Posamezna Številka Din 1. Št. 14. V Ljubljani, v četrtek 17. januarja 1924. Poštnina t gMSIfnt Leto L j * mNiK Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen p ' o-------------— Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu-Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem Čeli. uradu št. 13.633. Ni in Italilani. Mislimo, da govorimo iz srca vseh Slovencev, če rečemo, da je kljub ravnokar sklenjenemu sporazumu Italija naš glavni nasprotnik Bojimo pa se, da ne govorimo iz srca vseh Slovencev, če dostavimo, da je Italija tudi naš nad vse opasen nasprotnik,'ker od nekdaj je Mio podcenjevanje Italije pri nas v navadi. Nič pa ni bolj poguboaiosno, ko podcenjevanje nasprotnika, ker podcenjevanje pomeni polovico izgubljene bitke. Z Italijo pa smo izgubili že toliko in tako usodnih bitk, da pač ne smemo tvegati nobene napake več in zato pišemo proti podcenjevanju Italijanov. Predvsem si velja zapomniti, da ie Italijanov štirikrat več ko nas in da mora vsakdo od nas bati štirikrat sposobnejši, štirikrat požrtvovalnejši in štirikrat odločnejši, da izenačimo našo številčno inferiornost. Pa ne samo številčno so Italijani nad nami, temveč tudi tehnično. 2e danes hna Italija 1000 aeroplanov in v najkrajšem času jih bo imela 4000. Mislite sl da bombardira nakrat Ljubljano 200 aeroplanov. S čim se bomo branili, če nimamo zmisia niti za ravnokar ustanovljeni Aero - klub? In italijansko brodovje, italijanska industrija^ in italijanski kapital? Ali ne v.e?l0 vsi» da smo tudi v tem oziru slabši od Italijanov? Vsakdo od nas pozna v tem oziru našo inferiornost, toda v drugih ozirih je ogromna večina noče priznati in vea-da se kaže tudi drugod. Tudi notranjepolitično smo silno za Italijani. Italija Ima za seboj 50 letno H 'pol slovenski listi, Id so trdih, da H bili Italijani pripravljeni zamenjati denar mesto bankam kmetijskim zadrugam v ‘Istri. Popolno nepoznanje Italijanov kaže tisti, ki pripisuje Italijanom to kratkovidnost, da bi podprli našega kmeta. Nadmočni so nam Italijani, kljub teinu pa pravimo, da mora biti naš boj uspešen, če Italijane ne podcenjujemo ln če ne pozabimo na svoje prednosti. Prva naša prednost pa je v tem, da prekaša naš kmet italijanskega v vsakem oziru. Mi ne poznamo kolona ta, zato je naš vojak hrabrejši, ker brani svojo zemljo. Mi pa smo tudi deanokra-tičnejši od Italijanov in v demokraciji je bila vedno nepremagljiva sila vsakega naroda. In mi nismo še razvajeni, temveč smo skromni, zdravi in smo šele z vstajenjem pričeli. Bodočnost pa gre vstajajočim. Te svoje prednosti moramo varovati in zmaga bo naša. Višek patriotizma je zato v teni, da olcrepimo našega kmeta, da ostanemo do fanatizma zvesti čisti demokraciji, da branimo s silo .obupa pridobitve svobode, ne pa da s prezirom in nasmeškom govorimo o •vojem glavnem nasprotniku. Patriotizem je delo, patriotizem je dolžnost, patriotizem je požrtvovalnost to patriotizem je ponos. Na teh štirih elementih moramo vzdržati paralelo s Italijani in vzdržali smo vso ln t snago Jugoslovensko - italijanski sporazum. Sestanek g. Pašiča z Mussolinijem. - Sporazum bo lahko podpisan 2e ta mesec. Beograd, 16. jan. (Z) V diplomatskih krogih živahno komentirajo vest o našem sporazumu z Italijo. V poučenih krogih se trdi, da je že določen sestanek gg. Pašiča in Mussolinija, ki se bo vršil med 21. in 23. t. m., t j. med sejo radikalskega kluba in veliko fašistično skupščino v Rimu. Kraj sestanka bo mogel izbrati g. Pašič. Na podlagi doseženega sporazuma ima dobiti Jugoslavija štiri bazene, za katere bo plačevala v znak formalnega priznanja letno 1 dinar zakupnine. Inter-nacijonalizacija reške stanice se bo izvršila tako, da ostane ta stvar interna med Jugoslavijo in Italijo. Pašič pri kralju. Beograd, 16. jan. (Z) Včeraj dopoldne je sprejel Nj. Vel. kralj predsednika vlade g. Pašiča, ki mu je poročal o politični situaciji, popoldne pa je sprejel g. Ljubo Davidoviča. Razgo-varjal se je ž njim dalje Časa o splošni politični in parlamentarni situaciji. Beograd, 16. januarja. (B) Danes ob 11. uri predpoldne je posetil ministrski predsednik g. Pašič zunanjega ministra g. dr. Ninčiča. G. Pašič je ostal pri Ninčiču celo uro. Pašičev po-set se spravlja v zvezo s pripravami za potovanje Pašiča v Rim v svrho zaključitve sporazuma z Italijo. G. dr. Ninčič je izjavil poročevalcu tržaškega lista »II Piccolo«, da je sporazum z Italijo lahko podpisan Še ta mesec. Sestanek Ninčiča z načelniki parlamentarnih skupin. — Podpis sporazuma. Beograd, 16. jan. (Z) Vlada je sklenila* da pozove minister zunanjih del g. dr. Ninčič takoj po sestanku parlamenta pdsamezne načelnike skupin ih jih obvesti o sklepih Male antante in o sporazumu z Italijo. Dalje je vlada sklenila, da odpotuje g. dr. Ninčič v prvi polovici februarja na sestanek z gg. Mussolinijem in Contarimjem in .podpiše protokol o sporazumu. Ta protokol ima dva dela: Prvi se nanaša na spremembo čl. 4 rapallske pogodbe in se bo predložil parlamentu na odobren je; drugi del pa je tajen in se parlamentu ne bo predložil. Beograd, 16. januarja. (Z) Dela na stilizaciji in določitvi definitivnega besedila konvencije o Reki napredujejo. Včeraj dopoldne in popoldne je posetil g. Summonte naše ministrstvo zunanjih del, kjer je z gg. Panto Gavri-lovičem in Frankom Lazarevičem ter ministrom dr. Ninčičem izmenjal mnenja rn jih obvestil o mišljenju Mussolinija glede tega vprašanja. V ministrstvu zunanjih del so prepričani, da bo to delo koncem tega meseca končano. Edina podpora Reke je Jugoslavija. Beograd, 16. januarja. (B) So-trudnik agencije »Oka« je bil danes predpoldne v ministrstvu za zunanja dela, kjer je imel razgovor z višjim funkcionarjem, ki je znan kot dober Poznavalec vseh vprašanj, ki so bila nerešena med nami in Italijo. Med ostalim je bilo v ministrstvu za zunanja dela sotrudniku agencije »Qka« rečeno, da so absolutno neresnične vse vesti o tem, da bo naša država dobila za gotovo število let v eksploatacijo celokupno reško pristanišče. Taka rešitev ne bi konvenirala v prvi vrsti Rečanom in tudi ne Italiji sami, ker bi na ta način Reka ostala popolnoma brez morja. Govoriti se more samo o pogajanjih za prepustitev ene cone, kakor je n. pr. dogovorjena med našo državo in Grško v Solunu, ali kakor ima n. pr. češkoslovaška republika del Punta franča v Trstu. Kar se tiče Baroša in Bankina, je sporazum res dosežen in bo čez nekoliko dni izročen našim oblastim. Nezmisel je, da bi Italija hotela pristati na to, da nam da reško pristanišče, ker je v njenem Interesu predvsem, da omogoči Reki ko jo dobi njeno življenje* a edino, kar se more vrniti Reki je njeno trgovsko življenje. Trgovsko življenje pa ji more dati edino Jugoslavija. Beograd, 16. jan. (Z) »Beograjske Novosti« doznavajo iz Rima: Naj-novejši sporazum med Jugoslavijo in Italijo je napravil v italijanski Javnosti velik vtis. Vsi italijanski lati pišejo o tem uvodne Sanke in komentirajo sporazum zelo povoljno. Po italijanskih informacijah ima ta sporazum sledeče točke: Obe državi izražata pripravljenost za medsebojno sodelovanje na ohranitvi miru v Evropi Obrambena konvencija H naperjena proti nobeni drugi državi Konvencija o Reki bo ločimo izdelana in priložena kot aneks pogodbi. Da H se javno manifestiralo prijateljstvo obeh držav, se bosta sestala gg. Pašič in Mussolini koncem t m. v nekem mestu gornje Italije. Na tem sestanku bi se nadaljevala pogajanja za trgovinsko pogodbo, takoj ko bi se definitivno reguliralo italijansko razmerje z nami. Vsi tl sporazumi bi dobili svečano akcijo s posetom kralja Aleksandra v Rimu, ki bi sledil sestanku Pašiča in Mussolinija. Mussolinijev osebni organ »Popoko d’ ItaJia« pravi: Teritorijalno vprašanje je Hlo rešeno s kompromisom. Reki je zagotovljen trgovski razvoj na ta način, da so se v korist Jugoslavije dovolile neke obmejne korekture in da dobi Jugoslavija cono v reški luki. Ta točka ima to posebno važnost, da bo Jugoslavija izvažala vse svoje poljedelske produkte na italijansko tržišče v zameno za italijanske industrijske izdelke. Po informacijah klerikalnega lista »II Popo-Io« je reško vprašanje rešeno takole: 1. Italiji ostane reka, 2. Jugoslavija dobi Baroš, Delto in okoliška sela severno od Reke, 3. Reka se zveže z Italijo z ozkim pasom, 4. reška luka se izroči za določen čas Jugoslaviji pripada pa formalno Italiji Cilj pogajanj jev da se za poslednjo točko najde taka rešitev, ki bi omogočala nemoteno funkcioniranje reške luke. To H se imelo vršiti na podlagi posebne konvencije in pod skupno upravo Italije in Jugoslavije. Vlada se odločila za Izvajanje ustave. ,jJ?e°2ra<1‘ 16- ko- CZ) Na podlagi din ega sklepa Je minister notranjih g- Jpj!čič ki včeraj pokrajinskemu v Magrebu nalog* da se za-S1®2, iskrijo pokrajinske uprave za P™ - « k Slavonijo. Najprej se ima likvidirati oddelek za notranja dela, katerega sef g. dr. Gojkovič takoj preneha s svojo funkcijo. Nato se bodo likvidirali ostali oddelki tako da bo dl> konca februarja cela pokrajinska uprava likvidirana. Minister g. Vujičič je poslal nadalje naredbo vsem velikim županom, da od včeraj dalje spadajo neposredno Pod ministrstvo notranjih del. Po dolgem omahovanju je vlada začela izvajati ustavo. Ko se v Zagrebu izvrši likvidacija, se bodo v marcu mesecu razpisale oblastne volitve. S tem aktom je vlada dala federalističnemu bloku na znanje, da v dosedanjem odlaganju ne more več Iskati elementov za pogajanja. Vlada Je čakala da uredi odnošaje z Italijo in da nato razčisti svoje razmerje napram federalistom. Beograd, 16. jan. (Z) G. dr. Ci-mič se nahaja v Beogradu, kjer je v teku včerajšnjega dne posetil gg. Pašiča in Vujičiča, katerima je poročal o Prilikah na Hrvatskean. Dopotoval je v Beograd, da se s posameznimi ministri sporazume glede redukcije uradnikov, razven tega pa tudi v zvezi z likvidacijo. Težkoče so bolj tehničnega, nego političnega značaja. Danes dopoldne je posetil predsednika skupščine g. Ljubo Jovanoviča, zvečer pa se vrnil v Zagreb. Beograd, 16. jan. (Z) »Tribuna« doznava, da se v vladnih krogih resno razpravlja o vprašanju, kako bi se zavarovala južna Srbija, kjer je treba zgraditi čim več železniških prog in postaviti čim več Šol. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 16. februarja. (Uradno) Pri* vzhodnih ta Jainovatedidb vetrovih traja arazTua Mo»če bo Venizelos želi mir na Balkanu. Prijateljska brzojavka Pašiču. Atene, 16. januarja. (B) Grški ministrski predsednik Venizelos je poslal našemu ministrskemu predsedniku Pašiču brzojavko, v kateri pravi, da ga v momentu, ko začasno stopa v vlado na Grškem, da spravi državo v normalni tir, zagotavlja ponovno o čustvih svojega starega prijateljstva in svoje udanosti napram njemu v globokem prepričanju, da imata obe državi interes na čim večji okrepitvi miru na Balkanu in na napredku balkanskih narodov. G. Pašič je odgovoril Venize-losu, da je globoko ginjen vsled njegove brzojavke, da mu on tudi s svoje strani zagotavlja staro prijateljstvo in udanost in čvrsto prepričanje o solidarnosti obeh držav, ki bo pripomogla k okrepitvi miru na Balkanu. Dalje pravi Pašič, da se bo čutil srečnega, da sodeluje ž njim v zvestem izpolnje. vanju pogodb in raznih konvencij, sklenjenih v Lausanni in v obnovi odnoša-jev vzajemnega zaupanja in dobrega sosedstva med obema državama in na okrepitvi miru. Atene, 16. januarja. (B) Turški ministrski predsednik Izmet paša je poslal brzojavno čestitko Venizelosu, v kateri mu izjavlja radost za ljubeznivo brzojavko, rekoč, da bo srečen, ko bo videl, da sč izvršujejo pogodbe in sklenjene konvencije in da se obnove od-nošaji dobrega sosedstva. Želi mu mnogo uspeha v njegovih prizadevanjih za okrepitev splošnega miru. Atene, 16. januarja. (B) Britanski delegat Benting je poslal ministru za zunanje zadeve nujno obvestilo na podlagi instrukcij državnega sekretarja za zunanje posle, ki se glasi, da ima angleška vlada polno zaupanje v vlado, ki je sestavljena pod predsedstvom Venizelosa in da se raduje, da se obnove diplomatski odnošaji. Z noto se obenem priobčuje, da se angleška vlada nadeja, da bo mogla v kratkem imenovati predstavnika v Atenah iti prosi grško vlado, da ga prizna kot opravnika poslov in da smatra, da so diplomatski odnošaji obnovljeni z datumom note. VENIZELOS SE POJDE INFORMIRAT. Beograd, 16. jan. (Z) Po poročilih iz Aten bo Venizelos pred izvedbo plebiscita posetil nekatere zavezniške prestolice, predvsem Pariz in Lon. don. Razprava v angleški zbornici. * London, 16. jan. (K) V teku adresne debate je rekel Macdonald, da se mora vpliv Velike Britanije obnoviti s politiko previdnosti, upoštevaje občutljivost drugih narodov, združeno s prijateljskim in krepkim povdarjanjem velikobritanskih interesov. (W) London, 16. jan. (K) V zgornji zbornici je izjavil Grey, da se v ureditvi evropskih zadev brez sodelova-na zaveznikov posebno pa francoske in britanske vlade ne more doseči ni-kak napredek. Grey se je dotaknil nato splošnega evropskega položaja in izrazil veliko bojazen, da se bližamo novi katastrofi. Iz strahu se oborožuje Francija in vzpodbuja k temu vse države, ki so z njo v ozki zvezi. Zadnja vojna je pokazala, da velika oboroževanja ne prinašajo zaželjene varnosti, temveč, da vodijo k oboroženemu obračunu. Končno je izrazil nado, da bodo možje nove vlade v evropskih državah boljše sprejeti. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. * Beograd, 16. januarja. (B) Nocoj je imel sejo ministrski svet, na kateri so se razen tekočih resortnih poslov pretresali amandinani ministrstva za poljedelstvo in vode in ministrstva za vojno in mornarico. Proračun vojnega ministrstva se zmanjša za približno 80 milijonov, a proračun za ministrstvo poljedelstva in voda za 10 mihjonavo. Nato je finančni minister g. dr. Stojadi-novič poročal članom vlade, da se mu je posrečilo spraviti proračun za leto 1925 v ravnotežje. Proračun znaša okoli 10 milijard 460 milijonov dinarjev. Vlada za Slovenijo. Brezvestna gonja protldržavnlh elementov. Beograd, 16. jan. (Z) Tiskovni oddelek ministrstva zunanjih del priobčuje: V Sloveniji se širi vesi da se je kraljevska vlada dogovorila z Italijo, da pripade Slovenija v gospodarskem pogledu za vedno interesni sferi italijanskega Trsta in da se radi tega ne bo gradila železniška proga Kočevje-Črnomelj. Pooblaščeni smo izjaviti da je razširjanje takih vesti brezvestna agitacija proti državi. Vlada upošteva skrbno in enako interese vseh krajev naše države. SESTANEK PARLAMENTA. Beograd, 16. jan. (Z) Parlament se bo sestal šele 25. t m. Vlada bo predložila zakon o posojilu v znesku 300 mJHjooov francoskih frankov in protokol o razmejitvi z Romunijo. Nato bo dala na pretres proračun za 1924-25. Naročajte ..Narodni Dnevnik"! Prihod dr. Beneša v London. London, 16. januarja. (Reuter) Češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš je dospel sem. ITALIJANSKO - RUSKA TRGOVSKA POGODBA. Rim, 16. januarja. (B) Sovjetski predstavnik v Rimu je izjavil sotrudniku lista »Čorriere della Sera«, da je med Italijo in Rusijo sklenjena trgovinska pogodba. Ta pogodba stopi v veljavo, čim bo sovjetska Rusija priznana; to pa se lahko zgodi še v teku tega meseca. GIBANJE RUSKIH EMIGRANTOV. Beograd, 16. jan. (Z) V zadnjem času so se razširile v javnosti senza-cijonelne vesti v nesoglasjih v ruski carski rodbinL Da H te vesti demantirala, je podala carica-mati Marija Fedorovna pismo kozaški stanlci v Beogradu, v katerem pravi da se glede vodstva emigracijske politike in nasledstva na carskem prestolu vodijo pogajanja z velikim knezom Cirilom Vladi-mirovičera in Nikolajem Nikolajevičem. Carica-mati opozarja kozake, naj ne verujejo raznim vestem, ter jih poziva, da čakajo potrpežljivo na poziv velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča na borbo za ustavni red in monarhijo v Rusiji. KONFERENCA ZA UREDITEV IZSELJENIŠKEGA VPRAŠANJA. Beograd, 16. jan. (Z) Sredi febr se bo vršila v Rimu mednarodna konferenca, na kateri se bo reševalo izseljeniško vprašanje v zvezi s kvoto, ka» tero bo Amerika določila. PRETIRAVANJE BLOKAŠKEGA TISKA. Z a g r e b, 16. jan. (Z) Nekateri blo-kaški listi so mnogo pisali o veliki redukciji uradništva in skušali iz tega kovati ogromen političen kapital. Kakor pa se doznava na poučenem me. stti, bo redukcija minimalna. DANAŠNJE PRIREDITVE V Ljubljani Kino Matica: »Skrivnost Rosett« Lambert«. Kino Ideal: »Strahote prirode«. Kino Tivoli: -»Bestlja v ženi«. I. del. — Telefonski klic. Kino Ljublj. dvor: »Noč karnevala« -*■ Natalie Kovanko. Drama ob 16. uri: »Kar tečete«. Ihte ska predstava. Opera: Zaprto. V Maribora. Narodno cbdaUče: »Onstran živite nia«. Rod B. Nočna lekarniška afaiba v Ihrti lloedi Tekoči teden: lekarna Sušnik aa II rilinan trga la Kuralt aa »narodni dnevnik« Štev. 14. Demokrattko-klerikalna zveza vOtilnid V nedeljo, dne 13. t. m. so Ule ▼ Osilnici v Poljanski dolini občinske volitve. Razveseljivo pri teh volitvah le Mio to, da je izgubila SLS toliko na ljudskem zaupanju, da ni mogla kljub iiajhujši agitaciji postaviti niti kandidatne lista. Iz za za te pa so rešili SLS demokrati, ki so skupno a SLS postavili kompromisno listo, takozvano gospodarsko stranko proti samostojnim kmetom. Posledica tega malo naprednega kompromisa je, da je dobila SLS. kj niti lastne liste ni mogla postaviti, 7 občinskih svetovalcev, ker od 14 mandatov, ki jih je dobila Gospodarska lista, je 7 demo- kratov iti 7 pristašev SLS. — Kljub termi kompromisu pa tudi SKS ni slabo odrezala in dobila Je 11 mandatov in rešila čast napredne misli. Na deželi rešujejo torej demokrati napredno misel na ta način, da se ve* žejo s SLS. Ta zveza je nov dokaz, koliko je dati na mladinske besede o naprednem bloku. Pripominjamo končno še, da je poročilo o volitvah v »Slov. Narodu: popolnoma napačno in da je bil »Slov. Narod« zopet enkrat mistificiran od svojih novih gospodarjevi Pa vseeno bo zagovarjal mladinsko politiko! Dr. Ciril DuSek. V Kairi je umri dne 12. t m. Izredni poslanik in vpolnomočeni minister češkoslovaške republike dr. Ciril Dušek. Tuberkuloza je pretrgala niti življenja enemu izmed prvih In najvztrajnejših bojevnikov za svobodo češkoslovaškega naroda. Zajedno s češkoslovaškim narodom žaluje ob preranem grobu Cirila Duška tudi jugoslovanski na-ro4 kateremu je bil dober prijatelj in sobcibenik. Ciril Dušek je ponovno bival med nami Slovenci in je bil dober poznavalec naših razmer in ljudstva. Dušek je bil rojen leta 1881 v Bubn-celi pri Pragi. Po dovršenih gimnazijskih študijah je Dušek vstopil v redakcijo Masarykovega »Časa*. Ko je izbruhnila svetovna vojna, so avstrijske oblasti zaprle Duška. Naprtile so mu veleizdajniški proces, ker je »Cas* ravno pred izbruhom vojne napisal večje število protiavstrijskih člankov. Aretacija Duška se je izvršila zajedno z aretacijo voditelja narodnih so-cijalistov Vaclava Klofača. Komaj se je Dušek rešil prvega preganjanja avstrijskih krvnikov in bil izpuščen na svobodo, že je bilo proti njemu izdano drugo zaporno povelje. V tistem času je Masaryk utekel v inozemstvo m pričel propagando za razbitje avstro - ogrske monarhije. Ker oblasti niso mogle doseči Masary-ka, so se znesle nad Duškom in ga zaprle kot urednika Masarykovega »Časa«. Duška so obdolžili, da je v zvezah z Masarykom in sokriv na njegovi proti avstrijski propagandi Pričolo se je dveletno trpljenje v avstrijskih ječah, trpljenje, ki je ubilo telesno zdravje že tako šibkega Duška. Zaprt na Dunaju v jetnlšnici, kjer se ja nahajal tudi Vaclav Klofač, je Imel prestati največje pomanjkanje. Pričel ie vidno hirati. Oglašala se Je akutna tuberkulozsk. Toda tudi sedaj niso mo- gli prikriti avstrijski krvniki svoje nečlovečnosti. Celo zdravila so mu prepovedali. Hoteli so, da pogine v ječi. Naj je pešala telesna odpornost Duška, uničena pa ni bila njegova vera v odrešenje češkoslovaškega naroda. Kadar je srečal na dvorišču pri izprehodu Klofača, je bilo njegovo prvo vprašanje: »Ali uspeva Masarykova in Bene-ševa nacijonalna misija? Ali je češkoslovaški narod pripravljen, da stre habsburške okove?« Do oteodbe Duška ni prišlo, ,ker Je bU po Karlovi amnestiji političnih zločincev leta 1917 izpuščen na svobodo. Ko se je Dušek na prostem vsaj za silo opomogel, je šel zopet na delo. Ustanovil je propagandni list za češkoslovaško - samostojnost »Češko stražo« in bodril narod v odporu proti tlačiteljem. Učakal je uspeh svojega življenjskega dela: zrušitev Avstro - Ogrske in svobodno češkoslovaško repuiMiko. Po razdružitvi Masarykove realistične struje je vstopil Dušek v stranko češkoslovaških narodnih socijalistov In bil na programu te stranke izvoljen tudi v prvo češkoslov. narodno skupščino. Leta 1921 je bil Dušek imenovan za poslanika v Bernu in 1. 1922 v Kaira kamor je odšel predvsem iz zdravstvenih razlogov. Zadnja poročila iz Egipta so vedela povedati, da se je Duškovo zdravje znatno zboljšalo v milem podnebju. Zato ie tem bolj nepričakovano prišla vest, da je podlegel tuberkulozi in umrl. Klofač se je poslovil od Duška v Češkem slovu z besedami: »Češkoslovaški narod, delovno ljudstvo Te ne bo pozabilo.« Klofačevemu zagotovilu se pridružujemo tudi mi Jugoslovani, ker borba Duška je bila tudi naša borba; njegovo, z uspehom kronano delo je bilo tudi naša rešitev. Siava njegovemu spominu! Ivan Ažman: Kmetom In obrtnikom radovljiškega okraja. V »Slovencu« sem bral o poteku občnega zbora kmetske zveze v Radovljici. Ves potek tega obnega zbora bi me ne zanimal toliko, če bi ne bi' bral v poročilu imen kandidatov za cenilno komisijo za radovljiški okraj, za katero Je postavila SLS Jakoba Jana In moža hrabrih činov, radovljiškega žnpana Resmana. Zdi se m! to kot napad na naše obrtništvo In naš kmetski stan. Pri tako važni akciji bi morale vse stranke najti sporazum in postaviti kot kandidate može, ki Jim Je na srcu le dobrobit obrtništva in kmetskega stanu. Cudm se radovljiškim obrtnikom, pristalem SLS. da so mogli glasovati sa ta dva moža. Naj sledi par zgledov: Ko )e lansko leto pri odobritvi proračuna okrajne blagajne prišlo na vrsto obrt-uištvo, sem stavil predlo«, naj se daruje vsaj 300 Din za obstoječe kolektivne zadruge na Bledu. Predlog se Je zdel okrajnemu glavarju g. dr. Vavpotiču tako umesten, da sa le dal dvakrat na gla*ovan|e, ker je proti predlogu nastopil g. Jan. Ven-Jar Je kljub dvakratnemu glasovanju vsled nastopa Jana In njegov« družbe predlog propadel. Nekateri veljaki SLS to se sicer nad tem zgražali, vendar so mora’1 na prl-tlsk g. Jana molčati. Vsled tega čina, ki ie bii tako jasno naperjen proti obrtništvu, sem v znak protesta s celo vrsto občinskih odbornikov zapustil zborovanje. Po ogorčenem protestu ie zapustil zborovanle tudi blejski župan g. Tomc. Kar se tiče župana Resmana, katerega iiktatorske manire *o znane po vsel Go- renjski. zlasti pa jih pozna Ribnn v zadevi »Grofove planine«, omenim pa samo da bo za take In podobne čine dobil odlikovanje od pokojnega ekscesarja Karla. Ne bi pisal o teh stvareh, toda zdi se mi potrebno, da bo Javnost pravilno informirana. Dobil sem v roke tudi letak obrtnikov, ki prirede vsled tega v nedeljo svoie stanovsko zborovanje. Ne bom vodil pri tem prottakclje, kot le to storilo »Jutro« ob priliki shoda kmetov In obrtnikov dne 8. dec. m. 1. Pač pa poživljam vse svoje tovariše, kmete, da se udeleže tudi tega zborovanja pa tudi volitev v cenilne komisije. Stopil sem že v stik z vodite!!! obrtnih organizacij. da se doseže sporazum, ki !e z ozirom na od SLS Imenovane kandidate tako zelo potreben In da se prepreči ta napad na nai obrtniški in kmetski stan. Davčni vilak v našem okraju je krivičen In zato poživljam »e enkrat svoje »omlšlje-nlke, kmete kakor obrtnike, vsi v nedeljo v Radovljico. Zlasti p« naj velja moj poziv kmetom občine Ribno. da se gotovo polnoštevilno udeleže sestanka v nedello, ob-10. url dopo’dne v gost lnl Kunstelj, odkoder gremo nato korporativno na volišče. Tam bo vsak Izvedel Imena kandidatov, če b! že prel ne bil obveščen. Vsak. kdor se zaveda. da je obdavčenle v našem okraju krivično. bo prišel v nedeljo v Radovljico, pa ne zabavljati proti davkom po raznh gostilnah. ampak varoval bo svol Žep s lem. da bo volil res prave, poštene može v cenilno komisijo. Prosveta. UTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama: Začetek ob 8. url zvečer. Četrtek 17. januarja ob 3. uri pop.; Kat hočete; dijaška predstava. Petek 18. januarja. Zaprto. Sobota 19. Januarla. Othello. Izven. Nedelja 20. januarja ob 3. url pop.: Mogočni prstan. Izven. — Ob 8. url zve-t*r: Hamlet. Izven. Pondeljek 21. januarja. Mogočni prstan. Red B. Opera: Začetek ob pol 8. url zvečer. Četrtek 17. Januarja. Zaprto. Petek 18. januarja: Notredamski zvo- Red F. Sobota 19. januarja. Gosposvetski sen. tod D. Nedelja 30. Januarla. Suzanina tajnost Kotart la Salieri, Oiannl Schicchl. Izven. Pondeljek 21. januarja. Zaprto. — Koncert Glasbene Matice, na ka-lorejn ae Izvaja Dvorakova »Stabat Mater« M aoil. zbor in oekester s sodelovanjem ir. Joti pa Čerina kot gosta-dirlgenta. oper-|0| MftMVV gg. Ztkov«, Borove, Šimenc« In Betetta. Muzike dravske dlvlzilske oblasti in pevskega zbnra Glasbene Malice In ki se vrši danes zvečer ob 8. url v Unionski dvorani Je popolnoma razprodan. O tem obveščamo vljudno p. n. občinstvo ter Javljamo, da bode večerna blagajna poslovala samo za prodajo koncertnih sporedov z besedilom ln kratkim uvodom k skiadbL II. sinlouičnl koncert Muzike Dravske Divizijske oblasti vrši se v ponedeljek, dne 21. t m. ob 8. url »večer v Unionski dvorani. Muzika Izvaja pod vodstvom svojega kapelnika 2 koncertni overturl Mozartovo slnfonijo v g-molu, glavno točko koncerta Salns Saenov koncert za čelo v a-molu pa Igra odličen gost svetovnoznan! umetnik na čelu Ojuro Tkalčič Iz Zagreba. Skrbno sestavljeni spored obeta velik umetniški užitek ter so vstopnice za ta koncert v predprodaji v Matični knjigarni. — Svctovnoznanl čelist Giuro Tkalčič Iz Zagreba sodeluje na II. sinfonlčnem koncertu. katerega priredi Muzika dravske divizijske oblasti pod vodstvom dr. Čerina. Čislani, tudi v Ljubljani ie znani umetnik igra na tem koncertu Salnt Saensov koncert za čelo s spremljevanjem celotnega orkestra. Po daljšem presledku bo ta kon-cert prvi svoie vrste v našem mestu ter se dobivalo za nlega vstopnic* v Matični knjigarni. Pismene pogodbe — papirnate cunje Ko je bil nemški narod na viška svoje moči, je izrekel njegov prvi predstavnik te besede In posledica je bila, da je oU nemški narod vržen ob tla. Če se sme primerjati majčkeno z velikim, potem čaka naše demokrate enaka kazen, pa čeprav skušajo svoje besedolomstvo prikriti z najrazličnejšimi zvijačami. Te pa drže edino za ljudi, ki alt ne znajo soditi, ali pa so tako pokvarjeni, da se ne sramujejo niti vloge javnih zagovornikov iigamoštva. Jasno je, da je prot Reisner glasom pisane pogodbe zvezan i z lastno besedo l z garancijo JDS, da do dne 1. januarja brezpogojno položi mandat, če to zahteva načelstvo NNS. Vse to Je nesporno. Kljub temu pa se Je na znanem demokratskem sestanku »postavil prof. Reisner s svojim mandatom JDS na razpolago«. Prof. Reisner lahko razpolaga s seboj, nikakor pa ne z mandatom, ki ni njegov, kakor jasno govori pogodba. Po tej pogodbi bi moral prof. Reisner dati svoj mandat že s 1. septembrom na razpolago, toda ne JDS, kakor je to storil po 1. jan., temveč NNS. z dnem namreč, ko je bil uradniški zakon razglašen v »Službenih Novlnah«. Dasl je torej službena pragmatika bila uzakonjena že s 1. septembrom, se vendar prof. Reisner ni hotel ločiti od svojih nemalih poslaniških dijet, češ da je sicer uzakonjena službena pragmatika. da pa še niso sprejete »specialne« pragmatike profesorjev Itd. Pogodba o teh »specialitetah« sicer nič ne govori, vendar je JDS In Reisner vsaj s tenčico — dasl zelo prozorno — mogel maskirati svoje po-godbolomstvo. Za kritje figamoštva po 1. jan. 1924 pa tud! take tenčice ni več. JDS jo Je sicer hotela splesti iz »neplačanih volilnih stroškov«, toda spisana pogodba ne predvideva za odložitev mandata po 1. Jan. 1924 nobenih pogojev, zlasti izvršenega piačIla stroškov, ker to ni bilo termlnlrano i nobenim datumom. Denimo, da Je bilo pogojno ustno al! drugače. Proti volji NNS torej prof. Reisner v nobenem slučaju ni opravičen držati mandat po 1. jan. 1924 niti ni opravičeno načelstvo JDS, da ga ne bi k odložitvi mandata prisililo. To stojL Načelstvo JDS in Reisner sta sicer mobilizirala par uradnikov demokratov, da bi proglasili Reisnerja za neobhodno potrebnega zastopnika uradnikov v parlamentu, češ da je edini strokovnjak v celi državi, ki more z uspehom zastopati uradniške interese. Take sposobnosti si lasti tud! prof. Reisner sam, kar gotovo ni posebno skromno, še manj pa laskavo za vse one poslance uradnike, ki nimajo ravno slame v glavi. Iz cele uprizoritve bi pa sledilo, ko bi Imela kaj resnične podlage, da mora uradništvo blagrovati trenutek, ki je prinesel Relsnerju mandat, ker bi sicer ne bilo nikoli doživelo službene pragmatike, gotovo pa ne tako »dobre«, kakor jo ima sedaj. Lepo se pa zahvalilo vsi uradniki, ki jih ni popolnoma pokvaril materializem, za zastopnika, o katerem ve vsa država, da je prelomil dano besedo ln da pripada stranki, katere načelstvo besedolomstvo ščiti. Da o parlamentarni opredelitvi Rels-nerjevega naslednika nima nič govoria. Se manj pa odločati JDS. sledi Jasno iz čl. IV pogodbe. Vkljub temu vpije »Jutro« tudi v tem oziru po svoji običajni maniri. Tudi Relsnerju ni nihče od NNS predpisa!, kateremu klubu Ima pristopiti, dasl v srcu premnogi z njegovim vštopom v dem. klub niso bili zadovoljni Pri takšnih okoliščinah se vpraša, kako bo javnost odgovorila na besedolomstvo demokratov. Da bodo vsi vestni ljudje, ki jim etični ukaz »beseda dana sveta naj ti bode«, ni prazna pena, obrnili demokratski stranki hrbet, je jasno. Ni namreč mesta za dostojne ljudi v stranki, ki goji figamoštvo. Besedolomstvo domokratske strank,e v zadevi ljubljanskega mandata Je že tako dokazano, da Je pravzaprav vsaka beseda odveč. Kljub temu pa dajemo mesta gornjemu članku, Id ga Je napisal odličen uradnik, spoštovan v vseh krogih In ki je bil še do nedavna eden najbolj odličnih demokratskih pristašev. Njegov članek jasno dokazuje, da v slovenski Javnosti poštenost še vedno velja ln zato ga priobčujemo. — Uredništvo. Mariborsko pismo. Seja oblastnega odbora JDS. **• »Straža« in nemška manjšina. —* Gospodarska on-keta. — Sokolstvo. — Gledališka anketa. Maribor, 16. Jan. V nedeljo so imeli naši demokrati v Narodnem domu sejo oblastnega odbora, na kateri so razpravljali o vseh mogočih stvareh, tudi principijelnih. Tako so spravili na tapet tudi vprašanje Marinkovičevega upravnega načrta, katerega so po daljši debati sprejeli. S tem so se postavili torej na stališče Davidovlčeve skupine. Zelo obširno so razpravljali tud! o poslovanju in vzpostavi mariborske oblasti. Zahtevali so. da se mora poslovanje oblasti takoj Izpostaviti. Pri razpravi o bodočih oblastnih, srezkih in občinskih volitvah so »soglasno konstatirali«, da moč stranke raste in bo bodočnost pripadla gotovo njihovi stranki. Voditelji so obračali, narod pa bo takrat, ko bo stal pred volilnimi Skrinjicami obrnil in račun brez krčmarja se bo tudi tokrat kakor vedno izkazal kot skrajno nehvaležno In brezplodno delo. Toda upanje je vsaj še tolažba in životarjenje, čeprav življenje tudi nikdar ne pride. Da bi se bodočnost tem lepše pripravila, so izvolili tudi ožji odbor, ki bo Imel seje vsak prvi četrtek v mescu, poleg tega pa osnujejo po vzorcu ljubljanskih »prijateljev« tekom februarja tudi v Mariboru politično šolo JDS! Za delegate na strankinem kongresu so določil! dr. Lipolda iz Maribora, dr. Gosaka iz Ptuja in LovTa Petovarja iz Ivanjkovcev. Nazadnje so vzeli na rešeto tudi celjsko afero med dr. Kalanom in Orjuno ter »kon-statirall, da je bilo postopanje Orjune v Celju po svoji formi naperjeno ne proti posamezni osebi, ampak proti stranki (demokratski)«. Oblastni odbor se je izrekel solidarnim s sklepom celjske krajevne organizacije JDS v tej zadevi ter naglasil, »da odklanja JDS kot nacijonalna stranka vsakršno tutarstvo nad nacijonalizmom demokratskih strankarskih voditeljev«. Or-juna sme torej vršit! kontrolo nad vsakim javnim in političnim delavcem, samo nad demokratskim ne. Jako konlodno. Tudi nad rimskim papežem in njegovo nezmotljivostjo ne sme nihče dvomiti! V splošnem pa moramo konstatlratl, da je bila demokratska gospoda na tej seji zelo neprijazno razpoložena napram Orjuni, v kateri so zadnje čase, kot so konstatirali, »prišli na površje ljudje, ki zasledujejo cilje, ki so v nasprotju z interesi demokratske stranke«. Tam, kjer se nehajo Interesi demokratske stranke — tam se neha tudi — nacijona-Hzem. Za res prave nacijonaliste je to zelo poučno. »Straža« Je zadnje čase zelo omilila svoj ton !n tud! v nacijonnlnih vprašanjih zastora dosledno pravilno in odločno stališče; Skoda, da ni že spočetka tako pisala. Marsikaj bi pri nas na Štajerskem danes drugače Izgiedalo. V zadnji številki prinaša uvodnik pod naslovom »Manjšinska politika in neipški nacilonaicl«, v katerem polemizira s »Cillier Zcitung«. »Straža« pravi: »Politika, ki jo vodijo v naši držav! Nemci pod vodstvom svojih poslancev, ni utemeliena ne na državnopolitičnih. ne na gospodarskopolitlčnih, ne na sociialnopoli-tičnlh, marveč na narodnopolitičnih razlogih. — Točka, Iz katere ta politika Izhaja, se zove zatiranje Nemcev v kraljevini SHS. O kakem zatiranju pa ne more biti tfovora. Zato je osnova ncmškonaciionalne politike obiektlvno in stvarno neresnična ln cela politika je neistinita.« N^dalie govori »Stra?a« o položaju nemških manjšin v naši držav! In naših v Avstriji. Avstrijskih Nemcev tudi razpad niihove prejšnje mogočne države ni spametoval: mala Avstrija ^tlra svojo protislovansko politiko naprej. Žrtve te politike naj bi postali koroški Slovenci. Svoj članek završuie z besedami: »Po priznanju nemšknnacflonilnega lista nemški poslane! (v Jugoslavlil) niso sposobni za načelno presojanje manlšinske-ga vprašania. Razlog za to nesposobnost tiči ne v politični nestvarnosti in šovinizmu Slovencev, marveč v neobjektivnosti, pretiranosti *in pohlepnosti nemškega nacljo-nalizma.« Popolnoma točno. V nedeljo dopoldan se je vršila v restavraciji hotela »Kosovo« anketa naših tukajšnjih gospodarskih krogov, ki Je bila dobro obiskana. Navzoči zastopniki naše obrti, trgovine !n Industrije so razpravljali o vseh tekočih vprašanMh svoje stroke ter o stališču, ki naj ga mariborska delegacija zavzame na predstoječi konferenci gospodarskih krogov v Zagrebu. Splošni vtis, ki ga Je nudfla anketa, Je bil, da se razmere za naše gospodarstyo ne razvllajo ravno ugodno in da bo treba odstranit! mnogo zaprek, predno bomo lahko dosegli oni razmah, ka- kor bi si ga želeli. Posebno stališče go* spodarskih krogov v Mariboru ni najlažje. Razne nade, ki so se stavile prve čase po osvobojenju, so se razblinile v nič in danes Je bolj ko kdaj prej treba računati z realnostjo. Na anketi se Je dalje sklenilo, da se udeleže zagrebške konference kot oflcljelnl zastopniki gg. dr. R. Pipuš, Ferdo Pinter In Gjuro Džamonlja. Na anketi se je razpravljalo tud! vprašanje skupne nadstran. karske, res strogo gospodarske liste za volitve v dohodninsko cenilno komisijo In je bil po daljši debati storjen sklep, da se kandidirajo v omenjeno korporacijo gg. inž. Dračer, Ludvik Sabukošek, I. N. Šoštarič, za namestnike pa Franjo Horvat, Josip Skaza in Josip Serec. Volitve se vrše v nedeljo 20. t. m. od 7. do 13. ure v prostorih davčnega urada. V nedeljo se je vršil tudi občni zbor mariborskega sokolskega društva. Zanimanje za ta občni zbor je bilo izredno veliko, ker se je imel Izvoliti društveni starosta, naslednik tako nenadoma in prerano umrlega dr. Vladimirja Serneca. Govorilo se je mnogo o tem, kdo bo njegov naslednik ln splošno se Je smatralo za najprimernejšo osebo odvetnika dr. Boštjančiča Občni zbor je bi! jako dobro obiskan In navzoči so pokazali, da res razumejo In cenijo velike naloge Sokolstva. Iz poročil podstaroste In ostalih funketionarjev ter načelnikov raznih odsekov je bilo razvid, no, da Je bilo društvo v prošlem letu zelo delavno In je tud! doseglo mnogo lepih uspehov. Tudi akcija za zgraditev prepotrebnega Sokolskega doma ugodno napreduje, čeprav Je ob sedanjem splošnem pomanjkanju denarja vsaka akcija, ki Je navezana le na darežljlvost javnosti, zelo težavna. Končno so se izvršile volitve novega vodstva. Prvi kandidat, g. dr. Boštjančič, se je za mesto staroste zahvalil ter vztrajal na izjavi, da radi raznih osebnih vzrokov te časti žal ne more prevzeti. Radi tega je bil Izvoljen za starosto zdravnik dr. Toplak, za podstarosto dr. Boštjančič, za načelnika brat Naglič, za načelnico pa sestra Nabergojeva. Novo vodstvo čakajo v bodočem letu velike naloge, posebno, ker se bo nadaljevala akcija za Sokolski dom, ker so na sporedu razne prireditve ln ker se ustanove še novi odsekL Gledališka anketa, ki se je vršila v pondeljek zvečer v mestni posvetovalnic! na inlcljatlvo župana Grčarja, je pokazala, da se naša mariborska Javnost v polni meri zaveda velikega pomena kulturne instltu-cfje, kakršna Je gledališče. Zastopani so bili razen velikega župana g. dr. Ploja, okrajnega glavarja g. dr. Vončine, poslancev Vesenjaka in 2ebota tud! številni drugi funkcijonarjl in zasebnik! ter odposlanci skoro vseh slovenskih mariborskih društev In korporacij. O vprašanju, kako doseči zvišanje subvencile, se ie razpravljalo zelo obširno in temeljito in prepričani smo, da se združenemu naporu vseh mora posrečiti akcija, da rešimo naše gledališče, ki b! se sicer 1. aprila moralo zapreti. Na anketi se Je govorilo tudi o stanju našega gledališča glede aktivnosti predstav In se Je ugotovilo, da Ima mariborsko gledališče večji inkaso kot n. pr. skopllansko. kar jasno ,da J,e "a5e občinstvo zrelo za,* gledališče In bi b!l torej največji greh, če J ,.M. nju vzelo Naše gledališče pa mora biti tudi kraj, kjer se reprezentlra naša •IV.««? •oC^nl evropske javnosti preko njrDiizjin rtiči. Zanimivo pa Je, d3 so marliivelšl obiskovale! In vzdrževalci gledališča ravno tisti, ki stoje gmotno najslabše, to Je — državni In deloma privatni uradniki. Bolje situirani sloji so v gledališču le redki gosti. Tako je župan konsta-tiral, da imajo lože v zakupu Izmed bančnikov le Trgovska banka, ravnatelj Hermann, ravn. Plarkan, ravn. L6wy In Pogačnik: Izmed industrialcev in trgovcev dr. Pipuš, ravn. Križnič, Kravos, Šoštarič ter Pinter in Lenart; Izmed odvetnikov dr. Škapin, dr. Janc, dr. Llpold. dr. Irgolič In notar Barle, Izmed zdravnikov le 2, dr. Ipavic In dr. Černič, Izmed gostilničarjev in kavarnariev gg. Slachta. Vlahovič !n Strehar; Izmed Inženirjev le gosp. Pečlln In Izmed oficirjev le kapetan Cač. V tem oziru bo treba temeljite remedure. Zato se Je tudi Izvolil poseben odbor, se-stoječ lz gg. Pinterja. Džamonlje, Kejžarja, prof. Priiatlja, prof. Favaja ln Kovačiča, ki naj potrka na vrata bolje situiranih gospodov ter Jih opozori na dolžnost, podpirati nai najvažnejši kulturni zavod vsaj z obiskom. časopisni glasovi. »Slovenec« je priobčil včeraj uvodnik o »ozadju ItallJansko-Jngoslovenske alilan-se«, ki Je še vedno zavita v temo. Alijan-sa je le člen verige, ki Jo kujejo v svojem interesu velesile. V Evropi obstoje tri tendence. Noslteljica prve Je angleška delavska stranka, k! želi svetovni mir. sloneč na sporazumu vseh držav. Na-drugi strani hoče Prancija svetovni mir na podlag! ver-zaske mirovne pogodbe. Tretla kombinacija te kuje v »Forcfgn Office« In bazira mir na sili funta in dolarja sloneči hege-nv nffi anglosaškega plemena. V angleški vplivni slerl se nahaia Italila. Španija, Bolgarija in Madžarska. Na angleško stran težita že tudi Poljska In Romunija. Vse manije države pa lavlrajo med Francijo In Anglijo. Seda) (zgleda, da smo tudi m! zavo-zl'1 na angleški kolovoz. Izgleda. da smo postali orodie italijanske politike na Balkanu. Pogodba je bila predvsem sklenjena rad! Makedonije. Toda Italija le že leta 1915 pozabila na svoje obveznosti In to ni tolažljivo. Svitla točka sporazuma bi bilo varstvo naših narodnih manišin. o čemur pa se trdovratno molči. Pogodba pomenja Izgubo za Slovence in ojačanje vpliva Italije na Balkana. »Corrlere deda Sera« navaja sedem glavnih posledic, ki Jih bo Imel sklenjen! sporazum, oeglede na številne manjše koristi. 1. Reka bo združena z materjo Italijo; 2. priznanje jugoslovensklh pravic na re-iko luko. Jamči Reki za prvovrstno vlogo v podonavsko-balkansk! trgovini In osvo-boja Jugoslavijo skrbi za zgradbo baroške ali katereslbodl druge luke ob Jadranu; 3. odstranjuje oboroženi mir; 4. Italija ne bo več Izolirana In bo lahko Igrala odločilno Vlogo v mednarodnih vprašanjih; 5. Isto- | tako bo zadoblla tudi Mala antanta večji krog svojega udejstvovanja, ker ne bo več j prisiljena, naslanjati s« samo na Francijo; . 6. sporazum pomeni velik napredek v ne- ; odvisnosti nasledstvenih držav z ozirom na habsburška restavracijo: 7. podan Je bil doka*, da M direktni sporazumi možni. V nadaljnjem omenja člankar, da bo Jugoslavija morda boljše postopala z Italijansko narodno manjšino v Dalmaciji? »Beogradske Novosti« se v članku pod naslovom: »Naša vlada ln Rusija« bavljo z odnošajl napram Rusiji po konferenc! Male antante. Med drugim pišejo, da našo javnost danes najbolj zanimata dve stvari: prvič, kako stališče zavzema naša vlada k vzpostavitvi zvez z Rusijo in drugič, vprašanje sporazuma In zveze z Rušilo, o čemer se |e zadnia dva, tri dni mnogo govorilo. Ta vprašania tembolj zanimajo Javnost, ker so prišle deloma Iz nepoučenosti, deloma lz tendenclioznostl v svet najrazličnejše verzije. List dalje naglaša. da Je v stvari dobil natančne podatke, ter nadaljuje: V vladi ni v tem vprašanju nobene razdvo-lenostl, kakor se Je to trdilo. Predsednik vlade In minister za zunanje zadeve gledata enako na zbllžanje i Rušilo. Vlada Je v načelu za vzpostavitev odnošaiev. samo da zaenkrat tega še noče napraviti, temveč čaka ugodnega trenutka. Vlada Je glede notranje ureditve Rusije popolnoma nevtralna Za nas Je pred vsem važno, da vemo, kakšno zunanjo politiko bo vodi! današnji ruski režim. Naša vlada čaka na Pripraven trenutek, ko stop! v normalne odnošaje z Rusijo. In Je razumljivo da Je to odvisno od mednarodnega položaja, kakor tudi od tega, kdaj bodo iu.51 zavezniki Rusijo priznali. * --------------- Politične vesti. *= Zunanja politika dr. Beneš*. Londonski »Observer« piše o »Predlogu an-gleško-češkoslovaške pogodbe« In pravi, ua Je dr. Deneš realni politik, ki ve. da ne morejo biti vsi sedanji evropski problemi rešeni naenkrat. Razdelil Jih Je torej v tri skupine. V prvo spadajo problemi, o katerih se dve ali več driav lahko takoj sporazumejo. Druga skupina obsega probleme, o katerih se je treba šele pogajati in končno prideifo na vrsto problemi, ki Jih zaenkrat ni mogoče rešiti. V prvo skupino tore) •padajo vm pogodb«, ki Jih skuta dr. Beaci skleniti z raznimi državami In tudi morebitno angleško-češkoslovaško pogodbo Je treba prištevati v to skupino. “* Monarhlstlčno-lašlstovska zarota na Poljskem. Na Poljskem Je vzbudilo veliko senzaciio odkritje neke tajne fašistične organizacije, ki je pripravljala preobrat in nameravala proglasiti diktaturo. Aretiranih ie bilo številno oseb, med njimi nekaj uglednih članov lz višjih krogov, ki so bil! vsi predistlnirani za visoka mesta v bodoči kraljevini. Kajti po diktaturi bi sledila proglasitev monarhije in kraljevska krona bi bila ponudena nekemu poljskemu aristokratu. Organizacija se Je zvala »Pripravljenost poljskih patrljotov« In le Imela svoje podružnice v vseh mestih države, člani to bili zapriseženi vsak pondeljek v katakombah cerkve »Vseh svetnikov« v Varšavi. Za Izdalstvo je bila določena smrtna kazen. Oblasti so zbrale vse polno dokazil, nega materilala, ki kompromitira tudi več političnih osebnosti. — Pred železničarsko stavko na An. gleškem. Angleški strojevodje In kurjač! zahtevajo že delj časa zboljšanje svojega položaja In zmanjšanje delovnega časa. Vsa dosedanja pogajanja so ostala brezuspešna In domneva se, da bo stopilo v nedeljo 59 tisoč strojevodij In kurjačev v stavko. = Venlzelos ne uliva popolnega za< upanja. »Corriere della Sera« prinaša poročilo svojega atenskega dopisnika, po ka. terem niso Venizelosu naklonjeni republi kanci in svobodomlselcl. V republikanski krogih dvomijo o republikanskih tendenca! kabineta, svobodomlselcl pa so Venizelost zamerili, da ni takoj pri svojem prihodj vzel državnega krmila v svoje roke In |e Prej uprizoril nekako komedijo. *= Dokumenti o odkritju Amerike zgoreli. »Times« poroča iz Huelve na Španskem, da Je zgorela občinska hiša v vasi Palos, od kjer Je odplul Kolumb v Ameriko. Hišo so baje zažgali nekateri občinski odborniki, ker so se bali kazni radi ponever. be, ki bi se Jim lahko dokazala na podlagi knjig. List Izraža bojazen, da so zgorel« tudi važne zgodovinske listine o odkritju AoierUMh U Uh M hranila do lična vas ^Igtev, 14, HARPUNI DNEVNIKc Stran 3. Dnevne vesti. — »Tabor, in likvidacija oddelka za kmetijstvo. Nedeljski »Tabor* bije plat lo-kalpatrijotičnega zvona, ker da se poteza živinozdravnik dr. Janko Rajar za šefa bodočega kmetijskega oddelka v Mariboru. Lepo je to od »Tabora«, da kot demokratski list napada vsakogar, ki ne trobi v demokratski rog. Lepo pa ni, če kot glasilo mariborske demokratske inteligence ne ve, da v bodoče pri oblastnih upravah sploh oe bo nobenih posebnih oddelkov, torej tudi kmetijskih ne, temveč da bodo samoupravnim oblastvom dodeljeni le strokovni referenti. Kot strokovni veterinarski referent pa je ravno predlagan g. Janko Ra-lar. Da je to velika predrznost, sledi že iz fesa, da je veterinarska visoka šola v Ze-Srebu podelila g. Rajarju časten doktorat argumenti »Tabora« so torej padli v pa f150™0 Ptlznatl ta njegov argument, da v Mariboru ne sme mi, IL drug ko Mariborčan, pa čeprav bi morali potem iti na pčsodo za uradnika — * Nemcem. *~ Tudi klerikalci so ilm dobri. Po-Odranske banke spravijo »Jutro« vedno iz ravnotežja. Tako je skušalo tudi 'ceraj opravičiti svojo gonjo napram temu uenamemu zavodu z dvema pamfletoma. Razumemo gonjo mladinskega glasila na-Pram zavodu, ki ga niso mogli demokrati Pritegniti v svojo interesno sfero, toda smešno Je videti, kako v eni sapi očita k'e-rikalno zavezništvo, takoj nato pa pravi, da je vse ljudsko časopisje na Primorskem žigosalo sleparsko akcijo, ki je pripravila Kmetijske zadruge ob odškodnino. Radovedni smo, od kdai je postal krščansko-sd-cjjalni tržaški »Mal' list« zaveznik »Jutra« fu Izraz ljudskega mnenja na Primorskem. »Gliha pač vkup štriha.« — Odlikovanje poljskega poslanika, tteljski poslanik na našem dvoru g. Zdi-slav Okenski je b!l te dni odlikovan od Poljske vlade z redom »Polonla restituta« v priznanje zasug, ki si jih je pridobil s svojim delovanjem na zbližanju obeh na-rodw. ■— »Službene novlne« z dne 12. t m. Prinašajo novo odredbo o vojaški disciplini, katero je izdalo ministrstvo vojne in mornarice na podlagi novega zakona o ustroj-stvu vojske in mornarice. — Nove pristojbine na vseučiliščih. Po novem zakonu o taksah veljajo na vseučiliščih v naši državi s^eče pristojbine: VPis v semester 6 Din. prošnja za pripustitev k izpitu 20 Din. prošnja za ponavlja- li. 50 Din, prošnja za pripustitev 60 Din^ 90 V pre,šn!ein roku odstopili , T Stavlia na, Nrtiianskl tehniški fakultet U m Sie °?, aš:!,fl dosiel na liublj. teh. f ?vl!? s|u5ateilev ob sklepu se-k kolokvijem, je sklenil profesorski zbor tehniške fakultete, da uvede obvezne pr’ teh obveznih kolokvijih ne pokazal pozitivnih uspehov, ali Pl se kolokvijev ne udeležil, onemu se semester ne šteje v študijsko dobo. Slušatelji so se vsled tega čutili prizadete v svojih Pavicah in svoboščinah, pa so pod zapre-ritvijo stavke zahtevali od profesorskega sbora. da obvezne kolokvije ukine. Ker pa Profesorski zbor tega ni hotel storiti, so «a*rilslušatelji včeraj stavkati bi obenem Poskrbeli, da bi eventuelrii stavkokazi stavke ne prelomili. ■— Srebrna poroka. Srebrno poroko «L.praznRvala dne 15 m- v ožlem krogu »voJe rodbine g Fran M r o v 1 j e, vratar Glavnega kolodvora v Ljubljani In soproga »vana, roj. Rupnikova Čestitamo! — Srbska pravoslavna cerkvena opštl-■»V Celja priredi 26. in 27. Januarja t. 1. v korist zidanja pravoslavne cerkve v Če-Uu »Svetosavsko besedo« s sledečim spo* redom: Dne 26 Januarja ob 9. ari zvečer koncert v veliki dvorani hotela Union. Vstopnina 20 Din za osebo Dne 27. januarja ob H. url dopoldne »Proslava Sv. Save« v veliki dvorani Naiodnega doma: blagoslovljen le vode, rezanje kolača, deklamacije in govori. Pri koncertu sodeluje mariborski vojaški sinfonlčnl orkester, gospa žtevla Lovšetova in g. ravnatelj Karel San-on. Pri klavirju gospa MIrca Sancin. — Iz Slovenske Bistrice smo prejeli popravek, da znašajo čisti dohodki čitatei-wega plesa 2S00 Din ne pa celokupni dohodki, kot smo pomotoma poročali. . “ Sprejem ^ mladeničev v mornariško strojno šolo. Tekom meseca januaria 1924 se bo »prejete v mornariško strojno šolo v Olenovlču kotorska) 75 mladeničev v starosti od 16 in pol do 19 let, ki se bodo Po sprejemnem Izpltn razvrstili v strojno oztroma elektrlško stroko. Pouk traja 12 mesecev. Lastnoročno pisane prošnje le vlagati do 31. Januarja 1924 pri Komandante Strojarske šole mornarice. Zelenika (Boka kotorska). Vse nadaljnje podrobne informacije daje mestni vojaški urad. oziroma so razvidne lz konkurza, ki Je nabit na mestnih uradnih deskah na magistratu In M bivši občinski h!šl v Spodnll Šiški „ ~ Kaznovani gostilničarji In kavarnar-A Ker so začeli po več krajih naše države kbstilnlčarjf la kavamarjl Izvajati pasivno teelttenoo proti novemu zakonu o taksah 5* »»tuniške In kavarniške račune, bo Iz- bančni minister te dn! naredbo. po ka-Jff.bo kaznovanih več 100 gostilničarjev T^ka varna r jev. Globe bodo znašale od r™®?-20.000 Din. Posebno veliko bo kazno-25? beograjskih gostilničarjev In kavar-aiZJ • ki doslej novega zakona o taksah vpoitevali. u, — Poučna Ulmska predavanja Je vpe-v‘ v Zagrebu Zdravstveni odsek Predanu 0 raznih boleznih bodo oskrbeli 2J,®v,nIkl, zdravstveni odsek Je pa pre-Am. !. razl,e filme iz Franclje. Nemčije In srll ' da k**0 mokli «1 ravniki občin- n?*°rno pokazati vzroke m razvoje Sl” , bolezni. Prvo predavanje »e Je vršilo "»tal. v sredo, o Jetiki. i« KINO ..MflTItfl 17., 18., 19., 20.ll. Najboljši film moderne francoske literature I ..Tajnost Rosette Lambert". Kriminalna drama iz parttklh Krogov v 7 delanllh. Ljubljana, dne 15. Januarja 1924 — Novomeške vesti. Dne 11. januarja 1924 so priredili tukajšnji učitelji v gledališki dvorani Narodnega doma dobro uspete dr. Štolbino veseloigro v treh dejanjih »Stari grehi«. Igro je izborno režiral g. Ivanetič, požrtvovalen, da le malo takih. Namen igre je zabavati občinstvo in ta svoj namen je igra tudi dosegla. Igralci so svojo nalogo dobro rešili. Najboljši je bil g. Menart v vlogi Krupičke, stege pri Kučeri. Njegova maska Je bila dobra. Verno mu je stala ob strani Katra (gdč. Sušnikova), služkinla pri Zapotockem. Od trojice starih samcev je bil najboljši g. Koželj v vlogi tovarnarja Novaka. Gosp. Weber. kot Zapotocky, je bil v prvem dejanju, posebno v prizorih s Katro, precej nesiguren, a se je v prihodnjih dveh dejanjih znatno popravil. Slabši Je bil g. Hrovat v ulogi upokojenega častnika Kučere. Miren, brez življenja lesen. Henri Hortivy g Ivanetiča Je bil dober; maska njegovemu značaju ni bila primerna. UToga Eme Uračkove Je dobila v gdč. Kau-škovi dobro interpretko. Dobra sta bila tudi Nimtstondlova (gdč. Klemenčič) in Soulova (gospa Koželj) ki reflektlrata na službo oskrbnice pri Zapotockem. Dasi je bil čisti dobiček namenjen »Jugoslovanski Matici«, ni bila dvorana razprodana. Še slabši je bil obisk v nedeljo, ko so igro ponovili. — Celjske vesti. Občni zbor krajevne organizaelje NSS se vrši v soboto dne 26. januarja L I. ob 8. uri zvečer v društvenih prosto: ih gostilne VVilson v Gaberju, z običajnim dnevnim redom: Pri točki poročilo predsedstva se bo obravnavate tudi razmere v stranki, na kar se opozarjajo vsi člani organizacije s pozivom, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Občnega zbora se udeleži tudi delegat osrednjega lzvrševalnega odbora iz Ljubljane. *— »Slovensko delavsko podporno društvo v Celju« Ima svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 24. januarja t. 1. ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih gostilne VVhson v Gaberju z običajnim dnevnim redom. — Pevsko društvo »Oljka- se je po več kot em>-letnem počitku začelo zopet oživljati, ter prične v kratkem z rednimi pevskimi vajami. Pevske vaje se bodo vršile v posebni sobi gostilne g. Božica »Na ŠkarpU na Bregu. Ker manjka iz društvene omare več partitur pesmaric »Glasbene Matice« In Mohorjeve družbe, se naprošajo vse oni, kateri so si jih izposodili, da jih nemudoma vrnejo predsedniku g. Dragotinu Gobec, da se izognete vsem neprllikam — Na tukajšnji drž. trg. šoli se je letos protizakonito vpeljala šonina Odkod to izvira, nam Je nerazumljivo, kajti zavod vzdržuje država, poslopja pa so mestna. Odkod naj vzame reven državni uslužbenec mesečno kar 100 kron šolnine, povrhu tega pa še vsak trenutek prispevke po 5 in po 10 Din, zdaj za črnite, zdaj za kredo, zdaj za zidarja itd. Večina učencev Je seveda te prispevke poravnala, ker se boli v nasprotnem slučaju zapostavljanja Na prigovore revnejših slojev se jim je zabrusilo v obraz — češ — za plesne vaje pa Imate denar. Prosimo mestni ozir. okrajni šolski svet. da tu naredi red! — P o m a n j k a n J e tobaka in tobačnih izdelkov, katero je v Celju trajalo skoro štiri tedne, je ponehalo. V tem času smo bili v Celju brez glavnega založnika. Glavno zalogo tobaka v Celju je zopet prevzel dosedanji založnik g. Vekoslav Finžgar v Prešernovi ulici. — V mestnem giedaiišču se Igra jutri v petek ob 20. uri Nušičev »Svet«, Kakor čujemo, se kmalu vprizori na našem1 odru opereta »Mamzeil Nitouche«. V nedcjo se vprizori otroška igra »Zakleti princ«. Zastoj v našem giedaiišču ie trajal zadnji čas vsled občutne zime in nedostatkov pri eiektrlSnl razsvetljavi. — Naša elektrika. Kakor čujemo, bodo v prihodnjih dneh nedostatkl v mestni elektrarni odstranjeni, vsled česar bomo zopet dobili normalno razsvetljavo in obrtniki ter Industrijska podjetja, ki so v zadnjem času utrpeli precej škode vsled odvzetega toka za pogon, zopet zadostno množino toka za obratovanje. — Zborovanje pridobitnih slojev se vrš! danes v četrtek zvečer v Narodnem domu. Zborovanje le važno za pridobitne sloje in na istega ponovno opozarjamo. — Mariborske vešfl. Dne 15. t.' m. Je umrla v Pobrežju 73letna ondotna hišna posestnica Antonija Stržina, roj. Leskovar. — Gčtzovp dvorano bo prihodnje dni uradno pregledala skupna stavbna komisija mestnega magistrata In okrajnega glavarstva. — 36 letna zasebnica Antonija Frank je pri zapuščanju stanovanja v Danj-kovi ulici na ledenih tleh spodrsnila In sl pri tem zlomila levo nogo v stegnu. Spravili »o Jo v Javno bolnišnico. •— Usnjarski pomočnik Anton D. Iz Ptuja je bil zaradi nevarnih groženj aretiran in Izročen sodišču. — S poslopja bivšega hotela »Dunaj« v bližini glavnega kolodvora, ki le še vedno v zelo zapuščenem stanju. Je te dni padlo na cesto okno, ki pa k sreči ni nikogar zadete. Cas bi že bil, da se ta podrtija umaltne kaki drugi moderni zgradbi. T~ Ptujske vesti. Podružnica Jugoslovanske Matice v Ptuju priredi dne 20. Ja-"“arl* v veliki dvorani Narodnega doma *wv Predstavo »K mamici«, otro-fvU 3 dejanjih, s sodelovanjem bre- on Juan Je, kot je policija ugotovila, neki 20 letni Hinko Urbanc, potnik neke zavarovane družbe, doma iz Srednje vasi v Bohinju. Fant se je zagovarjal, da je bil pijan in da je bila to le pijanska šala. k Prodajalec premoga. Franc Meglič pri tvrdki Černe v Lingarjevi ulici št. 15 je ukradel v skladišču trgovca Petriča na Dovozni cesti 50 kg težko vrečo premoga in ga prodai neki stranki za 31 Din. k Pisalni stroj, znamke »Underwood«, št. 1,639.578, vreden 5000 Din, je bii ukraden iz pisarne okrajnega glavarstva v Celju, O tatu nimate še nobene sledi. Primorske vesti. p V Trstu Je umrla ga. Elvira Mahne Iz ugledne trgovske rodbine, tašča gg. vladnega svetnika drja. Vodopivca In uradnika Jadranske banke Alfreda Smoleta. p Smrtna kosa. V Solkanu je umrl g. Josip Srebrnič oče kTškega škofa dr. Josipa Srebrniča Rojen je bil dne 17. februarja 1846. Kljub slabemu vremenu se Je udeležite njegovega pogreba mnogo občinstva. Domači g. dekan je govoril nagrobni govor, v katerem je opominlal može, naj sl pokojnega Jemljejo za vzgled, škof dr Srebrnič ni mogel priti na pogreb zaradi dolgega potovanja. — V Dombergu Je umrl navdušen član ondotne čitalnice ln Pevskega dmštva, mlzaT in posestnik, Andrej Vodopivec. — V Vitovliu pri Šempasu Je umrl posestnik F. Marinčič, dolgoletni občinski odbornik, ki je bil znan po vsej Goriški kot mož narodnjak, in so ga zaradi tega oblasti večkrat preganjale. Šport. — Smuška tekma za prvenstvo Slovenije se bo vršila dne 20. t ra. v smeri proti Cerknici, in sicer bodo tekmovali moški iz Pokojišča (postaja Borovnica čez Vtnivrh) v Cerknico, dame pa z Rakeka na isti cilj v Cerknici. Podrobnosti o tekmi bodo objavljene v četrtek ali petek po časopisju. Vljudno prosimo vse one športnike ne-tekmovalce, da gredo JZSS na roko s tem, da se prijavijo kot nadzorniki na progi, in sicer najkasneje do petka 6. ure zvečer na spodaj označeni naslov. Prijave tekmovalcev za obedve tekmi se zaključijo istolako ob 6. uri zvečer v petek istotam. Pravico do tekmovanja imajo vsi v JZSS verificirani športniki. Naknadno verificiranje se lahko priglasi še ta teden. Prijavam za tekmo Je priložiti 15 Din, kot prijavnine. Start za moško tekmo na Pokojišču Je ob 11. uri dopoldne, za damsko tekmo pa ob 12. url nad Rakekom. Prvi tekmovalci bodo prispeli na cilj v Cerknico krog 1. ure popoldne. Jugoslovensk! zlmsko-športnl savez Ljubljana, tvrdka Goreč, Kreditna banka. Sokolstvo. — Sokolsko društvo v Ljubljani naznanja tužno vest, da ie preminul včeraj popoldne v obči javni bolnišnici njegov dolgoletni član. bivši odbornik in vaditelj brat Ivan W e b e r. Pokojnika, ki Je marljivo deloval v društvu, spremimo na njegovi zadnji poti korporativno v kroju. Pogreb se vrši danes ob 3. uri popoldne Izpred obče Javne bolnišnice. Zbirališče v telovadnici v Narodnem domu točno ob pol 3. url popoldne. Društvene vesti. — Predavanje v društvo »Soča«. V soboto 19. t. m. predava v salonu »pri Levu« univ. prof. g. dr. Metod Dolenc o temi: »Kulturne zablode Iz pravnega življenja.« To poljudno predavanje bo obsegate pravno žlvjenje glede kulturnih pojavov fz prado-be t. J. 3000 let pred Kristom pa do današnjih dni. K temu zete zanimivemu predavanju vabimo vse člane, prijatelje In posebno tudi dame, ker se bo predavanle tikalo tudi ženskega pravnega življenja v prazgodovini do danes. Začetek ob pol 9. url zvečer Vstop vsem prost — Narodna čitalnica v Spodnji Šiški Javlja, da priredi društveni dramski odsek v dvorani pri Valjavcu dne 19. in 20. t. m, dramo trodejanko »ftpavaj moja deklic««, na kar opozarja odbor slavno občinstvo. Začetek vsakokrat ob 8 uri zvečer. Vstopnice so v predprodaji pri Tušarju v Kolodvorski uifcl. — Izredni občni »Narodne galerije« se vrši dne 31. Januarja ob 5. url popoldne v rostorih »Narodne Galerije« v Kresiji. — ane prosimo, da vpošljelo letno članarino. — Medicinski ples, Kakor Je Iz prejšnjih objav znano, se vrši letošnji medicinski ples 9. februarja v Unionu. Nato opozarjamo cenjene prijatelje društva — Odbor. — Veliki pustni korzo. »Slavčeva« maškarada se vri! na pustno nedeljo 2. marca v veliki dvorani Uniona. Prometni minister dr. Kojič je dal v torek novinarjem izjavo o svoji politiki kot prometni minister. Načrt, kakor ga je zasnoval g. dr. Kojič, se nam zdi zelo dober im če ga bo vlada odnosno prometni minister tudi izvajal, bo naš promet kmalu na višku. y Ureditev prometa v naši državi je [-bila skrajno težavna. Deloma pa se je ogromno delo že posrečilo, tako da sedanji promet precej dobro funkcijo-nira. Toda do spomladi je še daleč. Kot prvo svojo nalogo smatra dr. Kojič izmenjavo starih tračnic. Na nekaterih progah so tračnice že nad 40 let v rabi. Poprava starih prog bo onemogočila mnoge železniške nesreče in prometne zakasnitve ter na ta način zelo dvignila hitrost, zanesljivost in varnost našega prometa. Kot drugo točko svojega programa si je stavil dr. Kojič dograditev začetih prog. Ta dela so se vodila dosedaj z nekako brezbrižnostjo, kar je gradbene stroške zelo zvišalo. Investiranje nekoliko večjih zneskov v ta dela bo pospešilo in s tem tudi pocenilo dograditev vseh začetih prog, glede katere je izrazil prometni minister upanje, da bo dovršena tekom letošnjega leta. Za Slovenijo je najvažnejša dograditev prog Sevnica — Št. Janž in Črnomelj — Severin — Vrbovško, katere proge so tudi velikega strategičnega pomena. Po najnovejših izjavah vladnih krogov bo v,ada skrbela, da dobi Slovenija zvezo z morjem hi da torej ne DN Ci POZOR NA •ŠPORTNI KARNEVAL« DNE.9. FEBRUARJA T. L V NARODNEM DOMU. IKINO TIVOLI Jestija v ženi“ L del: lUefomlii kile. Od 17. de 20.11. 1 Gospodarstvo. Naša prometna politika. bo prepuščena italijanskemu Trstu. Ca -bo ta načrt res izveden, potem je Sloveniji zagotovljena močna gospodarska bodočnost. Zadnji del dr. Kojičevega načrta pomeni prevrat v dosedanji naši Prometni politiki. Za uspešno eksploatacije naših prirodnih bogastev neobhodne potrebujemo obširno železniško omrežje. Sedanje tudi v slučaju, da bi bilo popolnoma restavriram* ne bi odgovarjalo vsem potrebam. Zgradba novih prog zahteva seveda ogromne kapitale, ki jih v naši državi še ni na razpolago, čakati, dokler se pridobi potreben denar, bi bilo napačno, Zato je zelo umestna odločitev prometnega ministra, da bo dal gotove koncesije inozemskim kapitalistom z& zgradbo železnic v naši državi. Ta rešitev je tem boljša, ker privatne železnice — vsaj v sedanjih razmerah — mnogo bolje funkcljonirajo od državnih. Po tejavah prometnega ministra sodeč, stojimo torej ,pred živahno delavnostjo za izboljšanje našega prometa To nam daje upanje^ da se bodo pri nas zboljšale tudi vse ostale gospodarske razmere, kajti dober promet bo tudi pospešil razvoj naše mlade industrije, trgovine hi obrti. Na vsak način bo pa treba uvesti v prometni politiki tudi liberalnejša načela glede tarifne politike, ki zdaj precej ovira naše gospodarstvo. Nov cenik za zavarovanje valute pri Izvozu lesa Generalni Inšpektorat Ministrstva financ v Beogradu Je pod J. br, 4555 z dne 25. novembra 1923 izdal cenik, po katerem se Ima vršiti zavarovanje valute pri Izvozu onega blaga, za katero to določa Člen 16 pravilnika o prometu z devizami in valutami od 23. septembra 1923. Prvotni cenik je stopil v veljavo dne 1, decembra 1923 Posamezne postavke so bile neutemeljeno visoke, zlasti postavke, tlčoče se lesnih izdelkov, kai Je škodliivo vplivalo na izvoz lesa lz Bosne in Slovenije. it. 84 85 Ker predstavite in posredovanje raznih gospodarskih korporacij niso imele zaželenega uspeha. Je Centrala Industrijskih korporacij sklicala konferenco zastopnikov lesne industrije lz vse kraljevine, ki «e Je vršila dne 10. t m. v Beogradu. V smislu sklepov konference je izdal Gen. Inšpektorat dne 12. t. m. nov cenik, veljaven za čas od 15.—31. Januaria t. L ki določa za posamezne vrste lesa sledeče postavite: 86 87 88 89 90 91 92 93 94 • * • drva za kuriavo (od 10.000 kg) lesno oglje (od 10000 kg)............................ . mehak stavbeni les, rezan, (jelka ln smreka) (1 m*) mehak stavbeni les, tesan (1 m") . mehak les, okrogel »antene itd) (l m*) borov les, rezan (J m’)................... tesan (1 ms) • * • 19 •••!*»«» • • • • I » • * ♦ * * * * »»*•<* 95 96 97 bukov reian in tesan les: parien (1 m*) naperjen hrastov rezan les (1 m*) . okrogel hrastov les (1 m’)......................... hrastovi pragovi: 1. 60 do 220 dolgi (komad) 2. 50 do 2-70 . . , specllalni les (1 m*)............................ bukovi pragovi (komad)......................................................... Upa, oreh in druge vrste plemenitega lesa, rezane (lm*) .... brest in Jesen, rezan (Im*)................... dog« (vedro)..................... ' rafski dl . 99 telegrafski drogi (7 do 8 m) (komad) Zastopnik Generalnega Inšpektorata ie končno izjavil, da se cenik v prihodnosti zniža, če se statistično dokaže, da zavzema Izvoz slabejših vrst lesa oni odstotek, ki so ga navedi! zastopniki organizacij. Na kon- Din 2200- * 10,700-- se 700*— p 400-— » 300— 900 — w 300- m 900- m 400- m 2.000- m 500- 30- » 50- m 1.500- 9 30- u 1.500- • i.ooo~ m 90- m 50- fercncl doseženo znlžanle postavk cenika pomeni vendaT važen uspeh za našo celotno lesno industrijo, ker Je v tem vsa! deloma odstraniens nepotrebna iu nepremagljiva ovir« Izvoza našega lesa. Tržna poročila. Zagreb, 16. Jan. Jajca (apnena) 1.75, brez ponudbe. Zaklana perutnina: gosi 35 do 40, mali purani 100, race 75—80, očiščeni piščanci 50 dinarjev za kg. Italijanska steklena solata 20 dinarjev za kg, italijanska karfljola 8 dinarjev, kmetsko maslo 45 do 50 dinarjev* za kg. X Sprememba Izvoznih In uvoznih ta-rlfov. Ministrstvo za promet je pozvalo vse Pridobitne ustanove, da se izjavijo, če in v koliko bi bilo treba spremeniti tarife. To se nanaša posebno na one vrste blaga, katerih izvoz ali uvoz bi bilo s tarifo treba olajšati ali otežiti. X Skladišča za vžigalice. Uprava državnih monopolov Je dovolila tovarn! vžigalic v Rušah pri Mariboru, da v Celju in v Ljubljani odpre dve veliki skladišči. X Telefonske prtetolblne. Minister za pošto je sklenil, da se telefonskim naročnikom, ki bi do 20, t m. ne plačali naročnine, zapre telefon, X Nova industrija v naši driavL Neko nemško podjetje za izdelovanje margarine se zanima za zgraditev več velikih tovarn za margarino v Bosni. Poleg teh namerava zgraditi podjetje tudi veliko tovarno za margarino v Sloveniji. Ta tovarna bi bila nal-večja te vrste v naši državi Vse tovarne bi delale za Izvoz Uspešni razvoj Jim je zagotovljen, ker so dani vsi predpogoji. X Za prehrano pasivnih krajev. V Bosni in Hercegovini Je nakupila posebna komisija v Beogradu 100 vagonov žita Žito se bo oddajalo za lastno ceno in na kredit. X Izvoz svinj Iz naše držav« v minulem letn. V drugi polovici minulega leta |e znašal naš izvoz svinj približno 480.000 glav. Največ Je bito izvoženih svinj v Italijo (60%), veliko pe tudi v Češkoslovaško šaM0%ZV°z v in Av*trh° fo zna- X Izvoz tobaka Iz naše države. Kakor smo že poročal Je prodala naša monopolna uprava 200.000 kg našega tobaka Češkoslovaški. Ker znaša nadprodukcija tobaka Pri nas letos 10.000.000 kg, ga bo odprodala država še 5 milijonov kg; ostalih 5 milijonov pa bo obdržala v rezervi za slučaj, da bi bil« letošnja tobačna žetev slaba. X Poravnav« beograjske UJedlnJene banke. Upniki beograjske Ujedinjene banke, Id Je ustavila plačila. *> se zedinili, da .sprimejo poravnavo, ki božanje **nalb°^a rešitev, ker na ta način več dobe kakor pa Jz konkurzne mase. X Zvišanje obrestne mere v Avstriji. Avstrijski denarni zavodi vodilo medsebojna pogajanja za zvišanje obrestne mere na vložne knjižic« na dvojno mero S tem bi s« tudi v veliki meri povečali vložni zneski, ker bi trnek) ljudstvo večjo korist od štede-pja in nalaganja prihrankov v denarnih za-vodih. Radi zete visoke obrestne mere za posojen denar so sedaj mnogi vlagali svoj« prihranke v odprto denarno tržišče. X Svinjski sejmi so v Celju glasom razglasa mestnega magistrata zopet dovoljeni, ker je kuga slinavka v celjskem okraju ponehala. Opozarja pa se obenem na predpis, da mora vsakdo, kdor kupi kako živinče na sejmu, dati živinski potni list pri občinskem uradu prepisati na svoje Borzna poročila. Beograd, 16. januarja. Devize. Dunaj 0.1235—0,1240, Budimpešta 0.35— 0.37, Bukarešta 42.45—43, Ženeva 1517— 1520, London 374.50-374.75, Milan 383— 385.50. New York 87,75—8825, Pariz 400-402, Praga 255.75—257.15. Solun 165-175, Sofij« 60.90-63. Zagreb. 16. januarja. Devize. Dunaj 0,12295-0.12495, Bukarešta 0-45, Italija. Izplačilo 382.23—385.25, Italija, ček 382 —385, London, Izplačilo 372.35—375.35. London, ček 372—375, Nev York, ček 86.75- 88.25. Pariz 397.50-402.50, Praga 253.90-256.90, Sofija 0-67.50, Švica 1515,25- 1525.25, Varšava 0—0.003. — Valute. Dolarji 86.625-87.625, avstrijske krone 0.1240 -0. češkoslovaške krone 251—0. italijanske lire 379.50—38250. , Curlh, 16. januarja. New York 578, London 24.67, Pari« 26.62, Milan 23.20. Praga 16.8375. Budimpešta 0.0205. Bukarešta 2.85. BeogTad 6.65, Sofija 4.15. Dunaj 0.008J25, avstrijske krone 0.00815. Praga, 16. januarja. Dunaj 4.76, Berlin 8.05. Rim 131.23. avstrijske krone 4.7775, Italijanske Mr« 130.75. Budimpešta 11.25, Pariz 139.75, London 147.55, New York 34.70, Curlh 600J0. Beograd 39.73. Dunaj. 16. lanuaria. Devize. Beograd 813—817, Berlin 16.20—1680, Budimpešta 2.41—2.41, Bukarešta 351—353, I-Oto don 302.700—303.700, Milan 3064—3076, New York 70.933—71.185, Pariz 3282—3298, Praga 2070-2080. Sofija 305-307, Ctnih 12.275—12.325. - Valute. Dolarji 70.860 —71.260, bolgarski levi 481—489, nemške marke 15.50—16.10, angleški funti 300.900 -302500 francoski franki 3235-3265, ita-llianske Hre 3030-3050, Jugoslovanski dinarji 812-818, romunski leji 340—344, švl- •^,7nkU2»*20a-',2 280> češkoslovaške krone 2057—2073. madžarske krone 2—2.20. ■ ri'n* I6- la«- Dunaj 59,850.000, Ml-p" Draga 123.440,000.00, o^K000*««’ London 17 bilijonov Ywk 4*189-500.000.000, 367^ OTO 000’ 0 jedi in odtegnil mu je večkrat tobak. (Dalje prih.) Izpred sodišča. OBSODBA NA PODLAOI ZAKONA O ZAŠČITI DRŽAVE. V pondeljek se Je zagovarjal pred senatom mariborskega sodišča delavec Fr. VVunkrnflller Iz Vuzenice zaradi delikta po zakonu o zaščiti države, ker Je utihotap-ljal preko avstrijske meje v našo državo komunistične propagandne letake in brošure ter jlli razpečaval. Pisal je tudi komunistična bojevita pisma nekemu svojemu prijatelju. Obtoženca le zagovarjal dr. Slokar, pa tudi sam se Je skušal na jako spreten način izmazati, vendar pa mu vse skup ni mnogo pomagalo. Obsojen Je bil oa pet mesecev težke ječe. CERKVENI ROPL — PRVA ARETACIJA. V zadnjem času se Je izvršilo po naiih krajih več večjih in manjših cerkvenih ropov, vsled katerih so nekatere cerkve občutno prizadete. Vse te tatvine so bile izvršene zelo predrzno In skrajno nasilno. 'Vrata od tabernakljev so vlomilci enostavno razbijali. Dolgo časa niso mogli priti na sled vlomilcem, sedaj pa se Je odkrila prva sled o teh ropih. V Trstu so namreč aretirali asistenta južne Železnice Avgusta Pečnika Iz Ljubljane radi sumljive prodaje. Prodajal je namreč sledeče cerkene predmete: kelih iz 4 kosov s srebrno čašo, cizeliran, pozlačen, delo bc L 1S55, kelih Iz 2 kosov s sr*, brno čašo Iz l. 1600, kelih c*l s srebrno čašo pozlačen lz l. 1600, dalle 6 malih srebrnih krožnikov, clzelirani z glavo Kristusa, dva rellkvarila, clzelirana z raznimi slikami in končno še več manjših dragocenih cerkvenih potrebščin. Vse te predmete je prodajal Pečnik za 300 lir, med tem ko so ti predmeti vredni najmanj svojih 60.000 Din. Obtoženi trdi, da je kupil vse te predmete od akademika K. A., kar pa bo teško res. Naša župnišča, odnosno cerkvene uprave, pri katerih Je bilo kaj podobnega ukradeno, naj se obrnejo na ljubljansko policijo In po-šljejo natančen seznam ls opl* ukradenih predmetov. JETNIŠKI PAZNIK - OBTOŽENEC. Kot žrtev svojega poklica je sedel včeraj na obtožni klopi pred senatom dež. sodišča, kamor je spremil tekom svoje službe že toliko hudodelcev, kaznilnični paznik Albin Rakovš. Na obtožno klop sta ga spravila dva hudodelca, katerima se Je posrečilo, da sta koncem lanskega leta pobegnila, na eni strani, na drugi pa prevelika štedljivost In premajhna pozornost Jetnlške uprave z ozirom na slabo zastarelo varnostno opremo Jetnlšnice in skrčeno službo v njej. V tej kaznilnici se nahala povprečno 200 do 230 kaznjencev, izmed katerih so nekateri precej nevarni, posebno oni, ki čakajo, da jih odpremljo v kako viijo šolo za dalje časa. Podobna ptička sta bQa neki Anžur, ki je bil obsojen na 2 in pol leti Ječe In bi bil moral drugi dan pred begom oditi v Maribor in pa njegov tovariš Trpine. Odprla sta zjutraj ob S. uri, ko vstanejo tako-zvani kuharji in ko gre paznik v klet po krompir, zelle ln podobno, lesena vrata In prišla na koridor. Z lahkoto sta odrinila železna vrata, ki so bila It precej poškodovana, in sta prišla na dvorišče. Tam jima je služila streha neke barake, ki J« tik pod zidom, kot lestva ln enkrat vrh zidu sta bila brzo na drugi strani na prostem. Obtoženec se le tudi zagovarlal, da Je sedaj veliko manj paznikov ta se mora vsled tega delati večkrat tudi naravnost proti predpisom. Sena« je vse to vpošteval In Je kB Albin Rakovi oproščen. FANTOVSKI PRETEP. Dne 30. aprila 1933 Je bila prt Janezu Jemejiku v Stopercah ob Pohorju go«tila Iz nevošljivosti so prilil na to gostijo tudi nepovabljeni fantje Is Mate*. Bill so oboroženi • koU ln začeli »o biti po gostih, posebno pa po Jemejšku, katerega so težko ranili. Zato so bili obtoženi In 7. t m. vsi obsojeni, in sicer Josip Kampuš, ki Je bil vodja temu pretepu, na 5 mesecev težke ječe, Henrik Korošec, Rok Korošec In Prane Krošelj, vsak na 2 mesece. Jožef Ferlič, ki Je pri razpravi odkrito priznal krivdo, pa samo na 2 meseca ječe. Prosili so, da bi sedeli v Slov. Bistrici, kar se jkn je do-volilo, samo Kampušu ne. PIJANEC V TROOVINL K trgovcu Juriju Pezdimiku, ne daleč bd Ljubljane je prišel njegov znaliec, in sicer dober prijatelj Mežnar. Mož Je M precej natrkan ln Je zahteval žganje, katerega mu pa Pezdlrnlk ni hotel jdttL Vsled tega se je Mežnar razhudit In začel nasajati po trgovini. Pezdimik ga Je porival proti vratom, Mežna pa ga Je tolkel s skodelo od tehtnice po glavi. Končno mu Je dal Pezdlrnik klofuto ln za to klofuto je bi obsojen radi prekoračenja sKobrana na 50 Din globe ali 24 ur zapora. Pezdlrnik m Je pritožil in pri vzVKcnJ obravnavi se le ugotovilo, da J« Mežnar pijanec hi da je bi tisti dan res tako pijan, da Je fenei več ne-prillk in so ga morali Senat Je oprostil. zveza«, daje zaspaL to vpoiteval In Je Pesdirnika VELIKA IZBIRA pesmi romanov dram novel povesti mladinskih spisov Operni libreti Muzlkallje Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin trg 8 ZAHTEVAJTE CENIKI J Brc* posebnega obvestila. MMtai pogrebni zavod. Umrla je danes naša nad vse ljubljena sestrica, teta in svakinja, gospodična Franica Mihu! Pogreb blagopokojne bo v petek dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica št 3, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 16. januarja 1924 Migi Mine: Mikuž, Koch, Kostanjevec t ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ ❖ j PARNA PEKARNA 1 VILJEM BIZJAK ima SVEŽE PECIVO VSAK DAN POPOLDNB OB 14. IN H. URI t t * t ❖ L. Mlkuš Uubllana, Mestni trg 16 Izdalovatell dežnikov Zelota sprehajalnih palic. Popravila toCaa la HUao tali tt mnteliDS perje! Kilogram sivega na pol (cufano perje) Din 60-—, polbelo Din 71—, bele M —, boljše Din 96'—, fini n« pol puh 148*—, fino Din 178'—, oajflnejši Din 2*0-—, bali puh Din »70-—, šnežno-b*H parni puh Din 446‘— Iranko in carina prosto proti povzetju. Neugajajoie m lahko vrne. Vzore! zastonj. Mnogo priznanj in naknadnih naročil. RazpotU|aln!ea portal!***« par)« 8ACHSEL * Co, Wlen XIV., Selbelguse •/«. n SRBIJA" Prvo Srpsko društvo za zavarovanje v Beogradu Knez Mlheilova ulita Stev. 26. Išče v vseh večjih in manjših mestih po* verjenika Kdor se želi s tem baviti naj •e obrne pismeno na Upravo društva, kjer bo dobii potrebna navodila. Mesečna nagrada se bo določila po sporazumu. Inserlralte vodno v .Narodnem Dnevniku' Tovarna na deiell Išče za nastop 15. februarja 11. saldakontlstlnjo starejšo, zanesljivo moč, zmožno slovenskega in nemškega jezika in strojepisja. Ponudbe t navedbo zahtevane plače pod »Zanesljiva41, na upravo »Narodnega Dnevnika". pozoi! LOVCI! m Ustna, Obarja, kuna i> dr. ss kupi vsako BtnoUno. Plata vH|)s kot po dnevnih conah samo prt Or. HATMANMU. V ko- to. 40 sa Im- Zastopnika an Jnooalavljos FRANJO GAJiEK, FEiUDO MRACNUUB. Mn limirt ul ttt Sprejemam dama ln gospodične v iraUKea pank, v svrho prtutenja sl aa lastno rabo samostojno torto, vatt vsakovrstna sioitns klobuke NadaVna p^aanOa od lO da 1- popsMhs. Modni salon za damake klobuka Alojzija Vivod roj. MozetK. UuMJana. Prad ftkoMo tl l Mrtttr. MALI OGLASI Cena oglasen do 20 besed Din S*—; vsaka nadallna beseda 25 para s daviOno vred. pesnika Valeatia Vodnika v krasnem okvirja naprodaj. Ogleda h to lahke v spravi Usta. lesti kuloiislke itt* r veek pisarniških poetih Izurjena goepodišae v Ljubljani alt blliajl okolici Or« tudi sa nekaj tednov breaplažno. Ponudbe pod »Spretna plearalška mol* nt opravo lteta.________ v tako množino lepega, sdrsvsga krompirja. — Najnlije ponudbe samo sa vagonakš aaklade prosi aa aaslov Franjo Golli, Celje, in to dne IS* 1% la lft januarja t L iiakii mtoi aa benda, s S ksajsklml eOami, se proda at! zamenja s manjšim. Pooudbe ped »Motor* aa spravo tMt •uho, ledne, šolnine priproeto ta seno, obstojsie ta sobe, pred-•obe In kuhinje, M semenja z veJjha s S—S sohami ter pri-hmm.1. Potsve ee pri upravi Heta. _______________________________ umil v sredini mesta ee iUe. Ponud be pod ,JL *40“ na spravo Mm« _ la petrolej s 2‘/, konjskimi etiami se preda. Polj-eka eeetait 18. tv. Peta pred- GipiiMIsii. vedno v zalogi po nainiž)! eenl, se dobi: v Mlekarni Ivan KOS, BohoriSeva ul. 28. Ljubljana. lažni za ienine ln nsveete! Izdeluje se vsakovrstna salonska garderoba ca dame ta gospode, najmodernejše vsakovrstne toalete po meri. Cene anatno znižane. Strankam, U prlneeo blago sama, Ista postrežba. Brata Brun-skele, Ljubljana. Zidovska uL 8. IHlnaio ati s souporabo kuhinje -r- proti dobri nagradi — IšJem aa takoj ali s 1. februarjem. Naslov v upravi »Narod. Dnevnika«. Mnzitet ie rabljen, ee eeno proda. Na-alev pove uprava »Narodnega Dnevnika«. Mii! Blata! ki hrepeni po Skreni ljubezni ln tepem življenju, naj se javi pod šifro »Brez ljubezni ai sreče«, ne upravo lista. prostorna, solniina lega, sredi meeta se le proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod ,,Zamena" upravo tega lista. Ometike slike (5 komadov) ae radi preselitve prodajo po ugodni eenl. Naslov pove uprava »N»rodaejt* Dnevnika«. Ote Miti Inteligentni, muzikalični, Sodne zunanjosti, vsi tki ljubiteljlel iporta, želita radi pomanjkanja znanja, najraje nemške ali slovenske korespondence v evrho duševnega razvedrila s sMaiaai geapodi, po moiaoeti s boljšimi uradniki. Ponudbe e etiko aai ee polijejo spravi Usta pod J&re ln SoaJa“. mm obetojeie Is dveh eob la kuhinje se išče v sredini mesta. Plaža m dobro. Ponadbe pod »Stanovanjeka beda« na spenvo lista. ItblllilU Siti se liSe v sredini mesta za dva gospoda, ki etaoeli dan odsotna. Pismene ponudbe pod »Tone-Joie« sa spssvo »Narodnega Dnsvntka« Ulil fbtograMni aparat 6X>, s selo dobrim objektivom. Ponudbe prosim na upravo pod »Model«. s posebnim vhodom, na periferiji meeta ee odda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod „Ugodno" na upravo lista. Mimo sabo Kte sa take] boQša gospodična evoot tadl s hrano. Ponudbe yod »Mir« as spravo Usta. M bt se s inteligentnim, vsestransko naobražealm dekletom Ur pod 20 !•( v svrho posnejis ženitve. V poštev prihajajo °ns S nsomadeievano pretekle-rijo. Premoženje poetraneke 14var, kar je zaalgurana prvoVt-atna ekeistenoa. Glavni pogoj: bartaonlja duše in teleea, velika postava la adravje. Star aeiu «8 lat. aaio Isotoažen, prijetne »unaajoeti. Ponudbe earao • •Uko, ki ee diskretno vrne, naj ea vpožljeje aa upravo „Nar. Daevalka“ pod Miro „Semlrs-mle 444". Anonimno v kož. Kuke. iislti ii Kdo bi vzel v elužbo kot praktikanta mladega, izobraženega gospoda, absolventa 6 realke, izurjen stiojepisee, sin tovarnarja, nekoliko vcsžegti ie v pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro ..Ugodeno" aa up. L Ju liove liaike I. zvssek, se kupi. sod »Knllsa« aa ut.. Zapisano se iič« 1 večja ali 2 manjši sobi v si edini mesta z elektr. razsvetljavo ln separiranim vhodom. Ponudbe z navedbo sen* pod ,.Januar" na Aloma Co., Ljubljana. lese stanovanje, 1 soba s kuhinjo, za mlad zakonski par. I ismene ponudbe na upravo pod »Sts-novanje 10«. i večja množina, se proda. Kje, pove uprava »Narodnega Dnev*