja, tehnična vzgoja in gospodinjstvo) so ocenjeni opisno (ZU-zelo uspešno, U-uspešno, MU-manj uspešno) Mnoge 8-letne osnovne šole v 1. in 2. razredu opis­ no ocenjujejo učenčevo znanje pri vseh predmetih. Opisna ocena naj bi staršem opisala napredek ali pomanjkljivosti otrokovega dela v šoli. Problemi nastanejo, ko se otroci in starši srečajo s številčnimi ocena­ mi, saj so njihova pričakovanja največkrat višja, kajti različni ljudje si isti tekst različno razlagajo. V 9-letni osnovni šoli bo opisno ocenjevanje vso prvo triado (od 1. do 3. razreda), od 3. razreda dalje pa so pri vseh predmetih številčne ocene. Ob koncu vsake triade pa bodo učen­ ci in učenke opravljali še nacionalni preizkus znanja, enak za vse. To so le najbolj bistvene razlike med sedanjo 8-letno osnovno šolo in 9-letno osnovno šolo, ki je pred vrati. Vemo, da že vrsto šol poskusno uvaja 9-letno osnovno šolo. Večina šol je začela postopno, samo s 1. razredom. Tam ni večjih težav. Težava pa nastane takoj, če se v razredu, kjer sta dve osebi (učiteljica in vzgojiteljica) ne razumeta, zato je zelo pomembno pravilno kadrovanje. Večina osnovnih šol, ki je začela poskusno uvajati 9-letno osnovno šolo tudi s 7. razredom, pa se sreču­ je z večjimi težavami. Trdno sem prepričana tudi kot dol­ goletna ravnateljica osnovne šole (18 let), da zadnja triada ni strokovno dovolj kvalitetno priprav­ ljena (izbirni predmeti, ocenjevanje, nivojski pouk, prezahtevni učni načr­ ti...). Med strokovnjaki je veliko razhajanj. Upam si trditi, da je tudi spremljava poskusnega uvajanja zelo pomanjkljiva. Najbolj priporočlji­ vo bi bilo, da bi pri uvajanju 9-letne osnovne šole upoštevali znani rek "hiti počasi" in bi v šolskem letu 2003-2004 začeli s 1. razredom, torej s postopnim uvajanjem. Ob tem bi bila potrebna temeljita spremlja­ va, ko se pokažejo utemeljene pomanjkljivosti, jih je potrebno spro­ ti popravljali in dograjevati. Za zad­ njo triado bi bilo dovolj časa, da se ponovno temeljito prouči. Ob zaključku naj rečem le to, da je vzgojno-izobraževalno področje izre­ dno zahtevno in občutljivo področje in prav zato je še kako pomembno in nujno tesno sodelovanje med vrhun­ skimi strokovnjaki, učitelji in starši. Starši se mnogo premalo vključujejo v prenovo, oni bi morali imeti veliko večjo vlogo, saj gre za njihove otroke. Vsake spremembe v procesu šolanja, še posebej v obdobju osnovnega šolstva, ki daje temelje za nadaljnje šolanje, morajo biti strokovno dovolj utemeljene, sprem­ ljane in ovrednotene. Ne smemo si zatiskati oči pred napakami. Učence in učenke je potrebno zaščititi pred morebitnimi negativnimi posledica­ mi poskusa. Kar spomnimo se, kaj je bilo z usmerjenim izobraževanjem. Posledice čutimo še danes. Glavni cilj pri prenovi osnovne šole bi moral biti: sodobna, učinkovita, otrokom prijazna in mnogo bolj vzgoj­ na osnovna šola! Žal pa temu cilju 9- letna osnovna šola mnogo premalo sledi! Nastop naših otrok ob dnevu voda Je bilo resnično pravo presenečenje. Otroci staršem niso doma pred tem ničesar povedali, nič o tem, na kaj se pripravljajo In kaj vadijo za nastop, tako Je bilo za otroke še veliko bolj zanimivo, saj so Imeli skrivnost, ml starši pa smo doživeli prijetno pre­ senečenje. Učenci 3. In 4. razredov OŠ BRINJE In podružnice POLICA In njihove učiteljice so namreč ob svetovnem dnevu voda pripravili Izjemno predsta­ vo. Program Je bil zelo pester, smiselno In uspešno povezan z domiselnim filmskim Insertom o mlinu na reki, z Igro, plesom In pesmijo, v dovršenih kostumih, ki so Jih ustvarili kar sami, Je program trajal kar uro In pol. Narediti uro In pol zanimivega, pestrega programa je že prava umetnost. Presenečenje Je bilo tudi to kakšni talenti se skrivajo v naših otrocih In tudi kakšni režiserski, kostumografskl In scenografski talenti se skrivajo v učiteljicah, ki so ves ta program Izbrale, pripravile In naučile otroke. Sodelovali In nastopali so prav vsi učenci. Pa čeprav le z malenkostjo Je sodeloval prav vsak, vsak Je dobil priložnost za nastop. S tem Je bilo vsem otrokom omogočeno, da se znebijo treme pred Javnim nastopom. In pre­ senečena ugotavljam, da Imajo ti naši otroci prav malo treme In veliko samozavesti, kar je velika zasluga učiteljic, ki s temi predstavami In Javn­ imi nastopi krepijo otrokovo samozavest In Jim tako dokazujejo, kaj vse zmorejo, v sodelovanju In s skupnimi močmi. Po končanem nastopu smo si ogledali še razstavo Izdelkov, ki so Jih učenci pripravili na temo voda, ki so Jo Imeli kot učni projekt v šoli. Razstavljeni Izdelki so bili akvariji, narejeni Iz lepenke, barvastega papir­ ja školjk, kamnov in v njih so "plavale" papirnate ribice, pa domiselno pobarvani kamni, brošure na temo voda, plakati, fotografije... prelepi Izdelki, v katere so otroci In njihove učiteljice vložile veliko truda. Vedno znova me preseneti, koliko pozitivnih In velikih Idej Je v njihovih malih telesih In kako lahko s pravim načinom, voljo In usmeritvijo to nji­ hovo pozitivno ustvarjalnost tudi udejanjimo In JI damo velik pomen In vrednost. Nastop otrok Je nam staršem zelo veliko pomenil, kar smo tudi dokazali s polno avlo. Pohvala vsem nastopajočim, ki so s svojim trudom In prizadevnostjo ust­ varili Izjemno predstavo In zahvala tudi vsem učiteljicam, ki so uspele v otrocih vzbuditi najboljše. Mojca Padovnlk Svel za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije MotoRevua NAJ SE OTROCI VOZIJO VARNO! Je vaš otrok pripet? ($) volksvvagen triglav p'*v«nt!vo in v/goki Angelca Odbora z, občini Gr< Llkovlč, predsednica užbene dejavnosti v ZAHVALA Kolektivu Ljubljanskih mlekarn - vodstvu proizvodnje iz Tolstojeve 3 v Ljubljani se zahvaljujemo za nakazana sredstva namesto darila za rojstni dan g. Slavku Podržaju. Hvala v imenu otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami. Društvo Sožitje MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE 2002 Na mednarodni dan knjig za otroke, 2. april, sicer rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, obide svet poslanica ene od nacionalnih sekcij IBBY - International Board on Books for Young People (Mednarodna zveza za mladinsko književnost). Letošnjo poslanico so pripravili v Avstriji. Priznana mladinska pisateljica Renate Welsh je napisala poslanico z naslovom: Stopnice iz knjig. Poslanico spremlja plakat, ki je delo ilustratorke Marie Blazejovskyjeve. Avtorica poslanice, Renate VVelsh, seje rodila 1937 na Dunaju. Za otroke in mladino je začela pisati 1969 in doslej je izšlo preko 60 njenih mladinskih knjig. S slikanicami osvaja že najmlajše bralce, otroke prevzame s fantazijskimi in realis­ tičnimi zgodbami, s problemsko tematiko sodobnih mladostnic in mladostnikov pa sije pridobila bralce tudi v njihovih vrstah. Za svoje delo za mlade je 1992 prejela Avstrijsko častno nagrado za otroško in mladinsko literaturo. Avtorica plakata, Maria Blazejovsky, rojena 1945, se je na Dunaju posvetila študiju umetnosti. Danes je svobodna umetnica, ki se ukvarja tudi z ilustracijo, za katero je prejela več nagrad. Za nekaj knjig je sama napisala tudi tekste, tako tudi za knjigo: Ema Pipifilipi, kije v prevo­ du Polonce Kovač izšla pri založbi Didakta 1997. POSLANICA 2002 Renate VVelsh: STOPNICE IZ KNJIG Otrok je sedel v vrtu, kije bil sicer lep, a vse naokrog obdan z visokim zidom. Otrok je bil čisto sam. Ne sprašuj, kako se je znašel v vrtu, kdo je skrbel zanj in kdo mu je prinašal hrano. Tega ne vem. Nekje morajo biti vrata v zidu, je pre­ mišljeval. Počasi je stopal ob zidu, oti­ paval kamne, toda našel ni nobene razpoke, nobene odprtine. Trkal je po zidu. Povsod je zvenelo enako. Otrok se je usedel pod veliko drevo sredi vrta. Nebo je preletela jata vreščečih ptic. Nenadoma je ležala ob otroku knjiga. Otrok jo je odprl. Zagledal je veliki A in ob njem narisan avto. Na naslednji strani je bil B in ob njem na­ risan balon. Ko se je otrok naučil vse črke, se je pojavila druga knjiga, nato tretja, četrta, peta. Otrok je listal po knjigah, vsaka knji­ ga je drugače šelestela. Duha/ je knjige, vsaka knjiga je drugače dišala. Otrok je najprej brat le črke, nato so iz črk nastale besede in iz besed stavki ter končno zgodbe. Otrok je bral in bral. Jezdil je na slonih in kamelah, se s kajakom spuščal po rekah in na saneh s pasjo vprego, drsel preko ledenih pokrajin. Na kral­ jevem dvoru je sedel na zlatem prestolu, pri Indijancih pa na pisani odeji: pred­ vsem pa so bili v knjigah drugi otroci, veseli in žalostni, plahi in predrzni, divji in tihi. Ko je otrok spal, je sanjal o drugih otro­ cih. Ko je bral, je bil z njimi. Toda ko se je hotel dotakniti katerega od otrok, se je znašel sam in žalosten. Potem pa se mu je porodila ideja. Iz knjig je zgradil stop­ nice, vedno višje, dokler ni z vrha stopnic videl preko zidu. Spodaj je bil še en vrt, v katerem je sedel drug otrok. "Hej ti, dober dan!" je zaklical. Otrok je hrepeneče pogledal in dvignil roke. Otrok je stopil nazaj v svoj vrt, si naložil polno naročje knjig in se zopet povzpel na zid. Drugi otrok je skrival obraz v dlani in jokal. "Pazi!" je zaklical otrok. Spuščal je knji­ go za knjigo. Kot ptice so počasi pristale v travi. Sedemkrat je moral prinesti knjige, da je drugi otrok lahko naredil stopnice na svoji strani zidu. Previdno, korak za korakom se je vzpenjal. Otroka sta si podala roke, se objela in se smejala. Nato sta skupaj sedela na zidu in bingljala z nogami. Poslanico Je prevedla In besedilo pripravila Tanja Pogačar KNJIŽNICA GROSUPLJE KNJIŽIC? ~TCOSUPUE /iamtceva 15 Prvenec Andreja MAHOVLICHa - Zveka ODMEVI ČUTENJ KAROLINE ZAKRAJŠEK Grosuplje je mestece, kjer je sek­ cija mlajših odštekancev zelo močna. Mednje vštejmo brez­ delneže, mehke zvitkarje, malo- meščane, hard krščane, pesnike življenja itn. Tukaj smo preživeli mladost, noreli in peli - in tudi ust­ varjali. Kdor ni še popolnoma zavozil, je danes med nami tridesetletniki gotovo že oče otrok, seveda s službo in kinto v žepu. A nekateri gredo tudi po drugi poti, po aleji poezije, ki je ena najbolj subtilnih stvari na svetu. Mednje sodi gotovo tudi Andrej Mahovlich, grosupeljska faca, Zvek po domače, s svojo prvo pesniško zbirko Pop inkubator. Andrej je pesnik, pa naj kdo reče, da ni. V svoji prvi zbirki nas pre­ seneča z nekaj prodornimi verzi, predvsem ljubezenskimi, ki pričajo o Andrejevi subtilni percepciji sveta. Ker vemo, da se moški veči­ noma sramujejo javno izkazovati nežnost do ljubljenega bitja, nas bodo nekatere pesmi iz te zbirke prepričale obratno. Ne gre zgolj za psiho utrinke in eksistencialne zablode, gre za "resnično "izpoved občutljivega človeka. In Andrej ve, kaj hoče. Ve, kaj je igra ljubezni in poezije. Ve, da so to resni življenjs­ ki prijemi. Pop inkubator je prvenec, ki dokazuje, da se svet ne oplaja zgolj z banalijami in inercijo, temveč tudi s krutostjo življenja, in seveda, z resnično ljubeznijo. Jurij Hudolln MEDIJ Informacija hiti, v spoznanju bledi. Opravičilo za obstoj, ne stoj! Znorel boš, v užitku, te dni, ko delal se bo dan, beli, beli dan. Neznan boš taval, opravičeval svoj banal-ni, kvazi shizofreni personal. PISMO VERONIKI Deževalo, deževalo je, ljubezen moja, z dlanmi, odgnal sem dež z oči, žalost trenutno, ki v meni, kot stenska ura je bila, zdaj samo še, najdišče arheološko, za dušo - potenco nepotešeno. Dežuje, dežuje ljubezen moja, iz oči nasmejanih, v srečnih - par, očes zazrtih. Tristo polarnih dni, in tristo polarnih noči, v tebi, s teboj, dovolj ni. Samo trenutek časa, v starem ploščatem vesolju, veselja, bi rad podaril tebi, tebi naj zaplešem, naj zaplešem s teboj, samo trenutek časa, le to imam, porcelan. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri izdaji in pred­ stavitvi mojega pesniškega prven­ ca. Še posebej bi se zahvalil spon­ zorju TIM-u, Miru Škulju in Milanu Škulju, založbi MONDENA in Juriju Hudolinu in glasbenemu duetu VAM PACK ter ilustratorju Klemenu Benediku. Hvala tudi ZKO-ju Grosuplje. Hvala donatorjem za popestritev večera s hrano, pijačo in dobro glasbo: Sandiju za vino, Zmagu za pizze, Lovšinu za og­ njemet in rezanje sirov, Feriju za olive in feferone, Urošu Pangercu za razne sire, Merry Jane za glas­ bo, Gregu za vizualizacijo knjižnih ilustracij na platno, Mateju za fotografije, Zajcu za pomoč pri rea­ lizaciji, Tonetu za luč, ozvočenje in dobro voljo ter Boštjanu za kozarce. Andrej Mahovlich - ZVEK Karolina Zakrajšek - Kovač se je rodila 20. 6.1924 v vasi Kuželjevec v Suhi kra­ jini. Je pranečakinja pesnika in župnika Antona Hribarja - Korinjskega, ki je bil brat njene stare mame. Nekaj pes­ niškega se je tako naselilo tudi v njej že po rodu. Po poklicu je bila administrativna tehnica. Večino življenja živi v Grosupljem, zdaj kot upokojenka. Pesmi je začela pisati že v otroških letih. Mnogo kratkih verzov je našlo svoje mesto v spominskih knjigah prijateljic in sošolk. Ustvarjala je tudi v svojem delovno aktivnem obdobju. Te pesmi je zbrala v dve drobni knjižici in jih podarila svojim otrokom. Ilustracije je prispevala Julka Drobničeva. Objavljala je v časopisih (Nedeljski Dnevnik) in lokalnih glasilih (Grosupeljski odmevi, Klasje), pa tudi v zbornikih DU (društvo upokojencev) Maribor-Center (K srcu, Cvetovi, Odmevi srca). Svoje pesmi rada tudi sama prebere na mnogih prireditvah v Grosupljem in okolici, pa tudi po vsej Sloveniji, kjer se DU Grosuplje srečuje s sorodnimi društvi. Je članica Literarnega kluba upoko­ jencev Slovenije LIKUS. Za večletno sodelovanje in literarno ustvarjalnost pri tem klubu je leta 2001 prejela posebno klubsko priznanje. Njene zbirke pesmi so izšle pri založbi DRUMAC iz Maribora: Mi smo del narave (1997), Iz megle v sonce (1999) in Darovan je glas spomina (2000). Vendar pesniti in pisati ne jenja, saj jo ves čas žene naprej neka notranja sila. In pred nami je že četrta pesniška zbirka naše krajanke Karoline Zakrajšek. Naslov ji je Suha krajina - odmevi občutenj. Gospa Zakrajškova, ste vitalna, živahna upokojenka In aktivno preživ­ ljate tretje življenjsko obdobje. Iz vas veje toplina In ljubezen, videti ste srečni In zadovoljni. Kaj bi svetovali ženskam svoje starosti Iz svojih bogatih Izkušenj? Vsaka ženska mora biti samozavest­ na, ne sme se dati pohoditi. V sebi mora poiskati nekaj svojskega, neko notranjo kvaliteto. Vsaka ima nekaj lepega v sebi. Ene kvačkajo in so v tem našle zado­ voljstvo, druge hodijo na izlete in temu namenijo ves denar. Jaz najdem užitke v pisanju in za izdajanje knjig zapravim vse prihranke. Pomembno je le zadovoljstvo. Vesela sem vsake knjige, čeprav me drago stanejo. Rada podarjam, kar imam. To so moje knjige. Deset knjig sem podarila kmečkim ženam, ki so napekle pecivo in pripravile razstavo velikonočnih jedi. Pohvalila sem jih, da sama ne znam tako dobrega peciva peči, lahko pa jim podarim svojo knjigo. Bile smo srečne in ponosne vsaka na svoje delo. Vse je bilo narejeno z ljubeznijo. Vsak človek se lahko izkaže in se dvigne na svoj način. Če človek s sabo ni zado­ voljen, težko živi. Minevanje časa ste lepo prikazali v mnogih pesmih, tudi v pesmi NOBEDEN VEČ NE ČAKA. To pride z leti, počasi zahajaš. A to jemljem življenjsko. Sprejemam odhod, kadar pride, pride. Rada živim, vendar se s smrtjo ne obremenjujem. V domu obiskujem ženske, ki so obupane, privezane na posteljo, pa jim dajem voljo. Življenje je tako kratko, žalost pa ljudi pohodi. Vsak bi moral svoje stanje sprejeti, biti s tem zadovoljen, pa bi bilo vse lepše. Upokojitev je težek čas v živ­ ljenju. Izgubiš prijatelje iz službe. Prvo leto po upokojitvi sem pazila otroka, da sem si olajšala prehod. Potem sem plet- la in pisala. Vedno sem imela zapolnjeno življenje. Še premalo časa imam. Dolgčasa ne poznam. Če pa imam čas, grem v dom za ostarele na obiske in sem vesela, da lahko še sama pridem do tja. Tudi to me dvigne. Ljudje v domu so tako osamljeni. Več bi jih morali obiskovati. Zelo cenite prijateljstvo, zvestobo. Tudi v starosti je lepo, če imaš prijate­ lje. Dobrega prijatelja je težko dobiti, se pa najdejo in to je posebna sreča, božji dar. Vedno so mi prijateljice in prijatelji dosti pomenili. Ko je zbolela moja najboljša prijateljica, sem srečala stare­ ga prijatelja iz mladosti. In tudi nove pri­ jateljice so se pojavile. Vendar je treba prijatelje iskati, nekaj vložiti v prijateljst­ vo. Vračati je treba dobra dela, vračati dobro za dobro. Prijatelji in prijateljice mi lepšajo zadnja leta življenja in jim dajejo smisel. V vaši poeziji srečamo tudi sodobno tematiko, govorite o globallzacljl, mili­ jonarjih na Luni, o hitenju. V pesmi NI DRUGE POTI pravite: „NI druge poti, čas nas v rokah drži. Odstopila bom s te smeri, vsem se preveč mudi." Človek mora s časom naprej. Pesnik mora povedati, v katero smer gremo in dati ljudem v razmislek, ali je to dobro ali slabo. Pesem pride do veliko ljudi, ker je misel v kratkem povedana. Človek se težko znajde v tem svetu informacij in globalizacije. Človečki razum je stroj največje kakovosti, noben robot ga še ni dohitel in zato človek najbolj trpi. Bolezni se nas lotevajo, rak... Ne dohajamo se več. Konj, ki se je splašil, se je ubil. Dirkalni avto se hitreje razbije. Morali se bomo upočasniti. Od vojne naprej smo samo drveli, gradili tovarne. Danes gradi­ mo le trgovine. Od kod ljudem denar? Ali je to dobro ali slabo? Jaz ne vidim lepe perspektive. V pesmi ČLOVEK ste zapisali: "Človek se najbolj boji človeka!" Zakaj? Vse več je tatvin, napadov, tudi na ulici, sredi belega dne. Ne znamo ceniti drug drugega. Pa vendar je človek - največja dobrota. Prestopniki niso bili deležni ljubezni. Vzgajati je treba v ljubezni. Če otroka tepeš, postaja divja zver. Napake v vzgoji so posledica naglice v življenju. Starši nimajo več časa za svoje otroke. Če vinogradnik zapusti trto, ne bo nič pridelal. Treba jo je na­ ravnavati, privezovati, obrezovati, vzga­ jati. Človek se lahko spremeni, če ga vodiš pravilno. Cerkev poskuša nekaj nadoknaditi, nudi pomoč celo narko­ manom. Popravijo jih, ker jim dajejo ljubezen. Vendar smo si tatove in narko­ mane sami vzgojili. Med vojno ste bili v najbolj občutljivih letih. Boleče ste Jih doživl­ jali, saj o tem obdobju pogosto pišete v prozi In poeziji. V zadnji zbirki ste objav­ ili črtico VOJNA IN BELI KONJ. V njej pripovedujete o ljudeh In živalih, ki so trpeli v vojni In poskušali preživeti. Od 14. do 18. leta sem doživljala vojno. V naši vasi so bili najprej Italijani in tedaj sem še lahko hodila domov. Ko pa so prišli Nemci, nisem mogla do doma. Poskušala sem. S prijateljico sem prišla do Grosupljega, ravno ko so ga bom­ bardirali, naprej na Kuželjevec domov pa nisem mogla. Vrnila sem se k teti na obrobje Ljubljane, ko pa je postalo nevarno, sem se preselila v mesto. Živeti je bilo treba, pa sem se zaposlila v nemš­ ki bolnici. Stanovala pa sem pri aktivistu OF. Po vojni sem se z neko partizanko s kovčkom v roki peš vrnila iz Ljubljane domov. Težko je razumeti vso zapleteno situacijo, toda preživeti smo morali in nekako nam je uspelo. Poleg pesmi pišete tudi kratko prozo. Od kod Jemljete motive? Tudi Iz svoje Izkušnje? Pišem iz življenja, tudi svojega. V eni prejšnjih knjig sem napisala zgodbo o lovcu, pa so me kar trije lovci poklicali, če sem pisala o njih. Rada pišem tudi o družinskem življenju. Zgodbo, ki sem jo naslovila MIREN POČITEK NA STARA LETA, mi je povedala znanka iz doma za ostarele. Pretresla me je, pa sem jo zapisala, da bi pokazala kot primer in pouk vsem, ki so v podobnem položaju. Žalostno je gledati stare ljudi, ki se niso znali prilagoditi zahtevam sodobnega časa in žal mi je mladih ljudi, ki se ne znajo poglobiti v svet starih ljudi, jim pris­ luhniti in jim narediti starosti vsaj znosne. V zgodbi VČASIH NE ZNAŠ PRIS­ LUHNITI SVOJI SREČI pa sem pokazala primer mladega človeka, ki se zaradi mode ali zaradi malomarnosti zapusti, zapije. Slikar bi lahko dobil lepo deklico, ki gaje imela rada, pa kaj, ko ga ni mogla tako zanemarjenega pokazati svojim staršem. Čas pa gre naprej in prepogos­ to odpelje dalje ter pusti ljudi nezado­ voljne. Tudi to zgodbo sem slišala v domu ostarelih v Ljubljani, kamor sem hodila obiskovat prijateljico. Vse vaše knjige so Ilustrirane z grafikami akademskega slikarja Marijana Tršarja. Prijatelj Marijan Tršar mi je za vse moje zbirke dal na voljo svojo grafično mapo, da sem izbrala take grafike, ki so ustrezale vsebini pesmi. Za zadnjo zbirko pa je sam izbral ilustracije, pa tudi naslovnica je njegova, naslikal je pokraji­ no s Kala pri Ambrusu. Pomagal mi je tudi pri izdaji zadnje knjige. Vsem, ki so mi pomagali in so navedeni tudi v knjigi, se najlepše zahvaljujem, da sem lahko doslej izdanih 1200 izvodov knjig poda­ rila prijateljem in ljubiteljem poezije. Marija Samec SLEDI Pusti mi sledi, ti greš naprej! Daj mi vedeti, do katerih greva mej! Pusti mi čas, da ti pogledam v obraz. Ti ne moreš vedeti, kaj čutim jaz. Odtisni v tla korak ali dva, po sledi bi šla - in tebe iskala! HVALA TI Hvala ti za vsako lučko, ki v sobi zdaj gori! Hvala ti, za vsako črko, ki med mojimi blesti! Hvala za besedo, ki si mi jo podaril! Hvala ti za dan, ki si ga pozlatil! (nadaljevanje s 1. strani) SLAPOVI - 10 LET GLASBENE PRAVLJICE Na vseslovenskem kulturnem taboru v Kanadi. Slovenci prepoznajo še iz druge, svetlej­ še plati. Koncert je trajal skoraj dve uri brez prekinitve. Da pa so lahko pripravili takšen koncert, je bilo vloženega veliko znoja tako tistih pred prireditvijo, za odrom, mešalnimi mizami in kamerami, še posebej pa članov ansambla, ki so ob polnem razdajanju preznojili mar­ sikatero obleko. Le najmlajšega udeleženca Jana (sina Jožeta Skubica) je v zadnji četrtini koncerta odneslo v sladke sanje. Pa tudi sicer je bil v vseh pogledih koncert nekaj posebnega, saj tako bogate scenografije in svetlobnih efek­ tov do sedaj nismo bili vajeni pri domačih izvajalcih. Posebnost je bila tudi ta, da so koncert 'povezovali' režirani posnetki - izjave - tistih, ki so z njimi v teh letih najtesneje sodelovali in spremljali njihovo pot. Ti prispevki so se predvajali na velikem zaslonu, ki je bil del scene. Na zaslonu so se tudi med izvajanjem skladb menjale fotografije iz bogatega arhiva te priljubljene skupine. Tako smo na več kot 150 slikah lahko resnično spremljali vseh 10 let Slapov. Kot gostja se je Slapovom v drugi polovi­ ci pridružila Karmen Stavec, vrhunec pa je bilo tudi sodelovanje z belokranjsko tamburaško skupino Vodomec, s katero so izvedli tri skladbe, med drugim tudi zimzeleno Ne reci nikdar ter najnovejšo uspešnico Pravljica življenja. Koncert je posnela tudi TV, ki bo predvajala doku- mentarno-koncertni posnetek nekje v jeseni. Kot se za praznovanje pravih glas­ benikov spodobi, so ob tej priložnosti izdali posebno jubilejno zgoščenko z naslovom najnovejše njihove uspešnice, ki se bo v aprilu potegovala tudi na glasovanju za najlepšo vižo meseca aprila. S Slapovi pa so ob nji­ hovih uspešnicah zapeli in zaigrali Beneški fantje, Ansambel Franca Miheliča, Ivan Hudnik, Štajerskih 7, Alfi Nipič, Karmen Stavec in Nuša Derenda. Kdor pozna dosedanje delo naštetih, si bo enostavno rekel: "To je nemogoče!" pa vendar je Slapovom uspelo. Preplet od narodnih, zabavnih pa do skoraj opernih glasov in ansamblov z različnim zvenom je izbrušen do takšnih podrobnosti, da te enostavno pre­ vzame. Ko Beneški fantje vložijo zna­ menite beneško-mediteranske trilčke, ko Bernarda zaplava s svojim glasom nekje v oblakih, ko Ivan z mogočnim glasom galantno zapleše dunajski valček, ko Štajerkih 7 predela del skladbe in jo krepko zareže z baritonom, pa ob prvem poslušanju tega niti opazili ne boste, ali pa ko hudo­ mušni Štajerec Alfi z gorenjsko odločnostjo postane dolenjsko mehak, in slednji dve - Karmen in Nuša, ki bi jih sploh ne znali postaviti ob Slapovih niti na oder, se že v Zdravici prepoznaš celo s svojo sivo betico, in pozabiš, da je od takrat, ko si se sam srečeval z glasbo na precej nižjem oderčku (zlobni jeziki bodo dejali, da je bila to gajbica!), preteklo že mnogo vode po Radenskem polju kljub sušnim letom, ter si enos­ tavno spet zaželiš poleteti z njimi v svet glasbe, v to enkratno in brezmejno božjo govorico. Ob poslušanju tako raznobarvnih sodelujočih se brez kančka fovšije človek zamisli, kje so našli formulo za svojo pravljico življenja, pa zatrjujejo, da ni enostavna. Še težje pa je bila ures­ ničljiva tudi zato, (kot tudi sami pravijo), da so sicer v Sloveniji uradne raziskave s strani Ministrstva za kulturo pokazale, da kljub vsemu kar 45 % ljudi različnih starosti in izobrazbe (tako visok delež ni bil ugotovljen v nobeni drugi glasbeni zvrsti) posluša narodno glasbo, a se ustavi npr. na TV in drugih avdio-video medijih, na katerih imajo vodilni odgo­ vorni še vedno zaničljiv odnos do "gove­ je mus'ke". Ta izraz so prav oni sami iznašli. Desetletja nemarnega dela z njihove strani pa so pripeljala celo do takšnih paradoksov, ko akademsko izobraženi glasbeniki v teh ansamblih doma ne morejo pokazati svojih potencialov. Prav lepo pa se je ta malomaren odnos do domače glasbe pokazal ob obisku papeža, ko je ob njemu namenjeni Happy Birthday mladino opomnil, da nismo v Ameriki. V tujini je stanje na tem področju precej boljše. Avsenikova skladba Na Golici je marsikje izven naših meja postala uvodni in poslovilni avizo, pa tudi na njihove nastope izven meja je prišlo veliko mladih. A prihaja čas, ko bo nam Slovencem prav ta glas­ ba v širšem evropskem prostoru pred­ stavljala eno od ključnih področij pre­ poznavnosti in nenazadnje tudi trženja. "V teh desetih letih smo spoznali, da se moramo Slovenci bolj zavedati, kako pomembno je gojiti in ohranjati domačo glasbo, saj je ta nekakšna "ljudska" glasba sedanjosti. Izmed vseh zvrsti, ki jih je danes moč slišati in videti na naših radijskih in TV postajah, se je edino narodnozabavna glasba rodila iz domače tradicije, zrasla iz bogate dediščine ljudske glasbene kulture na naših, slovenskih tleh in se priljubila (predvsem po zaslugi Avsenikov) mili­ jonom po vsem svetu! - Koliko črnila je bilo prelitega, koliko skladb mora biti napisanih, da lahko prisluhnemo Mali nočni glasbi, 5. simfoniji, Boleru, Start me up, Yesterday, My heart will go on ali Na Golici, Mali terasi, Poletni noči ter Kjer lastovke gnezdijo? Skušamo pove­ dati, da so prav v vsaki zvrsti biseri, ki se jih da med kamenčki poiskati, če je le volja." V začetku marca so Slapovi skupaj s prijatelji posneli tudi videospote v neposredni okolici šmarske cerkve in tako tudi na ta način prikazali vesoljni Sloveniji enega od naših najbogatejših verskih in kulturnih zakladov in s tem ponovno promovirali našo občino, kot npr. že pred leti, ko smo skupaj sanjali o grosupeljskem turizmu na sejmu Alpe Adria. Takrat je bil to morda le utrinek v tej pravljici. Prepričan pa sem, da se bo že jutri ta druga pravljica nadaljevala, ali začela znova, morda še lepša, kot smo jo lahko sanjali takrat, tudi s pomočjo takšnih fantov, kot so Slapovi, ki svojo pravljico ne samo sanjajo, ampak jo pišejo zase in za vse nas. V bližnji prihodnosti imajo Slapovi skupaj z Beneškimi fanti, Karmen Stavec in Ivanom Hudnikom načrto­ vane koncerte po Sloveniji (Sežana, Radenci, Trbovlje, Slovenska Bistrica, Prevalje, Škofja Loka, Kamnik, Cerknica, ljubljanske Križanke, por­ toroški Avditorij. Začeli pa bodo v Grosupljem in to 26. 4. ob 20. uri v Dvorani Brinje. Srečno pot, dragi prijatelji - še naslednjih 30 let (tako kot sem vam "zagrozil" po koncertu 9. marca v Studiu 14, kjer ste pred 10 leti začeli s prvimi snemanji za radio)! Potem vam bomo podaljšali mandat! Jože Mlkllč PREGLED DOGODKOV T /j ' i M 14. marca je v Ribnici potekalo medob- \4T -JL_ Jmk*JLm^ir močno srečanje otroških folklornih skupin. Iz območne izpostave Ivančna Gorica sta se ga udeležili dve izbrani skupini, in sicer: otroška FS osnovne šole Kopanj pod vodstvom Olge Gruden in otroška FS Vidovo Šentvid pri Stični pod vodstvom Boštjana Genoria. Obe skupini sta na reviji po mnenju selektorice zelo presenetili. V torek, 19. marca 2002, je bila v Osnovni šoli Šentvid pri Stični območna revi­ ja predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov v organizaciji Javnega skla­ da RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Za začetek sta se predstavila dva predšolska zbora iz ivanškega in dobrepoljskega vrtca. Sledil je živahen nastop devetih otroških pevskih zborov iz osnovnih šol občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje. Za konec sta polno avlo šentviške šole navduši­ la dva mladinska zbora, prvi je zapel dobrepoljski in nato še šentviški pevski zbor. Zbore je strokovno spremljala selektorica za glasbeno dejavnost, gospa Majda Hauptman. Zadnji teden v marcu pa je v Kulturnem domu Grosuplje potekal pravi otroški gledališki maraton. Na območni reviji otroških gledaliških in lutkovnih skupin v organizaciji JSKD 01 Ivančna Gorica je iz naše občine nastopilo osem dramskih skupin. V osnovni šole Louis Adamič v Grosupljem vadijo tri dramske skupine, Zvezdice so pod vodstvom mentorice Irene Žerdin pripravile prijetno pravljico o Zvezdici Zaspanki, Škratki so skupaj z učiteljico Sandi Zalar nastopili v lutkovni predstavi Otroka pod stekleno kupolo, starejša skupina Kaktus pa je uprizorila aktualen družinski prizor s problemi ter povezanostjo staršev in otrok v predstavi mentorice, ki je hkrati tudi avtorica, Sandi Zalar. Iz šmarske šole so s pomočjo učiteljice Mojce Lešek nastopili Žužki v pravljični igrici Bibe z griča ali mavrični tobogan. Lutkovna skupina Podružnične šole Kopanj in njihova mentorica Lidija Čepe so pripravili živahno igrico z naslovom Račka. V vrtcu Kekec v Grosupljem nastopajo Medvedki, Dežniki in Slončki. Prvo skupino vodi mentorica Slavka Potokar, kije z malčki pripravila izjemno igrico z naslovom Nočemo biti dinozavri. Presenetili pa so tudi "mali dežniki", ki so se naučili pravljico o Palčku Pohajalčku. Odlično posnemanje živali, ki so se skrivale v palčkovem klobuku, je delo režiserke Metke Ljubic. Vzgojiteljica Slava vVechtersbach pa je polni dvorani radovednih gledalcev s pomočjo svojih "slončkov" pričarala vzdušje razmetane sobe in skrbi do igrač v igrici Igrače imajo najraje otroke. Selektorica Simona Zore Ramovš bo med osemnajstimi skupinami izbrala najboljšo za medobmočno srečanje. O tem bomo poročali v naslednji številki. V četrtek, 4. aprila, je v Kulturnem centru v Litiji potekala medobmočna revija mladinskih pevskih zborov. Kogar veseli petje mladih pevcev, je lahko prisluhnil mladinskih pevskim zborom iz desetih območnih izpostav. Iz območne izpostave JSKD Ivančna Gorica je nastopil mladinski pevski zbor osnovne šole Dobrepolje in podružnične šole Struge pod vodstvom Romana Gačnika. Mladinske zbore je strokovno spremljala gospa Janja Dragan. V torek, 9. aprila, je v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah potekala medobmočna revija otroških pevskih zborov pod strokovnim vodstvom gospe Majde Hauptman. Območna izpostava Ivančna Gorica je imela močno zasedbo, saj je na revijo poslala kar tri otroške zbore, in sicer: otroški PZ OŠ Stična (Marta Okorn), otroški PZ OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični (Marta Seklasa), otroški PZ OŠ Dobrepolje (Rezka Šuštar). V Kočevju je v sredo, 10. aprila, potekalo medobmočno srečanje otroških lutkovnih skupin. Barbara Rlgler NAPOVED DOGODKOV Naše najboljše kulturne skupine, izbrane na območnih srečanjih občin Ivančna Gorica, Dobrepolje in Grosuplje, bodo po izboru strokovnih selektorjev nastopile na medob- močnih srečanjih osrednje slovenske regije. V mesecu aprilu napovedujemo: Konec meseca aprila pa bo na Vrhniki, natančneje 25. in 26. aprila, ŽEJNA MARJETICA Dovolj je kapljica Tvoje neskončne ljubezni; dovolj, da dvigne glavo Tvoja žejna marjetica... Dovolj je en sam žarek Tvoje tople svetlobe; dovolj, da se razcveti Tvoja drobna marjetica... potekalo medobmočno srečanje najboljših otroških gledaliških skupin. O obeh srečanjih bomo še poročali. V organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izposta­ va Ivančna Gorica pa bomo v aprilu pripravili dve odmevni prireditvi: - v petek, 19. aprila, bo v Kulturnem domu Ivančna Gorica ob 20. uri potekala območna revija odraslih folk­ lornih skupin. Revijo bo spremljala gospa Neva Trampuš, - prav tako v četrtek, 25. aprila, bo ob 20. uri koncert partizanskih pesmi, posvečen prazniku 27. aprila, dnevu upora proti okupatorju. Pevci in folkloristi, pohitite s prijava­ mi! Kratke kulturne novičke sem napisala Barbara Rlgler.