GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega IdUDSTTA.	Glas Svobode.	GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY D KV ote d To The Interests Or
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	
‘OD BOJA DO ZMAGE”!
“KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 2.
Chicago, 111., 10. januarja 1908.
Leto VII.
ska načela; ali mogoče smo svoje
ODGOVOR NA SOSEDOVA VPRAŠANJA NA JAVNOST.
“Edini” socijalisti, (anarhisti ■/iA zagrinjalom) so že uvideli, da jim teče voda v grlo in pričeli so točiti krokodil je v e solzle.
O	joj! Inkorporacija “Glas SvoMde Co.” jim dela tolike preglavice, da so mogli iti celo v Cleveland iskati zmožnih ljuldij, da jim napišejo lep članek o tem, ceš, mogoče 'bomo dosegli svoj smoter, da verno kako ta Glas Sv. Co. obstoji.
Ali — glejte si no, ko bi vpraša-1: na ulici si© potikajočega, šestletnega šolarčkia, bi vam lahko povedal kako in kje se dobi toza ■devna informacija ne da se bi toliko blamaže nakapali in svojim čitateljem pcfcazteli, kake puhle zvezde repatice se sučejo v vaših glavah.
J.	S. D. T. Družbo pa samo o-pozarjamo. da ji nič ne dolgujemo ter jim odgovorimo' kratko, da “Glas 'Svobode Co.” poslovanje, uradovanje it'd, jo popolnoma nic ne briga, vsaj tako dolgo1 dokler nima njihova družba naših delnic. Nas ne briga, niti ne zanima poslovanje Jugoslav. D. T. Družbe in radi tega. vam tudi lahko rečemo “mind your own business.”
Vaš. manever poznamo in dotični “izviren” dopis iz Clevelanda, katerega so napisali Radovedneži iz Clevelanda in države Ohio namesto urednik sam je kaj lepa zrnes v kateri sit-fi... o!\prste sflmo. J ože in Francelj iz Center ulice in 18. ceste v Chicago.
Dotični rokopis sa je porodil prav gotovo v krčmi, ker je ves pijan prišel med svet.
INo, pa če ste možaki pri sosedu in če imate kiaj časnikarske časti hoditi tako prijazni in prinesite dotična “ izviren dopis iz Clevelanda” v našo. uredniško pisarno v petek jutro pred 11 uro. In če je izvirnik (?) v resnici v soglasju s onim objavljenim v vašem listu, potem dobite nagradio $10, ker vemo, da vas finančna kriza pritiska in da Vam bode: ta svotiea, dobro prišla v gmotnem položaju.
Vidite, da smo velikodušni z vaimi in vam stavimo lepo ponudbo —- ker dobro vemo, da rokopisa iz Clevelanda nimate.
Kar ne mislite, da se nam mefeo ri: 'zastonj bliskajo v naših glavah ; dobro pa opazuj-emu zvezde repatice, ki kažejo svoje metle v ■ sej luči nad NI D.
Chiciaski cl-evelandčani in radovedneži po državi Ohio ali bolje rečeno okolice Center ulice in 18. ceste naim predbacivajo prvi napad in kako laskavo branijo soseda s pohlevnostjo, katera je prirojena fe ‘‘edinim” socijalistom, ki si nabavnih shodih upajo smelo' trditi, da so združeni v s o eij ali stično stranko med tem pa ko v resnici niso in so le pred več meseci,
naznanili gocijalistieni stranki, da se je klub organiziral in to je vse.
Ali vam to diši 1
Pa nazaj' k napadu. Vi tridite, da Vas je “Gl. Sv.” prvi napadel. To zanikujemo. Vi ste z namenom izkoriščam j a in napadanja na “Gl. Sv.” iz osebnega črta. in sov-ražštva. do nekaterih oseb, pod krinko podle reklame, katere se ne nolben časnik, ki ima ali nima taktike, napali ‘Glas Svobode’ in na tot srno v.as posvarili in vam odločno povedali, da se ne strinjamo s takimi podlimi reklamami.
Tega dovolj ! — Vaša načela tudi poznamo: ‘ ‘ kdor ni z nami je proti nam'.” Ali so to časnika,r-
macelo zgubili radi tega ker smo Klobučarjev dopis priobčili? —
Gospod pisec, “sodrug” vas ne
moremo imenovati ker niste........
povemo vam pa le, da obžalujemo, da se že tako dolgo bavite s pisavo in ne poznate časnikarskih načel, svetujemo' vam, da se ne izpostavljate na vroče solnce, ker imate preveč masla na svoji glavi.
Kar se tiče Klobučarjevega dopisa smo že dostikrat omenili in še enkrat povd/arjamo, da, če je Klobučar sodrug Konda oseben sovražnik, s tern se mu nikakor ne more odreči zagovor na napad od raznih strani. V predalih lista sr je napadalo Klobučarja in ker smo pošteni časnikarji in ljubimo pravico smo ise počutili dolžnim, da mu odstopimo par vrstic v zagovor. Takovi gnusni ljudje še nismo, da če vidimo človeka v jarku ležati, da bi ga še mi, ki mimo gremo ohladili s kolom. Tako je v:aše načelo gospodine pisec in res lepo načelo imate.
(Seveda, kdor ni z naimi je proti nam in —- ušk — po njem. —
Taktika lastna samo “edinim” socijalistom in ne:	“socijalcem”.
V svojem “izvirnem”’ dopisu se spodtikaite nad “social” in soeija-len in drugimi fazami.
Sami trdite, da soci j,alen pome-
nja.	družaben. Debro. Vi ki toliko razumete socijalizam in učite njegove resnice o družabnosti in enakosti vseh ljudi.j na svetu, vi, ki ste takorekoč slovenski rečnik v Ameriki vi š\-..^ ne 'znate, da v starem kraju se socijaliste imenujejo social demokrati in ne socijalist demo|krati, vi ki mogoče ne veste, da sa v državah Wisconsin in New York socijalistična stranka imenuje Social Demokria-tic Party in ne Socialist Demokratk; Party, bi morali svoj rep med noge vtakniti in molčati.
Med Slovenci je navada, da re-kauno: Socijalist ali socijalni demokrat, ne pa socijalistični demokrat, tudi navadno rečemo socijalna demokratična stranka ali pa samo socijalna stranka, seveda socijialiistična stranka je pravilnejše vsaj po v.aši gramatiki in ročniku.
Vendar vaše gramatično- znanje nam m-ald imponira, ker smo si svesti, da delamo svojo dolžnost in vemo kaka načela zastopamo po-teim naj že rečemo, da smo so-cijalei ali pa socijalisti ta nič ne de. Če smo seveda mi tako zabiti, c!a ne znamo slovenščine gramatično nam svet ne zameri če sem, in tja kace ga kozla strelimo ker vedo, da dobro mislimo. Kedar pa se prebrisani ljudje skrivajo za takimi “izvirnimi” dopisi kot ste ga v zadnji številki priobčili, potem- pa j-e že čas, da časnikarstvo nia kol obesite.
Če si urednik enega lista ne upa priobčiti svojih člankov brez da bi lovil izmišljena imena dopiso-vatrijev po drugih mestih in državah, poteim je pa tudi že čas, da gre v zasluženi penzijom z njim vred pa tudi takov list.
Zavist je prva: in najpoglavi-tejša ‘čednost’ pri “edinih” soci j ali st ih-. Čemu si delati reklamo na take iSraim-otne načine. Čemu vpijete: “Glas Svobode” je za nič, črtaj1 naš list, to je blago-, to, to.” 1
Naimižiknem vam same, da ko bi delavci okoli “Gl. Svobode” puščali ves denar pri Francetu- in bi šli tja na brano- in stanovanje, bi naš Francelj napel vse svoje strune za agitacijo za “Glas Svobode”.
Toliko začasno v odgovor na “izviren” dopis iz Clevelanda.
Ameriške vesti.
Pettibone prost!
DELAVSKA ZMAGA. TOŽBA PROTI MOYER-U OVRŽENA.
Haywood potujoč predavatelj.
Pravica j-e zmagala in Hayw-oo-cov sed rog George A. Petti-bome je n'a prostih nogah. Porotniki sc ga priznali nekrivim in ga o-prostáli. S tem je pa ovržena. tudi tožba proti Charleo H. Moyer radi umora bivšega guvematorja Ste-unenberga:.	■	:
Zavraten: napad kapitalistov se je ponesrečil Živeli zmagovalci !
Sodrug Hajvvood kakor se poroča iz Denver, Colo-, ni več tajnik in blagajnik v osrednem odboru zapadne premogarske Zvez-e in je na njegovo mesto izvoljen sodrug E. Miller.
(Zatrjuje se, da- bodle Hajvvood začel s potujočim predavanjem. Želimoi mu -obilo uspeha pri napornem delu!
GEORGE A PETTIBONE
Začetek najemniškega štrajka v Chicagi.
50 tisoč letakov se je razdelilo med chieUsikimi najemniki. Radical Orisi c Gon fe renče; j-e prepričana, da hišni gospodarji po-vole štrajkarjem, vendar pa boj b-o ljut, kakor se kaže. Na proš-je hišnih gospodarje-v je sodnik Sanders samo v enem dnevu podpisal 1000 war-antiov proti štrajku ječim najemnikom.
Gospa J. G. Phl-e-ps Stokes je prišla vChicago in se izjavila, da bo igrala 'aktivno Vlogo v tem slučaju, in skušala pomagati do zmage najemnikov.
( Iz New Yorka
sc poroča-, da je čez 20,000 stradajočih otrok v Gotham distriktu.
Nesreča v So. Chicagi.
V Illinois Steel tvornic-ah se je pripetila velika nesreča. Lonec, v katerem je bilo raztopljeno železo se je prevrnil in nesreča bi skoro- zadela 31 delavcev, ki so delali v bližini. 'Samo jeden je nevarno opečen, katerega irnei pa družba noče objaviti. 10 tisoč dolarjev škode je napravil -ogenj, ki je' izviral iz tega dogodil jaj a.
Anton Doibesa-, 9126 Ave. N. ki dela v tvornieah International Smelting & Ref. Co. sa je hudo o-pekel po obrazu. Ko j-e nesel raztopljeno kovino se je ročaj strl in vroča kovina se je razletela n:a vse strani. —
Sužni v Califomiji.
Iz Yina Cat. se poroča, da je cndoitno Vina- ranch in vineyard, katera je največja posestnica vinogradov v Ameriki svojim delavcem! tekom jedrnega " mese-ca dvakrat znižala plačo. Družba, izkorišča te ponudbe in ravnia s svojimi delavci kakor s sužnji.
Vojaki v Goldfielddu.
Poročali smo, da je: vlada odpoklicala vojaštvo iz Goldfied,
Ne-v.
V resnici Roosevelt j-e izdal povelje, -dla se vojaki vrnejo nazaj v San Francisco, ker pa je bankir Sparks gospoda predsednika v stran (dregnil in ga opomnil njegove konstitueijoniailnei prisege (?) se je Roosevelt omehča] in popravil svoj ukaz ter izjavil, da vojaštvo ostane tam za neomejeno dobo.
Iz Muncie, Ind.
A.	L. Bebnier, prvi podpredsednik Združenih- pouličnih in 'električnih železničarjev, ki so sedaj ne štrajku je dobil uka-z od mestne administracije, da mora nemudoma to mesto- zapustiti Tki el Detective agencija v Chicagi ima svoje sp-ij-oine v M unči ju in Anderson. Ti pazijo vsako gibanje unijskih strajkarjev in varujejo skab-e. 400 mož je deputir.anih za obrambo stavkoka-zoev in garje v-eev.
Dvanajst stotnij pešcev in ena baterija In-diaua National Gua-fd polega po posteljah, kre nimajo kaj del-ati-. —
Poročila iz raznih krajev.
—	Tvornice in premogoikopi po jugozap-ad-niemi Misscurij-u -sa skoro vse- prenehale z delom. Tisoče ljudi je b-rez dela.
—	Gurdnier, Mass. Heywood Bros. &Wa)kefield Co. je naznanila, da bo; prenehala s delom. 18-00 delavcev ho prizadetih. Druge večje tovarne soi iže -odslovile čez 2500 delavcev.
—	Rochester, N. Y. — 28 iz-delovalnie in tovarn je zaprtih in ostale pa delajo krajši čas,.nekatere' so odslovile nekatere delavce -ali pa jim plačo znižale.
—	Cliftion, Ariz. Delavci Arizona C-opper Col so- na- štrajku. Družba jami je znižala plače. Več sto mašini,stov, kotlarjev livarjev je na ištrajlku.
Železniške nesreče v Ameriki v letu 1907.
Kako malo skrbe železniške družbe: za) varstvo potnikov kažejo sl-edeče številke. 5000 osetb- je bilo ubitih in 7-6.28-6 pa poškodovanih:, I
W. D. Haywood odvetnik.
Gospa W. D. Haywoo-d' j-e izjavila, da se' bode -njen- soprog, kakor hitra k-o-nča s predavanjem posvetil odvetništvu.
Razgled po svetu.
SVETOVNA KRIZA PRETI.
—• Austrija namesto, da bi plačala sv-oje vojake in častnike je rajše po-soj-evala sv-otjo gotovino bankam- za špekulacije. Finaena kriza jo je zadela in ker n-e more častnikom in vojakom plačevati so ti postali nemirni in rev-oluci-jonami duh veje medi moštvom in častniki.
—	Angleški se j-e posrečilo pre. prečiti železničarski štrajk s tiem da je priznala njihove unije. Čez 100 tisoč železničarjev je bila pripravljenih prenehati z delom. Pred kratkem- je: Britiška premo-garska Zveza tele grafično poslala 1000 lir v Transvalalu st-avku-jočinri premogarjem.
— Kriza: se pojavlja po celi Nemčiji. Število brez delnih raste s vsakimi dnem. Socijalistični agitatorji porabljajo dcibro to priiož-ncist. Samo v Berolinu j-e čez 60 tisoč b-ne-z poselnih.
—	'Tudi Francija, katera .se je
še vselej obranila finančni krizi, jo sedaj počuti-, v Parizu j-e -čez 50 tisoč delavcev na ulicah b-rez dela.	I
—	iSpansko, Portugalsko, Dansko, Belgija, in druge države si belijo glave kako se: bi prepreči-/ la gospodarska kriza. Vse kaže na svetovno krizo in preobrat industrije.
—* 'Na prvo-letni konvenciji Trades in Labor kongresa v Oal-gari, Alberta Canada se je sprejel enoglasna socijalistični politični program,
—-Na: Nenškeim j-e 132,000 žensk pri raznih obrtniških unijah.
-—• Co'Ope-nacij<a med dninarja v Švici napreduje v letu 1901 so imeli sam-o šest kooperativnih konsumnih' društev, danes jih i-rnajo že 106.
1— Finančni polami se prigaijia-jo na Turškem. V Stam-bolu je j-edn-a največjih in najmočnejših -armenskih- bank prišla na boben. Obveznice te banke presegajoi $1, 000,000.
—	Italijanska' vlada je odredila, da se sme; sam-o šest dni na teden delati; en, dan v t-e-dnu je odločeni za- počitek.
—	V velikih m-estih Egipta se zbirajo' množice delavcev, ki zastonj iščejo dela, Industrija počiva- po vsem Egiptu.
—	Australi jamska- vlada, katera lasti železnice prepoveduje organiziranje delavcev na železnicah in 'zgleda, da bo1 prišlo “do skrajne niap-etosti med delavci iii vlado.
—	Cesar Frane Josip I. se je cdicčif, -dla bo is svojo prisotnostjo pri zborovanju -ogrskega- državne, ga 'zbora škU&S združiti in Zediniti stranke. Cesar bo stal v gradu Goedoielloe na Oge-rskem.
Iz Barcelone, Špansko se poroča, da so anarhisti v zadnjih treh d-novih samo 5 atentatov z bom. baim-i poskusili. Jedrna tovarn-a. je popolnoma ra-zrnšena, vendar ni nobene človeške žrtve. Tudi s-o nameravali razbiti osebni vlak, kar pa je skrivna, polieijia preprečila.
.150,000 delavcem preti nevarnost pred uresničenjem grožnje, katero so objavili bombaževski kapitalisti1 v Manchester, Angl. Če delavci in tkal. e: ne- odnehajo s svojimi 'zahtevami za po-višanje plač, beideii-oi že 25 t. m. v-s-e predilnice, čistilnice in tkalnice prenehale z delom. Naj manj- 150 tisoč delavcev in delavk' bi bilo- s tem prizadetih'.
Dvig Armencev.
General Hiempartzumian Boya-djian jie prišel v New York, da med 6 tisoči Armencev -organizira oborožene tolpe, -katere- bi šl-e v domovin-ol in se vprle dom-ači vladi.
Gen. Boyiadjian je rodoljub in znan ko-t najboljši vstaški vodja.
L.	1894 je vodil upor proti vladi in bil ujet in obsojen na 101 leto ječe,
S pomočjo armenskih prijateljev se mu je po-srečilo ubežati iz Tri-po-lske ječe v kateri je presedel 12 let.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.30 ................. SO	kron,
za $	20.40 ................ 100	kron,
za $	40.80 ................ 200	kron,
za $	101.75 ............... 500	kron,
za $	203.50 .............. 1000	kron,
za $1016.00 ............... 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St., New York 0104 St. Clair Ave., N.E.,	Cleveland, Ohio
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
Peti del.
(Nadaljevanje.)
XII.
Zuleijlka je v Rajmondovi sobi ulžgiala svetiljko in se potem stisnila v temini kot, (kjer je stala nje na postelja, doičim je Rajmond o sedel za mizo in vzel iiz žepa debelo pismo, katero mu je bil poslal iz Devina Simon Virko*.
“Slabe novice Vam imam sporočiti,,” je pisal Simon VirOm. “Stvari ne stoje več talko dobro, kakor oni dan, ko smo zavzeli Se-Incjžeee.T Velik del pairtrijrlhove armade se je raizišel. Poteklo je tistih štirideset dni, za katere so bili vitazi vezani, in ker je bilo malo plena, so* hiteli, da se odpravijo domov. Zdaj pa se je za čelo puttitati ljtudstvo. Naša le še majihna armada oblega Ratin, a ga ne mote zavzeti. Stari Tomaiž se brani kakor lev. 'Na obleganje Jablanice zdaj še misliti ni. Vis estra n k o se čtuje, da hočejo devinskega vladarja njegovi prijatelji osvoboditi. Patrijarh v Gra-dežui obsoja javno vojno oglejskega patrijarha proti devinskemu (vladarju in nas razglaša za bese-dolomine raizhoghilke, ker Smo Jur-ja z zvijačo dobili v roke. Upam da bodete Vi, gospod Rajmondo, *s podvojeno skrbnostjo čuvali jetnikiai Juija.”
Rajmondo je tu1 nehal citati in je začel raizmi&ljevati o viteza Simona Virka zlih poročilih. Zdelo se m« je, dai bi se znal še kesati, ker se je tako zapredel v boj spoznal je tudi, da j,e šel že tako daleč, da ni mogel več nazaj.
“Tudi so se začeli naši zavezniki dVigati proti nam.. Sporočil sem Otoniu). V pavislkemiu, naj zavzame Štjak,, ki spada pod devin siko oblast, a odgovoril mi je, da mu jaz nimam* jdpes ar ukazovati. Tudi grof Majnhard se pripravlja za vojno in različni mali graščaki oborožnjejo svoje ljudi. Na srečo ni nobeden teh dosti odločen in neustrašen, da hi kmalu nastopil. Načeli so nam nasprotovati le zaradi tega, ker smo se Jurja z zvijačo polastili. Očitajo nam n.epoštenje in to jih je popolnoma sptraVilo na Jurjevo stran. Ko bi bil Juri danes prost se dvigne vse proiti nam in vsa naša 'upanja bi splavala po vodi. Gospod Rajkmondo — pazite dobro mal jetnika. Sicer pai se govori. d!a je Juri bolan. Ali je to res?”
Rajimondo je vnoči prenehal s čitanjem. Silno je bil 'presenečen Juri j®, bil šele nekaj ur bolan — kako je 'to mogel vedeti v Devinu se nahajajoči Simon? Rajmondo je menil, da se je najbrže že poprej,, nego je Juri obolel, raznesla kalka govorica in da je to imel Simon v mislih, ko je vprašal če- je Juri bolan.
“Preti ¡nam pa še dnraga nevarnost. Sicer je oglejiski patrijarh v posebni milosti pri cesarju ali tudi' go riški grof ima: velik vpliv na dvoru. Cuje se, da se je go-riški grof že pred več tedni obrnil na cesalrja in ga pridobil na svojo stran. Cesar neče dovoliti, da bi se Jurj!u vzela njegova posestva in iz njih naredilo patrijarhove fevde, češ, če je Juri kaj zakrivil se mora it'o prej rednim potom d!ognati.”
'Rajmondu je zastajala sapa. kajti rekel si je, da je vse to, kar mu je pisal Simon Virko, popolnoma nemogočem Tudi, ko bi se dil grof Majnhard res zavzel pri cesarju za Jurja, še ni mogel ime-ti odgovora že zaradi kratkega časa in velike oddaljenosti nesar-jeve. Domneval je, da: za vsem tem nekaj tiči, ali kaj, tega ni mogel uganiti, (kajti nerešeno je še bilo vptralšanje, ali ga hoče Simon Virko speljati na led ali pa je' Simon Virko sam v zmoti.
Nasposled je prečital še zadnji odstavek Simonovega pisma.
“Če se naša upanja izjalove — potem ne vam, klaj da bo,” je pisal Simon Virko. “Jaz sem prevzel Devin, a ga bom moral zopet (zapustiti in si zopet z mečem iskati ktruha po svetu. Tudi Vam vizemo Senožeče. Skrbite na vsak način, da Vam Juri v ječi ne u-mirje, to se pravi, skrbite za dokaz, da ste poklicali zdravnike in sit orili, kar je v Vaših močeh, da bi Jtuirjui obranili zdraje in življenje. Selveda', ako dokažete, da mu tudi zdravnik ni mogel pomagati, potem se Vam nič ne zgodi in ipotem Vam ostanejo tudi Senožeče, ker je Juri zadnji svojega rodu.”
Zdaj. je bilo Rajjmondu vse jasno. Prečital je še enkrat zadnji odstavek Simonovega pisma in si potem oddahnil, kakor človek, ki ipo dolgi hoji končno vendar zagleda svoj cilj. Čim dlje je gledal v Simonovo pismo, tem jasneje se mu je zdelo, da mu je odprta le ena pot, umoriti devinskega vladarja.
Spomnil se tj e steklenice strupa, ki jo je bdi iztrgal Zulejiki iz rok in ki je zdaj stala pred njim med drugimi steklenicami, ki so bile na miizii.. Zaradi Zulejlkine navzočnosti se ni upal doteknitd se Steklenice, ali vsaj ogledati si jo je mogel od daleč. Zrl je dolgo čaisa nepremično na steklenico in uvaževal vse posledice. Zavedal se je, da je izgubljen, če postane Juri svoboden, dočim mu je bilo zagotovljeno bogato plačilo, ako umori Jurja. Med tam pr emisije-\anjem se je v njegovi duši čedalje bolj utrjeval Sklep, da stori po nasvetu svojega zaveznika 'Simona Virka, .zlasti ker je bil prepričan, da tudi oglejski patrijarh to želi. če bi nastal kak sum prqti njemu si je rekel, da ga bodeta menih Dominik in legat gotovo ščitila in da, se bo zanj zavzel tudi patrijarh, saj postane devinska uelžela njegov fevd.
Juri De i inski mora umreti — to je bil konično šklep Rajmondov, a daljnji ¿Itlep njegov je bil, da se V ta namen posluži svoje sužnje Zulejfce.
XIII.
Noč je odjela zemljo čez kraška svet je brila jesenska* burja. Žvižgaj,e se je zaganjala v veliki stolp senožeškega gradu), ter stresala okna iin vrata s tako silo, da sie je šum slišal celo pod zemljo — v skrivnostno jamo z vodovodom, kjer so okrog prižganeja ognja sedeli Komolja in, štirje njegovi tovariši. Čakali so dogovorjenega znamenja, da je prosta pot do Jurja, Devinskega.
“Meni se vse zdi, da nam pojde danes vse lahko in gladko od rok,” jje menil postaren mož kozavega lilea, ki je že služil črnemu Petru kot pobočnik in je bil zdaj priorženee) Komoljev. Začelo se je že talko. Zjutraj na vse zgodaj smo izvedeli, kako grozno smirt je storila gospa Juta pl. Mandhland”
(“Kaj praviš,” je vzkliknil Ko-molja, “gospa Juta'je mrtva?”
“Saj si bal vendar zraven, ko so nam Ijludlje v Kaminu pravili o tem, ali mar nisi razumel!,,
“Msemi poslušal,” je rekel Komolja. “Toliko imam zdaj drugih škfbi, da še slišal nisem, kaj iste g)ovarili. Povej, kaj se je zgodilo. ”
“Gospo Juto je zadela zaslužena kažem. Zapeljala je praporščaka viteza Gemonskega, da je z izdajstvom pomagal spraviti Jurija v roke patrijarhovoga legata. Vitez Gemomski je vsled tega svo. jega praporščaka spodil iz službe. Praporščak je verjel sladkim o-bljuibaim gospe Jute in ji je sledil v Komen. Toda Juta ga zdaj ni hotela poznati in ga je s posrne hom odignala od sebe. Praporščak pa jo je napadel in jo Umoril.
Vsi so molče poslušali in nihiče ni obžaloval, da je gospa Juta plemi. Mardhlaind storila tako grozen konec.
(Dalje prib.)
Podpirajte tvrdke, katere oglašujejo v “Glas Svobode”.
BOLNIKI!
OBRNITE SE NA NAS, KER NIKDO DRUGI VAM NEMO-RE POMAGATI, KAKOR SAMO NAŠI ZDRAVNIKI IN “OROSI ZDRAVILA”.
Ali trpite na kostobolju?
Imate morda Reumatizem?
Ste morda zjutraj trudni?
Ali ste nezmožni?*
Vam postanejo roke, ali noge katerikrat
mrzle?
Vam tolče srce pravilno?
Imate morda srčno napako?
Je Vaša koža suha ali svetla?
Imate morda madeže na koži?
Vas boiijo členki?
Spite mirno ali nemirno?
Hodite ponoči tudi na potrebo?!
Imate kako oteklino?
Je Vaša narava pravilna?
Vas boli morda glava?
Se počutite potrtega?
Morda teško dihate?
Lahko dihate skož nos ali ne?
Čutite zamašenaf ušesa?
Trpite morda na hemoroidah?
Ali jih imate pod ali nad kožo? Krvavite pri tej bolezni?
Zgubivate lase?
Ali trpite na želodcu?
Prebavljate lahko jedila?
Imate kašelj?
Kašljate morda zjutraj naj hujši? Trpite na prsih?
Imate kako bolezen na udu? Zgubivate morda seme?
Čutite bolečine ko spuščate vodo?
Je Vaša voda kalna?
Trpite na kaki tajni bolezni?
Imate morda Sifilis?
Ali ste zmožni spolno občevati ali net Imate bolečine na plućima?
Za žene: Ste imela že porod?
Ste rodila v pravem času?
Trpite morda na maternici?
Imate beli tok aliflus?
Imate redno mesečno perilo?
Rojaki ! Na te vprašanja Vas jako opomnino, ako ima kedo kako tu navedeno bolezen, ker te bolezni so od jako hudih posled-kov in zato vsakega bolnika opomnimo, da se takoj na nas obrne.
Opišite natančno Vašo bolezen, brez sramovanja, in potem ste lahko gotovi, da bodete ozdravili, ker več zdravnikov skupaj se nemorejo zmotiti in Vašo pismo pride pred celi zdravniški zbor, kateri Vam določijo zdravila, Mi nimamo ni-nikakoršnjega Medical Instituta. Mi imamo samo jako skušene zdravnike, po katerih dobivajo bolniki pe celem svetu slavna “OROSI ZDRAVILA”.
Ne zappajte nobenemu Medica! Institutu, kateri Vas samo ob Vaš
denar spravijo.
Ne zamudite časa in pišite takoj, ter napravite natančno Vaš naslov.
Mnoga zahvalna pisma so pri nas vedno na razpolago.
Pišite na Slovenski oddelek:
America-Europe Company
(OROSI)
161 Columbus Avenue, New York.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojnej’pijače, so-dovico in mineralno vodo.
SIS 113. St. Tel, Canal 6296
TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGRAF
2222 State St.,| ¡¡[Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
ED. SICHRA
— Izdielovalec —
Pinih Havana in domačih smodk
612 So. Center ave., Chicago, 111.
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave., Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.
Rasparjeva državna banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30wdec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
John 0. Hruby
TRGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs
589-591 Centre Avenue Chicago, 111.-
V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in diobno.
Zlttatija naročila se spretnejo.
M. Sikyta,
trgovec s raznimi domači mi vini in likerji.
582 S. Centre Ave. Chicsgo, 111.
PAZITE NA TA PROSTOR!
Ta prostor se hrani za EDTVARD R1MSA, 606 CentrefAvenue, Chicago, Illinois. Isti je lekarnar in izdelovalec raznih želedečnih in lečivih zdravil, vin in tonik
Rojaki Slovenci, čitajte ta oglas v prihodnje za svojo korist...........
Tri najboljša zimska zdravila.
Improved Laxative Quinine Tablets
•
ozdravijo prehlajen je v glavi v 12. urah. Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za hud glavobol vzemite 4 praške in ponovite za jeeno ure če potreb »o.
Cena 25c.	M •
Hermanekov balzam za kašelj
je najboljše zdravilo za kašelj, davico, sušico in hiipo. Cena 25c in 50c
Hermanek-ovo, električno olje,
je najboljše zdravilo za bolna prsa. križ zobobol glav6bol. tr ganje po ušesih, bol v kosteh, zvit je itd. Cena 25c in 50c
Izdeluje in prodaja
J. C. HERMANEK,
LEKARNAR
585 Centre Ave.	Chicago, 111.
1Ï3 Cleveland, ©bio
Kamor se obrnem in kamor pridem naj si bode na ulico ali krčimo ipovsod se govori o slabih časih. Istina je, da imamo slabe čase, ali kedo je pa to zakrivil?
Kapitalist on se igra z nami delavci kakor otrok z igračo kadar mu je Miklauž prinese. Kapitalist nima slabih časov in njegovi a-gentje tudi ne.
Ali imajo mar slabe čase kronane glave in v to vrsto spadajoči lenuhi. V kljub temu, da nikoli nič človeku potrebnega ne store, žive dobro, razkošno kakor lahkoživi stari Rimljani in slabih časov ne poznajo.
Le mi zatirani delavci imamo in čutimo slabe čase, finančno in industrijelno krizo. Le mi uboga delavska masa, mi trpimo glad, za našo družino in naše nežne otroke so slabi časi, ker mi ki nimamo dela jim ne moremo 'kupiti kruha. Da, da naša ljubljena družina, ki je odvisna od naših pridnih delavskih rok počuti slabe čase.
Tu v Clevelandu ni nič boljše kot drugje, otroci delajo možje pa podprajo hišne vogale in si ■ribljejo sklučena pleča ob vogel hiše. No pa pretiravati ne smem, malo se še dela, dasi ne v taki meri kot nekoč, kar pričajo razne tovarne ki skoro nič ne delajo ali pa so popolnoma zaprte. Delo se težko dobi in slaba se nam 'bo godila če se na boljše kaj kmalu ne obrne. Seveda mažemo se božjo mastjo kar se dla; in ko te zmanka potem joj- mene. —
Onim ki imajo' majhne družine, še gre in imajo vsaj nekaj pufa kateri imajo malo več družinskega prirastka kot bi treba so pa reveži, ker naši prodajalničarji, ki vedno vpijejo: “Svoji k svojim” prav pogosto povprašujejo: “Šay, kaj 'boste kaj kmalu začeli delati?”
Vidite taka je ja z pa grem- k s-vojim ‘drugim’ in če imam kaj v žepu me imajo radi prvi in drugi, če imam pa 'žep raztrgan potem je pa smola pri prvih in drugih.
Vkljub teinu, da imamo slabe čase pa se še ne damo nazaj kar se tiče strank, seveda jaz sem lojalen svoji. Strank imamo toliko, da ako se ne bi aritmetike v šolah učil jih gotovo ne bi mogel vseh našteti. Pa še kako se delijo, množijo prištevajo in odštevajo.
Vesta pri moj kuh, človek bi mogel imeti aritmetiko, algebro, geometrijo, trigonometrijo, fiziko in kemike v malem prstku če bi skušal voditi natančen dnevnik naše clevelandske slovenske' naselbine, kajti tu se ne gre samo s računanjem celih številk ampak s ulomki in desetinkami, včasih je pa treba tudi kak pravokot s cilindrom primerjati ali pa kako kemično zmes analizirati. Vidite to vse, vse je potrebno in ker jaz tega nisem zmožen bom1 popisal stvar bolj površno.
Slovenska naselbina v Clevelandu je srečna. Tu imami tri klerikalne stranke, dve liberalni, narodno in svobodomiselno. To zadnjo imenujejo druge stranke brezversko, na kar smo pa mi zelo ponosni.
Vsi napredujemo, vsak po svoje ; Hribarjeva nekoliko bolj po-počasi, ker je še revna in ji denarja primanjkuje; od Zakrajškove ne vem nič posebnega, vprašati pa ga tudi ne grem, ^ker mislim, da on je ali rigbt in Žuzenberska to je Štefančičeva se pa nekako klaverno in kislo drži ker jo je ta prešmentan Primož tako navi-hal.
■Smola jie smola. Slabi časi so pa to nič ne de, na spomlad bomo zidali še dve nove kranjske cerkve pa mir besedij! Jaz za mojo osebo bom1 bodil v ono cerkev k maši, v kateri bo .najlepše in katera 'bo imela več turnov. Zato pa sc in treba bati, da ne bo dela; še preveč ga bo, vsaj bomo imeli dovolj dela pri zidanju cerkva.
Ampak jaz imam boljšo idejo namesto, da bi zidali dve cerkvi in toliko .dlenarj.a po neumnosti vtaknili v stolpe ali pa turne, bilo bi 'boljše če 'bi raje sezidali dve
šoli in narodno dvorano, ali pa če že cerkev mora biti, dobro pa i-mejte cerkev, dovolj veliko za slovensko verno ljudstvo. Čemu neki tri cerkve, tri fare in tri župnike in trikrat več vseb drugih poslov in služabnikov, ko vendar ena dovolj prostorna cerkev, dobro pe-ljana, bi bila večje koristi za vas kot pa tri medseboj se prepirajoče v jednem mestu. Čemu vendar tako sovražstvo med nami?
Pri moj kuhanca veste slaba je čim dalje slabša. Samo sovražijo se med seboj, tako če človek naleti na dva prijatelja ali znanca, pa že ne ve kako bi govoril, da se ne bi drugemu zameril.
Temu vsemu pa je največ kriv Hribar in Krže, to je tisti France i/ Nowbnrga. ki se tako ‘kunštne-ga’ dela in pa naš škof v Clevelandu1.	1
Ako bi clevelandski škof količkaj spoštovanja, imel do našega naroda bi temu prepiru že davna konec storil, ker mu pa je le za naš groš pa mirnim očesom gleda to cerkveno dramo.
tČe b i naš škof, kapitalist količkaj vere v svojem, srcu imel, bi nam pustil Zakrajška, Hribarja poslal v Culukafro med hotentote in Kržeta pa v Jeruzalem stražit 'božji grob, če jim pa že take časti ne bi hotel podeliti potem pa naj bi Hribarja premestil v Volcovno in Kržeta pa1 v Kastrolko in na ta način napravil konec vsim prepirom, ker pa je naš šk-cf dober spekulant tega ni storil dobro vedoč katera ovca ima največ zlate in srebrne volne.
Ako bi se'naši rojaki malo bolj ali pa vsaj toliko brigali za vzgojo in napredek naroda, svojih 0-trok itd. kakor se ravno za cerkev, potem 'bi drugače bilo.
Cerkev in pelca pive jim je prva in poglavitna reč za katero se splošno zanimajo, da bi pa kaj storili za zboljšanje svojega stanu, za izobrazbo ali kaj taeega to jim j'e deveta briga.
Za.kaji imamo ¡čitalnice, dobre knjige in časopise ? Ali mari za to, da se prah po knjigah in stelažah nabira, ali mari za to, da si kak u-rednik glavo beli in piše po cele dnove in noči, da si potem v popisan papir ‘lunch’ 'zavjahe?
Ne, knjige so pisane za vas, da jih čitate, časopisi za vas, da iz njih vidite kaj se po svetu dogaja, to vse je pisano za vašo korist in izobrazbo.
Naši delavski zabitosti je pripisovati slabe čase in mi sami smo krivi, da naša družina trpi pomanjkanja in gladu, ker če bi bi-1’ izobraženi in se zavedali svojih muči gotovo ne bi bilo finančne niti industrijelne' krize, katero povzroči strastno spekuliranje in nadprodukcija, ki ste pa le hčeri današnjega kapitalistovskega sistema, katerega pa lahko delavci z jednim samim mahljajem uničijo če se zavedajo.	A. K.
ČAST SO MU KRADLI?
V št. 52 Glas Svobode se g. Klobučar prav po gosposko pridušu-je, češ, da ne odda in ne odda blagajne, vsaj' tako dolgo ne dbkler je on za njo odgovoren. To je dobra in zdrava kopelj, katera mu tudi prav dobro dene samo — Francelj — žajfa, žajfa ta ni prava.
Vse to dela na korist Jednoti-iiih članov, on zadržuje, denar samo zato, ker se 'boji, da se ne bi po neumnosti zapravil in potem on bil odgovoren. “Hm, hm — Ti prefrigana maslarija South Chieaškega doktora.”
Franceiljček, ali nima novi ua tretji konvenciji izvoljeni blagajnik Karee poroštva? Če ga ima zakaj' .se braniš; .ali so se tudi drugi uradniki bnamili oddati svoje utradei?	Čemu jokaš
po blagajničarstvu? Oddaj kaso in ne kaži se kakor ruski car in kak obsolutni1 vladar Jednote. Saj si vendar človek ?!
Istina je, da si nam odgovoren za to> kar si zakrivil in pameten bodi, oddaj' kaso z lepa in ne škoduj Jednoti, ker te škode ne boš mogel nikedar in nikakor poravnati potem če živiš tristo let.
Say Francelj, zakaj se pa »podtikaš nad resolucijo in nad letaki ir. onimi, ki so jih skovali, ali ne 'reš, da si prozoren kot steklo in da se solnčni žarki lomijo v tvojem telesu, ogrni se v meglo in skrij svojo nagoto in ne izpostavljaj se, d'a ti ne bodo zopet vpili; Križaj ga, Franceljna Klobučarja, proč s gnilobo itd.
)Kaj še, čujte in strmite, vso čast ki joi je imel zapokano v krošnjo, katero je pozabil tam’ gori v podstrešju županovega svinjaka na Višarjih ste mu vkrali. Kdo je tisti, nesramni tat, ki se kaj taeega. upa storiti Francetu? Sem ž njim1, da mn položimo pet in dvajset
Čemu ste na konvenciji tega tako koristnega in Jednoti prepotrebnega člana križali in ga pri. pravili ob vso čast. Ali ga niste mogli pobrati, ko je pal iz blagajniškega stolca in ga posaditi na tajniški stolec, ki je nekoliko bolj mehak kot oni drugi. Revež se je tako na sedal pabil, da se mu še sedaj v možganih sanja in vedno misli da še vedno koristi Jednoti in da je le za. korist njenih članov.
Ah kako' lepo napenja svoje strune kakor kralj David, ko je marčal okoli mesta, da se je rušio v razvaline, v duhu podira našo trdnjavo, a misli pa nei, da on je le navaden nezmožen človek, človek kakor jaz. ali ti ali pa raztrgan cigan.
On spričuje svojo nedolžnost prav po cigansko, veste, ali svet mu tega ne vrjame.
Veš Franc, kaj je temu krivo, da ti svet ne vrjame? Čast so ti vkrali, sedaj ti pa segajo še po 'blagajni!”
Bos dial blagajno France kaj?!
Če ne rabiš, nič ne daj, drži jo ker si odgovoren.
Hej kaj pa ta novi tajnik? Če se hoče v Pullman kari voziti si pa naj kupi sam vožni listek, ali je on kaj več kot kedo drugi?
To je tudi podlost in ne logika, katere menda niti najsurovej-š’ človek ne odobrava.
Ko bi jaz imel kaj za reči, tako* bi predlagal da stari in novi odbor odstopita in naj se voli popolnoma nov. S tem bo storjen kotnec vsim prepirom.
Da ste mi zdravi!
F. Budna.
ALOIS PAVLOVIČ
prva hrvatsko-slovenska TRGOVINA S OBUČO Za gospe, gospode in deco. Popravila
623 So. Center ave., Chicago, 111. NAZDAR!!!---
=SALOON=
Kosit ek Brata
590 S. Centre Ave.,	Chicago.
Iniportiran tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in damske cigarete. J. vOKOUN, 559 W. 18th St.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641
Dobra unijskagostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte ženidbe in domače zabave TEL.1023 CANAL
MATIJA ERKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
624 South Centre Avenue. CHICAGO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško v FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
I rank Medosli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
B®“	=pO==SSSSESES
ji najnovejši modi in nizki ceni.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.
©
O
©-
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK --
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoiudne	814 Ashland Ave.:
od 1.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ura dopoluiue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
<Ž>
£Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Siinonek
Zobozdravnik,
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči in pohištvo pri
isr nas “©a
as. Yasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
ATLAS BREWI1VG CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER | MAGNET | GRANAT j|
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Ü
“Glas Svobode”
[The voice of Liberty] WEEKLY
Published by The (-H. Svobode Co 665 Blue Island Ave. Chicago, 111
Watered at the P,,st Offio. at Chicago, 111., as Second Class Matter.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement.
t-rvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'.
Glas Svobode” Izide vsaki petek
n velja za AMERIKO:
ea celo leto ............$1.50
«a pol leta .............7Bc
ZA EVROPO:
ca celo leto .........kron 10
ra pol leta ...........kron 6
Naslov za dopise in pošiljatve je
Grlas Svobode Oo.
665 Bine [Uti A Chicago, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg- NOVEGA tudi STARI naslov.
f	ogSS~ljši>231
Dopisi.
Huntington, Ark., 5. jan. 1908 Cenjeno uredništvo:	Dolžnost
mi potiska pero v roke, da sporočim čitateljem tega lista, da nas je tudi tukaj nekoliko, ki znamo misliti svobodno. Razum starih naročnikov bode list po novem letu obiskoval tudi šest novih ter jim kazal pot po kateri delavec pride do svojih pravic. Slovenski trpini srno se pričeli prebujati.
iTukašno' društvo ‘Dolenc’ št. 67 S. N. P. J. je pri redni mesečni seji dne 8. p. m. izvolilo sledeči odbor za leto 1908: Leopold Sluga, predsednik; Pran Prašnikar, podpredsednik; Pran Žitnik, tajnik; M. Čečko, II. tajnik; Pr. Spendal, zastopnik; Joe Pintar, Fr. Singer, Martin1 Powetz, bolniški odlbor in Joe Dim reditelj.
Naša postaja pozdravlja odbor S N. P. J. in se veseli zopet rednega poslovanja.
S ¡bratskim pozdravom ^
Pran Žitnik.
Denver, Colo., 30 grudna 1907
Cenjeno uredništvo Glas Svobode: : Že dolgo razmišljam, opazujem in čitam v doisedanjnem glasilu S. N. P. J. o početju starih in novih uradnikov Jednote in eela zadeva se mi zdi nekako nizkotno izkoriščevanja Jednote od obeh! strani. Cenjeni mi sobrat-je v glavnem odboru Jednote pomislite vendar kaj delate, kakšne kozle ¡preklicujete in po vrhu tega pa. še postavljate Jednote v slabo luč in stroške. Denar, denar vsih članov, zapravljate po sodnijah in odvetnike mastite z našimi žulji. Mi tega denarja nismo prispevali za odvetnike in tožbe, temveč smo ga skup nabrali za slučaj podpore v bolezni in smrti.
Moje mneije je, da so društva poslala najboljše može na konvencijo v La Salle. 111 in da kar so ti možje ukrenili se naj zgodi. Novi uradniki naj nastopijo svoja mesta in stari naj izroče svoje urade brez vsaeega ugovora.
Čemu toliko borbe, hrupa in trošenja Jednotineiga denarja. Ali se me: sramujete pred našimi sovražniki, ki se raduje j o nad vašo neslogo', ali jih ne vidite kako že triumfirajo nad nami. Toraj z delam in vsim drugim’ gre tako slaba, da nam upže uhaja, ali hočete vendar še ta zadnji up po vodi spustiti. Ne pustite vendar, da se bi sleherni zagriznenee spod. tikal nad nami in napravite nekak red.
Delajmo veselje in izgled e-den drugemu1 ampak ne takovih kakor se dogajajo sedaj pri vas v Chicago. Po vsej pravici lahko smelo trdim, da Chicaga je, centrala vseh korupcij in lumparij in komu tedaj ¡zaupati in verovati danes. Zložite se in napravite spravo med seboj brez hrupa in brez sodni in isddnijških stroškov in ako’ pa še t'o ne gre bomo pa člani posegli vmes in izvolili popolnoma novi odbor, elane obeh starih odborov bomo pa zapodi-
li tja kamor taki ljudje spadajo. Mi hočemo mir, denar je naš in ne vaiš. Vi ste komaj k Jednoti pristopili pa se že hočete za naš denar mastiti in kozle ipreobrača-
ti.
Pazite na krizo, da njena suha voka tudi v našo Jednoto n,e, seg-ne in nam razbije še to malo u-panja kar nam .ga je še ostalo.
Upajoč, da se stvar kajnajhi-‘reje na boljše obrne pozdravljam vse. člane in članice S. N. P. J.
Joe Debevc
Opomba. Gornja dva dopisa priobčil sem radi pritiska in s temi zaključujem vsako polemiko med no rim in starim odborom S. N. P. J. Veliko dopisov imam v pisarni tičočih se napadov na stari ali rovi odbor, katerih pa ne morem m tudi nočem priobčiti. Kot u-rednik sem odgovoren in ne maram, da se bi boj med člani S. N. P. J. ožigasoval v listu, ki mu je bil in mu še bo v bodtoenosti napredek in procvet Jednote jedna slavnih smeri. Nekateri dopisovale! ji se grozd s ustavljanjem doo pošiljatve lista, če se njihovi dopisi ne sprejmejo. To nikakor ni Častno da žele in hočejo prisiliti uredništvo na tak nečasten način priobčiti nekaj, kar mogoče povzročilo razpor v Jednoti in radi tega odlanjam vse take dopise in vam' priporočam, da pošiljate take dopise lastnemu glasilo, katero, kakor sem slišal iz zanesljivih virov izide že 7. t. m. mogoče pa tudi “Proletarec” takove' dopise sprejme. ‘Tako dolgo do-ler sam jaz urednik pri listu, po-' tem naj ga lastu j e že kdor hoče izzivanj in osebnih napadov ne bo v tem listu, skulšal in gledal pa mm za proevit in napredek Jed-note, n,e pa razdor.
iVsi drugi dopisi pa so dobrodošli in bodejo gotovo priobčeni ka-žer hitro na vrsto pridejo.
Upajoč, da mi vrli dopisovatel-ji še nadalje na strani stoje, se priporočam s socijalnim pozdravom
Albin H. Skubic urednik “Glas Svobode”
fPoldi opombo grmja dva dopisa menil sem dopis Pr. Budna in Joe Debevc. Ker pa ravno prostor ni dopuščal priobčil s.m Budinov dopis na tretji strani. A. H. S.
Izvirnik brez popravka.)
Milwaukee, Wis., 1 .jan. 1908
Žalostne razmere, ki menda skoro povsod vladajo; po naših kolclnijah, severne Amerike. Skoro slično se tudi nam godi v Milwaukee, Dela se slabo kakor tudi po druzih krajih, kakor je razvidno z posameznih dopisov, po časopisih.
Kakor so se vzadnjem času opri jeli tudi dopisi neke okrožnice, naslovljene na vsa: društva pripadajoča, k S. N. P. J. Pri nas v Milwaukee, Wis. sta bile naenkrat čitani dve taki okrožnici. In sicer edma od glavnega odbora, a druga od nekod brez podpisa. Škorci bi rekel “o j-amer” na obe okrožnici. Kajti v prvi se nas je tolažilo z dobo treh mescev; pred-no bode cela jednotnia stvar S. N. P. J. v pravem redu. Skoro nam je nekbliko za šegetalo po mozgu, ko sm'o čuli ta pok pištole z Chi-caige. Kajti vsakega zavednega člena naše jednote, boli akoi sliši, da se sekajo rane naši organizaciji. Raz vidno je bilo popolnoma jasno, z te okrožnice kako se gospoda v OhiCagi ravsa za blagajno. Na ¡milost in nemilost naših goltancev, požreti smo morali, da celo dobo 3 mieseieev nebodbnehali udrihati, brat po svajem bratu! Seveda vse se je skoro 'bolj prikrito povedalo1, v okrožnici, toda gela resnica1!
Drugi top jie počil je še veliko bolj nevarno zgledal, kakor prvi. Ta topov strel, bila. je okrožnica brez podpisa.
Kaj je bila ta okrožnica? Od! glavnega, odbora reklo se je; da bila le nekaka reklama, borečih uradnikov iti ednakega osobjta. Da si ravno so moji izrazi nekoliko milejši, kakor so bili natisnjeni v svobodno mislečem časopisu. Ven-c ar so popolnoma,, strinjajo z ime.j
PODRUŽNICA
6104 St. Cîair A ve. N.E. Cleveland, O
Oficijelno zastopnište o vseh parobrodnih družb
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki poto vanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj« parobrodnih listkov po najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebrim strankam, posojilnice m ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Greenwich Street
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami.
novanto vsebino.
Kaki utis je napravila okrožnica je meni skoro1 bi rekel male ali celo nič mar. Le tolika pa omenim da je menda glavni odbor preje le gledal čez prste. Kajti na enkrat je bila,1 cela jednotna stvar, v popolnem redu. Kako1 to, da so preje tako odlašali glavni odborniki red mo poslovanje. Dne 25. Kimovca leta 1907 končala se je konvencija. Kedaj da- je kako društvo prejelo zapisnik konvencije ve tudi glavni odbor, da še le po prčejš-njem poteku mesca, decembra leta 1907. Skoro, celo dobo 3. mescev, je trajalo predno je brat tajnik sestavil ta, zapisnik skupaj in razposlal. Skoro se smemo strinjati v tem slučaju z lepim slovenskim izrekom “imel je polževo hitrost”! Poglejmo nekolik» v celi obseg-tega dolgo časnega dela. Sestava tega pomankljivega dela maj bode določena za 10 dni. Ako človek, vajen pisarenju, sedi 10 dni pri mizi po 8 ur mora- še tudi nekaj papira bi ti popisanega. Za delo erkostiavca porabilo se je toliko časia, dla bi hitri risar skoro lahko zrisal v tem celem času nekaj zveskov. Čie je črkostavec vežban lahko uloži vsak» minuto od 30— 40 črk. To da pri tem delu kjer ni nobenega bos&a da bi priganjal vzemimo jih samo polovico to je 20 na -eintol minuto. Pri 8 urnem delu je vloženih 9.600. V celem zapisniku nahaja se1 okroglih 37.-000 črk. Po tem računu ,bi bil sestavljen, na plošči v teku 4 dni in celi tisk, potreboval bi z brošu-ranjem dva dni. Tlako bi moral zagledati da zapisnik luč sveta v teku 16 dni. Račun j» še popolnoma sestavljen za mladeniče, ki se tiskarstva šele uče. A izvežba-mi tiskar mora zgotoviti celo stvar še v veliko krajšem- času. Ampialk dolžnost mie ne veže dio tega, da bi »pisova! tako delo Vsled tega mislim da ni bilo gotovo na konvenciji nlkakega veščega; erkostavea, da se je cenilo tako visoko obremeuemje S. N. P.
J.	za to delo.
Ker sem> že preje »menil, o po-mankljivosti, tega zapisnika, moram reči res žalostno je to. Na konvenciji; ki je po starih pravilih se vršila vsako dtrugo leto; je je glavna stvar, jedino stanje Jaz tega nemorem najti, v tem zapisniku. Pravo jedrc, zapisnika je zamolčano. Zakla j! Sem rado v,eden! Ni razvidno ali je je dno ta napredovala, ali nezadovala. Nikako take st vari hi se nesmeie zamolčati. Koliko članov je odmrle, koliko je bilo bolanih, da so prejeli podporo. Kje neki so, tuidli jed-notni računi. Če niso take stvari ■v pravom redu. no mislim, da sc sme popolnoma odkritosrčno kritizirati ta zapisnik. Todla brez zamere, vsak», tudi še, mejbolj moj-stersko delo, je kritikovano. Kajti kritika dela šele mojstra. Ker p,a moj namen ni, nežaliti ednega ali druižega, mečem še dalje te točke razmotri vati. Pre idem na drugo».
(Konec prihodnjič.)
ZAHVALA.
Podpisani naznanjam,
da sem otvoril lepo urejeno gostilno
Hotel Laibach
Na vogalu 4th & Silver St., Sati Francisco. Galif.
^ Ob enim naznanjam v San Frančišku in okolici bivajočim, ^ kakor tudi potujočim rojakom, da točim v svojem novoureje-nim prostoru vedno sveže najfinejše pijače in najboljša Cali-
gfij fornijska vina, in razna žganja Postrežba z izborno do KN mača hrano. Na razpolago unijske smodke spalcesobe in za zabavo igralna miza (pool table).
Za obilen obisk se priporoča s spoštovanjem
JOHN KUKAR,

«
I
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
Potujoči rojaki yedno dobro došli! “©&
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 S. Centre Aye.
Chicago, III.
\Zahvaljujiem» ge č. g. župniku v La Salle, UL, za ¡agitacijo za S. N. P. Jcdholto po III. konvenciji, tudi se mm zahvaljujemo za njegova, dična priporočila S. N. P. J. iz leče, opozarjamo ga pa, da si ne briše svojih pet ob “Glas Svo-tetde”, ker mogoče -se lahko o-peee. —
—• Vojni sod na Filipinih je »-prostil dva, častnika, katera sta bila obtožena krutosti napram ctverna jetnikoma. (Častnika sta r.amree prisilila jetnika, da sta vtaknila prat» v pri,maž, (šra-uib-stok), katerega sta potem privila in zmečkala prste jetnikov.
oK se bi to v temni Rusiji z-godil», se človeku ne bi studilo; ampak civilizirani ameriški častniki. —
Izkušen fotografes===
MED NAMA!
Ako hočeš Imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
Jaz se bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog seje med tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni cene fino sliko v najbcljlj izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta.
Listu v podporo.
391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHIC MO. Ml
establish 1883
phone Canal 287
J.	Maze!
$0.25
o
i Poročila iz delavskih naselbin. $
*	4
4^ ^¿3* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*
mesto v Goldfield na kraj nesreće in ne na kraj korupcije in na-silstva od strani kapitalistov. S soc, pozdravom
Joe D—e.
SVARILO !
Delavci stran od Goldfield, Nev. Tam jle štrajk. Bosi so odtrgali delavcem $1.00 na dan. Samo skabi in garjevci delajo pod varstvom nabitih pušk. Unijski možje zahtevajo, da se jim plača po sklenjeni mezdni lestvici. Bosi tega nočejo storiti. Varujte se agentov, ki nabirajo delavce za Nevado so-sebno Goldfield.
Unija bo izdala oficijelno naznanilo kadar se stvar poravna med delavci in bosi.
Denver, Colo., 8. januarja, 1908
iDcsedajna kriza ni napravila še nobene posebne spremembe1 v tukajšnih tovarnah, sosedno onih v katerih dela večina naših rojakov. Po rudo topilnicah ali klavnicah se še zmiraj dela s polnim parom, bolj ali manj pa so prizadeti obrtniki in rokodelci, tako da vidiš po ulicah trope brezposelnih obrtnikov. Misli se, da se bode vse v kratkem na bolje obrnilo, ker kapitalisti se boje, da ne bi prišli njihovi kandidati pri prihodnjih predsedniških volitvah ob ves u-gled in da ne bi delavci prišli prehitro1 do spoznanja. Dobro bi bilo, ko bi vsak za svojo stranko volil. Kapitalisti naj bi volili kapitaliste, farji farje in delavci delavce-socijaliste.
Vsak delavec, ki se je namenil voliti republikanca ali demokrata naj se ozre v Goldfield, Nov., kamor je kapitalistovska vlada poslala vojaštvo nad mirne delavce in prav gotovo se bo premislil in volil delavskega kandidata.
Ali ni bilo mogoče bolj potrebno, da bi se vojaštvo poslalo v Monongah, W. Va., da pazi na ondotne razmere kapitalistov in bi vzelo v svoje okrvavljene roke kramp in lopato in odkopalo zasute delavce?
•Če bi vladala delavdka stranka bi poslala vojaštvo prav gotovo
Gileasom, W. Va., 8. jan.
V številki 52 sem čital, da bi radi dobili poročila iz delavskih naselbin im nadi teiga vem, da bodete priobčili sledečih par vrstic.
Tukaj smo še samo dva Slovenca in delava v rovih Gle.ason Coal & Čoke Oo). Z deiloim gre še precej dobro in tudi zasluži se ne preslabo. —
Premog je; debel šest čevljev in pol v sredini tega je kamen debel en čevelj in plača se po 60 c. od stota.
'Kdor želi v takem rovu delati, lehko sem pride in boi tudi delo dobil. S bratskim pozdravom Ant. Levstik, Dodison, W. Va.
V DOPOLNITEV.
Murray City, Uta'i. 8. jan. iPo državi Utah so. nastopili popolnoma slabi časi za delavce. Že koj v začetku finančnega, poloma je več rudokopov prenehalo1 z delom. Z nevim letom pa. so se vstavili celo n.arvečji rudokopi v državi kakor v Park City in drugod. V dolini slanega jezera (šali Lake Valley), kjer je več rudo-topilnie in tudi «kolu 1000 Slovencev upcšlenih so iste večinoma prenehale z delom; ostale pa ki še poslujejo, soi tudi znižale sledilo delavcev, tako da je sedaj na tisoče delavcev brez dela, in seveda. tudi brez kruha,
M. Žugel.
Aurora, Min., decembra meseca Tu se dela še. precej, a gospodarsko krizo pa tudi že počutimo. Tukaj sol štiri železniški rudniki. Jeden izmed teh je ustavil delo in odslovil delavce. Veliko Slovencev je prizadetih.
Prihodbijič kaj več. S pozdravom)	V. Mikulicih,
RESNICE.
Pri sosedih se pojavlja finančna kriza, gospodarska, pa še-le pride.	1
goče vam pomudi častno mesto “ definitive,”
Boise, Idaho. Delavska zmaga - poraz kapitalistov.
“Edini” slovenski delavski list na emi strani na. drugi pa zopet “edini” soeijaliistični. Za poč’t’.
Mogoče se bodete čudili, če vam povemo , dia ehicaški slovenski set cijalistični kljub še ni s stranko zvezan, vkljub tiemu, da se je ži večkrat povedalo, da je zvezan. Seveda “soeijalni” niso..
Pino reklamo naim delate, gospodje sosedi! Le tako naprej.
ri slovenski časopis si ze hvalo pojo o trudu glede ustanovitve S. N. P. J1, čeravno ni še nič za njo storil— Injuction!
Misli in delaj pa priden hodi.
—k.
Z,a socijalizem umrje — po a-narhistično pa živi. Vzcir socijalist,
Na prvi strani Jože Zavertnik, nia drugi strani Zavertmikov Jože, na tretji strani Jože —k., na četr-i ti strati Jože Loigačan, potem me>-1 šano s raznim' čtivom Proletarec —k ; Josip Zavertnik ; J. Z—k. itd. Lise pa. kaže, dia soi vsi ti Jo-i žeti in Jožki prišli iz dol Logatca. Pozdrav od A. K—c.
Ljudje, ki so največ 'škode napravili pri S. N. P. J. se sedaj za hrbtom za njo potegujejo. Načelo !
Kar je Jože 'že: vsaj desetkrat i ustmeno povedal to. je sedaj zapisal na papir, kateremu je pritisnil glavo originala iz Clevelanda.
Nikoli sle ne sramuj naukov, ki si jih čul v materinem naročju ali pa na soeijalističnih shodih.
Čakamo, dia nakupite tiskalne stroje p redno vas gospodarska kriza, zadene, da tem cenejše pridemo do strojev, kedar vas zadene. Gospodarska ekonomij«.
“Edine” socijaliste se nazivlja s “sodrugi”, socijaliste pa, ki so že leta pri stranki pa s ‘gospodi’. Kratek odgovor.
Kdcir ne misdi svobodno se; ne more boriti ža'svobodo, kdor ni “socijalen” je “prepiralen”.
(Poznamo rojaka, ki 'bi mogoče poltreboval pomoč pri izdelovanju besedtaijiaka — obrnite se nanj mo.
Jdže: ¡se je prezgodaj najedel kislic, da se mu zopet skomina po Glas .'Svobode. — Nia poročilo svoje inkorporacije pa je gotovo pozabil. Kaka doslednost...
Ta krasna stavba je naše delo! (Injuncticm). Torej nia delo!
Proletarec —k.
Slovenci in Slovenke v Chicagi ne pozabite se udeležiti čitalnične sejie dne 12. januarja t. 1. ob 7 uri zvečer v Narodni dvorani na vogalu Center ul. in 18. ceste. Pridite vsi! Na zdar!.
Rojakom' priporočam«1 našega zastopnika Prana Budna, ki sedaj potuje po državi Colorado in Martina Slebir v državi Minnesota. Ista. sta. pooblaščena pobirati naročnino za list in drugo.
V	pred zadnji številki ste poročali, da je sodrug. Barnes poročal c reorganizaciji socialistične stranke za Ameriko itd1, previdno ipa molčite o resničnem govolru sodr. Biarnes, kateri se je nekako tako-le glasil:
“When endorsed by the respective state organizations, locals may be organized among tholse who can not speak English in the language, which they most readily use.
When the locals shall have been organized in any one of the foreign nationalities, they may on the application to the National Committee; secure the right to organize a national executive Commit te for that- nationality the members of which executive committee shall be subject to approval by the1 national committee.
Zakaj niste tega poročali v svojem poročilu. Ali je to doslednost?
Zakaj ste na javnem shodu n,a šepet g. Molek«, tako jokavo objavili, da se je vaš klub zvezal s stranko!? Laž ima. .kratke noge.
Tega je že več kot eno leto, kar ste stranki objavili organizacijo kluba in g. Prešeren, je tam vpisan kot tajnik. — To je pa vse, kar se da povzeti iz knjig in zapisnikov pri Nationaljnernu, pri državnemu ali Cools: County Ujni. štvu. Da ste kedaj kaj plačali tega. pa ni nikjer vpisanega, vkljub temu, dia vam je stranka neštetokrat poslala opomine, na katere še odgovorili niste.
Zaradi sedanje finančne krize vam je bila. stranka milostljiva.
V	koš z vami in vašimi lažmi.
Maksim Gorky — patriot.
Poročal se, dia je Gorki za. svoj« rokopise prejel v lanskem letiu več kot. pol miljena frankov ali približno 100.000 dolarjev ter da je deivet desetin od te svete podaril fondu ruskega revolucijonar nega gibanja.
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču.. Posebno velja; to rudarjem v Minnesoti in dir god po zapadu, koder ima West em Federation of Miners svojt lokalne unije.
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.
„a 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aližensKe 18k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni č*s. primerne ,del« vcem na železnicah.
AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uronavaak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot
___	se tu reprezetira N E
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš ort domačega zlatarja. Posebno dobro !‘4k pozlačeno verižico in privezek darujemo z v-ako uro,
EXCELSIOR WATCH CO., 505 CENTRAL BANK BLOG.. CHICAGO, ILL'.
NOVO SLOVENSKO GOSTILNO f JE OTVORIL
Frank Httdale
‘TRIGLAV’ Zdravilna Grenka Vinska ^ Tonika
^y.lGL-4 ta
“BAN
JELAČIČ”
^elodečna
^/CAL Vi°
Grenčica
Svoji k svojemu! Kupujte naše blago!
1648 West22nd Street, Chicago, 111.
't
| Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja uto s zlatom pretegnjeno (Gold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 16
JAMCI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših ameri-kanskih izdelekov (Elgin, Waltham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena je sedaj samo
$13.00'
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. Madison St.
Chicago, III.
na
611 So. Centre Avenue Chicago.
Slovencem in drugim bratom Slovanom se toplo priporočam za obilem obisk
S spoštovanjem
Frank Hudale
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirsna vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v'svojem življenju pokusil boljšo kapljico. V si dobro došli!
Trgovina z železnino, pečmi, preprogami in z v-sem pohištvom
Dobro blago po nizki ceni pri
Y. Kobzina-tii
580-582 Blue Island Avenue cklLAGO, ILL.

\j'T.klooa, vr.
PHONE 413
^ EL
*
*
<r
f
m
Dvorana za društvene seje ¡J in veselice. Popotniki do- J' bro došli. Postrežba s sta- If novanjem in hrano.	*
T
24'Union Street.	£
W1SC. 5
£
$ WISCONSIN *
*
ili * ili * ili ili ili *
* ili ifc ili
%
KENOSHA,

Pozor!
Slovenci.
Pozor!
“Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre Ave. Chicago, lil.
IZ STARE DOMOVINE
in jugoslovanskih pokrajin
Trpičenje. I« Celja: Dne 10. decembra olb pol 6. uri v jutlro ustrelil se je infaterist Anit.. Aroan iz LijuibeiSnega pri Celju. Hitro so odpravili mirtiveca prav po tiho. — Mlad motž — jedva dva meseca pri vcjakiih — šel je v rano smrt vsled surovegai, neotesanega ravnanja nekega podčastnika.
Kraj Lovrana pri Opatiji je dobil električno raizsvetljavo.
. .Najlepšemu gozdu na Pohorju, takozvane mu Radeljski gozd v St. Lovrencu nad Mariborom, katere-gaje kupil lesni trgovec v Celju pl. Zandonati iza 120000 dolarjev ali 600 tisoč kron preti nevarnost. Vsako leta se bo posekalo in izvozilo najmanj 40 tisoč kubičnih metrov lesa.
Mežnar-ubijalec. — V Mokronogu je lOletni Jakob Pungerčar na potu iiz gostilne zaradi malenkost, nega prepira s kolom ubil Jos. Novljana. lObijalec je šel na to svoji žrtvi zvonit, potem se je pa sam javil sodišču. Obsojen je na S leta ječe.
. .Za župana v Tržiču je zopet izvoljen tovarnar Mally.
Štrajk težakov v Trstu končan.
Dvajset socialističnih voznikov je izjavilo, da začno štrajkati, če. se proglasi splošen štrajk. Štrajkov-ci so posta juti nestrpni, zato so bili vedno bolj nasilni proti delavcem, ki so delali. Zgodilo se je, da so se morali ti z noži braniti proti napadalcem. — Delodajalci so i-meli shod, na katerem so sklenili, da popuste nekoliko in da se zbližajo s štrajkovci. Par vinarjev jim hočejo zboljšati plače in pol ure na dan naj manj delajo1. Štrajkovci so bili zadovoljni s to ponudbo in štrajk se more smatrati kot končan.
Bohinjska Bistrica, namreč postaja nove bohinjske železnice, se bo vsled prizadevanja deželne zveze za tujski promet na Kranjskem in prizadetih faktorjev imenovala od 1. maja 1908 naprej Bistrica-Bohinjsko jezero.
Za 10,000 K menic je ponaredil trgovec Matija Jurinac na Reki. Nad njegovim premoženjem je ž,? razglašen konkurz in znašajo pasiva okoli milijona. Jurinae je pobegnil.
Dve novi železnici postaji na karavanški železnici. V nedeljo, dne 15. decembra 1907, so otvorili dve postaji, in sicer med postajo Vetrinj in Žihpolje, ki se imenuje “Kotmaravas (Kottmannsdorf) ” m med postajo Svetna vas in.Bistrica, ki se imenuje “Št. Janž (St. Johann)”-.
Važen izum za ženske. Učiteljici za ročna dela na višji državni dekliški šoli v Banjaloki gdč. A-malija Markulin se je posrečilo po večletnem trudu sestaviti zelo praktičen stroj za tkanje in vezanje. Stroj je lahek in se ga lahko v roki nosi. Da je ta izum v resnici dober, svedoči, da je gdčna. na svoj stroj dobila pa-1 lent od c- kr. pantentneg’a urada na Dunaju. Dobila je že mnogo ponudb za svoj patent iz Avstrije, Nemčije in Angleške.
Slovanska država v Ameriki. — V južni Ameriki je država Parana, ki obsega 221.319 kuran in šteje okoli 1 mil. 70.000 prebivalcev, med temi nad pol milijona Poljakov ter 201.000 Rusov.
Nesreča v turskem predoru. V nedeljo je šel v turskem predoru delavec Baizilij Hajukovič iz Brinj na Hrvatškem z drugimi delavci z dela. Nasproti je pridrvel električni motor. Hajdukovič se mu je hotel izogniti, a pri tem padel tako nesrečno, da je šel motor čezenj in da so ga vozovi docela zmečkali. Tudi kožo mu je potegnita z1 gta.ve. Seveda je bil .takoj mrtev. Zapustil je ženo in tri majhne otroke.
svojih prstov je zguba svojega obstanka. Njemu so prsti najvažnejši del telesa in nam delavcem je naš želodec. Ali ga lahko zavarujemo? Seveda. Vse kar nam je storiti, moramo paziti, da je v dobrem redu in če opazimo pomaukjivoist rabimo- takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To je najboljša zavarovalnica proti marsikaterim boleznim, ker to zdravilo bode v vsakem slučaju postavilo želodec in prebavne organe v dober delu-' joč red in jih ojačevalo. Želodec bo potem zopet v stanu sprejemati in prebavljati vsako hrano. Mi vsi dobro vemo, da popolna prebava pomenja popolno zdravje in moč in to pomenja, da smo godni za vsako delo. Čistost tega vina je garantirana pod U. S. Ser. št. 346.
Dobiva se v lekarnah in- pri izdelovalcu Josipu Triner — 616— 662 So. Ashland Ave., Chicago, Ul
KOLACKOVA
YELLOW TICKET Razprodaja
ZA TA TEDEN.
Če še niste imeli čas obiskati naše prodajklne v času ko se ta prod aja vrši, pomujajte se in oglejte si nekatere cene. ..
Posebno nizke cene * vsakem oddelku prodajalne
¡Pobeljene plahte, 2x2% zelo dobrega muslina, navadna cena 75c sedaj samo
yd,- iz
U
Wrappers damski, flaneleta in per kala, v vrednosti do $2, jih dobite po...................
Kako prid e Vaš denar
najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Torku in pošilja denar varno; točno in zanesljivo na določeni kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotakc^ pri Mohor Mladiču. On Yam presnkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 So. Center Ave., Chicago, 111.
Bele jope iz finega lawna, mal zamazane, velika izber v vrednosti $1.98 jih dobite po...

Odeje za postelje, posebne velikosti, nagačeni s čistim bombažem in lepo site, navadne vrednosti $2.00 po................
Bele čipkaste zavose. 3 yd. dolge, novi vzorci, navadne vrednos ti $1.75 to prodajo...

Brisače (antvele) velike, turške, nebeljene, navadna vrednost 12^, vsaka..................
It
SLOVENCEM V POGLED.
Cenjeni Collins Med. Institue!
Taše pismo sem prejal ter Vam nisem nogel polprej odgovoriti, dokler nisva zdravil porabila. Se Vattn zahvaljujeva jaz im moj brat za Vaša zdravila, katera, so nama obema pomagala. Sedaj ne potrebujeva več zdravil ter se Vam še enkrat zahvaljujeva.
Kadar bodeva še kaj potrebovala, se gotovo na Vas obrneva, ker sedaj Sva 'prepričana, da ste Vi najboljši zdravimk, kateri zamore vsakemu pomagati in vsako bolezen ozdraviti.
Z Bogom! —■ Vaša hvaležna pn jatelj-a.
Janez in Anton Medic Box 47	Mohawk, Mich.
Beli šakon (lawn) iz indijskega lana, ki se navadno prodaja po 12|o yd. dobite za.......

Edina unijška prodajalna na jugo zapadni strani.
Zaprto vsako nedeljo celi dan.
Kaiiir prideš v prodajalno pov-Prašja po nadzorniku Frank Slonich
Pleteni jopiči, za dame in otroke v vrednosti 39c — velika izber, to prodaj vsak........
15C
Zatezljivi modrci (Corsets)za gospe - vzorci, bele, črne in sive barve - vrednosti do 75c jih do- 1|jn
Čipke — valencinske in bela vše-vanja, v vrednosti do 10c yd. Q3n to prodaj, yd. po............(J4U
Spodnja obleka, ženske posebno velike (f 1 ece) vesti in hlače, navadna vrednost 48c sedaj samo .........................
Moške nogovce, mešano modre barve, težke volnene in po- IH1 p sebne velikosti in vrednosti,.lo2il
Samo 4 pare rsakomn odjemalcu.
Klobuki za gospe in gospodične, lepo okrašeni, suknjeni v vrednosti $2.00 to	4:9{]
prodaj.
9ri/wfaceAfl5o.
*^559,561,563-^565 ßWE	ÂNE.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SiaroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
nam n
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa, da zamore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hira ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
_ Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Čitajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to, kar je za druge storil.
Zavarujte svoj želodec.
Od tega ni še dolgo, ko smo čitali po časopisih, da je slavno znani violinist Jan Kubelik zavaroval svoje prste za veliko svoto denarja, dobro vedoč, da zguba
Slovanska brivnica
610 S. Centre Ave., Chicago.
Za obilen obisk se priporoča
JOHN HORVAT, lastnsk.
Edward Paucli
----- gostilničar --
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Cenjeni Collins M. I.!
Vaše pismo sem prejel, ter Vam pošilam svojo sliko, katero priobčite v časopise ter se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, katera so mi pomagala, kakor Vam je znano, da sem v 8 dnevih popolnoma ozdravil.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Martin Krivic,
812—6. St. Racine, Wis.
Directorju Collins N. Y. M. I. 1
Vas prav lepo pozdravim in se zahvalim za ozdravljenje moje bolezni, ker vem, da ni doktorja, kateri bi mogel človeka tako hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko sem zdravila prejel ter jih pričel točno po Vašem predpisu rabiti, jih nisem še polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej.
Vas še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box, 26 Broadhed, Colo.
Valetin Potisek
GOSTILNICAH
1235—IstSt.,	La’Salle, IM.
Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna
Martin Krivic
ZATORAJ ROJAKI ! ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
’ Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th Street,	NEW YORK.
Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih.
Í

Severova domaća zdravila se najbolj znana kot čista, vspešna in zanesljiva
čitajte kaj pravi Kaindl Brezny iz
Te nevarne im mučne 'boleni o-trok me delaljo materam nobenih skrbi im strahu, če imaljo vedimo- pri rokah
alcohol n psu. ckati t \
' ' itey'MÍlap,&#»•>»• iwSs. «i».
WbotfM C*’**-
Lai# Fe*f<
Pneumonia. Croup. OÄicait *rtaU>t«# __
'■ " tnirtttoi» n»... >mcE"eo_ce«rs
gU. f/R'asntt'a
3ČIL	**. tu ta«»
¿Sal #m«	w**
Ta hailzam miri kašelj in za darvi-c»o da j ate bolniku od 10—30 tapido. dOkSbetr me odbeha.
OoOinsville, Okila. o tem: zdravilu.
Severov Balzam za pljuča je najzanesljivejše zdravilo. Isto je ozdravilo kašelj! mojega fanta, ko je zavzel istega samo parkrat. Prej je kašljal cele tri mesece in kupovali smo razna zdravila, pa brez uspeha. Vaš balzam mu je pomagal in radi tega ga priporočam vsakomur, ki ga ta bolezen muči...............................
Severov balzam za pljuča se prodava 'za 25e in 50c steklenica.
Kožne bolezni z nečiste krvi'
O uspehu Severovega kričistilca za kožne bolezni naj priobčimo sledeče pismo g. M. Kozic iz Wilmington Del, Isto se glasi:
. “Moj prijatelj je bil prizadet s grdo kožno boleznjo, svetoval mu sem V a š Kričistilec in ozdravil je popolnoma On želi,dare Vam zahvalim za dobroto k a tero je vše zdravilo njjmu storilo”
Cena $1.00
Pomoć trpečim ženam.
Najboljšo toniko za trpeče žene dobiti s Severov življenskim-balzamom,ki regulira naravne funkcije, pre novi život in eneržijo katero navadno ženske slabosti pokvarijo. Isti daje dober tek in okus. Cena 75c.
Pošljite po knjižico •‘Ženske bolezni” — Brezplačno.
Takojšno
Pomoč.
za nervozne, belne in nevralgične glavobole so Severovi Praški za glavobol in nevralgjjo Isti so jamčeni glede čistosti in najhitreje pomagajo za glavobol ali nevralgjjo in so najbolj znano zdravilo na svetu. Cena 25c
Bolezni na obistih in jetreh.
Obisti in jetra čistilni v človeškem telesu. Če se ta zapacajo potem se smrtonosni u-ric acid nazaj razlije, kar povzroči bolezni na obistih in jetrih. Čisti te nrgape s Se-verovim lekom za o-bisti in jetra, in kma lu bodete videli vs-peh tega leka. Cena 75c in $1.25
Na prodaj v vseh
lekarnah.
Severov slovenske Almanac zastonj.
Zdranniški
nasvet
zastonj,
CEDAR RAPIDS IOWA
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS SANK
278—92nd Street
Chicago, ill.
MOČNO BLAGO.
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljah, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjale, kako slabe blago ste dobili in si sami sebi rekli: “Nikoli več tam ničesar ne kupim”. Večina nas ima tako skušnjo, inče je vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete cznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih hočete-nabaviti	Drete in si jih ogledate in najdete,
da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, damine navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letne spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za možke obleke.
K	7B
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novo urejenim “saloonu” vedno sveže najfinejše pijače-“atlas beer” in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicago, III.
u._________________
IS
Treme o Božiču
naj bo že kakoršno hoče, zeblo te De bode, ako si omisliš dobro zimsko obleko ali površnik, katero ti naredi hitro in po ceni
Victor Volk & Co.
izkušen krojač
838 1st St., La Salle, 111.
RAZNO.
Yoder ji in njih imena. V Belle-fountaine, Ohio, je čez dve sto oseb s priimkom Yoder. Kakor naravno je med njimi več Janezov, Francetov, Jožetov itd. in da se ti Janezi, Franceti in Jožeti poznajo jeden od druzega ima vsaki še poleg svojega pravega imena še kako drugo. Če so n. pr. tri Janezi, pravijo onemu, ki ima črne brke, “Črni Janez”, drugemu zopet “Rudeči” Janez, tretjemu zopet Beli Janez. Poleg teh imen ki značijo 'barvo imajo pa še druga imena kakor n. pr. Eno-oiki Jože, svinsko ušesi David itd. itd.
Cena čebuli je pala na 11—13c mernik.
Stric Sam je pretekle dnove zagrabil 4,473 mernikov Španske čebule. Ker ni trgovec hotel plačati tarife v znesku $880 je stric Sam čebulo zagrabil in jo prodal na javni dražbi. Dobil je samo po 11 in 13 centov za mernik.
Zelo po ceni; stric Sam je dobil samo $500 za njo.
Se ni slekla v 14 letih.
Gospa Š. Eaves iz Adrian, Mich., je umrla te dnove v 82 letu starosti svoje. Njen mož jo je zapustil pred 14 letmi in od tistega časa se ni žalujoča žena preoblekla, tudi ni na postelji več spati hotela.
Imela je neko posebno vero. Umrla je na divanu oblečena v oni stari obleki. Res čudni ljudje. —
Poštna pošiljatev — crknjen pes.
Glavni poštni, inspektor James Stuart, bi rad vedel, kedo je od-pošiljatclj zaboja, v katerem-so našli crknjenega, pol segnilega— toraj je tudi smrdel — kužeta. Stuart pravi, da ga ne bi samo podregal v rebra radi prestopka poštnega zakona ampak mu prislonil še povrhu par okoli ušeš.— Pasji pogreb.
Kar si takozvana “400” gospoda domneva o svojih kužetih je nekaj skrajnega. Gospa Henderson iz Shreve, Ohio. je imela kužeta — srčka — po imenu Muggins. kateri pa je pred par dnevi zbolel in tudi kmalu na to poginil. Ga. Henderson mu je preskrbela najboljše zdravniško pomoč. a vkljub temu ni hotel okrevati. Stala mu je na 'strani ob času zadnje ure in ko se je preselil v boljšo bodočnost je hitro brzojavila svoji materi:.
“Ljuba mati, pridi domov. Naš ljubček je mrtev.”
O	ti nesnaga!
Šla je k pogrebniku Otonu Tid-ball, da bi ji dal otroško rakev za Mugginsa. ta ji je pa rekel, da njeigove truge so za ljudi in ne za pse.
Preslab naslov je imel ponočni čuvaj v Wittenberg«. Ponočni čuvaj — to je prenizko. Radi tega je štrajkah Sedaj je spejel službo pod pogojem, da se ima imenovati “ponočni stražni uradnik’”. Sicer zveni ta naslov res jako lepo, še lepše bi bilo v dijaških krogih običajno imenovanje “nočni svetovalec”: ko bi služil 25 let, 'bi dobil lahko naslov “nočni tajni svetovalec’”.
Zavarovanje poljskih delavcev na Danskem. — Danski minister notranjih zadev je predložil zbornici zakonski načrt za »za varovan -poljskih delavcev. Zavarovanje ho prisilno in se bo tikalo le enih poljedelskih in gozdarskih podjetij, ki plači j e jo čez 12.000 K Lt-nega davka. Manjši posestniki ro rajo pristopiti prostovoljna in država plača zanje polovico dn-neskov. Ta letni državni prispevek je določen na 165.000 K. Na podoben način hočejo preurediti to zavarovanje na Nemškem.
Demokrat — Dejmo krast! — V iPcdsabotinu pase ovce neki gospod nune, ki sliši menda na i-me Trpin. Ovce pase l. pa denarce šteje. Denarcev ima dosti, ■zato jihposoja okoli. Pravijo, da ima izposojenega prav niiio.u (Če bi kak naprednjak tako izposojal, bi mu rekli, da je '»lenih!) Kot izposojevate’j in kot
bogatin je proti demokratom. Nekoč je imel bogati Trpin shod, na katerem se je spomnil tuli demokratov. — “Ali pa veste, odkod prihaja beseda demokrat?!... Kler ! .dne stranka pravi, da je demokratska. Trpin \ Podsabo-tinu pa jo je odsodil za “dejmo krast stranko.” Dobro je pogodil.
Spomenik Arhimedu. V Rimu se je osnoval odbor, ki postavi spomenik Arhimedu v Sirakuzu. V odbpr je vstopilo mnogo učenjakov in odličnih • dostojanstvenikov, kakor podpredsednik italijanskega senata Blasema, rimski župan Nathan itd. Za podporo se obrnejo na učenjake in prosvetna društva vsega sveta.
Srečna država — srečen kralj.
O dobrosrčnosti pokojnega švedskega kralja Oskarja priča najbolje pa to, da v 37. letih njegovega vladanja ni bil nihče ne na Švedskem ne na Norveškem preganjan zaradi razžaljenja veličanstva.
Kako draga je megla v Londonu. Umevno je, da so se londonski mestni očetje razveselili iznajdbe, katero jim je predložil nedavno Maggiora, naj bi se namreč začelo streljati proti megli s posebnimi topovi. Londonu povzroča megla ogromne škode. V poznih jesenskih in zimskih dneh je nekatere dni megla tako gosta. da se vidi komaj tri metre pred seboj pri belem dnevu. V takih dneh je oviran ves promet in trgovina, kar pomeni za londonsko prebivalstvo* do tri milijone izgube na dan. Samo umet-.na ulična razsvetljava velja
140.000	K, poulične železnice pa izdajo za razsvetilne signale
120.000	K.
KDO VE za naslov Matije Kambič (Kambridge), ki je pred časom bival v Califomiji. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov nekdanji prijatelj. Njegove sorodnike prosim, če. vedo zanj, da mi naslov pošljejo na Uprav-ništvo “Glas Svobode”, 665 Blue Island avs., Chicago, 111.
Slovensko-Aitierikanski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. poštnine prosto
Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik.
Dobitigaje pri
Frank Sakser Co.,
109 Greenwich St., New York,
6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.	(50-7)
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915
TOM. KYTLICA
UNIJSKI TESARSKI MOJSTER
1294 Trumbull Ave,, Chicago.
Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporočaza obilna naročila.
ANON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IH
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo. naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ue-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
10BEPH TEINEB'8
*TEr
je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-dečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
.«MISTERIO.
nimate slasti do jedil, se počutite utrujene,
imate teški glavobol,
nemorate mirno spati,
ali da ste bledi je
čas, da upotrebujeteTrinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse pre-bavljenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje.
RABITE G-A V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU
Jože Tritier
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS
Tritierjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih
> TEL. CANAL 5 97
ROJAKI ČITATELJI
Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. a do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke
Dobro blago po najnižji ceui. Edina polska, in sploh naj večja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta.
21 let v tej trgovini.
Prepričajte se.
(,2*^626 tíLUElSL A AfO/^i
MISLI O ŽIVLJENSKI VLOGI ŽENSTVA.
Premotriva gospa Pavla Brunschmid.
K.
(Konec.)
Mtfraldčtna vzgoja naj bi bila podlaga omike posebna pri ženistvu. Nje nrav in ¡značaj se zboljša s ipodluikoim' morale in glavnih zapovedi naJšega učenika Krista. Mo-ralično vzgojeno dekle paizilo bo '¡boljše na sebe 'kot strastna bogo-tajnilea.im brezbožni ca. To je resnica, ki se pa da ovreči naj se v-zaime že prilika ta ali ona — u/čen-jakiinka ali revat. Ateistinje srce in d uto je radi prozaičnih, prost o govornih; dkiuišenji nenavadno vitrdosTČen. Njej manjkal ista moralilčnai, Ma verska moč, ¡ki resi mnogokrat nravno in versko žensko iz teižkoč, bridkoslti in o-b'U|pa. Ženska brez ¡morale in brez vere je cvetka ¡brez vonjave, brez prijetnega duha,. Ona vredna; je .pomilovanja. Žeinstvo naj se izatopaj *že rv mladosti pod-uČnje o morali, o glavnih zapovedih kristjanstva.
Dandanes pristopno je žentvu vseučilišče, iu vsi drugi zavodi, ki podučujejo znanstvo in umet nosti; in le primerno malo je še poklicev, ki bi ne bili odprti žen skemiui spolu. Nasledek tega je boljše spoštovanje, čislanje, in boljlši vgled ženstva; možje vedno bolj uvidevajo žensko veljavo Priznat je danes vpliv slabotnejšega spola na družbeno življenje. Pred komaj četrt stoletja bilo je v tem oziru še mnogo slahejše; slovensko ženstvo, ženstvo sploh, imelo je še malo izbire y poklicih, težko zunanje delo, domača o pravila, šivilja ali učiteljica bilo je skoro vse v eimur si je ženstvo zamoglo zbrati svoj posel.
O snovna podlaga družinskega življa je ljubezen. Človeška družba, da je srečna, napredna, vspeš-na, mora biti vstanovljena na temelju ljubezni. Telo' države, bodi si že samovlade (monarhije,) sli ljudovlade (republike) osnovano je, in obstoji, iz družin naroda. Ako bi ne bile individi.je (posamezna človeška bitja) spojene v družine potom ljubezni, ne bilo bi družabnega življenja, ne bilo bi držav.
Zakon brez ljubezni je prokletstvo ; zakon na temelju' ljubezni blagor. ¡Blaženi zakon je skoraj vedno povod dobnih-, zmožnih o-trok.
(Plemeniti duh in vzvišena nrav ženstva razveseljuje, -zdramljuje, spodbuja, osrčuje človeško družbo, in blagoslovlja nje dela in naprave.
Povprečno ženstvo1 naj se zpri--jaznuje le s takimi podjetji, ki so vredna podpiranja in zaslombe ; istim naj pomaga, iste naj brani in čuva. Spopolnuje in abolšuje naj dušne in telesne kreposti svoje. Ona naj' se izbra zuje v glavnih vedah olikanega človeka. Čita naj ipodučtoe knjige, časopise :n članke pisane v naprednem duhu. Trudi naj se pridobiti vednosti o narodu njenem, o njega prvakov in buditeljev; skuša naj pridobiti zemljepisni pojm o njeni očetnjavi, njeni bivališki državi ; zanima naj se pa tudi za napredek druizih, kulturnejših' narodov, in skuša naj posnemati jih v vseh stvareh naprednega duha. Ženstvo naj bo1 tudi naklonjeno godbi in petju, ki, spojeno z njenim sladkim nasmehom, oživi vsa -čega' človeka in tako blagodejno vpliva na možko uho, na možki čut. Vrhu vsega tega pa naj nobena ženska ne pozabi, da je in bo krona njenega pokica mater-r.ost in gospodinjstvo.
Večina zemskih stanovolcev čuti nekak nagon k zakonskemu življenju; oni vidijo nekak vzvišen poklic v združbi moža in žene. Tem ljudem, in edino tem., je zakonsko življenje velika pomoč. Nasprotno je pa v pogubo manjšini zemljanov, ki se poroče brez vsa«ih' ciljev — nekako za šalo. Kakor mož, ravno' tako igra tući žena v zakonu imenitno vlogo;
cene dovoljene.
Na vsak način obrnite se zaupno na spodaj podpisanega.
F. GRAM
576 W. 21st St., Chicago. 111. Zastopnik zemljišč v juž. Missouri Stark Bros., največje drevesnice sveta
Hermann’s Grape Nursery in American Seed Co.
da, v mnogih ozirih imenitnejšo kot mož. In če stori ona svoje dolžnosti, in ne prekorači gotovih mej njene pravice, postane žena važen faktor družinskega obstoja, in nje vpliv na srečo, blagostanje in napredek vesoljnega človeštva j.e neprecenljiv. Sočutna in lijuheznjiva žena je možu v neizmerno pedporo v vsakem delu, v vsakem podjetju Sočut, simipatij'a, žene ohrabri in navduši obupanega moža, da s podvojeno silo, z nevmorno eneržijo stremi in se podviza izpeljati svoj načrt, doseči svoj; cilj. 'Srečni čut ■žene mnogokrat več koristi kot fižična in financijelna pomoč.
Simpatetična in ljubeznjiva žena je povod srečnosti, je podlaga pomoči. Ona je dragoceni okrasek obitelji.
\že: od nedkaj ima žensttvo velikanski vpliv na možtvo. Že Eva vplivala je na Adama. Ta vpliv pa zamore biti dvojen — k dobremu ali slabemu. Možki stori hudodelstvo, katerega pravi prvotni vzrok je propadla ženska — njen vpliv je k slabemu. Na
drugi strani je pa krepostne žen- ,	- n	-	-
«M -Pl» mnogo pripomogel, da
KOTAS BRATA
LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE
na 535 Blue Island Ave., Chicago.
Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta.	TEL. CANAL 2017
IDEALNA ZIBKA VOŽNJA
v Italijo in druge Kraje ob adnjauakem morju vam preskrbi stara izkušena
CUNARD LINE
Dva največja parnika na svetu Carmania in Caronia odpiujejo in sicer prvi dne 16. januarjo in Co. ronie 18. februaija. Dopevša v A-drijansko morje se ustavita v Ma-
st je svet povspel iz temne neved_ nosti na današnji napredek, na plujejo; današnjo kulturno stopinjo. .«CARPATHIA’ Možtvo podeduje mnogo lastnosti po materi. Če je družabno življenje pravilno, če blagostanje in napredek naroda povoljen, je to zato, ker je večina ženstva krepostnega, in vpliv njen na mož-tvo je dober.
iSest.re slovenske! ¡bodimo tora j krepostne in dajmo moštvu poguma, da bo delovalo v splošno korist, da bo delovalo v prospeh našega spečega naroda in ga privedlo iz sedanje nevednosti in bede na vrhunec napredka in blagostanja.
Slovanke in Slovenke, 'zavedajmo se naših pravic, zavedajmo se naših dolžnosti.
Alexandriji in Reki. Drugi moder ni parniki s dvema vijakoma od-
Rojaki, kam bodete šli na starost?
9. aprila “SLAVONIA” 12 mar. in 30 aprila “PANNONIA”	26.	marca
“ULTONIA”	16.	aprila
Za natančneje poizvedbe obrnite se na
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD.
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn Str.	ch cago
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih Deopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
EMPIRE SPECIAL 23 jeweled
ADJUSTED RAILROAD WATCH
Nekaj finega, toje ura, kakeršne se za to ceno že ni ponujalo. Za njo posebno dobro izbrano je kolesovje, dobro urejena, se navija in regulira. Pokrov je, tako imenovani “JJueberSil-verine”. JAMČENA 30 LET. Eden najstare-jih in najzane9ljivejih zlatarjev pošle to uro na vsak naslov za $5.25 ali pa jo odpošlje C. O. 1). na 'vašo najbljižnjo ekspresno postajo, da jo pregledate, in ako je ne povoljna ne plačajte niti enega centa, ako pa je primerna vsaki po $35.00 RAILROAD URI potem plačajte ekspres agentu $5 25 za _ ure vozne troeke in ura ie vaša. Dobite fino verižico DUST PROOF in privezek z uro vred brezplačno. Eno uro darujemo, ako jih kupite šest. Clenik brezplačno. Naslov. P. M. FRETER & CO., 52 Doarbor St., Chicago, lil.
“Na kmetijo!” odgovor popolnoma kratek in velikega pomena. Izvrstne priložnosti se Vam sedaj nudijo za nabavo lepih posestev v južnem delu države Missouri. Na prodaj imam lep svet obdelan in neobdelan, 'kakor si kateri želi in 'koliokr hoče. 40, 80, 160 ali pa še več akrov v jednem ali več kosih pod zelo ugodnimi pogoji. Sedaj je čas, da kupite zemljišče dokler so cene primerno nizke, kajti cena zemljšiča raste s slehernim dnem. 18 Slovencem spo-sloval sem kupčijo prelepih farm v Missouriju. In zakaj bi ne Vam? Večina teh kupcev ima že prepise in lastninsko pravico od Title in Trust Co. ali pa od bank potrjene.
Tekom prihodnjih deset letij se bode štela naselbina v južnem Missouriju jedinim največjim slovenskim naselbinam v Ameriki in svet bode desetkrano, da celo stokratno podražal.
Naložite toraj svoj krvavo zaslužen denar v gotovo in varno zemljišče.
Še nekaj! Slovenci, Pozor!
Na mnoga vprašanja in zahtevanja rojakov, kje bi se dobilo fino sadno drevje, trtje in semena v obče, obrnil sem se na Washington, D. C., od kod pa sem dobil nasvet, da naj se obrnem na sledeče tvrdke in sicer: Stark Bros. jedna največjih drevesnic na svetu, potem Herman’s Grape Nursery in American Seed Co. Čast imam zastopati gori omenjene tvrdke in vsa tozadevna naročila so dobrodošla.
V zalogi dobite vse vrste dreves od visokosti po 5—7 čevljev in v vrednosti od 12—55 etov.
Trtje cepljeno (sadike s koreninami) za ceno od $2.50—$9 100 komadov. Razna semena, kakor; “Rex” zelje, glave težke po 15 do 25 funtov, vse vrste tobak, 50 vrst fižola, avstrijska koloraba, 6—15 funtov težka debela repa, vse vrste sočivja in vrtnega semena. Pišite za pojasnila in cenike. Trgovcem prisebno nizke