KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO^ LETO V 3 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V. letnik Ljubljana 1957. 3. številka Vsebina tretje številke I. Zelko : Kolonizacijsko stanje ob Kučnici v XIII. stoletju — Stran 105 VI. Valenčič: Prebivalstvo in hiše stare Ljubljane — Stran 111 M. Pahor: Statuti Izole, Kopra in Pirana ter istrski zakoni o šolar- jih, solarnah in tihotapcih — Stran 123 M. L a h : Borba ljubljanske občine za slovensko uradovanje — Stran 135 Fr. Šijanec: Krog Attemsovih freskantov — Stran 146 F r. Klopčič: Razstava »oktobrska revolucija in delavsko gibanje na Slovenskem 1. 1917—1920« — Stran 153 MUZEJSKE NOVICE: M. Pahor: Priprave za Slovenski pomorski muzej — Stran 158 Na ovitku: Boris Kobe: »Istrske soline« (risba) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino. Pred- stavnik Jože Sorn. Oprema inž. airh. B. Kobe. 1'iska tiskarna >Toineta Tomšiča« v Ljubljani. Lredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranillmici ljubljanski št.—- Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 din 606-l-->-73 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK V. LJUBLJANA 1957 ZVEZEK 3 KOLONIZACIJSKO STANJE OB KUCNICI V XIII. STOLETJU IVAN ZELKO Rečica Kučnica v Prekmurju je že stoletja mejni potok: pred prvo svetovno vojno med Avstrijo in Madžarsko, po tej vojni pa med Avstrijo in Jugoslavijo. Ob njenem gornjem toku se stikata nemška in slovenska etnična meja. Kako je prišlo prav tu do ustalitve nemško-madžarske politične meje v sred- njem veku, nam morejo vsaj deloma razjas- niti nemško-madžarski mejni odnosi na tem področju v XII. in XIII. stoletju.* Vendar dosedanje mišljenje o kolonizacijskih raz- merah na prekmurski strani Kučnice v XIII. stoletju ni povsem točno, ker temelji na ne- pristojnem viru. Z listino iz 1. 1212 je madžarski kralj An- drej II. podaril bratom božjega groba ne- obljudeno zemljo Fons Frigidus in Medias maiele.^ K o v a č i č je zadevno listino po- motoma uvrstil med slovenske zgodovinske vire in kraje, o katerih razpravlja listina, lokaliziral na področje Cankove v Prek- murju.' Pozneje je bila listina sprejeta v V. zv. Kosovega Gradiva in objavljena pod štev. 200. O pravilnosti lokalizacije ni razpravljal nobeden slovenskih znanstveni- kov. V dobri veri, da zadevni vir res govori o prekmurskem ozemlju, je bilo napisanih več razprav in podanih trditev.* — Pred ne- davnim je vodna imena iz iste listine med slovenskimi vodnimi imeni obravnaval tudi B e z 1 a j.5 To je vzrok, da se ob razpravlja- nju o kolonizacijskem stanju na področju Kučnice v XIII. stoletju dotaknem tudi vprašanja pravilnosti lokalizacije krajev in vodnih imen v listini iz 1. 1212. Madžarski zgodovinarji, tako svetni kot cerkveni, trde, da so bratje božjega groba z darovnico iz 1. 1212 prejeli zemljišče Frigi- dus Fons in Medias maiele v slovaškem kra- ju Komloš (madž. Szent keresztkomlós, Kom- lós keresztes, županija Saros) ob rečici To- pol, sev.-vzhodno od mesta Prešooa (madž. Eperjes), severno od Košic' Slovaški slavist V. Smilauer obravna- va vodna imena Cepesen, Cumluspotoc, Chuespotoc, Recdenic in Tople, ki jih nava- ja listina, kot slovaška imena.' Kaj pravi k temu zgodovinsko stanje prek- murskega zemljiškega področja, kjer naj bi se 1. 1212 naselil viteški red in koloniziral do takrat neobljudeno ozemlje? Ob popisu mejnih objektov zemljišča Lyndma (Gornja Lendava) je 1. 1208 zapi- sano, da je meja zemljišča potekala, ko je z vzhodne strani (od Bogojine in čez vodo Lip- nico) dosegla Ledavo, — ob Ledavi na- vzgor.8 Ledavo je dosegla v višini in bližini Rakičana. To je na prostoru, kjer sta se sto- letja stikali meji med županijama Železno (madž. Vas) in Za/a. Nato se je meja nada- ljevala ob reki Ledavi, in sicer se je držala pravca Ledave tako daleč navzgor, dokler ni dospela do zemljišča, ki ga je grof Niko- laj s kraljevo vednostjo kupil od grofa Hendrika, kjer je bilo sedem vasi. Tu se je meja oddaljila od Ledave in sicer na za- hodno stran. Kajti, ko je objela in vključila Hendrikovo zemljišče sedmerih vasi, je bila spet pri Ledavi in je potekala ob Ledavi do bližine njenega izvira. To pa je mogoče le na zahodni strani, ker Ledava priteka z zahodne strani. Sicer pa je tu opisana za- hodna meja zemljišča Lyndma, ki se je v bližini Dobre obrnila na vzhod. Ako bi se meja od reke Ledave odmaknila na vzhodno stran, bi ne mogla dospeti do gornjega toka Ledave v bližino Dobre. V tej zvezi si odgovorimo tudi na vpraša- nje, kaj je bilo okoli 1. 1208 na zahodni stra- ni Ledave, in sicer na odseku, kjer se je meja z vzhodne strani (pri Rakičanu) pri- bližala Ledavi in pa do točke, ko se je za- kadi vključitve Hendrikovih sedmerih vasi oddaljila od Ledave, ker iz tega jasneje spoznamo vzroke, zakaj je na zadevnem od- seku prav Ledava tvorila zahodno mejo gornjelendavskega zemljišča in tako zožimo prostor, kje nam je iskati Hendrikovih sed- mero vasi. Na zadevnem odseku, med Le- davo in reko Muro je bilo samostojno zem- ljišče, prvotno imenovano Mura (Murma), pozneje B elmur a , o katerem razpravlja- jo listine iz let 1220,» 1233 in 1234,»» 1265" in 1297.12 Od prve polovice XIV. stoletja je bilo zemljišče Belmura združeno z zemljiščem Lyndrva (Gornja Lendava). Za obseg in raz- sežnost zemljišča Mura ali Belmura zve- 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mo iz popisa združenega Gornjelendavske- ga zemljišča v letu 1366.'' Zemljišče Belmura je podano v okviru di- strikta ^Beelmura«. Zemljišče Mura, poz- neje Belmura, se je na severozahodnem kon- cu razprostiralo do krajev Krajna—Ska- ' koDcV^* in je pri Gederovcih z »nemškimi ' vrati« (Nemethkapu) mejilo na zemljišče ; mesta Radgone, kot določno pravi li- ! stina iz 1. 1347: ...ad porticum seu fransi- 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tum Nemethkapu vocatum in fossato inter civitatem Regede et terram Belmura posila pro metis .. .'^ Ce upoštevamo, da je na zahodni strani Ledave, na odseku Rakičan—Krajna, bilo; di'ugo samostojno zemljišče, nam je razum- i Ijivo, zakaj je 1. 1208 meja zemljišča Lynd- i roa potekala ob Ledavi navzgor in se je, mogla odmakniti na zahod šele po koncu so- '• sednjega zemljišča Mura. i Od konca XII. stoletja dalje se je nemško- j madžarska državna meja ustalila ob Kuč- nici'*, kar moremo spoznati tudi iz listine iz leta 1208.17 j 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Hendrikovih sedmero vasi, ki jih je pred I. 1208 prodal grofu Nikolaju in jih je ta priključil svojemu zemljišču Lyndroa, je le- žalo med rečicama Ledaoo in Kučnico. Da jih ugotovimo, posezimo v naslednja stolet- ja, ker iz kolonizacijskega stanja poznejših sioIp+H TiiT-pmo v glavnih obrisih dobiti sliko za XIII. stoletje. Zemljiški kompleks v prostoru med Ska- kovci—Ocinje ter med Kučnico—Ledaoo in še ožji pas ob vzhodnem bregu Ledave pred- stavlja v XIV. stoletju poseben distrikt, ime- novan Ohle d av ski okoliš (districtus iiixta fluvium Lyndwa). V območju Oble- davskega okoliša so 1. 1366 našteti naslednji kraji:'* 1. Domanynch^' 2 Zomorofalua^" 3. Radomanfalua alio nomine Rupertfalua^^ 4. Gyurgfiamyklorosfalua al. nom. Gezlou- falua^^; 1365: Wechezloufolua^^ 5. Arnoldfyamiklosfolua^* 6 Ztrahonafalua^^ 7. Pezkfolua^^ 8. Nozykfalua^'' 9. Zuceska al. nom. Bidoniafalua^^ 10. Banafalua iuxta tenuta castri Dobra^' II. Saldinhomf prope caput fluvii Lindua'" 12. Wechenhof prope rivulum Olsinch'' 13. Kramarfalua^^ 14. Fulyifalua^^ 15 Jurgelfalua^* 16. Grofenik^^ 17 Kaltenprun sive Hydegkuth^^ 18. Kupretfalua^-' 19. Korlatfalua iuxta rivulum Chernech'*; in po podatkih iz 1. 1365 je bil v Oble- davskem okolišu še kraj: 20. Jacahfolua?^ Kraje, razen Jacabfolua, sem navedel v razporedu, kot jih je naštel popisovalec leta 1366. Iz naštevanja krajev moremo takoj ugotoviti smer, katere se je držal popisova- lec pri naštevanju krajev. Naštevanje prič- ne ob Ledavi, na južnem koncu Obledav- skega okoliša, z Domajinci. Imenoma na- šteje vse kraje ob obeh straneh Ledave in se drži smeri: nasproti severu. — V bližini Do- bre se zaobrne na zahod in se ob zahodni strani, ob Kučnici, vrača na južni konec Ob- ledavskega okoliša. Ker je z naštevanjem po- dana smer in ker je večina imen istih kot danes, zato je lokalizacija za veliko večino krajev jasna. Le za nekaj krajev je manj gotova. Pod katerim vidikom so kraji v Obledav- skem okolišu strnjeni v enoten okoliš? Ali jih je združevalo gospodarsko središče, go- spodarski dvor? Ni sledu o tem. Pač pa so kraji, našteti 1. 1366 v Obledavskem okolišu po podatkih vizitacijskih zapisnikov 1627 in 1698'", z malenkostno razliko, tvorili pražup- nijo Sv. Jurija v Prekmurju. Vizitacijski zapisnik 1698 v jurjenski pra- župniji našteva nasi, kraje (vzporedno nava- jam ustrezno ime za 1366 in današnje ime): 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ob primerjavi krajevnih imen iz 1566 in 1698 opazimo delno spremembo. 1698 nasto- pajo imena Pertoča, Sv. Jurij, Rogašovci in Satina, ki so 1366 neznana. Na istem področ- ju se javljajo 1366 drugačna imena, namreč: Gyurgfiamyklorosfalua (= György - lia- Miklósfalva; Jurijevega Mikloša vas), Arnoldfyamiklosfolua (= Arnold - fia - Mi- klósfalva; Arnoldovega Mikloša vas), Jacabfalua (Jakobova vas). 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ztrahonafalua (Strahonja - vas) — in Zuceska al. nom. Bidoniafalua (? Žučeska z drugim imenom Vidonja - vas). Naselbine so torej obstajale, le pod dru- gim imenom. Krajevna imena še niso bila ustaljena. — Iz stanja jurjenske pražupnije ¦s- XVII. stol. spoznamo, da je ^Obledavski okoliša istoveten s pražupnijo Sv. Jurija v Prekmurju. V treh stoletjih je nastala le ma- lenkostna sprememba v obrobnih naseljih. Kraja Saldinhorvf (? Kalh) in Banafalua (Bonisdorf) so priključili k župniji Dobra". Topolovci pa so od Gornje Lendave prešli k Sv. Juriju. Obrobna naselja so prešla, ka- mor gravitirajo. Do končne razjasnitve, katerih sedem vasi je grof Hendrik 1. 1208 prodal grofu Niko- laju, nam pomore zapis popisovalca krajev- nih imen 1. 1366, ki pravi, da so ob potoku O Isinch (danes Kučnica) nove naselbine, in sicer: Kramarfalua (Kramarovci), Fulyifalua (Likšinci), Jurgelfalua (Gerlinci), Grofenik (Grofevnik; Korovci), Kalienprun sive Hy- degkuth (Cankova) in Kupretfalua*^^ (zase- lek Ledinka, južno od Cankove, ali Ska- kovoi?). Na podlagi seznamov krajevnih imen 1366 in 1698 — ter poročila, katere vasi so bile pred 1. 1366 na novo naseljene, je podana možnost, določiti vasi in obseg ^Hendriko- vih sedmero oasi« v 1. 1208. V poštev pri- dejo le stari kraji na zahodni strani Ledave. Novih, sredi XIV. stoletja nastalih, še v XIII. stoletju ni bilo. Kot stari kraji so 1. 1566 veljali tile: 1. Korlatfalua (danes Gornji Črnci), iz Kon- radfalva*^ 2. Zomorofalua (Krašči) 3. Radorvanfalua al. nom. Rupertfalua (Ro- poča) 4. Gyurgfiamyklowsfalua al. nom. Gezlou- falua (Pertoča—Večeslavci) 5. Nozykfalua (Nuskova) 6. Wechenhof (Ocinje) 7. in še eden izmed naslednjih treh: Jacab- falua, Arnoldfyamiklosfolua ali Ztrahona- falua, o katerih se ne more zagotovo ve- deti, ali so bili na zahodni ali vzhodni strani Ledave. Moremo domnevati, da so bila krajevna imena v 1. 1208 vsaj delno drugačna. Imena so se namreč spreminjala, kakor vidimo v primerih: Gyurgfiamyklorosfalua (naselje se je prej imenovalo po Juriju, nato po Miklo- šu); Arnoldfyamiklosfolua (da se naselje tega Mikloša loči od sosednjega Jurijevega Mikloša, zato so dodali še očetovo ime: Ar- nold) — in Radorvanfalua al. nom. Rupert- falua (Radovanova, z drugim imenom Ru- pretja vas). Vse naštete naselbine so bile ob reki Ledavi. Področje ob Kučnici, takrat imenovani Olsinch (Olšnica, Jelšnica), more- mo imeti v XIII. stoletju za mejno pustoto, ozemlje madžarskega mejno-obrambnega pa- su, gyepüelva, — ki je bilo kolonizirano šele malo pred 1. 1366. Zgodovinsko dejstvo izključuje, da bi se 1212 na Cankovi naselili bratje božjega groba. Početki kraja Cankova segajo šele v sredo XIV. stol. Konec XVII. stoletja je Cankova manjša naselbina z 61 prebival- ci in še brez vsake kapele.** Sele XVIII. sto- letje je prineslo kraju večjo veljavo, ko je bila 1. 1718 v kraju pozidana prva kapela in 1. 1754 ustanovljena župnija.*^ Vodna imena Cepesen, Cumluspotoc, Chuespotoc, Recdenic in Tople niso iz prek- murskega ozemlja, niti ne sodijo med sloven- ska historična vodna imena. OPOMBE 1. Muko Kos, K postanku o{?rskc meje med Dravo in Rabo. Časopis za zgodovino lin narodopisje. Maribor 1953, 144—152. (CZN). — 2. F. in M. Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. V, št. 200. Ljubljana 192S. — 3. Fran Kovačič, Gradivo za pretkmursko zgodovino. Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor 1926, 1—2. — 4. Muko Kos, Zgodovina Slovencev. Ljubljana 1953, 139; isti, K po- stanku ogrske meje med Dravo in Rabo. CZN, Maribor 1935, 1150; Ivan Zelko, Doneski k prekmurski zgodovini. CZN, 1956, 68-69; Krajevni) leksikon dravske banovine. Ljub- ljana 1957, 454; Marijan Zadnikar, Romanska arhitektura v Prekmurju. Kronika — časopis za slovensko krajevno zgo- dovino. Ljubljana 1954, II, štev. 5. 179; Milko Kos, Zgo- dovina Slovencev. V Ljubljani 1955, 252. — 5. France Bez- laj. Slovenska vodna imena. I. del (A-L). Ljubljana 1956, 100, 106, 134, 317. — 6. OUvänyi Pél, A jerusalemi szent sir es lovagreudjének rövid torténete. Szegeden 1882, 190; Johann Mathias Korabinsky, Geographisch-Historisches und Produkten Lexikon von Ungarn, Pressburg 1786, 514; Balanyd György, Vallasos élet — iskolak. Magyar müvelödestörtenet. I, 409. Budapest (ipred 1. 1941); Karacsonyi Janos, Magyar- orzag egyhaztorténete föbb vonasaiban, Veszprém 1920, 75, 392; Szentpétery Imre, Az Arpad - hazi Mralyok okleveiei- nek kxitikai jegvzéke, I. kötet. Regesta reguim stirpis Arpa- dianae crätico-diplomatica, I, 87., Budapest 1923. — ?. V. Smilauer, Vodopis starého Slovenska. Präcc učene spo- lečnosti Safarikovy v Bratislave 9. Praha — Bralislava 1952, 355, 418. — 8. F. in M. Kos, Gradivo V, št. 900. 9, Codex diplomaticus i>atrius Hungaricus, Studio et opera Emerici Nagy, Joan. Nep. CaroU Rath et Desiderii Véghely. Buda- pest 1891, Vili, 100; prim. Karäcsonyii J., A magyar nem- zetsegek a XIV. szazad közepeig, II, 588. Budapest 1901. 10. Fejér G., Codex diplomaticus Hungaricus ecolesiasticuB ac civilis. VII/5, 249, 250, 252. — 11. Codex dipl. patr. Hung., VIII, 100; prim, tudi Karäesonyi J., A magyar ne- zetsegek, II, 152.; — Codex dipl. patr. Hung. VI, št. 92, 155—136; Vasvärmegye. Magyarorszäg värmegyei es värosai. Budapest 1898, 546. — 12. Wenzel G., Codex diplomaticus Arpadianus continuatus (Arpädkori üj okmänylär). X, 250—251; Karäesonyi J., A magyar nemzetségek, II, 152. — 11. Csänki Dezsö, Magyarorszäg törtenelmi földrajza a Hunyadiak koräban, II, 716—717. Budapest 1894. — U. Csänki, n. 'd. 716—717. — 15. Nagy E., Codex diplomaticu.s hungaricus Andegavensiß. V, III. — 16. Hóman Bälint — Szekfü Gyula, Magyar törtenet. I, glej zemljevidno skico med stranmi 416—417; M. Kos, K postanku ogrske meje med Dravo -in Raibo. CZN, 1955, il46—148. — 17. M. Kos, Gia- di-vo V, št. 900. — IS. Csänki, n. d. II, 716-717. — 19. Csänkd, n, d., II, 744. — 20. Csänid, n. d., II, 801. — 21. Csänki, m. d., II, 788. — 22. Csänki, n. d., II, 755. — 27. Csänki, m. .d., II, 808. — 24. Csänki, n. d., II, 735. — 25. Csänki, n. d., II. 801. — 26. Csänki, n. d., II, 785. — 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 27. CsänH, m. d., II, 780. — 28. Csänki, n. d., II, 809. — 29. Csänki, n. d., II, 755. — 30. Csänki, n. d., II, 794. — 31. Csänki, n. 98. — 4'>. aj Csänkii, n. d., II, 71(7. — 43. b) Melich Jänos, Szläv jöveveny szavaink. I, 2. del, 181. Budapest 1905. — U. Visitatio can. 1698, 762. — 45. Vis. can. 1756. župnije Cankova. PREBIVALSTVO IN HISE STARE LJUBLJANE VLADO VALENCIC V zadnjih dveh desetletjih XVIII. stoletja je bilo porušeno obrambno obzidje, ki je do tedaj obdajalo staro mestno jedro Ljub- ljane. Zid in mestna vrata so pred tem lo- čila notranje mesto od predmestij, s kate- rimi je bilo sicer povezano v enoten upra- ven teritorij. Šele po porušitvi obzidja se je notranje mesto pričelo gradbeno zraščati .s svojimi predmestji in so postopoma zgi- njale medsebojne zunanje razlike. Prvotno je mesto v pravem pomenu bil le obzidani notranji del. Tu je bil sedež deželne, mest- ne in cerkvene uprave ter trgovsko, obrtno in prometno središče. Z razvojem mesta v prejšnjem stoletju, zlasti po zgraditvi že- lezniških prog ter večjih industrijskih obra- tov, se je vloga starega mesta v novi Ljub- ljani spremenila in se spreminja še danes.' Prenehalo je biti mestno središče, vedno bolj je odmaknjeno od sodobnega mestnega poslovnega in družabnega življenja, ki pre- naša svoje težišče v nekdanja predmestja. Nekatera teh »predmestij« so že v celoti, druga pa v večji ali manjši meri izgubila svoj predmestni značaj. Staro mesto, sedaj sicer zraščeno s svo- jimi predmestji, je imelo in ohranuo nekaj svojih značilnosti. Poleg starega, delno še ohranjenega srednjeveškega načina gradnje hiš, ozkih in temnih ulic, ima staro mesto tudi svoj posebni populacijski razvoj. Na te- ga so vplivale tako naloge, ki jih je notranje mesto imelo v preteklih stoletjih, kakor tudi manj pomembna in bolj odmaknjena vloga, ki mu je pripadla v gospodarskem in socialnem razvoju zadnjih desetletij. Na podlagi ohranjenih podatkov moremo za- sledovati razvoj prebivalstva v starem me- stu za več kot tri stoletja. RAZVOJ ZAZIDANOSTI V STAREM MESTU Ozemlje stare Ljubljane se krije z da- našnjo katastralno občino Ljubljana me- sto. Po opisu v spisih franciscejskega kata- stra — podajam ga le v glavnih črtah brez podrol)nosti in po današnjih nazivih — prične meja katastralne občine proti Po- ljanskemu predmestju na vzhodnem oglu hiše št. 2 na Vodnikovem trgu. Od tod gre v severovzhodni smeri čez Krekov trg in po zahodnem robu Kopitarjeve ulice do desne- ga brega Ljubljanice ter pod Zmajskim mo- stom na severno mostišče. Nadaljuje se po le- vem bregu Ljubljanice do hiše na Dvor- nem trgu št. 1. Tam zapusti breg in teče ob fasadi omenjene hiše, prekorači Gosposko ulico (v tekstu stoji Deutsche Gasse, kar pa je očividna pomota) in gre do vogala vrta pri dvorcu (na tem kraju sioji danes uni- verza), držeč se vrtnega zidu, zavije v pra- vem kotu in teče ob starem mestnem zidu (vzhodni rob Vegove ulice) ter dvorcu kne- za Auersperga (prostor današnje Univerzi- tetne knjižnice) južno do točke, kjer se se- čejo meje mesta z mejami Krakovega in Gradišča. Nadaljuje se proti vzhodu ob zidu Cojzovega grabna po novi cesti na Bregu k novemu mostu (šentjakobskemu) do levega biega Ljubljanice, se obrne proti jugu ob levem bregu, prekorači Ljubljanico na toč- ki, kjer se stikajo Krakovo, Trnovo in Kar- lovško predmestje. Od tod gre ob južni stra- ni mitnice (poslopja, ki je stalo med hišama št. 17 in 21 na Grudnovem nabrežju) in ob Vožarskem potu do Gornjega trga. Tu meja prekorači ulico in nadaljuje po obzid- ju k veliki basti j i (grajske šance) do nje- nega južnega vogala. Nadaljuje se v sever- nozahodni smeri ob utrdbenem zidu do po- ljanskega požarnega stolpa, od tega pa gre ob zidu navzdol do že omenjenega vogala hiše na Vodnikovem trgu.^ Po katastrski izmeri je 1. 1827 mesto ime- lo 342 stavbnih parcel, ki so merile skupno 23 oralov in 697 kvadratnih sežnjev. Par- celni zapisnik iz 1. 1887 je izkazoval 328 stavbnih parcel s površino 147.750 m^. Ce- lotna površina mesta je znašala 359.226 m".' Za prejšnja obdobja ne razpolagamo 8 točnimi podatki, ki bi nam pokazali, kako je potekala zazidava mestnega teritorija. Iz stopnje zazidanosti, če bi bila znana, bi lili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mogli deloma sklepati na stopnjo naselje- nosti. Pa tudi prezidavanje že obstoječih zgradb z namenom boljše izrabe razpolož- ljivega stavbnega prostora je v zvezi z na- raščanjem števila prebivalstva in poveča- njem oijegove gostote na danem ozemlju. Stavbni prostor v starem mestu je bil verjetno zazidan v sedanjem obsegu že ko- nec XV. ali vsaj začetek naslednjega sto- letja. Zaradi turške nevarnosti je deželni knez 1. 1471 ukazal podreti vse hiše v nepo- sredni bližini mesta, da ne bi sovražnik imel nobenega kritja, in nakazati prebival- cem porušenih hiš prostor za zidanje v me- shi samem.Tedaj so bila torej znotraj mestnega obzidja gotovo še prosta stavbi- šča, ki pa so bila v naslednjem času zazi- dana. Mestne davčne knjige, ohranjene od 1. 1600 naprej, kažejo, da je bilo notranje mesto v tistem času že strnjeno zazidano. Po njih je mogoče ugotoviti, da so v ve- čini primerov na stavbiščih, kjer danes sto- jijo hiše, stale tudi že takrat.^ Davčna knjiga za leto 1600 navaja v ob- zidanem mestu 359 hiš.* Toda to niso vse hiše, temveč le tiste, ki so bile podložne mestnemu gospodstvu. Upoštevati bi bilo treba tudi hiše, oproščene plačevanja dav- kov ali pa podložne drugim gospodstvom. Po Fabjančičevih Knjigah hiš je mogoče ugotoviti 42 takih hiš, predvsem hiš, pod- ložnih nemški viteški komendi ter kanoni- ških in drugih cerkveni hierarhiji služečih hiš. Skupno je torej staro mesto štelo okrog 400 hiš. Število hiš se je v naslednjih raz- dobjih spremenilo; zgrajenih je bilo nekaj novih, nekatere stare so bile prezidane in združene s sosednimi v eno ali pa porušene. Od začetka XVII. stoletja je bilo zgrajenih na novih stavbiščih 40 do 50 hiš, zaradi pre- zidave in združitve ter zaradi porušenja jih je odpadlo okrog 160.^ Popolnoma točnih številk nimamo, ker so podatki zlasti za prejšnja stoletja pomanjkljivi. Vendar je mogoče ugotoviti, da se je število hiš zmanjšalo. Še danes je v starem mestu večje število hiš s tremi okni proti ulici. To so sledovi nekdanjega načina zidave, ko so gradili hiše z ozko fronto in slemenom, obrnjene na cesto, da so z zidavo v globino intenziv- neje izrabili v obzidanem mestu omejena stavbišča in dali večjemu številu trgovcev in obrtnikov možnost, da so imeli svoje po- slovne prostore na ulico.' Nekdaj so take hiše prevladovale, nekaj jih je na Gornjem trgu ohranjenih še v svoji stari obliki. Raz- voj je prinesel druge potrebe in druge na- zore o stanovanjski kulturi. Razne elemen- tarne nezgode, potresi in požari, so dali po- budo za gradbene spremembe. Stavbna zgo- dovina starih ljuiiljanskih hiš je še pre- malo znana, da bi mogli zajeti vse take spremembe, ki so vplivale na njihov obseg in stopnjo njihove obljudenosti. Naslednji pregled, sestavljen na podlagi Fabjanči- čevih Knjig hiš, kaže, koliko hiš je v po- sameznih stoletjih in raznih mestnih delih po 1. 1600 odpadlo zaradi združitve s sosed- nimi ali pa je bilo porušenih, stavbni pro- stor pa nii bil več zazidan. Kot mestni deli so upoštevani trije deli stare Ljubljane, Mesto, Stari trg in Novi trg. Mesto obsega današnji Mestni trg in Ciril-Metodovo uli- co do Krekovega trga in Kopitarjeve ulice z vsemi stranskimi ulicami do Ljubljanice in proti grajskemu hribu. Stari trg je da- našnji Stari trg in Gornji trg do Vožar- skega pota z vsemi stranskimi ulicami. Novi trg pa del mesta, omejen po Dvornem trgu in Trgu revolucije, po Vegovi ulici, po Cojzovi cesti in Ljubljanici. Stari trg je v pregledu razdeljen še na dva dela in sicer kot prvi del posebej prvotni Stari trg ter kot drugi del Rožna ulica. Hrenova ulica in Žabjak. Delitev Starega trga je podana pc razliki v urbanističnem značaju in pre- bivalstvu obeh teh delov, ki se je vsaj del- no obdržala do današnjih dni. Hiše v Hre- novi in Rožni ulici ter bližnji okolici so manjše in nižje, nekatere le pritlične, še v XVII. stoletju so bile povečini lesene; ob hišah je bilo precej nezazidanega prostora, nekaj vrzeli je tudi ostalo.' XVII. XVIII. XIX. XX. „, stol. stol. stol. stol. Skupaj Mesto........ 3 18 17 1 39 Stari trg....... 36 20 13 2 71 Hrenova lin Rožna ulica ter Žabjak z okolilco . . — 11 2 — 13 Novi trg....... 11 19_5 2 37 Skupaj........ 50 68 37 5 160 Čas prezidave ter združitve nekaterih hiš je le približno ugotovljen, v drugih pri- merih pa sploh ni znan ter moremo nanj le sklepati z večjo ali manjšo gotovostjo. Kljub temu moremo iz tega pregleda na- praviti nekaj zaključkov o stavbnem raz- voju starega mesta. Velika sprememba v številu hiš in zazi- danosti je nastala proti koncu XVI. in v začetku XVII. stoletja na današnjem Lev- stikovem trgu in njegovi okolici, ko so je- zuiti prevzeli nekdanji avguštin.ski samo- stan in pokupili 30 meščanskih hiš. Te hiše so bile porušene, na njihovem mestu je bila zgrajena nova cerkev sv. Jakoba ter po- 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA siopja jezuitskega kolegija, gimnazije in deškega semenišča.1» Enajst hiš je jezuitski red imel 1. 1600 že v svoji lasti, v pregledu so te hiše upoštevane kot združene v XVII. stoletju, da se v celoti vidi obseg sprememb po prezidavah na Levstikovem trgu. Urbanistično lice celega okoliša cer- kve sv. Jakoba in njegov naselitveni značaj sta se z jezuitskimi zgradbami temeljito spremenila. Na mesto meščanskih, stano- vanjskih hiš je prišla povečana cerkev in zgradbe, ki so služile gimnaziji in drugim jezuitskim ustanovam, le deloma so bile namenjene za stanovanja jezuitov in di- jakov. Poleg Levstikovega trga je bil po spremembah v istem stoletju nekoliko bolj prizadet še Stari trg v ožjem obsegu, na ka- terem je zaradi prezidave in združitve s so- sednimi odpadlo 6 hiš. V Rebri sta bili opu- ščeni in podrti dve hišici. Združevanje je zmanjšalo število hiš tudi na Novem trgu in v Gosposki ulici. V teh mestnih delih so SI izbirali svoje domove zlasti pripadniki plemstva in bogati trgovci. Stare hiše so jim postajale pretesne, niso več ustrezale večjiim zahtevam po udobju, izvirajočim iz izboljšanja življenjskih pogojev njihovih lastnikov. V dobi renesanse in baroka, ko so bile izvršene te prezidave, so pod vpli- vom italijanskih stavbenikov zavestno opu- ščali dotedanji severnonemški način grad- nje triokenskih hiš z ozko stranjo na uli- co.^' Novi način gradnje je poleg zunanjega videza mestnih ulic in trgov spreminjal tudi stopnjo zazidanosti, mesto manjših, nižjih stavb so zavzele večje in višje zgradbe, ki so običajno nudile več stano- vanjskega prostora. V naslednjem stoletju se je ta razvoj na- daljeval. Zopet je doživel največje spre- membe Stari trg. Po številu hiš je bila naj- bolj prizadeta Hrenova ulica, kjer je po prezidavi odpadlo kar 9 hiš. Za prisilno de- lavnico je bilo v drugi polovici XVIII. sto- letja kupljenih in prezidanih 7 hiš. V okoli- šu Levstikovega trga je požar 1. 1774 upe- pelil vsa jezuitska poslopja, kolegij, oba seminarja — eden je stal na današnjem Vi- rantovem trgu —, cerkev sv. Jakoba in tudi več sosednih meščanskih hiš. Cerkev in gimnazijo — stala je na delu stavbišča da- našnje šentjakobske šole — so pozneje ob- novili, ruševine kolegija odstranili, prostor pa spremenili v Trg sv. Jakoba (današnji Levstikov trg). Prostor, kjer je stalo seme- nišče, ter del samostanskega stavbišča je kupil bivši jezuit Gabrijel Gruber in sezi- dal tam hišo »za mehanične in hidravlične študije«. Na prostoru Virantovega vrta ter delu Grudnovega nabrežja, to je onstran Zvezdarske ulice proti Ljubljanici, je bilo 6 stavb, jezuitskih in meščanskih, ki so ob požaru leta 1774 tudi pogorele. Zemljišče je najprej kupil Gruber, toda ga je kmalu od- prodal. Kupec se je moral zavezati zase in za svoje naslednike, da pogorišča ne bo za- zidal, temveč uporabljal le za vrt in s tem omogočil, da se Gruberjevi hiši ne odvzame razgled in prosti zrak.*^ Po vseh teh spre- membah je na prej zazidanem prostoru na- stal obširnejši trg oziroma vrt. V Rebri sta bili opuščeni v istem razdobju dve manjši hiši, dve sta bili združeni s sosedno, ob Uli- ci na grad pa so tri hišice odpadle po zdru- žitvi z drugimi. Posamezne hiše so bile pre- zidane in združene na Starem trgu v ožjem obsegu, na Gornjem trgu, na Levstikovem trgu, v Stiski in Rožni ulici. Tranča, po- slopje, ki je služilo za zapore, je bila poru- šena, na novo zazidan pa je bil le prostor, na katerem je stala njena stranska zgrad- ba.iä Prezidava z združevanjem hiš se je na- daljevala tudi v ostalih mestnih delih. V Gosposki ulici je zato odpadlo 6 hiš, na na Mestnem trgu 6, v Križevniški ulici 5, 2 na Bregu ter posamezne hiše še na drugih Brežice: Lastni portret slikaTJa v glavni dvorani (1. pol. XVIII. stol.) 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ulicah in trgih. Do večje spremembe je pri- šlo še v Semeniški (današnji Dolničarjevi) ulici, ko so 1. 1708 začeli graditi novo seme- nišče na prostoru, kjer je prej stalo 5 sta- novanjskih hiš. Od porušenih petih hiš so bile tri v lasti stolnega kapitlja in so v njih stanovali stolni vikarji; dve sta bili mestni in sta služili za stanovanje cerkovnika in učitelja." V preteklem stoletju je odpadlo v starem mestu manj hiš, toda sprememba urbani- stičnega lica, zlasti v nekaterih ulicah, ni bila zaradi tega nič manjša. V prvi polovici stoletja je bilo porušenih na današnjem Cankarjevem nabrežju nekaj hiš, ki so predstavljale deloma ostanke nekdanjega mestnega obzidja. L. 1827 je bil odprt šent- jakobski most, za ureditev ceste in dohoda na most ter Breg sta bili podrti dve hiši; ne- kaj desetletij prej pa je baron Žiga Zois združil več hiš na Bregu in Križevniški uli- ci v svojo novo palačo.'5 Veliki potres 1. 1895 je poškodoval oziro- ma porušil veliko število hiš. Pri nekaterih so bile nato izvedene več ali manj obsežne prezidave in popravila, druge so bue do tal podrte, na njihovem mestu pa zgrajene nove stavbe. V letih 1895—1898 je bilo v starem mestu na novo zgrajenih okrog 30 hiš, okrog 50 pa popravljenih in prezidanih, to je bilo nekaj manj kot tretjina.'" Po po- tresu je dalo mesto napraviti regulacijski načrt, ki je na novo urejal tudi nekatere ulice v starem mestu.'^ Nekdanja Špitalska, sedanja Stritarjeva ulica in Lingarjeva, se- daj Mačkova ulica sta bili z novimi zgrad- bami na prostoru po potresu porušenih na novo urejeni. V Mačkovi in Stritarjevi uli- ci je odpadlo šest hiš. Ta prostor je bil uporabljen za novo zgradbo Meščanske imovine (hiše, znane pod imenom Kresija) ter za regulacijo ulic.'* Na nasprotni strani Stritarjeve ulice ob Cankarjevem nabrežju jo bil 1. 1897 zgrajen Filipov dvorec, ki je stopil na mesto dveh dotedanjih hiš; do 1. 1755 so na istem prostoru stale kar tri hiše. L. 1898 je bila odstranjena vogalna hiša na Stritarjevi in Ciril-Metodovi ulici, prostor je bil v celoti uporabljen za razširitev Stri- tarjeve ulice." Tudi kot žrtev potresa je bilo 1. 1901 podrto na Vodnikovem trgu po- slopje nekdanjega frančiškanskega samo- stana, v katerem je bila pozneje gimna- zija.^" Prostor je ostal nezazidan in služi danes za živilski trg. V okolišu cerkve sv. Jakoba so bile porušene tri hiše, ena tik Virantovega vrta, dve ob Trubarjevi ulici, kar je bilo v zvezi z regulacijo ulic. Na prostoru treh prejšnjih hiš je bilo 1. 1901 zgrajeno novo šentjakobsko župni- šče. Zaradi združitve z drugo hišo sta od- padli dve hiši na Starem trgu, dve na Gor- njem trgu, dve na Zabjaku ter tri na Lev- stikovem trgu. Stavbišče dveh hiš na Lev- stikovem trgu je bilo uporabljeno za zgra- ditev šolskega poslopja.^' Sorazineroma največ novih zgradb v potresnem ter treh popotresnih letih je odpadlo na Stari trg, kjer je bilo na novo zidanih 8 hiš. Isto šte- vilo je bilo popravljenih oziroma prezida- nih.22 Potres 1. 1895 je občutno poškodoval tri najpomembnejše zgradbe v Gosposki ulici, nekdanji vicedomski, poznejši dežel- ni dvorec (na prostoru današnje univerze), knežji dvorec (prostor Univerzitetne knjiž- nice) in deželno hišo (lontovž, danes sedež Slovenske akademije znanosti in umet- nosti). Deželni in knežji dvorec sta bila po potresu podrta, današnje poslopje univerze je bilo 1. 1901 dograjeno kot deželni dvo- rec. Prostor, kjer je stal knežji dvorec, je bil zazidan šele z Univerzite^;no knjižnico, ki so jo pričeli graditi 1. 1936. Pri deželni hiši so porušili trakt ob Gosposki ulici, ki j'5 segal do Salendrove ulice; prostor je ostal nezazidan. V tekočem stoletju se je staro mesto v stavbnem pogledu le nebistveno spremenilo. Pred prvo svetovno vojno sta bili podrti dve stari hiši, ena v Čevljarski ulici, dru- ga na Novem trgu; prostor je bil uporab- ljen za ureditev nabrežja Ljubljanice in za cesto. Zgraditev šentjakobskega župnišča na prostoru treh starih porušenih hiš je bila že omenjena, ravno tako tudi zgradi- tev poslopja Univerzitetne knjižnice. Pred nekaj leti je zgradil Zavod za statistiko I;RS ob Vožarskem potu trinadstropno zgradbo za svoje uradne prostore. Od 160 hiš, kolikor jih je po 1. 1600 od- padlo, je bilo 124 s prezidavo združenih z drugimi oziroma na zemljišču, kjer je prvotno stalo več hiš in so bile podrte, je bilo nato zgrajeno eno, zato pa toliko ob- sežnejše poslopje. Stavbišča 36 porušenih hiš so ostala nezazidana, največkrat so bila uporabljena za razširitev ulic in trgov. V primeri s številom hiš, ki so odpadle, jc bilo število na novih stavbiščih v treh stoletjih zgrajenih hiš sorazmerno majhno. Nekako polovica od 40 do 50 takih zgradb je bila postavljena v Hrenovi ter Rožni uli- ci iei na Zabjaku. To je bil okoliš, ki je bil v XVII. stoletju še slabo zazidan.^^ Okrog deset hiš je bilo na novo zgrajenih na po- bočju grajskega hriba, v Rebri, ob Ulici na grad in Sodarski stezi. Na strmem bregu so mogli le s težavo pridobiti manjša stavbi- 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA šča. Ce ne bi primanjkovalo stavbnega pro- stora v drugih delih mesta, gotovo ne bi prišlo do zidanja na takem manj primer- nem terenu. Več hišic v tem okolišu je bilo do današnjih dni opuščenih in porušenih, to kaže, da je bilo zidanje le bolj zasilnega značaja in hiše niso ustrezale potrebam poz- nejših stanovalcev. Nekaj novih hiš je na- stalo v XVII. stoletju v okolišu Novega trga, kar kaže, da stavbni prostor do tedaj šo ni bil do zadnjega izkoriščen. V istem razdobju so se pojavile nove stavbe tudi Za zidom ob Ljubljanici, na današnjem Cankarjevem nabrežju. Nekatere so bile v zvezi z mestnim obzidjem. Potem ko je bilo porušeno mestno obzidje, so bile v pre- teklem stoletju porušene tudi te stavbe. Porušitev obzidja in Samostanskih vrat je napravila prostor za obširno stavbišče. Bilo je postopoma zazidano v začetku XIX. sto- letja s hišo ob Kopitarjevi ulici, ki je bila konec tridesetih let prezidana v sedanje poslopje.^^ Za 1. 1600 je bilo sicer mogoče število hiš le približno ugo'toviti. S točnejšimi števil- kami razpolagamo šele za čas po letu 1770; iz tega leta imamo prvo hišno numeracijo v Ljubljani. Od tega časa naprej je bilo šie- vilo hiš večkrat ugotovljeno bodisi ob po- sameznih numeracijah ali pa ob vsako- kratnih ljudskih štetjih. Naslednji pregled kaže število hiš po štirih mestnih delih.^* Podatki o številu hiš niso istega značaja zrt \^sa navedena obdobja. Za leto 1600 so zbrani iz mestne davčne knjige in raznih drugih virov, v katerih so bile navedene hiše v Ljubljani podložne drugim gospo- stvom in ne magistratu. To so bile brez dvoma predvsem stanovanjske hiše. Za le^i 1770 in 1805 so vzete številke iz seznamov prve in druge numeracije ljubljanskih hiš. V teh so bile upoštevane vse oštevilčene stavbe, n. pr. tudi smodniški in stražni stolpi, dasi te zgradbe niso bile stanovanj- ske in verjetno nekatere sploh niso bile ob- ljudene. Za leto 1827 so vzeta poslopja, označena v katastrskih zapisnikih kot stano- vanjska ali služeča za uradne namene, kot rotovž, deželna hiša, šola in podobne. Za leta 1869, 1900, 1951 in 1955 je vzeto število stavb, v katerih je živelo pri posameznih Ijud-skih štetjih popisano prebivalstvo. Za- radi takih različnih meril so mogoče medse- bojne razlike, zdi se tudi, da so bile neka- tere hiše z več kot eno številko pri nekate- rih ljudskih štetjih večkrat štete. To je tudi vzrok, da je bilo 1. 1953 izkazanih 9 hiš več kot 1. 1931. Štiri hiše s prej enotno številko so dobile še drugo številko označeno s črko a: pet hiš, ki so bile pri prejšnjih ljudskih štetjih popisane le na Starem trgu, so bile 1. 1955 popisane kot dvojne tudi na Gallu- sovem nabrežju. Kljub takim razlikam se iz pregleda vidi, da je število hiš stalno na- zadovalo do konca XIX. stoletja in se šele od tedaj drži na iséi višini. OBSEG HIS IN STAiNOVANJSKEGA PROSTORA Prezidavanje in združevanje hiš gotovo ni bilo brez vpliva na obseg stanovanjskega prostora. Kot je pokazal prikaz razvoja o zazidanosti, je bil razpoložlji%d stavbni pro- stor v starem mestu okrog 1. 1600 horizon- talno domala izkoriščen. Nov stanovanjski prostor je bilo mogoče v večjem obsegu pridobiti le še z zidanjem večnadstropnih hiš oziroma z nadzidavanjem obstoječih hdš. Podatki o nadzidavah novih nadstropij so preveč pomanjkljivi, da bi bilo mogoče njihov obseg prikazati v številkah. Prvi znani popis ljubljanskih hiš, ki navaja šte- vilo nadstropij in stanovanjskih prostorov, je šele iz konca XVIII. stoletja. Za prejšnjo dobo smo navezani le na bolj splošne opise. Tak opis mesta dobimo pri Valvasorju.^' Število hiš v mestu brez predmestij, to je v notranjem mestu, ceni na 400 do 500. O njih pravi, da so največ trinadstropne, le redko dvo- ali štirinadstropne in skoraj nikoli le z enim nadstropjem. K številu hiš, ki ga navaja Valvasor, je treba pripomniti, da ustreza resnici le nižja številka. Več kot 400 hiš notranje mesto v njegovem času ni imelo. Kar pa zadeva opis hiš po nadstrop- jih, ne smemo Valvasorja razumeti po na- šem današnjem izrazoslovju. Dvonadstrop- na hiša je bila Valvasorju tista, ki je ime- la pritličje in eno nadstropje, danes jo ime- nujemo enonadstropno. Pritlično hišo ozna- čuje Valvasor kot hišo >mit einem Gaden oder Stookwerck«.-' Tudi v popisu hiš iz 1. 1798, o katerem bo še govor, stoji vpraša- nje, »koliko nadstropij s pritličjem« ima posamezna hiša. Iz tega se vidi, da so v ti- stih časih na splošno pritličje šteli k številu nadstropij. O števiilu nadstropij pri hišah v posamez- nih delih starega mesta dobimo natančnejšo 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO sliko kot iz Valvasorjevega opisa iz njegovih vedut Ljubljane.28 Te nam kažejo, da je imelo mesto tedaj še mnogo enonadstrop- nic. V Hrenovi ter Rožni ulici ter na Žab- jaku so bile pretežno enonadstropne hiše, med njimi tudi pritlične. Enonadstropne hiše so prevladovale na Gornjem trgu, po- goste so bile na današnjem Gallusovem in Cankarjevem nabrežju in vidimo jih tudi v Spitalski, današnji Stritarjevi ulici. Na Starem in Mestnem trgu ter v današnji Ciril-Metodovi ulici je videti pretežno dvo- nadstropne hiše. V okolišu Novega trga je bilo sicer največ dvonadstropnih hiš, toda v Židovski, Gosposki, Križevniški ulici in na Bregu opazimo nekaj enonadstropnic. Da- našnja številka 2 v Križevniški ulici, ki stoji pred enonadstropnim križevniškim po- slopjem, je dvonadstropna stavba. Nastala je po preziidavi iz dveh hiš, tretjo hišo po- leg je dala komenda podreti, da je imela ugodnejši izhod skozi glavna vrata proti Križevniški ulioi. Po pogodbi iz 1. 1737 med mestom in komendo je prostor porušene hiše moral ostati nezazidan, iz dveh prezi- dana hiša pa se ni smela dvigniti, da ne bi zapirala komendi svetlobe in zraka.^^ Ob sklepanju pogodbe je bila hiša nasproti ko- mendi brez dvoma enonadstropna, ker bi si- cer določba, omejujoča nadzidavo, bila ne- razumljiva. Nizke, predvsem pritlične hiše so bile na pobočju grajskega hriba. Na Val- vasorjevi veduti poslopja v Rebri, ob Ulici na grad in Sodarski stezi niso izrisana, toda to kažejo stare hiše v tem mestnem delu, ki so se ohranile pomajveč v svoji sta- ri obliki. Zazidanost mesta se verjetno v primeri s stanjem, ki ga vidimo na Valvasorjevih ve- dutah, do konca XV11I. stoletja ni bistveno spremenila. Statistični prikaz o obsegu hiš po številu nadstropij in stanovanjskih pro- storov na podlagi popisov iz 1. 1798 kaže, da je bilo nekaj manj kot polovica hiš v starem mestu pritličnih in enonadstropnih, nekaj več kot polovica pa je bilo dvo- in trinadstropnih. Omenjenega leta je dal ma- gistrat po naročilu okrožnega glavarstva popisati hiše v Ljubljani in predmestjih, da bi ugotovil možnosti za nastanitev voja- štva.a" Popisi, sestavljeni po hišnih števil- kah, vsebujejo razne podatke o hišah; za nas so zanimivi podatki o številu nadstro- pij, sob (Zimmer) in kabinetov (Kammer). V sedmih seznamih, obsegajočih hiše notra- njega mesta, je navedenih 352 od skupno 558 hišnih številk. Podatki so za 300 hiš s 308 hišnimi številkami; za 13 uradnih in cerkvenih poslopij s 25 hišnimi številkami ni podatkov, ker niso bila podvržena voja- ški nastanitvi. Porušenih ali pogorelih je 15 poslopij z 18 hišnimi številkami; lastnik hiše na Mestnem trgu št. 10, pl. Reya, pa ni hotel svoje hiše ne pokazati in ne dati po- datkov. Od šestih hišnih številk, ki v sezna- mih niso bile navedene, sta odpadli dve na glavno stražnico, tri na pogorela jezuitska poslopja na Levstikovem trgu ter ena na hišo grofa Strasolda, ki je bila združena s hišo, navedeno že pod drugo hišno številko. Seznami so torej zajeli z malo izjem vse stanovanjske hiše. Statistika, sestavljena na njihovi podlagi, je tako dovolj popolna, da pokaže tedanji sestav stanovanjskega pro- stora v starem mestu. V naslednjem pregle- du so združene posamezne ulice in trgi, ki tvorijo bolj enotne manjše mestne dele, ohranjena pa je glavna razdelitev na Me- sto, Stari in Mestni trg. 116 . ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Povprečno število stanovanjskih prosto- rov, sob in kabinetov na hišo kaže, koliko se je obseg hiš razlikoval po posameznih mestnih delih. V ulicah na pobočju graj- skega hriba so prišli na hišo komaj trije stanovanjski prostori, v okolišu Hrenove in Rožne ulice ter Zabjaka pa niti ne celih pet. Na Novem trgu, kjer so bile povečini dvo- in tronadstropne hiše, je hiša obse- gala povprečno nad 13 stanovanjskih pro- storov. S prezidavami in novimi zgradbami na prostoru starih porušenih je bil v XIX. sto- letju obseg hiš v notranjem mestu povečan in pridobljen nov stanovanjski prostor. To kaže statistični pregled, sestavljen po po- datkih, zbranih leta 1921.'» Tega leta je dalo mesto po stanju 20. decembra popisati stanovanjske in poslovne prostore ter na- vzoče prebivalstvo. Popis je narekovala po- treba po ugotovitvi stanovanjskih razmer v času povojne stiske za stanovanja. V gornjem pregledu se pojavijo ulice, ki ; jih v pregledu za 1. 1798 ni bilo. Pri tem ne '¦ gre za drugačno krajevno razdelitev, pač pa le za primere, da so posamezne hiše, sto- . ječe ob več ulicah, zlasti vogalne hiše, vo- ; dene sedaj pod hišno številko v drugi ulici kot prej. Nekdaj enotna Ulica na grad je j bila razdeljena na tri dele, zato nova na- i živa Osojna ulica in Grajska planota. \ Popis 1. 1921 je zajel vse hiše v nekda- i njem starem mestu, njihovo število je bilo j manjše kot 1. 1798. Dvo- in večnadstropnih j hiš je bilo nad dve tretjini; primerjava med | rezultati obeh popisov kaže, v kako velikem | obsegu so bile ljubljanske hiše v vmesni' dobi prezidavane in nadzidavane. S temi gradnjami je bil v starem mestu pridobljen ! nov stanovanjski prostor. Povečanje stano- j vanjskega prostora v številu sob in kabine- : tov ne pride do pravega izraza. Kajti sobe ] ill kabineti so v prejšnjih časih služili sko-^ raj izključno za stanovanja, v novejši dobi in ob popisu pa so jih uporabljali za po- slovne prostore, n. pr. kot pisarne, trgovska skladišča, obrtne delavnice itd. Točnega šte- vila prostorov, ki so tako spremenili svoj namen, ne moremo ugotoviti. Ce štejemo prostore v nadstropjih za nekdaj stano- vanjske in v pritličju za poslovne, potem bi na podlagi podatkov za posamezne hiše bilo 255 stanovanjskih prostorov spreme- njenih v poslovne. Od tega števila odpade na Mesto 79, na Stari trg 82 in na Novi trg 94 prostorov. Povprečno število stanovanjskih prosto- rov na hišo v celem starem piestu se je od 1. 1798 zvišalo od nekaj manj kot 10 na 12 oziroma, če upoštevamo tudi v poslovne prostore spremenjene, na 13 sob in kabine- tov. Sorazmeroma se je največ povečalo šte- vilo stanovanjskih prostorov v mestnih de- lih, kjer so najmanjše hiše, to je v okolišu 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Hrenove in Rožne ulice ter Zabjaka in na pobočju grajskega hriba. O obeh teh okoli- ših je prišlo povprečno po 9 stanovanjskih prostorov na hišo. Poslopja v okolišu No- vega trga so imela povprečno 16, če vza- memo še za poslovne prostore uporabljene sobe, pa nekaj manj kot 18 prostorov. Šte- vilo stanovanjskih prostorov se je pomno- žilo tudi v ostalih mestnih okoliših. Število hiš se je skozi XIX. stoletje do današnje dobe zmanjšalo. Tudi uporabljeni stavbni prostor se je skrčil, ker so nekatera prejš- nja stavbišča ostala nezazidana ali pa upo- rabljena za regulacijo ulic in trgov. Toda zazidani prostor je bil intenzivneje izkori- ščen z gradbo večnadstropnih hiš in tako je bilo pridobljeno več stanovanjskega pro- stora za naraščajoče prebivalstvo. ZGOŠČEVANJE PREBIVALSTVA Do časa rednih ljudskih štetij imamo le bulj splošne podatke o stanju prebivalstva v notranjem mestu in za razdobja, ki so da- leč vsaksebi. Prvi popis, ki ga je bilo mo- goče uporabiti za ugotovitev števila, je iz 1. 1660, naslednji šele iz 1. 1754.3= 2a vmesno dobo so mogoče le cenitve. Od 1. 1754 pa do prvega rednega štetja 1. 1857 razpolagamo le s skupnimi podatki za davčno občino Ljubljana mesto. Ohranjeno gradivo ljud- skih štetij pa omogoča ugotovitev stanja tu- di po posameznih mestnih delih. Za čas pred 1. 1660 se moramo zadovoljiti s približnimi cenitvami. Pri pomanjkanju drugih podatkov more le število hiš služiti za osnovo pri oc^-nitvi števila prebivalstva. Število rojstev za tako cenitev ne prihaja v poštev, ker ni znano število rojenih v no- tranjem mestu. Pri različnem obsegu hiš je seveda problematično, kako priti do kolikor toliko pravilnega povprečja stanovalcev na hišo. Iz prikazanega razvoja zazidanosti v starem mestu sledi, da so bile meščanske hiše prvotno precej istega obsega. Name- njene so bile za stanovanje vseh članov go- spodinjstva, ki ni obsegalo le ožje družine, marveč tudi gospodarjeve delavce in hišne posle. Kar je živelo pod eno streho, to je obsegalo tudi eno gospodinjstvo. Mal meni, da je gospodinjstvo štelo povprečno vsaj po deset oseb.'' To bi bilo potemtakem tudi šte- vilo hišnih stanovalcev. Po Müllnerju je prišlo v Ljubljani I. 1616 povprečno 14 sta- novalcev na hišo.'* Njegovo povprečje je previsoko izračunano, predpostavljajoč, da je Ljubljana takrat imela okrog 7000 pre- bivalcev in 500 hiš. Število hiš je vzeto po mestnih davčnih knjigah, torej velja le za mestno gospostvo in niso upoštevane dru- gim gospostvom podložne hiše na ljub- ljanskem ozemlju. Za nastanitev vojaštva jc 1. 1754 v Ljubljani znotraj obzidja priha- jalo v poštev 331 hiš, od teh 14 podložnih komendi, ostale mestu, v predmestjih pa 455 Tliš. Od predmestnih hiš je bilo 265 podlož- nih magistratu, 134 komendi, ostale škofiji, deželi, deželnemu glavarstvu, fužinskemu gospostvu in cesarskemu špitalu. V mestu in predmestjih je bilo tedaj po teh podat- kih 786 hiš.'° Sodeč po namenu ugotovitve in po številu hiš v notranjem mestu, niso bile zajete hiše, oproščene od vojaške na- stanitve. Takih hiš, uradnih in cerkvenih poslopij, je bilo v celem mestu gotovo okrog dvajset. Število hiš, na podlagi katerega je Müllner izračunal svoje povprečje, je bilo prenizko, kajti od 1. 1600 pa do 1. 1734 SI; je število magistratu podložnih hiš v me- stu in predmestjih zvišalo za več kot 80. Zato gotovo ne sežemo previsoko, če trdimo, da je v začetku XVII. stoletja mesto s pred- m.estji štelo okrog 700 hiš. Število prebi- valcev, ki ga je Müllner vzel za podlago svojega računa, je previsoko; po mojih ce- nitvah je znašalo okrog 5000.'" Na hišo je moglo priti povprečno le nekaj nad 7 oseb. Pri tem je treba upoštevati, da so bile v ob- zidanem mestu hiše in gospodinjstva večja kot v predmestjih. Po stanju prebivalstva, kot nam je znano za 1. 1660, in po takratnem številu hiš, je prišlo v notranjem mestu povprečno 8 oseb na hišo. Rezultati popisa za 1. 1754 kažejo, da je imela hiša v celi ta- kratni stolni župniji po^TJrečno nekaj nad lo oseb." Povprečje za obzidano mesto je znašalo 11, za predmestja, spadajoča k stol- ni župniji, pa 9 oseb. Do tedaj se je, kot smo videli, število hiš zaradi prezidavanja in združevanja že precej skrčilo. Pri nara- ščajočem prebivalstvu je po^'precno število stanovalcev na hišo tudi naraščalo. Za začetek XVII. stoletja moramo vzeti 7 do 8 stanovalcev na hišo v starem mestu. V 400 hišah je torej živelo 2800 do 3200 oseb. Število, ki se približuje ugotovitvam popisa iz 1. 1660. Zoper višje povprečje hišnih sta- novalcev govori okoliščina, da so prvotno meščanske hiše dajale streho običajno le enemu gospodinjstvu. Najemniki stanovanj so bdi redki, po davčni knjigi za 1. 1600 je bilo v notranjem mestu skupno 76 najem- nikov v 359 mestu podložnih hišah.'* Seveda so v davčnih knjigah navedeni le obdavčeni najemniki, šitevilo morebitnih neobdavčenih ter število najemnikov v hišah, podložnih drugim gospostvom, ni znano. Mestne dru- žine oziroma gospodinjstva so, upoštevajoč 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Tiišne posle in drugo osebje v službi dru- žinskega poglavarja, imela v času, za ka- terega vemo njihovo število in število pre- bivalstva, okrog 6 članov.'' Ker je v večini hiš le po eno gospodinjstvo, ne moremo predpostavljati, da bi bilo povprečno šte- vilo hišnih stanovalcev pri redkih najem- nikih bistveno višje, kot je zgoraj ocenjeno. 2'ato se je tudi stanje prebivalstva verjetno gibalo v označenih mejah. V času od 1. 1660 naprej do rednih ljud- skih štetij je bilo število prebivalstva v ob- zidanem mestu oziroma poznejši davčni občini Ljubljana večkrat ugotovljeno. Po- datki se nanašajo na cel teritorij notranje- ga mesta, za posamezne mestne dele niso znani. Po teh ugotovitvah je stanje znašalo: K številkam za leta 1660, 1706 in 1754 so pripombe odveč. Viri, iz katerih so gornji podatki posneti, so bili že podrobno obrav- navani. Številke kažejo, da je prebivalstvo v starem .mestu naraščalo. Rezultati za leta 1788, 1795 in 1809—1813 se pa med seboj zelo razlikujejo ter nasprotujejo razvojni tendenci, ki se je izražala v prejšnjih šte- vilkah. Stanje za leti 1788 in 1795 je re- zultat vojaških konskripcij. Preseneča ve- lika razlika med rezultati dveh konskripcij v razdobju sedmih let. Ker sta ohranjeni le tabeli s končnimi rezultati, ne pa prvotno popisno gradivo, ni mogoče ugotavljati mo- rebitnih napak, nastalih pri sestavljanju tabel. Tudi se iz tabel ne vidi, da bi bili predpisi, odločilni za način popisa, pri obeh konskripcijah različni in da ne bi bilo oba- krat zajeto prebivalstvo v istem obsegu. Za osnovo popisa je bilo pri konskripcijah vzeto pristojno prebivalstvo. Neenak način popisovanja tudi ne bi bil v skladu z na- menom, ki naj bi ga konskripcije dosegle in zanj ne dobimo v predpisih za konskripcije nobene razlage.** Zato smemo biti prepri- čani, da so napake nastale pri obdelavi po- pisnega gradiva. Tabela za 1. 1788 kaže že na prvi pogled znatno napako v rezultatih. Izkazanih je 1605 moških in 3183 žensk. Po teh številkah bi prišlo malone 2000 žensk na 1000 moških, kar je neverjetno razmerje. Po popisu leta 1754 je v celem okolišu stolne župnije prišlo na 1000 moških 1246 žensk, v predmestjih Gradišče, Krakovo, Trnovo in delu Kapu- cinskega predmestja je bil ženski delež višji, znašal je 1414 žensk na 1000 moških." Toda tudi ta izredno visoki delež še vedno zelo daleč zaostaja za razmerjem, ki naj bi bilo po tabeli iz 1. 1788. Po tabeli za 1. 1795 je bilo v notranjem mestu 1549 moških in 2371 ženskih prebivalcev. Razmerje je bilo 1530 žensk na 1000 moških, torej še vedno nenavadno visoko prevladovanje ženskega prebivalstva. Zato upravičeno dvomimo o pravilnosti končnih številk v obeh tabelah. Zdi se, da je število moškega prebivalstva obakrat prenizko izkazano, število žensk pa je vsaj v tabeli iz 1. 1788 višje, kot je bilo v resnici. Tudi število družin, ugotovljeno ob obeh konskripcijah, je težko vskladiti s številom prebivalstva. Tabela za 1. 1788 izkazuje 717, 1. 1795 pa 747 družin. Povprečno bi torej prišlo 6,7 oziroma 5,2 osebe na družino. Ta- ka sprememba povprečja v obdobju nekaj let ni verjetna. Tudi se preveč razlikuje od povprečja za 1. 1754, ko je znašalo 6,1.'" Povprečno število, ki ga dajo rezultati obeh konskripcij, je za 1. 1788 previsoko, za leto 1795 pa prenizko. Resnično povprečje se je skoraj gotovo gibalo okrog 6 oseb na gospo- dinjstvo. Pri takem povprečju bi moglo šte- vilo prebivalstva znašati — predpostavlja- joč seveda, da je število družin pravilno — 4302 oziroma 4482 oseb. Četudi ne bi bilo omenjenih nesoglasij in bi bilo mogoče tako povečanje prebival- stva od 1754 do 1788, je padec za 868 oseb v sedmih letih popolnoma nerazumljiv. Raz- logov za upravičene dvome o pravilnosti številk je torej več kot dovolj. Popis iz dobe francoske okupacije, na podlagi katerega je bila sestavljena tabela s podatki o prebivalstvu, je bil napravljen v zvezi z vojaško nastanitvijo. Izkazani so posebej hišni lastniki s svojci, ki jih je bilo 1566, ter posebej najemniki s svojci, teh je izkazanih 2511. V posebnih kolonah je na- vedeno število oficirjev in uradnikov s služinčadjo in drugih nastanjencev. Te sku- pine sn štele 505 oseb. Skupno število pre- Brežice: glavna dvorana pol. XVIII. siol.) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bivalstva se da vskladiii s korigiramim sta- njem prejšnjih konskripcij kakor tudi po- znejšim popisom. Nastanjeni oficirji in uradniki s služinčadjo predstavljajo skoraj gotovo predvsem priseljeno osebje franco- ske vojaške in civilne uprave. Brez teh bi bilo število prebivalstva v notranjem mestu nižje kot 1. 1795. Vprašanje je, ali je to v celoti posledica odselitve domačega prebi- valstva ali le rezultat pomot pri sestavlja- nju tabele. Tudi tabela, iz katere je posneto stanje za 1. 1834, ni brez napake. V tej tabeli je izkazano v prvih kolonah pristojno prebi- valstvo ločeno po spolu, v naslednjih je na- vedeno, koliko od pristojnega prebivalstva je odsotnih. Nato sledita koloni s številom prisotnih tujcev, to so bili v drugih krajih države pristojni, ter koloni s številom pri- sotnih inozemcev. Zadnje kolone naj bi končno vsebovale skupno število prisotnega prebivalstva, ločeno po spolu. Toda sestav- Ijalec tabele je pri prebivalstvu davčne ob- čine Ljubljana napravil napako. Namesto da je število odsotnih domačinov odštel od prve kolone, jih je prištel. Zato je število prisotnega prebivalstva, ki naj bi znašalo po tabeli 5408, za 434 oseb previsoko. V nadaljnjem razdobju do 1. 1847 je opa- ziti izredno močan porast prebivalstva. Če- prav se na ugotovitve konskripcij, kot smo videli v prejšnjih primerih, ne smemo ved- no zanesti, se zdijo podatki v tem primeru pravilni. Sestava prisotnega prebivalstva pd pristojnosti kaže, da se je v letih pred to konskripoijo povečalo doseljevanje v me- sto. L. 1834 je bilo izkazanih 718 oseb s tujo domovinsko pravico in iz inozemstva. Konskripcija 1. 1847 je našla 2040 takih oseb, brez dvoma rezultat novega doselje- vanja. Gotovo so bili tudi med domačini po- pisani novi doseljenci, ki so si pridobili z naselitvijo v mestu pristojnost po konskrip- cijskem patentu od 25. oktobra 1804. Po tem patentu se je pridobila pristojnost, razen z izrecno podelitvijo, s posestjo hiše, zemlji- šča ali obrti, združeno z rednim bivališčem v isti občini, dalje - pridobitvijo mojstrske ali meščanske pravice, z nastopom službe ali drugim stalnim zaslužkom in končno z de- setletnim bivanjem v občini.^' Zato je bilo število doseljencev še večje, kot kaže po- večanje prebivalstva s tujo domovinsko pravico. Tak porast naseljenosti v notranjem me- stu je bil pač v zvezi s tedanjim gospodar- skim razvojem, ki je ugodno vplival na splošno naraščanje prebivalstva.'^ Ljidjlja- na je začutila prve vplive industrijske re- volucije. V mestu je nastalo nekaj indu- strijskih podjetij, sladkorna rafinerija in bombažna predilnica sta se razvili v po- membna obrata. Z Dunaja proti Trstu so gradili železnico. Še preden je bila dogra- jena do morja, je pripomogla do povečanja trgovskega prometa med jadranskim pri- staniščem in gospodarsko bolj razvitimi osrednjimi in severnimi deželami nekdanje avstrijske monarhije. Ta promet je šel v glavnem skozi Ljubljano, tranzitna trgovi- na in prevozniški posli so tedaj dajali nove možnosti zaposlitve in zaslužka mestnemu prebivalstvu. Povečani promet je dal po- budo, da sta v tem razdobju nastali v no- tranjem mestu dve veliki gostinski pod- jetji. V drugi polovici tridesetih let je bil zgrajen na Krekovem trgu, današnja št. 10, hotel pri »Avstrijskem dvoru«, 1. 1841 pa je Anton Virant dodal obsežen prizidek nekdanji Gruberjevi hiši na Levstikovem trgu. Virantova hiša s kavarno in prenoči- šči se je uvrstila med ljubljanske hotele.'' Notranje mesto je bilo tedaj še vedno upravno in gospodarsko središče, torej me- sto v izključnem pomenu. Sicer so se tudi predmestja razvijala in po številu prebi- valstva 80 že sredi XV11I. stoletja dosegla in pozneje presegla mesto. Po rezultatih po- pisov 1. 1834 in 1847 je v notranjem me- stu živelo le še okrog 40*/» vsega ljubljan- skega prebivalstva. NASIČENOST NASELJENOSTI IN NAZADOVANJE Od 1. 1857 naprej so bila skoraj vsakih deset let ljudska štetja, zato razpolagamo s podatki, ki nam kažejo, kako je šel raz- voj prebivalstva v starem mestu do da- našnjih dni.^* V pregledu, sestavljenem na podlagi gradiva ljudskih štetij, je upošte- vano stalno priso'tno prebivalstvo. Avstrij- ska ljudska štetja od 1. 1869 do 1910 so bila izvedena po stanju 31. decembra. To je bil čas božičnih počitnic, ko je zlasti veliko število dijakov odšlo domov, dijaški zavodi lil dijaška stanovanja so ostala čez počit- nice skoraj prazna. Dijaštvo je predstav- ljalo stalen delež mestnega prebivalstva; obseg naseljenosti mesta bi ob neupošteva- nju tega deleža ne prišel do polnega izraza. Aktivno vojaštvo je bilo pri štetjih 1. 1857 in 1869 popisano posebej, podatki niso bili na razpolago, zato v navedenih številkah ni všteto. V notranjem mestu je bilo večje število vojaštva le ob štetju 1. 1857, ko je bilo vojaštvo nastanjeno na ljubljanskem gradu, ob poznejših štetjih ni imelo bistve- nega deleža v številu prebivalstva. Za leto 1921 niso bili na razpolago podatki Ijudske- 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ga Štetja, pač pa podatki posebnega popisa stanovanj, ki je ugotavljal tudi število sta- novalcev. Pregled je sestavljen po posameznih mest- nih delih kot zgoraj pregled o hišah in sta- novanjskih prostorih. Štetje iz 1. 1869 kaže, da je notranje me-^ sto doseglo tedaj višek svojega populacij-; skega razvoja. V nadaljnjem desetletju jej že pričelo nazadovanje, ki je šlo skozi razne j stopnje. Za boljšo ilustracijo tega razvoja ^ m medsebojno primerjavo posameznih mest- . nih delov naj služijo indeksne številke. Kot osnova z indeksnim številom 100 je vzeto stanje 1.1869. Pregled velja za iste mestne dele kot gornji, zaradi enostavnosti je pri vsakem mestnem delu navedena le prva ulica. Naraščanje prebivalstva do 1. 1869 ima svoje razloge v gospodarskem razvoju, ki ima svoj začetek še v predmarčni dobi, nada- ljeval pa se je z dograditvijo železnice sko- zi Ljubljano in v času splošne prosperitele, ki je bila povezana z uvajanjem pridobitev industrijske revolucije v avstrijski monar- hiji. Na nadaljnji gradbeni in naselitveni razvoj Ljubljane je v veliki meri vplivala železnica s svojim od notranjega mesta pre- cej oddaljenim kolodvorom. Mesto se je pričelo širiti predvsem v tej smeri, kamor se je premaknilo {pozneje tudi njegovo središče. To se opaža zlasti v dobi po po- tresu, ko so bile za razne urade in šole zgra- jena nova poslopja v nekdanjih predmesit- jih, kjer so se gradile tudi nove stanovanj- ske hiše in je naseljenost naraščala. Po prvi svetovni vojni je zaradi stanovanjs'ke stiske za nekaj let število prebivalstva v ncrtranjem mestu naraslo, nato pa se je zo- pet uveljavila tendenca nazadovanja. Po- 121 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovno težišče je bilo preneseno iz starega mesta na severno stran Ljubljanice. Razvoj ni bil v vseh mestnih delih enako- meren, nekateri so dosegli višek pred, dru- gi zopet po 1. 1869. Ponekod so prestavitve državnih zavodov povzročile večje spre- membe. V Hrenovi ulici so bili sodni zapori, ki so bili po potresu opuščeni. V teh za- porih je bilo včasih tudi nad 200 zaporni- kov. Poslopje je bilo sicer pozneje uporab- ljeno za stanovanja, toda število stanoval- cev je bilo znatno manjše kot prej. Graj- sko iiM>slopje, do 1. 1850 jetnišnica, je služilo nato vojaškim namenom. L. 1868 je bil grad zopet uporabljen kot kaznilnica za 300 kaznjencev.55 To število so iprekoračili, ob štetju 1869 je bilo v njej zaprtih 400 oseb. Po potresu je bila tudi ta jetnišnica opu- ščena, zato se je število prebivalcev mest- nega dela, kjer stoji grajsko poslopje, zelo zmanjšalo, dokler ni v dobi stanovanjske sti- ske in pomanjkanja drugih cenenih stano- vanj za socialno šibke sloje dalo streho več stotinam stanovalcev. Pogled na indeksne številke pokaže takoj, da je sorazmerno bolj nazadovalo prebi- valstvo v mestnih okoliših, kjer je bilo sre- dišče poslovnega življenja, kakor pa v ti- stih, ki so bile v večji meri stanovanjske četrti. Ta je pojav »cityzacije«; razvijajoča se trgovina zahteva vedno večja skladišča in poslovne prostore, ki zavzamejo sčasoma tudi gornja nadstropja.'" Poipis iz 1. 1921 je pokazal, koliko stanovanjskih (prostorov je' bilo spremenjenih v iposlovne. Posebno na Mestnem trgu in v Stritarjevi ulici so bili številni primeri, da so trgovsika podjetja uporabila gornja nadstropja za trgovske lokale. Precej stanovanjskega prostora so zasedli razni uradi; na Levstikovem trgu in v okolišu Novega trga so bile pretvorjene v pisarniške prostore prostorne hiše, v kate- rih so bili prej, vsaj pretežno, stanovanjski prostori. V zadnjem času se je ta razvoj še stopnjeval. Stanovanjska stiska po obeh svetovnih vojnah je povzročila, da je v povojnih letih število stanovalcev v notranjem mestu na- raslo. Vendar medtem ko se je po prvi sve- tovni vojni že v nekaj letih ponovno uve- ljavila tendenca nazadovanja, se je pri re- gistraciji prebivalstva 1. 1955 še vedno opa- žalo naraščanje naseljenosti v starem mestu kot posledica pomanjkanja stanovanj. V zadnjih letih se je stanovanjski prostor še nadalje skrčil s pretvarjanjem stanovanj- skih prostorov v uradne in pisarniške. Zato sorazmerna zasedenost obstoječih stano- \ anjskih prostorov verjetno ne zaostaja za zasedenostjo, kot je bila v časih, ko je no- tranje mesto imelo najvišje število prebi- valstva. Kljub povečanju števila prebivalstva v lotih po drugi svetovni vojni je staro me- sto še nadalje izgubljalo na svojem pomenu kot nekdanje trgovsko središče Ljubljane. To opazimo zlasti na Starem in deloma že na Mestnem trgu, kjer so bile številne trgo- vine z živahnim prometom, sedaj pa imajo že velik del nekdanjih trgovskih lokalov zasedene razne obrtne delavnice. Značilne za ta del mesta so postale komisijske trgo- vine, ki so nekako nadomestile nekdanje starinarje na Gallusovem nabrežju. Ulični promet v notranjem mestu nima več prejš- nje živahnosti, k temu je pripomogla tudi odstranitev cestne železnice iz Mestnega, Starega in Gornjega trga. Staro mesto je tako prišlo pravzaprav ob svojo zvezo z ostalim mestnim prometnim omrežjem, ki se ga dotika le še na periferiji. Okoliš No- vega trga je nekdaj predstavljal stano- vanjski del starega mesta. Sedaj se v njem množi število hiš, katere zasedajo znanstve- ne in kulturne ustanove, ki dajejo prednost mirnejšim in manj prometnim ulicam. Tako se nadaljuje razvoj stare Ljubljane; pred sto leti je bilo v njej zgoščeno vse mestno družbeno in poslovno življenje, potem pa se je z rastjo mesta vedno več funkcij mestnega življenja prenašalo na nove mest- ne dele. Delež starega mesta postaja vedno manjši, kar se izraža tudi v nazadovanju deleža na celotnem številu mestnega prebi- valstva. Sredi prejšnjega stoletja je še okrog 40% ljubljanskega prebivalstva ži- velo v starem mestu. L. 1910, ko je imel ljubljanski teritorij še svoj stari obseg, je delež starega mesta padel že na 16 "/o. Po- zneje, ko so bili Ljubljani priključeni po- stopoma razni okoliški kraji, je njegov de- lež še bolj nazadoval." Pri štetju 1. 1953 ni staro mesto doseglo niti 5 "/o vsega prebi- valstva na tedanjem upravnem območju Ljubljane. OPOMBE 1. Valter Bohinec, Ljubljanska mestna aglomeraoija in njena antropogeografska meja. Geografski vestnik 1/1926, str. 27 si. — Anton Melik, Razvoj Ljubljane. Geografski vestnik V-VI/1929—1930, str. 129 si. — Igor Vrišer, Razvoj prebivalstva na območju Ljubljane. Ljubljana 1956, str. 14 si. — 2. D,\S (Državni arhiv Slovenije), Franciscejski kata- ster, Katastralna občina Ljubljana mesto, protokoU, Defini- tive Grenzbeschreibung der Stadt Laibach. — 3. DAS, Fran- ciscejski kataster, protokoli, — M.^Lj, (Mestni arhiv, Ljub- ljana), God, XIX/7, Parcelni zapisnik 1887,— 4. Fran Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija. Geografski vestnik V-VI/1929 —1930, str, 142, — 5, Vladislav Fabjančič, Knjige.hiš. I, Sta- ri trg, II, Novi trg, III, Veliki trg. Rokopisne knjige v MALj. - 6. MALj,, Cod. XVII/1, - Alfonz Müllner, Die Zukunft der Stadt Laibach, Argo IV/1893, št, 6, stolpec 107. Kot skupno število hiš v obzidanem mestu navaja Müllner na istem mestu 339, kar je gotovo napaka, kajti pravilen seštevek hiš, ki jih ima po posameznih delih obzidanega 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mesta da 358. — ?, Preračunano na podlagi podatkov v Fabjančdčeviih Knjigah hiš. — 8. Dr. Josip Alai, Stara Ljub- ljana in njeni ljudje. Ljubljana 1957, str. 177 si. — 9. Milko Kos, Srednjeveška Ljubljana. Ljubljana 1^55, str. 7 si. — 10. Fabjančič, Knjiga hiš I, str. 305 si., 315 si. — Kos, n. o. m. str. 9. — Melik, n. o. m. str. IdO si. — 11. Mal. n. o. m., str. 180 si. — 12. Fabjančič, Knjiga hiš I, str. 317 si. ter istega avtorja Procvit pivovamištva v Ljubljani v 18. in 19. stoletju. Kromika slovenskih mest V/193S, str. 95 si. — 13. Glede Trance glej Sergij Vilfan, Nekaj vprašanj iz zgo- dovine stare Ljubljane. Kronika IV/lß56, strt 14-7. — 14. Peter Radies, Alte Häuser in Laibach. Serie I. Ljub- ljana 1908, str. M. — Fabjančič, Knjiga hiš III, str. 739. — /5. Fabjančič, Knjiga hiš II, str. 416 si, — 16. MALj. Kartotečna evildenca gradbenih načrtov v k. o. Ljubljana mesto. — 17. Ljubljana po potresu 1895 — 1910, str. 151 si. 15. Fabjančič, Knjiga hiš III, str. 695 si. — Ljubljana po po- tresu 1893—1910, str. 57. — 19. Fabjančič, Knjiga hiš III, str. 633 si. 687 sl. 720 si. — 20. Fabjančič, Knjiga hiš III, str.742 sL — 21. Fabjančič, Knjiga hiš I, str. 278 sl., 505, sl., 330 sl. — 22. MAL}., Kartotečna evidenca gradbenih na- črtov, k, o. Ljubljana mesto. — 25. France Stele, Valvasor- jeva Ljubljana. Glaspik Muzejskega društva za Slovenijo IX/1928, str. 79. — 24. MALj., Cod. XXI1/6, Verfügungen der Bau- und Feuerlösch-Kommission in der Stadt, Nr. 287. Reg. I fase. 356, spis št. 1285/1834. — Fabjančič, Knjiga hiš IJl, str. 744. — 25. Podatki so posneti za 1600: MALj., Cod. XVLI/1, Davčna knjiga 1600 in Fabjančič, Knjige hiš I, II, III; za 1770: J. Vrhavec, Die erste Häusernumcrie- -ruug Laibachs. MMK XV/1902, str. 161 si.; za 18(B: Ver- zeichnis der Hausinhaber in der Provinzial-Hauptstadt Lai- bach und den Vorstädten nach dem alten und neuen Con- scriptions-Numerus. Ljubljana 1805; za 1827: DAS, Fran- ciscejski kataster, protokoli k. o. Ljubljana mesto; za 1869, 1900 in 1951: MALj., popisne pole ljudskih štetij za nave- dena leta; za 1935: podatki Zavoda za statistiko OLO Ljub- ljana, kateremu se za uslugo na tem mestu zahvaljujem. — 26. J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, XI. Buch, Str. 675. — 27. J. A. Schmeller, Bayerisches Wörterbuch. LI Autlage. I. Band. München 1872, stolpec 871, navaja kot prvotni pojem za >Gaden< vsako hišo, ki je imela on prostor, eno izbo ali sobo ali le eno nadstropje. — 28. Valvasor, XI, med str. 666 in 667 ter France Stele, n. o. m., slike 2i9, 51, 32, 33, 34, 36, 41, 45, 46. — 29. Fab- jančič, Knjiga hiš II, str. 436. — 50. M.ILJ., Reg. I fase. 89, list 1 sl. — 31. M.ALj., Popis stanovanj, poslovnih prosto- rov im vsega navzočega prebivalstva od 20. decembra 1901. — 32. Vlado Valenčič, Popis družinskih poglavarjev 1. 1660 in število prebivalstva v Ljubljani. Kronika III/1955, str. 179 .¦J. ter Prebivalstvo Ljubljane pred dve sto leti. Kronika 11/1954, str. 191 si. — 33. Mal, n. o. m., str. 179. — 74. MüU- ner, n. o. m. stolpec 110. — 35. MALj., fase. 41, list 568. — 36. Valenčič, Popis družinskih poglavarjev 1. 1660. . ., n. o. m., str. 182. — 37. Valenciß, Prebivalstvo Ljubljane pred dve sto leti, n. o. m., str. 195. — 38. Müllner, n. o. m. stolpec 107 navaja 75 najemnikov. — 39. Vlado Valenčič, O gospodarski strukturi ljubljanskega prebivalstva v za- četku XVIH. stoletja. Kronika V/1957, str. 7. — 40. Valen- čič, Popis družinskih poglavarjev 1. 1660.... n. o. m. str. 180. — 41. Valenčič, O gospodarski strukturi... n. o. m., str. 7. — 42. Valenčič, Prebivalstvo Ljubljane pred dve sto leiH. . ., n. o. m. str. 195. — 43. MALj., Rog. I fase. 55, lilst 394. — Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih. Ljubljana 1886, str. 280. V tabeli je sicer seštevek 4787, toda pravilen seštevek da 4788 oseb. — 44. MALj. Reg. I fase. 35, list 519 sl. — 45. MALj., Reg. I fase. 168 PraD tako odločamo, da kdor bo i/.dražil ali kupil občinski delež solarn, lah-- ko obdrži in zasluži sedmi del soli, ki se bo pridobila iz izolanskih solarn.^ ' Tu vidimo dve stvari. Prvič: Občina Izola je imela svo- je lastne občinske solne fonde, ki jih je vsa- ko leto ali za več let skupaj prodajala šolar- jem ali drugim meščanom. Ni torej imela posebnih občinskih delavcev, ki bi jih oskr- bovali, in tudi tlaka ni bila v navadi kot pri delih na pristaniških napravah in na cestah. Drugič: Kupec sme obdržati sedmino vse soli, ki se pridela v občinskih solarnah. To jc dokaj nejasno. V Piranu bomo namreč vi- deli, da občina zahteva od gospodarjev in šolarjev sedmi del pridelane soli, kar je ve- ljalo za reden občinski davek, od katerega ni občina nikdar odstopila, pa čeprav so Be- netke še tako pritiskale nanjo. Postavlja se torej vprašanje: Kaj je v Izoli z ostalimi še- stimi sedminami? V Piranu vemo, da so last gospodarja, ki pa mora odstopiti petino pri- delka najetim šolarjem. Za Izolo je pa težko odgovoriti. Predvsem ni verjetno, da bi solar ali kdorkoli kupil solne fonde samo zato, da bi zaslužil sedmi del pridelka, vse ostalo pa oddal občini. Za to sta zopet dva razloga. Solar bi v tem primeru ostal skoraj brez za- služka, ker bi precejšnji del njegove sedmine šel za odkup ali dražbo. Po drugi strani je m.orala občina računati, da je svoje solne fonde vsekakor prodala, kar pa se ni moglo zgoditi po tako visoki ceni. Dalje tudi ni ver- jetno, da bi stroški za vzdrževanje in oseb- ni izdatki za najete delavce veljali šest sed- min pridelka, posebno ne ob dobri letini. Pri tem je treba pomisliti, da izolansko ozemlje ni sestavljeno iz naplavin, kot so solarne v Sečovljah, Fazanu, Strunjanu in Kopru in da so bili zaradi tega stroški za vzdrževa- nje manjši, ker ni bilo nevarnosti zaradi poplav hudournikov, ki so bili tiste čase še deroči in nevarni. (Dragonja je še v letih 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1790 do 1795 večkrat poplavila celotne so- larne v Sečovljah, tako da so morali nekaj- krat popolnoma obnoviti vse solne fonde. Nekaj podobnega se dogaja tudi v Kopru ob poplavah reke Rižane.) Kaj torej lahko rečemo k.temu? Mišljenja smo, da je treba iskati napako pri Morteani- jevem prepisu statutov. To nam bo tem tež- je storiti, ker se originali niso ohranili in so tudi mlajši kodeksi zgoreli leta 1903 z vsem izolanskim mestnim arhivom in občinsko pa- lačo. Vendar mislimo, da gre za bistveno na- pako, ki postavlja odnose med občino in šo- larji popolnoma na glavo. Pri tem moramo tudi opozoriti, da je oglejska opatija, katere fevd je bila Izola dolga stoletja, zgubila svo- je fevdne pravice že v trinajstem stoletju in še zadnje njih ostanke po letu 1280, ko so Benetke okupirale mesto. Ni torej verjetno niti to, da bi šel glavni del pridelka v Oglej, saj je občina ob politični osvoboditvi uki- nila skoraj popolnoma tudi gospodarsko od- visnost od opatije. Nekaj jasnosti pridobimo, če omenjeni člen postavimo zopet na noge in ga skušamo kljub Morteaniju brati dru- gače: »Prav tako tudi odločamo, do kdor ho izdražil ali kupil občinski delež solarn, mora občini oddati sedmi del soli, ki se bo prido- bila iz izolanskih solarn.i S tem bi prišli do zaključka, da so izolanski šolarji na istem kot piranski, če ne bi bilo pristavka, »ki se bo pridobila iz izolanskih solarn«. Tudi ta pristavek je nejasen. Pojasnimo ga pa lahko s tem, da izolanske solarne porazdelimo na posamezne šolarje in solne fonde. Sedmina bi se torej računala na solni fond, kar je naravnejše in razumljivejše. Vsak solar je moral torej odrajtati občini sedmino pri- delka tistih solnih fondov, ki jih je oskrbo- val in obdeloval. V zvezi s tem je treba še rešiti vprašanje stalnega občinskega davka, ki so ga privatni gospodarji in šolarji plačevali občinski upravi. V statutih ni niti besede o tem dav- ku. Tudi tu bo treba iskati napako v Mor- teanijevem prepisu statutov, kajti le tako nam lahko postane razumljiv pristavek k sto- • temu členu tretje knjige. Mislim namreč, da je ta člen širši, kakor kaže na prvi pogled. Če namreč povzamemo prejšnje ugotovitve, lahko rečemo: Občina letno ali v presledku več let proda ali izdraži svoje solne fonde za določeno vsoto gotovega denarja. Pri naku- pu ali na dražbi si solar pridobi pravico, da sme oskrbovati in obdelovati solarne. Daja- tev sedmine pa ne velja samo zanj, temveč za vse šolarje, pa če delajo na občinskih ali privatnih solnih fondih. Sedmina je torej splošen občinski davek, ki ga vsi šolarji pla- čujejo v pridelku. Pristavek za sedmino soli, »ki se bo pridobila iz izolanskih solarn«, ne velja torej le za občinske solarne, temveč tudi za privatne. S tem pa smo na istem kot v Piranu, le da je izolanski zakon bolj ne- jasen, v obliki bolj skop in po vsebini zelo skrajšan. Kam je šla izolanska .sol, v statutih m povedano. Vsekakor je tudi Izola imela svoja solna tržišča v zaledju in v Benetkah, le škoda, da tej trgovini ni več mogoče po- polnoma slediti. Delo v izolanskih solarnah je za vsakega šolarja obvezno. 105. člen statutov namreč pravi: -»Odločamo, da kdor bo imel občinske solarne, bo odgovarjal (za svoje delo) obči- ni. In če teh solarn ne bo obdeloval in otskr- hoval vsako leto posebej, bo moral gospodar ali solar odgovarjati občini za vsako leto po- sebej; to velja tudi za vse druge solarne, ki sc bodo obdelovale v tistem in naslednjih le- tih.«^ Obveznost dela ne velja samo za ob- činske solarne, temveč za vse izolanske sol- ne fonde. »Vse druge solarne« namreč niso i/ven občine Izola, temveč v njenih mejah. Če torej na eni strani statuti določajo ter- min »občinske solarne« za občo lastnino ob- čine, moramo na drugi strani razumeti, da so z besedami »vse ostale solarne« določili last- nino privatnikov. Občina kliče na odgovor- nost vse tiste, ki delo v solarnah zanemar- jajo. Kako je to bilo v resnici, iz statutov ni razvidno. Iz dejstva pa, da pri zakonski do- ločbi manjkajo sankcije, lahko upravičeno sklepamo, da ta odgovornost ni mogla biti j kdo ve kako velika. Poudariti je pa vendarle ; treba, da je odgovornost obstajala, ker jo ¦ bomo v močnejši meri srečali tako pri kopr- skih kot pri piranskih šolarjih in gospodar- : jih šolam. s Plan solarne v Strunjanu iz I. 1795 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ozrimo se sedaj na Koper. Koprska občin- ska uprava je mnogo bolje gledala na svoje solarne kot izolanska. Predvsem so določbe mnogo daljše in natančnejše. Pa tudi po jas- nosti se odlikujejo. Štiriindvajseti člen prve knjige se v pre- vodu glasi: ^Ukazujemo, da si noben solar obeh spolov ne sme drzniti, da bi delal v so- larnah, ki niso naše, pod kaznijo desetih lir letno za tistega, ki bi se proti tej odločbi pregrešil. In kdor bi ne hotel delati pet let zaporedoma o naših solarnah, naj se kaznuje z isto kaznijo. Kdorkoli bo take prekrške prijavil, dobi tretjino zneska globe, toda le v primeru, če se je s tem izvedela resnica. Ostali dve tretjini dobi občina. Od te do- ločbe niso izvzeti niti beneški meščani (ki živijo v Kopru). Iz tega člena sklepamo, da je koprski ob- čini v solarnah primanjkovalo delovne sile. Budno je pazila, da so šolarji iz Kopra de- lali samo v tamo.šnjih solarnah in da niso šli na delo drugam. Vzrokov za to je lahko več, vendar se mi zdi, da bo prevladoval tisti, za- radi katerega je bila določba izglasovana, uzakonjena in zapisana. Koprski šolarji so radi zahajali na delo v druge solarne, naj- verjetneje v Piran, kjer so videli večje mož- nosti zaslužka, večje osebne koristi. Zaradi tega je nastalo vprašanje delovne sile, ki se je lahko rešilo samo s prepovedjo odhajanja, tako rekoč bega iz koprskih solarn v piran- ske. Tu vidimo tudi, da je koprska občina, strožja od izolanske, saj postavlja v obvez- nost dela tudi sankcije, t. j. grožnjo s kaznijo vsakomur, ki ne bi hotel delati v občinskih solarnah. Koliko je ta sankcija zalegla, ni mogoče z gotovostjo vedeti, vsekakor pa drži, da nekatere piranske solarske družine izha- jajo prav iz Kopra in njihova naselitev v Pi- ranu datira celo v XIV. in XV. stoletje. Zato lahko trdimo, da tudi sankcija, ki jo je predvidel koprski Veliki svet, ni pomenila mnogo. Prav zaradi tega gre koprska občina še dalje, s tem da od dela v solarnah ne iz- vzame niti beneških meščanov, vsekakor šo- larjev ki živijo v mestu Kopru. Vidimo to- rej, da je občina Koper pazila, da bo solni pridelek zadovoljiv. To pa je bilo tudi po- trebno, saj je tako bila zagotovljena suho- zemna trgovina z zaledjem in pomorska z Benetkami. Znano je namreč, da so sloven- ski kmetje veliko rajši trgovali z beneško Istro, kot pa s Trstom, saj je bila tu sol ve- liko boljša in cenejša. Po drugi strani je tudi znano, da so Benetke vsako leto odkupile velike količine istrske soli. Poleg tega se pa Koper zaveda, da ima najboljši položaj na poti kranjsko-istrske trgovine, ker je Kranj- ski najbližji. S tem členom si torej koprski Veliki svet zagotavlja delovno silo za sploš- ne mestne in občinske koristi. V nadaljnjih členih statut ureja odnose med občino in gospodarji solarn, med temi in šolarji ter med šolarji samimi. Petindvajseti člen se glasi: »Ukazujemo, da noben .solar ne sme pod nobenim pogo- jem hoditi ali se muditi po svojih ali tujih solnih poljih našega koprskega ozemlja od sončnega zahoda do sončnega vzhoda pod kaznijo sto soldov globe, ki jih je treba pla- čati občini in prijavitelju. Izjema je le za tigte, ki hočejo najti ali prijaviti povzroči- telje škode na naših solnih delovnih poljih. Ti povzročitelji škode spadajo pod isto ka- zen kot tisti, ki poškodujejo ali uničujejo vi- nograde in jih prijavijo vinogradniški ču- vaji. Izjema je tudi čas pridelovanja soli, ko morajo biti šolarji obeh spolov na .svojih in tujih delovnih poljih zaradi pridobivanja soli in drugih del. Tedaj bodi tudi občini in šolarjem jasno, da hodijo po solnih poljih samo zaradi pridobivanja soli in drugih so- larskih deZ.'" Ta člen je posebno važen za koprske fevdalne razmere. Stalni spori raz- nih patricijskih družin, a tudi spori med plemstvom in meščanstvom so mnogokrat privedli do tega, da so si skušali škodovati na pridelkih. Neštetokrat so si tu pa tam porezali trte in uničili oljčne nasade, za kar je Veliki svet določil globo 50 lir. Kaj je bilo lažjega kot škodovati sosedu na solnih po- ljih? Skriti tatinski kanali, ki so dovajali gosto slano vodo iz enega bazena v drugi ali iz bazena v odvodni kanal, so bili kaj pogo- sta reč. To je bilo lahko napraviti ponoči ali v zimskem času, ko ni imel nihče dela na solnih poljih. Zato je morala občina prepo- vedati nočno pohajanje po solarnah za ves zimski in pomladanski čas, ki je bil za tako, po zakonu kaznivo delo najbolj pripraven. Zato je za kršitelje zakona predvidela tudi tako visoko kazen. To pa ni bilo dovolj. Ob- čina je morala postaviti tudi nočne čuvaje, ki so pazili, da ne bi prišlo do takih pre- krškov. Kolikor pa je do prekrškov prišlo, so jih morali čuvaji prijaviti. Vinogradi, oljčni nasadi in solarne so morale imeti noč- ne čuvaje, kajti red v proizvodnji, medse- bojni odnosi plemstva in tega z meščan- stvom so to zahtevali. Treba pa je bilo na- praviti izjemo za poletne mesece, ko so šo- larji dolžni pridobivati sol, kar sicer delajo podnevi ob sončni pripeki, a zato morajo ponoči polniti bazene prvega in drugega iz- parevanja in opravljati še mnogo drugih del, ki so potrebna, da bi dnevno pridobi- vanje nemoteno teklo. Toda vse kaže na to. 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA da ta odločba ni imela uspeha, ker jo je bilo treba dopolniti. To pa stori naslednji šest- indvajseti člen statutov, ki določa, da se mo- rajo na vsem ozemlju koprske občine razme- jiti vse zemljiške parcele z globokimi jarki, da ne bi prišlo do prepirov med gospodarji. V istem členu je izrecno poudarjeno, da je treba tako razmejitev izvesti tudi v solar- nah.'' To so izvedli s tem, da so med posa- meznimi solnimi polji izkopali globoke mej- ne kanale, ki so služili obenem kot mejniki med solnimi polji in kot dovajalni kanali. Pa tudi to ni moglo preprečiti škodljivega delovanja, kajti prejšnji člen ostaja v ve- ljavi in nočni čuvaji imajo še vedno svojo stalno funkcijo. V nadaljevanju šestindvajse- tega člena je še rečeno: »Fsafc solar je dol- žan iti D sDoje ali solarjeve solarne u mesecu aprilu pod kaznijo 10 malih lir globe, ki jo je treba plačati občini.< Ta stavek nekoliko preseneča. April še ni mesec za pridobiva- nje soli, ker takrat voda ne more izparevati v taki meri, da bi sol lahko kristalizirala. Celo prva polovica maja ni ugodna za to delo. Zato je ukaz, da morajo biti šolarji aprila na delu, namenjen verjetno priprav- ljalnim delom. Predvsem so morali šolarji paziti, da bodo pridelovali čisto sol brez pri- mesi ilovice. Tako so določale skoraj -vse sol- ne pogodbe med Benetkami in istrskimi me- sti. Zato je pa bilo potrebno pripraviti te- ren. Treba je bilo utrditi solno polje, stoici ilovico, ki je v zimskih mesecih razpokala, utrditi nasipe, pregledati in popraviti ka- nale, dovodne in odvodne cevi, popraviti orodje, odstraniti gnilobo iz tako imenova- nih »cavedinov«, osnažiti bazene in tako da- lje. Vse to je pa zahtevalo mnogo časa in truda. Upravičena je torej odredba, da se delo v solarnah začne v aprilu. Okoli dvaj- setega maja je bilo na ta način že mogoče pridelati prvo sol in potem, če so vremenske razmere dovoljevale, imdaljevati s pridobi- vanjem čez celo poletje. Za odnose med gospodarji solnih fondov in šolarji je najvažnejši sedemindvajseti člen, ki se glasi: »Odrejamo, da ne sme noben so- lar pridobivati iz solnih bazenov, ki jih oskr- buje in obdeluje, nobene količine soli, če ni prej prijavil gospodarju ali gospodu solarn in mitničarju dneva, v katerem namerava pridelati omenjeno sol. Niti gospod niti go- spodar solarn ne smeta pridobivati soli iz svojih solnih polj, če tega nista preje javila šolarju in mitničarju. Kdor prekrši gornje določbe ali katero od njih, se kaznuje z glo- bo 100 malih lir za vsak prekršek posebej. Od tega zneska dobi polovico občina, polo- vico prijavitelj, če se je po njem zvedela resnica.t^^ Že v prvem odstavku tega člena srečamo gospodarja in gospoda solarn. Da ustreza pojem gospodar resnično privatno- pravnemu pojmu gospodarja, ni nobenega dvoma. Znane so nam družine, ki so v ko- prskih solarnah imele svoje privatne posesti, svoje lastne solne fonde. Naj omenimo samo družine Gravisi, Madonizza, Tacco, Verge- rlo ter samostane očetov kapucinov. Sv. Ane in Sv. Gregorja. Toliko o gospodarju ali pa- dronu. Gospod ali dominus pa nima nič skupnega s privatno posestjo, temveč je uradnik, ki ga imenuje občina, da pazi in gleda na občinske solne fonde. Nekaj podob- nega smo zasledili v Izoli. Toda medtem ko izolanska občina prodaja svoje solne fonde za določeno dobo privatnikom, je koprska občina na soli bolj zainteresirana in si pri- držuje pravico do lastnega pridelka. Mora pa zato imeti delavce in imenovati urad- nika, ki skrbi, da so njene solarne dobro oskrbovane in obdelane, da se pravočasno začne z delom in pridobivanjem pridelka. Poleg tega je »dominus« tudi kontrolni organ vseh občinskih solarn, saj noben solar ne sme začeti s pridobivanjem soli, ne da bi mu prej prijavil točen dan. To je občini Koper povečalo dohodke, saj je s ceneno delovno silo na svojih solnih fondih prišla do last- nega pridelka, s kontrolo privatnih fondov Diploma zlate medalje na mednarodni razstavi v Trstu 1. 1682 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pa do pravilno odmerjenih dajatev. Soli pa ni bilo težko plasirati na tržiščih. Drugo vprašanje je občinski mitničar. Tudi ta ne nadzoruje samo privatnih solarn, temveč tudi občinske. Brez njegove vednosti se pridobivanje soli sploh ne more začeti. Zapisati mora količino in kakovost pridelane in vskladiščene soli, mora nadzorovati pri- dobivanje, preprečevati tihotapstvo, zasledo- vati v vsem samo občinsko korist. Do neke mere je nadzornik občinskega gospoda soli, kajti občina misli, da je boljša dvojna kon- trola kot nevarnost, da bi jo solar ali njen lastni uradnik varal pri pridelku ter tiho- tapil z občinskim pridelkom. Občina torej ne zaupa svojim uradnikom in zato uvaja si- stem dvojne kontrole predvsem nad svojim pridelkom in svojo posestjo. Toda tudi dvoj- na kontrola občini, kot bomo videli, ni zado- stovala. Morala se je še bolj zaščititi. Iz sedemindvajsetega člena koprskih sta- tutov vidimo, da je bilo možno prodati sol pred njenim pridobivanjem. Statut pravi: >Eavno tako kupec ali upnik, ki mora dobiti neko količino soli iz kateregakoli solnega fonda ali od katerega koli šolarja, gospodar- ja ali mitničarja, ne sme pridobivati niti najmanjše količine soli, ne da bi prej tega prijavil šolarju, gospodarju ali mitnic ar ju. Trgovec je torej lahko kupil letni pridelek ali del pridelka spomladi ali celo pozimi. Kupil ga je lahko od gospodarja ali občine ali celo šolarja. Toda tudi trgovec je moral šolarju in mitničarju javiti datum pridobi- vanja. Zanimivo je tudi, da je moral gospo- dar ali gospod solnih fondov prijaviti da- tum pridobivanja ne samo mitničarju, tem- več tudi svojemu šolarju. Ravno tako tudi trgovec ali upnik. Imamo torej ne samo dvojno, temveč trojno kontrolo. Vsi faktorji v solarnah so neke vrste kontrolni organi, kajti občina ne zaupa niti gospodarjem niti mitničarju. Lahko se je tema dvema spora- zumeti, toda ali se bosta mogla sporazumeti s šolarjem, ki pri njuni koristi ni soude- ležen? To je seveda nekoliko težje, čeprav ni izključeno, da se je tudi to dogajalo. Tak kontrolni sistem si je mogla izmisliti le ob- čina, ki je imela in hotela obdržati velike koristi, kakršne ji je nudila solna trgovina. In čeprav ni nikjer rečeno, da je bila kopr- ska občina deležna tudi privatne soli, kot na primer v Izoli in Piranu, nam vendar že sam ta komplicirani kontrolni sistem jasno kaže, da so morali šolarji tudi v Kopru odrajto- vati občini določen del pridelka. Kolikšen je bil delež, ki so ga koprski šolarji odplačevali občini, nam ni znano. Verjetno gre tudi tu za sedmino, ker bi si težko mislili, da je bil samo Koper pri tem izjema. Najboljše, čeprav niti najmanj ne idealno je vprašanje solarn in šolarjev rešil v svojih statutih Piran. To je tudi razumljivo, saj je imel, kot smo že poudarili, največje solarne na vzhodni obali Jadrana. Razen paske je bila piranska sol tudi najčistejša in naj- boljša. Pa tudi Pag nosi to prednost le ne- kaj časa. Dalje, poudarili smo, da živi Pi- ran pretežno od soli in je bilo torej nujno, da si ta najvažnejši vir svojih dohodkov ne samo ohrani, temveč tudi poveča. Važno je poudariti, da so uredbe o šolarjih in solar- nah v piranskem statutu predvsem praktič- nega značaja. Devetnajsti člen devete knjige piranskih statutov se v prevodu glasi: -»Odrejamo, da morajo šolarji od vse soli, ki jo bodo pride- lali na ozemlju občine Piran, oddati občini ali mitničar jem, ki bodo odkupili občinsko mitnico, sedmi del vsakoletnega pridelka.^ Kratko in jasno je tu povedano, kje naj išče- mo glavni vir občinskih dohodkov. Da bi si pa zagotovili ta vir, morajo občinski svetniki dati tudi poroštvo, da bodo občinske solarne stalno in redno delale. Zato se nadaljuje isti člen takole: »Če bo kdo imel solarne v ob- čini Piran in bodo pretekla tri leta, ne da bi jih oskrboval ali dal oskrbovati tako, da bo- do v popolnem redu in zmožne pridelovati sol, naj bo po tem roku dovoljeno vsakemu meščanu mesta Pirana, da mu jih odvzame, obdeluje sam in smatra za svojo last pod zgoraj navedenimi pogoji. Ta prilastitev naj se izvrši po volji gospoda župana in sodni- kov. In če v času treh let nekateri solni fon- di ne bodo obdelovani zaradi malomarnosti gospodarja, naj ima občinski mitničar pra- vico tega prijaviti in če se ne bo lotil dela v mesecu maju, mora oddati solarne v oskrbo in obdelavo drugemu šolarju, ki jih bo oskr- boval in obdeloval v svojo korist. To pa ve- lja samo za tekoče leto. In če bo kateri pi- ranski meščan hotel napraviti na ozemlju občine nove solne fonde, more dobiti v last potrebno zemljišče samo po volji in oblasti gospoda župana in sodnikov. V nobenem drugem primeru ni dovoljena prilastitev ta- kega občinskega zemljišča pod kaznijo 100 soldov globe in izgube delavcev. In če bi tako pridobljeni solni fondi ne bili tako oskrbovani, da bi bili zmožni pridelovati sol najmanj tri leta zaporedoma, tedaj naj bo dovoljeno vsakemu piranskemu meščanu, da si vzame in obdeluje vse take solne fonde in da si jih z dovoljenjem gospoda župana tudi prilasti.^^* Piranskemu Velikemu svetu je v prvi vrsti važen občinski dohodek od soli. 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Občinska sedmina je poudarjena na prvem mestu. Šele potem skrbi tudi za to, da bodo vsi solni fondi redno oskrbovani in obdelani. Seveda enega brez drugega ni, zato so tudi sankcije toliko težje. Vsak meščan katerega koli stanu ima pravico odvzeti in prilastiti s: solne fonde, ki tri leta niso bili oskrbo- vani in obdelani. To je zelo važna določba, kajti na ta na- čin je Veliki svet občine Piran dosegel, da so bile vse solarne stalno oskrbovane in obde- lovane. Seveda je morala občina vedeti, kdo ima solna polja v rokah, in zato je bilo za vsako prilastitev potrebno dovoljenje župa- na in sodnikov. (Tudi to je važno, da župan v lastninskih zadevah ni smel nastopati in odločati brez sodnikov. Prav v tem kaže Veliki svet občine Piran delno neodvisnost, ker ne dovoli centralni oblasti, da bi se neo- mejeno vmešavala v notranje zadeve občine. Sodniki so važen faktor lokalne oblasti in če že ne morejo odločati neodvisno od župana, mu vsaj toliko omejujejo oblast, da ne more odločati brez njih.) Nadaljevanje devetnaj- stega člena se tiče tistih, ki bi v roku treh let eno poletje zanemarili delo na solnih po- ljih. Tudi v tem primeru zgubijo pravico do solarn, to pa samo za tekoče leto. Mitničar ima pravico tako izpraznjeni solni fond od- dati drugemu šolarju, ki za tekoče leto dela popolnoma v svojo korist. Medtem ko smo torej v Kopru videli, da v solarnah primanj- kuje delovne sile, ugotavljamo za Piran po- polnoma nasproten pojav. Delovne sile je tu v izobilju. Občina Koper ravna s šolarji zelo strogo, Piran pa gleda, da jim preskrbi solne fonde za oskrbo in obdelovanje celo na ra- čun samih gospodarjev, ki so po statutu dolžni čim bolje in stalno skrbeti za pride- lovanje soli. Da je to res, dokazuje tudi na- slednji odstavek istega člena, ki dovoljuje gradnjo novih solnih fondov na občinskem ozemlju. Seveda mora gradnjo odobriti žu- pan s sodniki. Če se sedaj spomnimo, da so Benetke z raznimi dekreti omejevale solno proizvodnjo, bomo videli, da je bila dovo- ljena količina dokaj visoka in jo je bilo v normalnih vremenskih razmerah kaj težko doseči kljub temu, da imamo od časa do časa poročila, da so v skladiščih obležale ve- like količine neprodane soli.'' Da pa je bil ta člen stalno v veljavi in da so se temu pri- merno piranske solarne širile skozi vsa sto- letja srednjega veka in moderne dobe, je že Nicolich v svoji knjigi jasno dokazal." Še več, Pirančani so ta člen tako izrabili, da so morale Benetke nekajkrat zagroziti z ruše- njem novih solarn, ker je postalo že nevar- no, da bo nastala kriza zaradi hiperproduk- cije. Tudi novi solni fondi so podvrženi iste- mu zakonu. Lastniki jih morajo redno ob- delovati in oskrbovati. Zanimivo pa je, da morajo biti vse nove solarne tako oskrbo- vane, da bodo mogle pridelovati sol tri leta zaporedoma. Pri starih fondih tega ni in zato moramo pomisliti, da se je v novo pri- dobljenih in grajenih solarnah nekoliko iz- boljšala tehnika gradnje in dela. Kot koprska tako tudi piranska občina skrbi za to, da bodo v delovni sezoni solar- ne redno delovale. Zato pravi dvajseti člen iste knjige: ¦»¦»Dodajamo, da je vsak solar, ki bo imel svoje ali obdeloval gospodarjeve solarne na deleže, dolžan stanovati v njih in jih obdelovati vsak dan od 15. maja do kon- ca meseca septembra pod kaznijo 20 soldov globe, ki naj jo plača občini. Istočasno je dolžan oskrbovati vse bazene, polbazene in čeirtinske bazene pod kaznijo, če treba, da • vrne gospodarju ves denar, ki ga je od njega prejel kot predujem.«^'' V Kopru smo videli, da so šolarji začeli z delom meseca aprila. Ugotovili smo, da so začeli tako zgodaj za- radi pripravljalnih del. V Piranu se pri- pravljalna dela izvajajo že pozimi, tako da šolarjem ni treba na delo pred začetkom de- lovne sezone. Vsak solar je dolžan imeti svo- je solno polje v redu, tako da ob naselitvi v solarni lahko začne takoj s proizvodnjo. Ta tradicija se je v piranskih solarnah ohranila do danes. Dvajseti člen pa je važen tudi zato, ker nam daje prvo sliko o tem, kakšno je bilo solno polje. Res je, da vsebuje samo tri od štirih potrebnih elementov, vendar slika je ti). Bazeni, polbazeni in četrtinski bazeni niso nič drugega kot bazeni za prvo, drugo Solinarski svitek — priprava za enakomerno razpršenje težke vode 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ill tretje izparevanje. Vidimo tudi, da bazen za drugo izparevanje ustreza polovici prve- ga bazena, bazen za tretje izparevanje polo- vici drugega. Manjka še samo bazen za kri- stalizacijo ali pridobivanje, ki ga pa statuti posebej ne omenjajo. Solno polje je bilo to- rej razdeljeno na štiri osnovne elemente, ki so bili med seboj povezani z lesenimi cevmi ali kanali, po katerih se je dovajala slana voda iz enega v drugi bazen. V te štiri ele- mente so navadno vključili še peti element, tako imenovani rezervoar, v katerem so hra- nili slano vodo ob slabem vremenu. Mimo teh elementov moramo omeniti še glavni do- vodni kanal, iz katerega so črpali morsko vodo, da so napolnili bazen prvega izpare- vanja. Slika solnega polja je bila na ta na- čin skoraj enaka današnjemu solnemu po- lju, ki se je v teku stoletij kaj malo spreme- nilo. Le solarne v Leri so doživele občutne spremembe, to pa šele v XX. stoletju. Ena- indvajseti člen se v prevodu glasi: -»Pra- vično hočemo, da naj smatra vsak gospodar, ki bi kateremu od svojih šolarjev posodil vsoto denarja, da je vsa sol, ki jo bo solar pridelal v določenem delu solarn, namenjena za jamstvo za posojeno vsoto. Ta dolg naj se poravna s soljo, ki naj ji gospodar daje prednost pred denarjem.Tu skušajo člani Velikega sveta urediti odnose med gospodar- jem in šolarjem. Delo v solarnah je sezon- sko, predvsem produktivni del. Traja le šti- ri mesece in pol. Solarjevo življenje pa je odvisno od pridelka, ker mu le ta more za- gotoviti obstoj za celo leto. V dobri letini to ni bilo težko, saj je pridelek zadovoljeval potrebe. V slabih letih pa se je moral solar zateči h gospodarju po posojilo. Ta pa se je s statutom zaščitil tako, da si je zagotovil šolarjev del pridelka kot jamstvo za poso- jeni denar. Občina sicer zaščiti šolarja s tem, da mu dovoli plačati v blagu, a to je kaj majhna zaščita. In sedaj še prepoved proste trgovine. Dvaindvajseti člen pravi: -»Odrejamo tudi, da ne smejo šolarji ali šolarke pod nobenim pogojem prodajati ali darovati sol iz naših solarn brez dovoljenja gospodarja ali mitni- čarja, pod kaznijo štirih malih lir globe, ki naj se razdeli na polovico med občino in pri- javitelja, če se je po njem zvedela resnica. Kaže, da so šolarji prodajali sol na svojo roko brez gospodarjeve ali mitničarjeve vednosti. Tovorniki, ali — kakor so jih v Pi- ranu imenovali, — Mussiolati ali Cranzi, ki so tovorili sol iz Pirana v notranjost dežele, so po vsej verjetnosti marsikaterikrat tiho- tapili sol, ki na mitnici sploh ni bila zapi- sana, kajti v krajih, kot so Sečovlje ali Strunjan, je to bilo mogoče že zaradi tega, ker mitnica in gospodarji niso mogli paziti na vse izhode iz doline. Prav zaradi te tiho- tapske trgovine je bilo potrebno uvesti v slatute prepoved trgovanja brez vednosti go- spodarja ali mitničarja. Taka trgovina je namreč delala občini dvojno škodo: prvič je zmanjšala občinsko sedmino, drugič je go- spodarja prikrajšala za del pridelka, solar pa je znal vedno priti do svoje petine. Prav zaradi tega pa lahko tudi trdimo, da je bila trgovina med Piranom in notranjostjo mno- go bolj živahna kot je razvidno iz pisanih virov. Poudarjam, da je to živahnost povzro- čalo predvsem kopno tihotapstvo, ki ga Ve- liki svet piranski hoče zatreti s prepovedjo proste trgovine. Ker se je taka trgovina izogibala tudi vseh dajatev in zapiskov, je bilo to še bolj potrebno. Da je to res, nam pričajo ne samo statuti, temveč tudi vsa po- ročila koprskih županov beneškemu dožu ter ohranjena pisma istrskim županom, v kate- rih naročajo Benetke, naj strogo pazijo, da bodo čimbolj omejili tihotapstvo.^" Toliko o knjigi statutov. Liber novarum legum, ordinum, correctio- num etc. ali na kratko Liber correctionum prinaša še eno uredbo, ki se v prevodu gla- si: -»Ker hočejo piranski sodniki in kolegij solnih prokuratorjev zagotoviti solarnam ko- risti, sklene Veliki svet občine Piran, da ne sme nihče ob nobeni priliki odpirati kanale piranskih solarn pod kaznijo 10 lir globe za vsako osebo, ki bi prekršila ta sklep in za vsak prekršek posebej. Izkupiček od teh kazni naj se deli na polovico med občino in prijaviteljem, ki bo predložil resnično ob- tožbo. In kdor prekrši to uredbo, mora go- spodarjem povrniti vso škodo in to toliko- krat, kolikor bo prekrškov. Da bi ljudje spo- znali in upoštevali ta sklep, naj se razglasi na javnih mestih in vpiše v knjigo po- pravkov.^^'^ Tu smo pred uredbo, ki je podobna pet- indvajsetemu členu prve knjige koprskih statutov, le da je bolj določena. Tudi tu vi- dimo, da so si sosedje škodovali s tem, da so odpirali kanale, zato da bi gosta voda odte- kala. Medtem ko je bilo to stanje v Kopru zelo akutno in je bila določena kazen 50 lir za vsak prekršek, kaže, da so bili taki po- javi v Piranu bolj sporadični in so se po- javili dokaj kasneje, ker bi drugače Veliki svet vnesel uredbo v knjigo statutov ne pa v knjigo popravkov, ki so jo začeli voditi ve- liko časa potem, ko so bili statuti že izgo- tovljeni, morda celo po letu 1585. Kot v Ko- pru je tudi tu predvideno, da povzročitelj 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA povrne gospodarju škodo za vsak prekršek posebej. Sklep Velikega sveta so morali raz- glasiti na javnih mestih. (To se je navadno zgodilo tako, da je šel mestni glasnik s tro- bento po mestu in ha določenih mestih skli- cal ljudi in glasno prebral sklep ali sklepe, če jih je bilo več. Ta običaj se je ohranil v Piranu do leta 1954, ko je zadnji občinski glasnik odpotoval v Italijo. Res je sicer, da so v XIX. stoletju zamenjali trobento s tam- burioo, vendar je treba poudariti, da se je kontinuiteta običaja kljub temu ohranila.) Delo v solarnah so Pirančani začeli z veli- kimi slavnostmi. Mestni trobentač je sklical šolarje, da so se zbrali v pristanišču in se po obrednih molitvah vkrcali na slavnostno okrašene ladje, s katerimi so odjadrali na delo, od koder so se vračali šele oktobra me- seca. Zaključek dela so praznovali zelo sve- čano, vendar je bil tak praznik odvisen od pridelka. O tem v statutih ni govora. Statuti nam tudi ne povedo, kakšne dolžnosti je imel mitničar, koliko je imel pomočnikov, kje so delali. Tudi o solnih skladiščih ni govora. Vendar so to pomanjkljivosti, ki nas toliko ne motijo. Moti nas pa, da ni govora o go- spodarsko-politični organizaciji solne upra- ve, ki je bila v Piranu zelo važen organ. V mislih imam Svet dvajsetih modrih, ki se- stavlja solni urad, blagajnika, poslance itd. Vsi ti so imeli važno vlogo pri prodaji soli in pri zagotovitvi denarnih sredstev gospo- darjem in šolarjem. V statutih mesta Pirana ni govora o gospodu solarn. To pa zaradi tega, ker občina ni vzdrževala lastnih sol- nih fondov, temveč je vse prepustila privat- nikom. Občina je sicer imela v posesti moč- virnate predele v vseh treh dolinah. Vsa ta močvirja so se dala spreminjati v solarne. To pa občine ni motilo, da ne bi vseh teh moč- virnatih predelov prodajala privatnikom ali celo dovoljevala, da so se jih brezplačno pri- lastili, spreminjali v solne fonde in izkori- ščali. Seveda je imela pri tem svoje koristi, ker je vsak solni fond povečal njene letne dohodke. Cim bolj so se povečale solarne, tem večji so bili dohodki in tem lažje je bilo doseči povečanje dovoljene količine pridelka. Vidimo, da so uredbe istrskih statutov o šolarjih in solarnah dokaj različne. Cim manjši je interes, tem milejše so uredbe. Ko se pa poveča interes, se poveča tudi stro- gost. Najstrožji so v Kopru, najmilejši v Izoli. V Piranu so Svetniki praktični in na- tančni. Tudi delo samo je različno. V Ko- pru morajo biti šolarji na svojem mestu že meseca aprila zaradi pripravljalnih del. Pi- ranski šolarji okrbujejo svoja solna polja tu- di pozimi tako, da so vedno pripravljena za proizvodnjo, zato gredo na delo šele 15. maja in verjetno že okrog 20. pridobijo prvi pri- delek. O Izoli v tem pogledu nimamo poro- čil. Izolanske solarne so bile tako blizu me- sta, da verjetno šolarjem ni bilo treba zapu- stiti svojih domov, ker so jim bila delovna polja dosegljiva v nekaj minutah. Sliko solnega polja dajejo samo piranski statuti, pa še ti nepopolno. Procesa proiz- vodnje pa ne zasledimo nikjer. Zaščita last- ne proizvodnje je v Kopru dana z obvez- nostjo dela v solarnah, od katerega noben solar, niti Benečan ne sme biti izvzet. V isti namen je izdana tudi odločba o prepovedi bega. To kaže na pomanjkanje delovne sile. V Piranu, kjer je delovne sile več, se mora občina zaščititi najprej proti malomarnosti gospodarjev solarn. V Izoli, ki ni bila mnogo zainteresirana na solni proizvodnji, je za- ščita zelo šibka in izražena samo v tem, da bo vsak solar za svoje delo in nedelo odgo- varjal občini. Vse tri občine si zagotovijo sedmino pridelka; Piran in Izola to dejstvo poudarjata, Koper ga ne omenja, a mislim, da ni bil izjema. Sedmina predstavlja reden občinski davek, ki ga plačujejo gospodarji solnih polj. Kakšen je bil delež šolarjev, ni govora v statutih. Vemo, da so Pirančani imeli petino pridelka. Gospodarjem je tako ostalo nekaj manj kot dve tretjini. S tem so smeli razpolagati po svoji volji, toda le v okviru solnih pogodb in predpisov beneške vlade. Vse ostalo se je smatralo za tihotap- stvo. Kako je bilo v Izoli in Kopru, ni znano. Beneška vlada je sicer dokaj pozno izpre- videla, da so istrski statuti nepopolni in jih jc, — vsaj kar se tiče solarn, — začela izpo- polnjevati takoj po zadnji redakciji piran- skih statutov. Ze 20. decembra 1586 imamo prvo uredbo, ki jo je izdal Svet naprošenih Herman Pečarič; Motiv iz solarli (olje, 1955) 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V Benetkah. Tej uredbi sledijo dukali, ki so jih izdali doži Pasquale Cicogna, Giovanni Cornelio, Francesco Ericcio, Francesco Moli- no in Luigi Contarini. Koprski župan Loren- zo Paruta, ki je zbral in izdal beneške za- kone za Istro, pa ni zbral vsega tovrstnega gradiva, temveč le tisto, kar se mu je zdelo najvažnejše, tako da si tudi s tem ne bomo ustvarili popolne slike. Kot omenjeno, pri- naša Parutova knjiga le sedem zakonov in dukalov, ki si jih bomo na kratko ogledali.^^ Dne 20. decembra 1586 ugotavlja Svet na- prošenih v Benetkah, da mnoga tihotapstva, ki se stalno ponavljajo med nekaterimi pre- bivalci »naše provincije Istre, povzročajo ve- liko škodo našemu gospodstvu, ker poleg soli, ki gre v stalno domovino Furlanov, v pokra- jino Treviza in v same Benetke z veliko jav- no škodo, gre sol tudi v Trst, Sv. Ivan pri Devinu in v druge bližnje kraje, kamor jo tovorijo podložniki nadvojvode.^^ To, ugotav- ljajo dalje, povzroča popolno uničenje istr- ske province, predvsem mesta Kopra. Zaradi tega Kranjcem in drugim trgovcem, ki tovo- rijo v Koper in druge istrske kraje razno trgovsko blago, posebno pšenico in druge ži- tarice, da bi z izkupičkom kupovali sol, pre- povedo popolnoma vso trgovino in sicer ludi zaradi tega, ker navadno obidejo mitnico in ne plačujejo novega davka 10 soldov za to- vor, s čimer povzročajo Istri veliko finančno škodo. Zaradi tega sklene Svet naprošenih, da da sedanjemu županu v Kopru in vsem njegovim naslednikom oblast, da poleg dru- gih tožb, ki jih rešuje ex officio, postopa tudi proti tistim posameznikom, ki se ukvarjajo s tihotapstvom soli. Ta oblast ve- lja za vso provinco. Tihotapce naj kaznuje po zakonih in sklepih, ki o tem predmetu obstajajo in še posebno po zakonu iz leta 1502, ki ga ima solni urad v Benetkah. Da bi zatrl tihotapstvo, ima koprski župan pra- vico poslužiti se vseh mogočih sredstev; sme celo obljubiti nedotakljivost soudeležencem pri tihotapljenju soli, samo da bi spravil pred sodišče vse glavne krivce. Prijavitelji bodo dobili za nagrado 200 malih lir. Dalje naroča Svet naprošenih, naj župan pošlje v Benetke poročilo o vseh obsodbah, ki jih bo izrekel proti tihotapcem soli.^"* To je eden tistih zakonov, ki nam nazorno kažejo, kako razširjeno je bilo tihotapstvo. Prebivalci istrskih mest niso tihotapili svoje soli v avstrijsko zaledje samo po kopni poti, temveč tudi po morju v Trst, Sv. Ivan pri Devinu in od tod v severno Furlanijo. Toda niti s tem se niso zadovoljili. Tihotapili so celo v Benetke, to je v središče države. Znali so se izogniti vsem oviram, ki jim jih je na pot postavljala državna oblast. Ni čudno potem, da išče senat predvsem glavne kriv- ce in obljublja nagrade celo soudeležencem pri tihotapljenju, da bi jim prišel na sled. Borbo proti istrskim tihotapcem centralizi- rajo Benetke v osebi koprskega župana, ki je v tej dobi vrhovni predstavnik državne oblasiti v vsej beneški Istri.^^ Iz dukala, ki ga je poslal dož Pasquale Cicogna 21. decembra 1587 piranskemu žu- panu Federicu Morosiniju, izvemo, da je ko- prski župan zahteval 29. septembra 1586, naj pošljejo v Koper Marquarda Apollonija in tovariše z barko orožja in drugih predme- tov, ki so bili na njej. Izvemo tudi, da se je bivši piranski župan G. Paolo Giustinia- ni (?)^' temu ukazu uprl. Zato opominja dož Morosinija, naj se ravna po zakonu od 20. decembra 1586, po katerem je za vse, kar se tiče soli, pristojen koprski župan. Sledi ukaz, naj pošlje vse prizadete v Koper, da bo mo- gel tamošnji župan čimprej začeti pravdo proti njim. Končno še opomin, naj se nadalje pošilja vse take in podobne zadeve v Koper, da bo vlada čimprej zvedela o procesih proti solnim tihotapcem.^' Ta dokument nam pove dve stvari. Prvič: Potrjena je domneva se- nata, da tihotapijo sol tudi z ladjami, in dru- gič: Tihotapstva se ne udeležujejo samo šo- larji, ampak tudi mestni patriciat. Družina Apollonio, ki je v tem dokumentu omenjena, spada med najstarejše in najodličnejše dru- žine v Piranu tako po bogastvu kot po ple- menitosti. Naslednji je dukal, ki ga je poslal dož Giovanni Cornelio koprskemu županu Lui- giju Barbaru. Datiran je v Benetkah 29. ja- nuarja 1627. Za zgodovino pomorskega tiho- tapstva soli na severnem Jadranu je to eden najzanimivejših dokumentov. Dož namreč pove, da je od 28. decembra 1626 do 20. ja- nuarja 1627 prejel od koprskega župana štiri pisma s sporočili, da so oborožene ladje raz- bile in zaplenile flotiljo tihotapcev, ki so kradli sol v Sečovljah. Dož obenem poudarja zasluge, ki sta jih pri tem imela beneški solni uradnik in piranski župan, ki sta med drugim zahtevala proces proti omenjenim ti- hotapcem. Sledi doževo naročilo, da se čim- prej začne s procesom, ker je to volja Se- nata, in da je treba še vedno iskati in kazno- vati vse tihotapce soli tako v Kopru kot v Piranu in vsej Istri. Krivci naj se kaznujejo po teži zločina, vsem pa naj se pusti možnost do pritožbe, ki naj jo naslovijo na Solni urad v Benetkah, dokler Senat ne odloči dru- gače.^8 Dukal iz leta 1627 omenja torej, da so imeli piranski tihotapci soli celo ladjevje, s ka- 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA teiim so prevažali sol na zahodno in severno jadransko obalo. Ce sedaj povežemo ome- njeni dukal s prejšnjim, bomo ugotovili, da so morale biti vpletene v pomorsko tihotap- stvo v glavnem najbogatejše družine Pirana, ker revni sloj šolarjev ni imel toliko sred- stev, da bi si zgradil ladjevje, ki naj bi pre- važalo sol preko Jadrana. Tako ladjevje je moralo biti vsaj nekoliko oboroženo, kar je piedstavljalo še večji strošek. Toda ta akcija proti tihotapcem je bila kaj jalov uspeh, kljub temu da dož dobesedno zatrjuje, da so vJadine ladje razbile in zaplenile tihotapsko flotiljo. Poročila o tihotapstvu se množijo. Kaže, da senat nima zaupanja niti v svoje župane v Piranu, za katere misli, da podle- gajo vplivu občinskega Velikega sveta. Zato se čedalje bolj poudarja vloga koprskega žu- pana, ki naj ima vso kontrolo v solni trgo- vini istrske province. O tem bi bil lahko Pa- ruta zbral v koprskem arhivu več dokumen- tov, vendar tega ni storil. Devet let občutne praznine sledi dukalu iz leta 1627. Vendar iz tiskanega pisma Sveta naprošenih z dne 25. julija 1636 izvemo, da je bil v tej dobi napisan in odposlan vsaj en dokument, ki je dajal koprskemu županu več pomena. Ta je bil izdan 20. oktobra 1634 Pismo se v prevodu glasi: »Pri ureditvi ko- prske občine je bil namen tega sveta vrniti županu stare časti in ga potrditi v važnih funkcijah v vprašanjih soli, kot je bilo re- čeno v našem sklepu 20. oktobra 1634. In ker je bil izvoljen (sedanji župan) po poteku rednega roka, mu je potrebno sporočiti našo voljo. Zato sklenemo: 1. da so izvoljeni ko- prski župan in kapitan ter vsi njegovi na- sledniki pooblaščeni kontrolirati vso solno trgovino istrske province, kot so to delali njihovi predniki, ki smo jih tja pošiljali, in D zadnjem času kapitan v Rašporu, ki se bo odslej, osvobojen tega dela, lažje posvetil svojim dolžnostim; in 2. da naj mu bodo do- deljene oborožene ladje, ki so določene za stražo solarn, da jih bo lahko uporabljal, jim ukazoval in, če treba, da bi zl njimi odšel na mesto, kamor bi ga klicala javna dolžnost.«^' Vse kaže, da se Benetke niso mogle rešiti solnih tihotapcev, kljub strogosti zakonov in statutov. To nam potrjuje tudi dukal 23. no- vembra 1644, ki se glasi: »Francesco Ericcio, pu milosti božji beneški dož itd. Luigiju Sa- gredu, po njegovem ukazu županu in kapi- tanu Kopra. Vaše pismo z dne 17. novembra nas je seznanilo z učinkom točno in vestno izvršenih ukazov. S Senatom vred hočemo, da obe ladji, natovorjeni s soljo, ki ste ju ustavili v Miljah, daste razbiti in potopiti v morje daleč od pristanišč in da se držite tu- di zakona o oboroženih ladjah.^l^" Obe ladji sta bili verjetno namenjeni v Trst ali Devin ¦ ali kam drugam na nadvojvodovo ozemlje. ' Oglejmo si še dva tiskana dukala, ki sta v ; neposredni zvezi s Piranom. Prvi je z dne ^ 8. decembra 1646. ; »Francesco Molino, po milosti božji dož ; itd. Marku Antoniju Grimani po njegovem ukazu županu in kapitanu v Kopru: Da bi se vašemu uradu ohranile vse pravice in ' dolžnosti v zvezi s isoljo, kot smo že sklenili [ s senatom v raznih dekretih, sklenemo pisati županu v Piran in mu poslati prepis ome- \ njenih dekretov. Zato boste še naprej tudi v tej zadevi delili pravico z običajno natanč- nostjo v korist Province.';^ i Drugega je izdal dož Luigi Contarini 7. ja- ; nuarja 1676. »Senat je razpravljal o vašem \ poročilu glede ladje, ki jo je ustavil v piran- i skih vodah galjun pod komando Pastrovicha, ] ki je vam podložen, in o dveh pismih piran-i skega župana Balbi j a. Zato smo s senatom sklenili, da vas pooblastimo za to, da začnete i o tej zadevi proces in da bi po oblasti, ki \ vam je dana v zadevi soli, prišli do razsod- ; be, ki se vam bo zdela pravična. In če bi j slučajno spoznali, da je zadeva tihotapska,] hočemo, da ima piranski župan vse pravice, \ ki mu pripadajo po zakonih, ker je bila ladja ustavljena znotraj njegove jurisdik-i cije.z^^ \ Piran s pristaniščem v XVI. stoletju. Bakrorez po sliiki Domenica Tintoretta 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Med obema dokumentoma je poteklo raz- dobje tridesetih let. Vendar je dovolj jasno razvidno, da sta si v zadevi soli piranska občina in koprski župan precej navzkriž. Predvsem je treba omeniti, da je moral dož opominjati župana v Piranu, da je podložen koprskemu, kar je predstavljalo za Piran- čane, ki so državni blagajni največ prispe- vali, občuten udarec. Zato je prav verjetno, da je Veliki svet piranske občine vplival na župana, da se je postavil za mestne pravice. Po drugi strani je župan tako bogate občine, kot je bila piranska, težko prenašal vsiljeno podložnost koprskemu županu, torej županu občine, ki je bila v državnih dajatvah dokaj šibkejša kot piranska. To nam tudi potrjuje veliko gospodarsko propadanje Kopra v XVI. in XVII. stoletju. Benetke ga morajo tako rekoč umetno vzdrževati na račun dru- gih mest. Prav zaradi gospodai*kega propa- danja doživlja Koper v tej dobi umetno po- litično povzdigo. To pa Pirančanom ne gre v račun, saj se od konca XVI. stoletja poli- tični nadvladi Kopra upirajo, za kar jih mora dož večkrat pokarati. Posebno leta 1623 so nasprotja med Koprom in Piranom pre- cejšnja.^' In prav zaradi tega se piransko ti- hotapstvo s soljo povečuje. Politični nadvladi Kopra je treba zoperstaviti gospodarsko nad- vlado Pirana, ki začenja v tej dobi dobivati tisto lice, ki ga ima delno še danes. Rekli smo že, da so bile pri tihotapstvu udeležene najboljše družine. Med temi imenujejo za- koni družino Apollonio. Težko je verjeti, da bi tihotapstvo po morju prakticirali šolarji, ker je bilo treba za gradnjo ladij velikih denarnih sredstev. Toda piransko tihotap- stvo pozna tudi kopno pot in videli smo, da je bil Veliki svet prisiljen prepovedati pro- dajo soli brez vednosti gospodarja in mitni- čarja. Prepovedi pa ne bi bilo, če ne bi bilo dejanj. Zato upravičeno ugotavljamo, da so se kopnega tihotapstva posluževali tudi šolarji. Mišljenja pa sem, da je bilo tihotap- stvo na kopnem manjšega pomena, ker za- koni dajo večji poudarek borbi proti mor- skim tihotapcem, proti tistim, ki prevažajo sol v Trst, Devin in v Benetke. Za borbo proti tem je imel koprski župan na razpo- lago vojne ladje, ki so križarile od Pirana do Milj in ustavljale ter pregledovale trgov- ske in manjše ladje. Vse tiste, ki so bile na- tovorjene s soljo, so bile ustavljene, da bi se ugotovilo, ali je sol tihotapljena. Poleg tega je treba pripomniti, da Benetke niso vedno nenaklonjene trgovini po kopnem. Če ob eni priliki prepovedo vso trgovino z nadvojvo- dovim ozemljem, kot smo ugotovili za leto 1586, ob drugi priliki tako trgovino favori- zirajo, kot se je zgodilo leta 1620. Vedeti pa moramo, da so dovoljevale trgovino ne pa tihotapstvo. Treba je torej bilo prijaviti tr- govski tovor mitničarju, plačati vse zakon- ske pristojbine, dobiti o tem potrdilo. Šele po teh formalnostih je bilo možno govoriti o trgovini. Kdor se pa tem obveznim formal- nostim odtegne na ta ali oni način, ni trgo- vec temveč tihotapec. To je vse, kar nam morejo povedati tiska- ni statuti istrskih mest Kopra, Izole in Pira- na ter Parutova knjiga zaklonov za Istro o soli, sollar jih, solarnah iin tihotapcih. Mnogo je še neobjavljenih dukatov in zakonov, ki obravnavajo to snov. Težava je v tem, da nam trenutno niso dostopni ali zaradi neure- jenosti arhivov (Piran), ali zaradi tega, ker so bili arhivi v času zadnje vojne odpeljani v Italijo (Koper). Vendar lahko rečemo, da se statuti ukvarjajo z delom, organizacijo in gradnjo solarn in da se le bežno dotikajo ti- hotapstva. Zakoni in dukali pa se ukvarjajo skoraj izključno z borbo proti tihotapstvu. Statuti imenujejo le na kratko kopne, zakoni pa poudarjajo skoraj samo morske tihotapce soli, ki, kakor kaže, so Benetkam najbolj ne- varni, ker jim prevzemajo neposredno za- ledje. Za to zaledje, predvsem furlansko, pa se morajo Benetke v dobi, ko je njihov go- spodarski propad že občuten, ostro potego- vati. In zaradi tega so nastopili gornji za- koni in dukali. OPOMBE 1. Volumen statutorum civitatis Pirani. Venezia 1606. — 2. Statuta Ju.stinopoilis metropolis Istriae, Venetiis 1668. — 5. L. Morteani: Isola e i suoi statuti]. Gl. Atti e memorie della societa istriana di archeologia e storia patria. Voi. IV. in V. 1888—1S89. — 4. Atti e memorie della societa istriana di archeologia e storia patria. Voi. IV .1888. Str. 551. — 5. Leggi statutarie per il buon goiverno dell'Istria. Rac- colte e stampate . . . sotto Lorenzo Paruta. Venezia (b. 1.). (Verjetno je bila knjiga tiskana okrog leta 1757, kakor kaže zadnja v njej iz,dana odločba.) — 6. Liber novarum legum, ordinum, correctionum, diclarationum, addittionum et abso- lutionum Statutorum communis terrae Pirani. Venezia 1606. — 7. Atti e memorie. Vol. V. str. 187. — 8. Atti e memo- rie. Voi. V. str. 188. — 9. Statuta justinopolis . . . Venetiis 1668, str. 9. — 10. Istotam, str. 10. — 11. Istotam, str. 11. -— 12. Istotam, str.' 11. — 15. Istotam. — 14. Volumen sta- tutorum civitatis Pirani. Venezia 1606. Liber nonus, str. 129. — 15. Nicolich: Cenni storico statistici sulle saline di Pirano. Trieste 1882. Str. 41. — 16. Nicolich: Istotam. Str. 45—48. — 17. Volumen statutorum civitatis Pirani. Venezia 1606. Libel nonus str. 129. — 18. Istotam str. 130. — 19. Istotam. — 20. Atti e memorie. Poročila Senato secreti. — 21. Liber novarum legum, ordinum, correctionum, declarationum, ad- diitionum et absoluiionum Coraunis Pirani, Venetiils 1606. Str. 18. — 22. Leggi statutarie per il buon governo dell' Istria. Raccolte e stampate sotto ... L. Paruta. Venezia (b. 1.) str. 177—184. — 25. Istotam. Str. 177—178. — 24. Isto- tam. Str. 6—58. — 25. Istotam. Str. 179—180. — 26. V se- znamu piranskih županov, ki ga je izdelal L. Morteani, mainjka župan za leto 1587. Naslednji je Fedcrico Morosini, ki je županoval leta 1588 in 1589. Prejšnji je pa Paolo' Giiu- stiniani, ki je vladal leta 1586. Verjetno pa je, da je bila njegova mandatna doba podaljšana tudi za naslednje leto. kar se je večkrat zgodilo ne samo v Piranu temveč tudi v drugih mestih. Včasih se je tudi zgodilo, da je bill novi župan izvoljen po zakonitem terminu, tako da srečamo v enem letu dva župana. — 27. Leggi statutairie per il buon governo dell'Istria. Venezia (b. 1.) str. 180—181. — 28. Isto- tam, str. 181—182. — 29. Istotam, str. 182—185. — 50. Isto- tam, str. 185—184. — 51. Istotam, str. 184. — 52. Istolam. — 55. Istotam, str. 21—22. 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA BORBA LJUBLJANSKE OBČINE ZA SLOVENSKO URADOVANJE ILUIIJA LAH MARONiA REVOLUCIJA im IN BORBA ZA SLOVENSKO URADOVANJE Velik pomen za začetek uveljavljanja slovenščine v šolah in uradih je imela marčna revolucija leta 1848. V Ljubljani je bil med prvimi žrtvami ljudskih mno- žic takratni nepriljubljeni župan Janez Fischer, tujec s Koroškega, ki je moral za- pustiti župansko mesto. Namesto njega je od marca dalje opravljal županske posle prvi magistralni svetnik Janez Guttmann.' Med glavnimi zahtevami takratnih sloven- skih društev in politikov se pojavi tudi zahteva po enakopravnosti slovenskega je- zika v šolah in uradih; uradniki naj bi ob- vladali oba deželna jezika in pod.^ Eden od najvnetejših zagovornikov takojšnjega slovenskega uradovanja je bil kasnejši ljubljanski župan Mihael Ambrož, ki je za- stopal precej liberalno smer v takratnem gibanju. V »Novicah« je zahteval, naj se v Sloveniji razširi veljavnost slovenskega je- zika, ki naj se vpelje v šole in pisarne, uradništvo naj bo slovensko in v sloven- ščini naj se objavljajo vsi zakoni. Pisarne, ki imajo opraviti z ljudstvom, naj poslu- jejo v slovenščini, ker mora kmet razumeti pisma, ki jih dobi v roke. Glede notranjega poslovanja pa je menil, da ne bi kazalo uvajati slovenščine tudi pri višjih oblastvih, ki so v zvezi z dunajskimi ministrstvi, od katerih se ne more zahtevati, da bi se za- radi tega njihovi uradniki učili slovenski.* Toda medtem ko so bile »Novice« z Ambro- žem mnenja, da je mogoče in potrebno, da se slovenščina takoj uvede vsaj v nižje ura- de, so drugi menili, da naj bi se za zače- tek uradovalo samo ustno v slovenščini.* Kianjski deželni stanovi so 6. aprila spre- jeli predlog dunajskih Slovencev glede po- slovenjenja zakonov in uradnih objav ter nameščanja slovenskega uradništva.^ Tudi ljubljansko »Slovensko društvo« je skle- nilo 17. avgusta vložiti pri ministrstvu prošnjo za slovensko uradovanje. Glavna zahteva je bila, »da uradi, ne da bi se to še posebej zahtevalo, pri vseh neposred- nih obravnavah s slovenskim ljudstvom uporabljajo slovenščino kot uradni jezik, v katerem se morajo pisati tudi vsi za- pisniki, uradni odloki in razglasi«. Medse- bojno dopisovanje oblasti na slovenskem ozemlju ter občevanje med nižjimi in viš- jimi oblastvi naj bi bilo od 1. januarja 1850 naprej izključno slovensko. Do takrat bi se mogli uradniki izpopolniti v znanju jezika; tisti, ki ga že obvladajo, pa bi ga mogli uporabljati že preje. Vendar se o teh zahtevah ni doseglo soglasje niti glede načina o predložitvi peticije niti glede pri- četka slovenskega uradovanja. Kasnejši župan dr. Burger je bil sicer za to, da se z ljudstvom posluje v slovenščini takoj, vendar pa bi pri višjih oblasteh in v in- terni rabi bila v rabi še nemščina. Menil je tudi, da je rok 15 mesecev prekratek, da bi mogla postati slovenščina tudi notra- nji uradni jezik med oblastmi samimi. Pač pa je predlagal, da se izdajajo drž. zako- nik in predpisi v slovenščini. To vlogo dru- štva je osebno predal na pravosodnem mi- nistrstvu M. Ambrož, vendar pa s sloven- skim uradovanjem I. 1848 ni bilo nič, še manj seveda v naslednji dobi Bachovega absolutizma.* Toda medtem ko so v letih 1848—1849 bili po sodnijah in kresijah vsaj poskusi, uvesti slovenski jezik pri pisanju zapisni- kov in pri razpravah, pa o ljubljanskem magistratu tega ne moremo trditi. Res da je mesto za slovenjenje raznih razglasov in odredb (n. pr. o uvedbi mestnega zasil- nega denarja nov. 1848; zasilni denar je iz- dalo \z dvojezičnim tekstom)' honorarna zaposlovalo F. Malavašiča, ki je kasneje postal uradni prevajalec pri guberniju^. Sicer pa je ostalo vse pri starem, t. j. ura- dovalo se je izključno nemško. Edini akt, ki smo ga našli v slovenščini iz te dobe, je zahvalno pismo »mestnih poslancev v Ljubljani« z dne 7. jan. 1849 društvu »Slo- vanska lipa« v Pragi z zahvalo za prisrčen sprejem ob bivanju v Pragi, pa še ta je brez protokolne številke, tako da je vpra- šanje, če je bil res uradno odposlan.' Da je bilo stanje na magistratu takšno,.ni niti tako čudno. Uradniki pismene slovenščine niso zmogli, vajeni so bili na nemške »ši- meljne« pri reševanju aktov in jim je bilo pač laže te še naprej uporabljati, kot pa da bi se na novo trudili s slovenščino, kar je ostalo na magistratu v navadi pri neka- terih uradnikih vse do Hribarjeve dobe."" J. Guttmann, ki je po begu župana Fi- seherja opravljal njegove posle, je bil tudi tujec in seveda ni imel interesa vpeljavati slovenščino v mestno uradovanje." Tako je magistrat 31. maja 1848 — z Guttman- novim podpisom — odgovoril celo »Sloven- skemu društvu« v Ljubljani na njegov pri 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO guberniju vložen akt v zadevi aretacije ju- rista Tratnika kar v nemščini.'^ Edino, kar so ljubljanski mestni očetje storili v na- rodnostnem oziru, je bilo to, da so 9. avg. 1849 odposlali na cesarja pismo s prošnjo, da naj se »Ilirija« ne drobi in da se Ljubljani da nadsodišče in višja prokuratura.'^ Doba Bachovega absolutizma z njego- vimi »huzarji« je bila seveda za uveljav- ljanje slovenščine v uradih še manj ugod- na. Bachov provizorični občinski red za Ljubljano od 9. junija 1850 je bil tiskan le v nemščini in je tako pokazal, koliko mu je do uveljavljanja slovenščine na ma- gistratu", čeprav se je sicer obdržal nje- gov slovenski državni zakonik.''' Z volitvami 1850 se je začelo življenje v ljubljanskem občinskem svetu. Na seji 20. decembra je zastopnik slovenske manj- šine v obč. svetu, dr. Ahačič, ob debati o obč. poslovnem redu predlagal dostavek k čl. 31, da naj se namreč objavljajo izvlečki protokolov obč. sveta v slovenščini in nem- ščini, kar je bilo tudi sprejeto.'' Ta določ- ba je ostala tudi v kasnejšem opravilnem redu za obč. svet iz 1. 1861." Toda ta sklep ni mogel biti takoj uresničen. Zapisnikar Ambrož je namreč še na seji 27. febr. 1851 znova opozoril na ta sklep ob pisanju »Ostdeutsche Post«, ki je objavila pripom- bo, da se ljubljanski protokoli zato še ne objavljajo, ker jih nameravata občinska svetnika Bleiweis in Blasnik, založnika slovenskega časopisja, tiskati le v sloven- ščini. Ambrož je zato priporočil, da bi bil že skrajni čas, da se to vprašanje uredi in odstrani sum glede članov občinskega sve- ta. Po krajši debati je bil sprejet sklep, da se skuša pri časopisju doseči brezplačno objavljanje izvlečkov in je bil z izvršitvijo tega sklepa poverjen Ambrož.'^ To je iz Bachove dobe tudi vse, kar se je sloven- ščine tikalo v občinskem svetu, v katerem je tudi sicer vladalo precejšnje mrtvilo." Nemščina je bila izključni uradni jezik, a razglasi za javnost so bili dvojezični, t. j. nemško-slovenski, tako n. pr. razglas mest- nega poglavarstva o neki licitaciji v Amts- blattu št. 71 od 29. III. 1852, ali razglas od 22. XII. 1852 o cestni varnosti, enako kot »oznanilo ljubljanskega mestnega svetoval- stva« pod županom dr. Burgerjem od 7. de- cembra 1852.20 DOBA ZUPANOV AMBR02A (1860--1864) IN COSTE il8<>4~-m7) Šele obnova ustavnega življenja v Av- striji z oktobrsko diplomo I860 je vzbu- dila v občinskem svetu ne le živahnejše delovanje nasploh, ampak tudi večjo na- rodno zavest. Vendar pa sklepi v tej smeri \ občinskem svetu zaradi nemške večine niso mogli nikoli prodreti. Ze 30. oktobra 1860 je propadel predlog občinskega svet- nika Horaka, da bi se škofu Strossmayerju za njegov nastop v državnem svetu v ko- rist slovenščine in Kranjske podelilo čast- no meščanstvo Ljubljane.^' Večjega pome- na je bil Horakov predlog na seji 17. ju- nija 1861, da naj se slovenska poročila o sejah objavljajo pred nemškimi in da naj se obravnave protokolirajo in preberejo tudi v slovenščini, da bi se tako ozirali na vse razrede ljubljanskega prebivalstva. Župan Ambrož je na to pripomnil, da se protokoli že tako označujejo z zaporednimi številkami, kar pa se tiče predloga o ob- javljanju poročil o sejah v obeh deželnih jezikih, pa pripomni, da se to že dogaja; odločitev o tem, v katerem jeziku se vrše obravnave in pišejo zapisniki, pa ostane izključno pridržano opravilnemu redu. Občinski svetnik Sledeg je bil mnenja, da se ne sme zahtevati vpis v zapisnik v slo- venščini tako dolgo, dokler se v obravna- vah uporablja nemščina. Zapisnikar je po- tem izjavil, da bo pisal zapisnik čim bolj stvarno in da se bo držal le izjav govor- nikov.22 Na seji 19. julija 1861 je ob razpravi o reviziji opravilnega reda dr. Orel želel, da bi bil ta tiskan tudi v slovenščini; nato mu je župan Ambrož pojasnil, da se bo to zgo- dilo, osnutek pa je bil le zaradi štednje tiskan samo v nemščini.^^ Pri čl. 7 (o nujnih predlogih) je dr. Orel predlagal pred tem še en člen: »Predlogi se lahko vlagajo v slovenskem in nemškem jeziku.« K temu je pristavil, da ni sicer noben »Sonder- biindler«, temveč le Kranjec, in bi želel, da bi prebivalci, ki prihajajo na seje, raz- prave tudi razumeli. Zapisnik naj se piše v istem jeziku, kot je bila razprava. Na- sprotno pa je dr. Zhuber menil, da tu ne gre za nobeno protežiranje enega jezika; ker pa znajo vsi občinski svetniki nemško in se v tem jeziku sedaj laže izražajo, zato jc v interesu poslovanja in tudi občine, da se tudi v bodoče razpravlja nemško. Se- veda sta ga pri tem podprla še Bamberg in dr. Supantschitsch in pri glasovanju je predlog dr. Orla propadel, toda z izrecnim pristavkom, da se s tem sklepom nikakor noče zmanjšati enakopravnost obeh je- zikov.2« Omenjeni izgovor o štednji je bil nemški večini dober povod, da je za dolgo časa odstavila to važno vprašanje z dnev- nega reda. Sicer se je župan Ambrož zave- 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dal, da je Ljubljana pretežno slovensko mesto; vedel pa je tudi, da je slovenščina za tedanje prvake bila le agitacijsko sred- stvo, ker so sami med seboj govorili in po- slovali nemško, le pri stiku s kmetom so uporabljali slovenščino, ker pač ti drugega niso znali. Ambrož je mislil, da bo tedaj, ko bodo Slovenci dosledno zahtevali in upo- rabljali slovenščino, nemščina sama po sebi počasi, izginila. S praktičnim izpolnjeva- njem teh načel bi prišla enakopravnost in za tem tudi prednost slovenščine do velja- ve. Za njegovega županovanja je zato ma- gistrat — kot poročajo »Novice« — na slo- venske vloge odgovarjal slovensko.^^ Toda svoje poročilo o triletni upravi komunalnih zadev v Ljubljani od 1861—1864 je dal na- tisniti le v nemščini, meščanska pravila za Ljubljano 1. 1864 pa dvojezično in s tem pokazal neko nedoslednost.^* Tudi sicer je Ambrož gledal na to, da se ne bi zameril eni ali drugi stranki med meščanstvom, za- radi česar je trpel njegov ugled v sloven- skih krogih." Izvolitev njegovega naslednika dr. Co- ste (1864—1867) je imela bolj slovenski značaj in je ljubljanski občinski svet v le- tih od 1864 dalje nedvomno predstavljal slovensko večino, katere moč je dosegla vi- šek 1. 1866, ko je s padcem liberalnejšega Belcredijevega režima začela padati tudi slovenska moč.^^ Čeprav je Costa skušal na- daljevati Ambroževo politiko pri sloven- skem uradovanju, vendar še eno leto po njegovem nastopu, kot bomo videli, na ma- gistratu ni bilo uradnika, ki bi popolnoma obvladal slovenščino. Ko je bila v seji 16. februarja 1865 debata ob razpisu službe mestnega tržnega komisarja, za katerega se je zahtevalo poleg poznavanja tržnih razmer tudi znanje slovenščine, je občin- ski svetnik Stedry kritiziral to zahtevo, češ da slovenščina sama ni ravno najpotreb- nejše za to službo in da bi morda prestave v slovenščino, ki se pojavijo tu pa tam, lahko opravil župan sam, ki ta jezik popol- noma obvlada, ali pa dr. Bleiweis. Seveda se je ta oglasil k besedi in rekel, da je slo- venščina nujno potreben pogoj za to mesto, ker tega jezika nobeden od sedanjih ma- gistralnih uradnikov popolnoma ne obvla- da; domnevo, da bi bil on prevajalec, da zavrača, je pa pripravljen prevzeti korigi- ranje dopisov.^" Vsa uprava je bila tudi v Costovi dobi popolnoma nemška, dopisovanje z drugimi nemškimi in celo hrvatskimi mesti je bilo v nemščini.'" Slovenske dopise je dobival magistrat le od izrazito slovenskih društev kot n. pr. od Čitalnice, Južnega Sokola in Slovenske Matice. V občinskem svetu se je še vedno upo- rabljala nemščina. Vabila na sejo so bila od 28. julija 1865 dvojezična, t. j. nemško- slovenska." Edini dr. Orel je na seji 27. maja 1865 ob presoji volilnega operata za III. vol. telo govoril slovenski. Zapisni- kar je sicer njegov govor in predlog za- pisal v nemščini, a s pripombo, da so bili podani v slovenščini, kar pa priča, da je bila slovenska beseda tedaj izreden pojav v mestni dvorani.'^ Zato je kar čudno, da je na seji 14. avgusta 1865 kljub nasproto- vanju Nemcev bil sprejet Gostov predlog, naj se adresa na Belcredija sestavi le v slo- venščini,'' kar je še praški časopis »Poli- tika« imenoval »osmo čudo sveta«.'* Leto dni kasneje — na seji 16. junija 1866 — je »ob grozečih političnih dogodkih« predlagal Costa, da se cesarju pošlje vdanostna brzo- javka, toda tokrat v obeh deželnih jezikih. Čeprav je potem dr. Bleiweis predlagal, da bi se adresa izročila le v slovenščini, pa je ravno vneti zagovornik slovenščine, dr. Orel, pobijal ta predlog, češ da v Ljub- ljani in na Kranjskem žive tudi Nemci in je potem pri glasovanju ostal dr. Bleiweis z enim glasom v veliki manjšini proti župa- novemu predlogu." Redki so primeri, da je bil slovenski govor v svetu tudi tako zapi- san v zapisniku seje, kot se je to zgodilo 17. novembra 1866, ko je Lovro Toman sta- vil v slovenščini nujen predlog glede učne- Zupan Mihael Ambrož 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ga načrta na ljudskih in srednjih šolah." Toman je tudi sicer večkrat govoril sloven- ski na sejah.3' Zapisnikar je 14. februarja 1867 enako v slovenščini zapisal v zapisnik tekst slovenske brzojavke, ki jo je župan Costa poslal z Dunaja z obvestilom o skle- njeni gradnji gorenjske železnice.'® Ko je Costa 1. 1866 ob novih volitvah odložil žu- panstvo, mu je na zadnji seji 21. maja, ko je bil izvoljen za častnega meščana, govoril v slovenščini dr. Bleiweis; ta je govor za- ključil z vzklikom »Živio odboT mest- janski.«39 Idejna nejasnost, nedoslednost in kom- promisarstvo, značilno za tedanje slovensko politično življenje, ki ga je Levstik ostro obsodil, so zakrivili, da slovenska večina v mestnem svetu za Costovega županovanja ni nikoli sprožila načelne razprave o uved- bi slovenskega razpravnega jezika pri se- jah, o čemer so bili poskusi že za Ambro- ža. Večina teh »prvakov« še sama sloven- ščine ni dobro obvladala in se ni dotikala tega vprašanja.*" DOBA NBM9KE OBLASTI V OBČINSKEM SVETU (1858—1882) Z volitvami 1868 so dobili Nemci večino v občinskem svetu in so s podžupanom dr. Suppanom ostro nastopili proti Costi, ki je bil zaradi »sokolske afere« suspendiran od županskega mesta. Čeprav je bil Costa 3. julija 1868 reaktiviran, pa je zaradi absti- nence nemške večine in onemogočanja vsa- kega dela v mestnem svetu deželni glavar Conrad 21. septembra razpustil občinski svet in razpisal nove volitve, vodstvo magi- strata in lokalne policije pa je do volitev znova prevzel prvi magistralni svetnik Guttmann. Pri volitvah 1869 je slovenski ta- bor pod Costovim vplivom sklenil absti- nenco in tako so s temi volitvami Nemci za 13 let dobili na magistratu absolutno oblast in postali edini predstavniki ljubljanske občine.*' Z uveljavljanjem slovenščine je sedaj kazalo še slabše. Nemoi so v občinskem sve- tu zavzeli ostro stališče proti vsakemu uve- ljavljanju slovenščine v javnem življenju. Tako je na seji 3. januarja 1871 občinski s^ etnik Kaltenegger protestiral proti obvez- nemu pouku drugega deželnega jezika (t. j. slovenščine) na kranjskih šolah in predla- gal, naj se v tem pogledu občinski svet ogradi pred odločbo deželne vlade, kar je svet tudi sprejel.*^ Enako je občinski svet 21. maja 1875 sprejel nujni predlog dr. Schafferja, da se naslovi na ministrstvo za pouk peticija, da bi se ne sankcioniral za- kon kranjskega deželnega zbora glede po- uka v slovenskem jeziku na višji realki.*' Malo se je začelo svitati, ko sta bila na nadomestnih volitvah 1876 izvoljena v ob- činski svet od štirih Slovencev Horak in Jo- sip Jurčič. Ta je na seji 17. avgusta vložil interpelacijo, češ zakaj ne dobivajo on in njegovi somišljeniki (t. j. slovenski občin- ski svetniki) dnevnega réda in ostalih po- slovnih aktov v slovenskem jeziku, ki je edini glavni jezik v deželi. Izjavil je, da če- prav vsi občinski svetniki razumejo nem- ščino, postavlja iz principa vprašanje na predsednika (t. j. župana Laschana), če je voljan občinskim svetnikom njegove stran- ke pošiljati dnevni red in ostale spise v slo- venskem jeziku. Zupan se je tokrat izgo- voril, da bi to zahtevalo dalekosežne izpre- membe že več let obstoječega ususa in da bo na to interpelacijo odgovoril drugič.** Šele dober mesec dni kasneje na seji 26. septembra je Laschan odgovoril, da princip enakopravnosti obeh deželnih jezi- kov priznava ne le teoretično, ampak tudi praktično v vseh primerih, kjer to zahteva služba, kot to dokazujejo mnoge magistral- ne objave in odloki na črni deski na rotov- žu in v nemških ter slovenskih časopisih ter pri dostavah strankam. Ker pa smatra, da je en jezik, v katerem se pišejo dnevni redi za seje občinskega sveta vsem seda- njim občinskim svetnikom po izjavi inter- pelanta dostopen, ne more smatrati kot po- slovno nujnost, da bi bil omenjeni dnevni red sestavljen v obeh jezikih. Izjavil je tudi, da ni voljan začeti s spremembami iz teh vzrokov in pa zaradi ekonomičnosti dela in časa.*^ Tako je torej z »ekonomič- nostjo« skušal tudi Laschan opravičiti za- postavljanje slovenskega jezika na magi- stratu. Da pa je tudi Jurčič postavil to vprašanje res samo »principialno«, se vidi iz tega, da na ta Laschanov odgovor sploh ni reagiral. Do narodnostnega konflikta v mestnem svetu je prišlo ponovno 17. aprila 1880, ko je dr. Schrey predlagal, naj se občinski svet obrne na državni svet in poslansko zboir- nico, da bi ta dva ne odobrila sklepa prora- čunskega odbora o uvedbi slovenskega je- zika kot učnega jezika na srednjih šolah in učiteljiščih na Kranjskem, oziroma, da ne bi odobrila denarja za to. Proti temu pred- logu pa je ostro nastopil občinski svetnik Regali in protestiral, češ »da ga smatra kot atentat na pravice slovenskega naroda«. Ker je bila pri glasovanju sprejeta nujnost predloga, je Regali v debati znova poudaril. 138 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA da so Schreyevi argumenti brezpomembni in atentat na pravice slovenskega naroda, zaradi česar je v imenu slovenske manjšine v občinskem svetu in v imenu največjega dela mestnega prebivalstva odločno prote- stiral in zahteval, da se to vnese v zapisnik. — Toda pri glasovanju je seveda bil Schre- yev predlog sprejet z 18:2 glasovoma.*' župan Peter Grasselli Marca 1881 je Regali stavil predlog za spre- membo dveh členov provizoričnega občin- skega reda za Ljubljano in sta bili ti spre- membi v zapisniku vneseni v slovenščini — prvi tak primer v dobi nemške premoči v svetu." Doba nemške vlade na magistratu je bila za Ljubljano in Slovence žalosten madež. Ulični napisi po mestu so bili sicer po 1848 dvojezični t. j. nemško-slovenski,*^ sloven- ski na,pisi na trgovinah so bili zelo redki, na magistratu pa je bilo uradovanje iz- ključno nemško. Tudi župani — razen Deschmana — niso obvladali slovenščine. Sam Deschman je še 4. aprila 1882 v ob- činskem svetu zatrjeval, da je vse urado- vanje na magistratu izključno nemško.*' Vsi delovodniki in abecedni indeksi v mest- ni registraturi so se vodili nemško, enako je bilo seveda tudi reševanje spisov. Res, razni razglasi, kot n. pr. volilnih komisij do 1882 so bili nemško^slovenski, toda to so bili tudi že preje.^' SLOVENSKA VEČINA V MESTNEM SVETU IN DOBA ŽUPANA GRASSELLI JA (1682—1896) Ker je politični pritisk na Slovane za Taaffejeve vlade (1879—1893) nekoliko po- nehal, so tudi na Slovenskem od njega ve- liko pričakovali in ga zato tudi podpirali v parlamentu. Zato je tudi slovenski tabor 1882 odločil, da mora nemška večina v ob- činskem svetu pasti in da morajo Slovenci dobiti v svoje roke upravo Ljubljane, glav- nega mesta Slovencev. Volilno agitacijo je z vso vnemo vodil poseben odbor z dr. Va- lentinom Zamikom na čelu, ki je bil, odkar je postal član občinskega sveta, vodja slo- venske manjšine v svetu. Ker je bil pritisk na birokracijo v Ljubljani nekoliko popu- stil, je slovenska agitacija imela uspeh in tako je slovenska stranka na nadomestnih volitvah aprila 1882 zmagala v III. in II. razredu z vsemi kandidati, v I. pa dobila večino.'^ Tako so dobili Slovenci večino v občinskem svetu. Na seji 25. aprila je žu- pan Laschan sporočil to zmago Slovencev ter zaradi tega resigniral na župansko me- sto.'2 Že na prihodnji seji 29. aprila je bil izvoljen za novega župana Slovenec Peter Grasselli^' in tako se je za vedno končala nemška oblast na magistratu. Že naslednji zapisnik seje 31. maja je pisan v sloven- ščini. Na tej seji je podal dr. Zarnik, ki je po slovenski zmagi postal predsednik kluba narodnih občinskih svetnikov, že prej v klubu z navdušenjem sprejeti predlog'*: ¦ Poleg varovanja popolne enakopravnosti se principijelno slovenski jezik kakor urad- ni jezik ljubljanskega magistrata proglasi. Zaradi izpeljave se nastavi odsek sedmih udov pod načelom gospoda župana.« Se- veda je Deschman v debati nastopil proti takojšnji principialni vpeljavi slovenskega uradnega jezika ter predlagal, da se Zami- kov predlog preda sekciji za pravna in per- S(>nalna vprašanja za mnenje in referat, v čemer ga je podpiral dr. Schaffer. Toda ob glasovanju je bil položaj sedaj drugačen in Zamikov predlog je bil sprejet s 15:6 gla- sovom. V odsek za vpeljavo so izvolili žu- pana Grassellija, Bleiweisa, Derča, Fortu- no, Hribarja, Moscheta in Zarnika. Po gla- sovanju je Deschman izjavil, da prijavlja v svojem in v imenu svojih somišljenikov proti temu sklepu protest, ki naj se vzame v zapisnik.'* Že na naslednji seji 3. junija je Hribar energično nastopil za enakopravnost slo- venskega jezika v uradih in šolah ter za- hteval, da se vpelje kot učni jezik v srednje šole.'* V tej smeri je šel tudi predlog dr. Zamika na seji 4. julija, ko je predla- gal, da se deželnemu šolsikemu odboru izro- či v pretres prošnja, da bi se v vseh razre- dih deških in dekliških ljubljanskih mest- nih ljudskih šol vpeljala slovenščina kot učni jezik za vse predmete, nemščina pa naj bi se začela na podlagi slovenščine poučevati šele v 3. razredu. Tudi temu 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO predlogu sta seveda Schaff er in Deschman nasprotovala — toda slovenska večina jih je s 14:4 glasovi preglasovala.^' Čez dobro leto je deželni šolski svet res odobril slo- venski učni jezik na mestnih ljudskih šo- lah, toda s pogojem, da mora za nemške otroke biti pripravljena nemška osnovna šola, pouk nemščine šele od 3. razreda pa je bil odbit.'® Zaradi vprašanja te nemške osnovne šole je bilo kasneje še mnogo de- bat v občinskem svetu, ki je ustanovitev take šole zavračal, ker je bilo za nemške otroke nemških, tudi privatnih šol še pre- \ec, a je moral končno v tem vprašanju zaradi splošnih političnih razmer popustiti. Odsek za vpeljavo slovenščine na magi- stratu pa je le počasi delal. Šele 18. okto- bra 1882 je župan Grasselli kot predsednik vabil voljene člane odseka na sejo, ki je bila 19. oktobra v mestni dvorani. Na tej seji je odsek izbral za poročevalca Ivana Hiibarja, ki je prevzel vse spise.Ta je potem na seji 27. oktobra poročal o izvaja- nju sklepa seje 31. maja. Stavil je »z ozi- rom na to, da se je pri zadnjem ljudskem štetju v Ljubljani naštelo 18.845 oseb, ki se poslužujejo slovenskega in le 5.658 takih, ki se poslužujejo nemškega občevalnega jezi- ka, kar je ob dosedanjem nemškem urad- nem jeziku magistrata nenaravno, neopra- vičeno in večino prebivalstva žaleče«, na- slednje predloge: »1. S 1. januarjem 1885 ima biti sloven- ski jezik izključno uradni jezik ljubljan- skega magistrata pri občevanju s stranka- mi in uradi po vseh pokrajinah, kjer stanu- jejo Slovenci ter po kraljevinah Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji z dostavkom, da se vloge, ako so bile poslane v nemškem je- ziku, imajo tudi reševati na istem jeziku. 2. Enako je s 1. januarjem 1883 slovenski jezik izključni uradni jezik v notranjem poslovanju magistralnih uradov: ekspedita, tržnega komisarijata, objavnega urada, vlož- nega zapisnika, davkarskega urada, mest- nega fizikata, mestnega knjigovodstva in knjigovodstva o mestnem posojilu ter poli- cijskega urada. 3. Izjema so le dopisi z vojaškimi oblast- mi ter pri magistralnih svetnikih dr. M. Je- rasu in L. Peroni, pri mestnem blagajniku Kengthalerju in pri stavbnem uradu, a z izrecnim dostavkom, da se imajo tudi ti po- služevati po mogočnosti slovenskega jezika. 4. Vse doslej nemške tiskovine za obče- vanje s strankami morajo biti odslej na- tisnjene v slovenskem jeziku. 5. Gospodu županu se naroča naj strogo j>azi na izpolnjevanje teh določb.« Seveda je v debati nemška stranka s Schafferjem nastopila proti tem predlo- gom, »ker se je ... dozdaj tako uradovalo, da se je vsakemu ustreglo in ni potrebe za prenaredbo«. Temu je odvrnil Hribar, »da to ni resnično, da bi se bilo doslej obema strankama zadostilo, ker se je uradovalo le v nemščini«. Schaffer je še dostavik da je ta predlog brezobziren, ker v odseku ni nobenega Nemca in ker se nasveti niso prej izročili odbornikom. — Pri glasova- nju — predlog odseka je bil sprejet s 14 od 15 glasov — se je pokazalo, da so se Nemci abstinirali od te seje, ker so vedeli, kaj bo na dnevnem redu, in so hoteli na ta način izraziti svoje negodovanje zaradi konca nemške oblasti na magistratu. Schaf- fer je po glasovanju seveda vložil protest. Zupan Grasselli je na kraju pripomnil, da bo zaradi raznih faktorjev — glede na službe — treba biti malo potrpežljiv pri iz- vajanju teh sklepov in se počasi privajati novemu.'" Oglasila se je tudi deželna vlada, ki je že dva dni po tej seji — 29. oktobra — zahte- vala od magistrata, da naj takoj poroča o sprejetih sklepih glede uradnega jezika na mestnem magistratu. Teden dni nato je žu- pan Grasselli poslal izpise iz sejnega zapis- nika, brez kakršne koli pripombe.*' Slovenska javnost je gornji sklep mest- nega sveta z zadovoljstvom vzela na zna- nje. »Slovenski Narod« piše 30. maja, »da je program za sejo mestnega zbora ljub- ljanskega napisan čez mnogo let v sloven- skem in izključno slovenskem jeziku«.'^ Z nasprotne strani pa je »Laibacher Wochenblatt« 3. junija pod naslovom »Die zweite Probe« napadla Zamikov predlog, ki da baje ni iskal drugih motivacij, kot to, da je Ljubljana slovensko mesto, čeprav je ljudsko štetje pokazalo, da je četrtina prebivalcev Ljubljane Nemcev, a jih je v resnici še celo več. Tudi se ni dr. Zarnik oziral na to, ali to interesi službe dovolju- jejo in zahtevajo. Spet torej argument o »interesih službe«! Isti argumenti so tudi v drugem članku v isti številki pod naslovom »Eine desinficirte Tagesordnung«, kjer avtor napada samo slovenska vabila za sejo, češ da se to ni zgodilo niti pod županom Gosto, ko so bila dvojezična. Da so bila kasneje le nemška, pa je bilo to: 1. ker so vsi mest- ni svetovalci znali nemški in 2. ker so bila vabila na ta način cenejša. Sedaj pa se nem- ščina izpušča in programi so popolnoma ne- razumljivi in netočni, česar prej pri nem- ških ni bilo." Torej tudi tu le stari argu- menti za absolutno oblast nemščine. 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Poleg Zgoraj navedenih uradnikov, kate- rim se je izjemoma dovolilo, da poslujejo še po starem, delno ker so bili Nemci (Hengthaler), ali pa so slovenščino le slabo obvladali (Jeras, Perona), je 17. novembra 1882 prosil tudi mestni zdravnik dr. Wil- Župan Ivan Hribar helm Kovatsch, da ga oprostijo slovenskega uradovanja, ker zaradi starega učnega na- črta v gimnaziji, enako kot Jeras in Perona, in zaradi slabo razvite slovenske zdrav- stvene terminologije tega ne bi zmogel. Žu- pan je 25. novembra njegovo prošnjo pre- dal odseku v posvet s pristavkom, da je dr. Kovač pripravljen poslovati s strankami slovenski, da pa nikakor ni sposoben v tem jeziku sestavljati obširne spise kot n. pr. letno zdravstveno poročilo. Poročevalec dr. Zarnik je v imenu odseka poročal o tej prošnji na seji sveta 16. januarja 1883 in je bil sprejet sklep, da se dr. Kovaču do- voli spisovanje letnih poročil v nemščini, glede ostalega uradovanja pa se mora držati sklepov seje 27. oktobra 1882.«* Pred začetkom slovenskega uradovanja je župan 27. decembra 1882 izdal posebno okrožnico, ki jo je dobil vsak uradnik in v kateri sporoča sklepe seje 27. oktobra, nato pa pristavlja: »Nanašajo se na ravno na- vedeno poslednje naročilo sl. mestnega od- bora te sklepe uradno objavljam gosp. ma- gistralnim uradnikom s pristavkom, da Bode večini tistih mej njimi, ki morajo od novega leta naprej uradovati slovenski, tre- ba resno poprijeti se temeljitega učenja materinega jezika, ker sem se iz doseda- njega izkustva prepričal, da skoro nobeden gospodov mestnih uradnikov v pismu ni popolnoma kos temu jeziku. Kolikor mogo- čo bodem prvi čas gospodom uradnikom na roko in mislim, da jim bo posebno ko- ristilo, če bodo trudoljubivo pregledovali po meni aprobovane načrte rešitev.«*' Tako se je potem začelo slovensko ura- dovanje na magistratu. Vpisi v delovod- niku, ki so bili do srede 1882 izključno nemški na nemških tiskovinah, postajajo vedno bolj slovenski, od januarja 1883 je tudi formular že slovenski. Abecedni in- deksi imajo slovenske vpise že od 1. 1881, potem do 1. 1887 mešane, nato pa le sloven- ske. V delovodniku 1883 so celo predmeti nekaterih nemških dopisov prevedeni v slovenščino, izjema so le dopisi deželne vlade.** Enako so seveda pisali že od 31. maja 1882 zapisnike mestnega sveta v slovenščini, le poročila stavbnega urada so še nekaj časa nemška. Stranke so se počasi navajale na slovensko uradovanje. Medtem ko so slovenske občine po Kranjskem in posamezniki dopisovali magistratu sloven- ski, pa se višje oblasti in sodišča niso ho- tela ozirati na slovenski uradni jezik. Zla- sti deželna vlada Kranjske je vztrajno po- šiljala nemške dopise. Čeprav je občinski svet na Šukljetov predlog soglasno sprejel 4. januarja 1884 resolucijo, »da naj izrec- no zahteva od kranjske deželne vlade, da se slovenske vloge ljubljanskega mestnega zastopa rešujejo v slovensikem jeziku«,*' pa nemški dopisi niso prenehali, čeprav je deželni glavar baron Winkler sicer privat- no županu pisal vedno slovenski. Deželna vlada je celo vračala razne akte in načrte v slovenščini z zahtevo, da naj magistrat preskrbi nemški prevod, kar se je včasih tudi dogajalo.*^ Odvetniku dr. Mundi se je 1887 naročilo, da naj vodi pravde mestne občine in z ma- gistratom občuje v slovenščini.*' Tudi še kasneje 1. 1900 je župan Hribar pozival dr. Mundo, da naj v mestnih pravdnih za- devah z vsemi strankami in oblastmi ob- čuje izključno v slovenskem jeziku.'* Na Hribarjev predlog je sprejel občinski svet protestno resolucijo proti predlogu držav- nega poslanca barona Scharschmieda, da b; se proglasil nemški jezik kot državni je- zik v Avstriji.'' Tudi v zadevi uličnih na- pisov v Ljubljani je mestni svet sprejel 5. junija 1894 na predlog dr. Tavčarja sklep, da se morajo javni napisi pri vseh ulicah in trgih mesta napraviti vsi brez izjeme v slovenskem jeziku'^ — sklep, ki je pri nemški stranki izzval velik hrup, zaradi česar se je zadeva s temi napisi del- no vlekla vse do 1. 1918. V tej borbi je imel dolgo časa glavno vlogo župan Hribar. 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO HRIBARJEVA DOBA <18%-1910) Doba župana Ivana Hribarja pomeni v uradovanju ljubljanskega magistrata splošno in dokončno uvedbo slovenskega uradnega jezika, v delovanju občinskega sveta pa stopnjevano borbo za pravice slo- venščine na vseh področjih javnega živ- ljenja v Ljubljani. Takoj po svojem nastopu je Hribar za- čel energično odpravljati z magistrata še zadnje ostanke nemškega uradovanja, ki so se bili do takrat še nekako ohranili predvsem zaradi konservativnosti nekate- rih starejših uradnikov. Sam piše v svojih »Spominih«, da so nekateri uradniki še do takrat županu poročali v nemškem jeziku in kaj radi uporabljali pri reševanju spi- sov nemškega »šimeljna«, ki so ga dobro obvladali.'' Dal je že prvo leto sestaviti nov opravilni red (tiskan šele 1898), v ka- terem je čl. 7 govoril o uradnem jeziku laagistrata, dobesedno v smislu sklepov občinskega sveta z dne 27. oktobra 1882. Le da sedaj v mestnem poslovanju ni bilo več izjem z nemškim poslovanjem, edina izjema seveda je bilo še vedno dopiso- vanje z vojaškimi oblastmi. Dalje je bilo v opravilnem redu rečeno: »Strankam, ki se priznavajo k nemškemu občevalnemu jeziku, je dopisovati in na nemške vloge odgovarjati v nemškem jeziku; strankam, katerih občevalni jezik je slovenski, pa je dopisovati in na njihove vloge odgovar- jati v slovenskem jeziku tudi tedaj, če so njihove vloge bile pisane v kakem drugem jeziku.«'* Zadnja določba, ki daje res mož- nosti za osebno presojo narodnosti stranke, je seveda vzbudila takoj vihar v nemških vrstah in dunajski list »Deutsche Zeitung« je 18. junija 1896, št. 3789, objavil dopis iz Ljubljane pod naslovom »Vom ¦ neuen Lai- bacher Bürgermeister«, v katerem ostro napada Hribarja zaradi njegovega odloč- nega nacionalnega stališča in posnemanja vsega češkega kot enojezičnih samosloven- skih napisov, samoslovenskih tiskovin, kot jih n. pr. izdaja mestni fizikat. Višek pa je baje sedaj — kot trdi dopisnik —, ko je takoj po prevzemu vseh poslov na občini iz- šlo striktno naročilo, da morajo reševati vse vloge Nemcev, za katere je znano, da ob- vladajo slovenščino, samo v slovenskem jeziku, kar je bila seveda samolastna inter- pretacija zadnjega stavka omenjenega 7. čl. opravilnega reda. Predsedstveni tajnik E. Lah je sicer poslal redakciji popravek, m pa znano, ali je bil objavljen." Dalje je bilo v 8. čl. opr. reda rečeno, da se zapis- niki sestavljajo, ako stranka izrecno ne zahteva drugače, v uradnem (t. j. v sloven- skem) jeziku.'« Kako natančen je bil Hribar pri vse- splošni vpeljavi slovenščine na magistratu, je videti tudi iz njegovega uradnega naro- čila 1. 1899 vsem referentom, da naj uradna potrdila na spisih, naj si bodo pisani v ka- terem koli jeziku, zapisujejo samo v slo- venskem jeziku (n. pr. »videl« namesto »gesehen« itd.)." Nekaterim uradnikom, ka- terim je slovenščina delala težave, je sam popravljal koncepte rešitev, kot že svojčas Grasselli.'^ Sam je v ustnem občevanju z deželnimi predsedniki in c. kr. uradniki vedno uporabljal le slovenščino." Ljubljanski občinski svet s slovensko ve- čino in pod energičnim Hribarjevim vod- stvom je v naslednji dobi odločno nastopal za pravice slovenščine v javnem življenju na vseh področjih, ki so se kakor koli ti- kala Ljubljane in Slovencev sploh in tako jasno pokazal, da je Ljubljana res glavno mesto Slovencev. Odločno so branili slo- venski uradni jezik mestne občine proti vsem, ki tega dejstva niso hoteli spoštovati. Največ sporov je obč. svet imel s kranjsko deželno vlado, kateri je načeloval v letih 1892—1905 baron Hein, ki ni skrival svo- jega nasprotstva do slovenskih narodnost- nih teženj.^« Ta je vedno pošiljala mestni občini oziroma magistratu le nemške do- pise, ne oziraje se na slovenski uradni je- zik magistrata, ki je njej pošiljal vse spise le v slovenskem jeziku. Ob nameravani gradnji »marodne hiše« v domobranski vo- jašnici je bila 1. 1905 ustanovljena komisija iz zastopnikov mestne občine in de- želnega odbora, torej dveh slovenskih zastopstev in vendar je bil zapisnik sestavljen v nemščini, enako tudi raz- sodba. Zato je personalno-pravni odsek pod dr. Trillerjem predlagal, da se naprosi župan, naj pismeno opozori deželno vlado, da je poslovni jezik mestne občine ljubljan- ske slovenski, »na kar naj se vsi uradi de- želne vlade blagoizvolijo ozirati pri dopiso- vanju mestni občini«. Ce bi to ostalo brez- uspešno, naj župan o tem poroča občin- skemu svetu.^i Zato je svet 31. decembra 1906, ko je deželna vlada poslala pritrditev k dogovoru za osuševalna dela na Barju v nemščini, vložil slovesen protest.*^ Še bolj je narasla napetost na obeh straneh po zna- nih septembrskih dogodkih 1. 1908. Ko je bilo v občinskem svetu govora o nemških dopisih ministrstev deželni vladi, je bilo sj>et govora tudi o tej, ki naj izdaja svoje razpise in rešuje slovenske vloge v sloven- ščini.*' Še odločneje so govorili na seji 142 CASOPIiS ZA SLOVENSiKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 19. februarja 1909, ko je dr. Triller v ime- nu personalno-pravnega odseka znova na- čel vprašanje slovenskega uradnega jezika. Magistrat dopisuje vsem c. kr. in avtonom- nim oblastvom v slovenščini. Toda deželna vlada in deželno predsedstvo odgovarjata dosledno le v nemškem jeziku, in to ne le v zadevali v prenesenem področju dela (t. j. v zadevah, ki jih mesto opravlja za državo), temveč tudi v zadevah v samosvojem pod- ročju, kjer je mestna občina enaka vsem drugim privatnim strankam. Odsek je o tem sklepal in prišel do zaključka, »da je skraj- ni čas, da občinski svet povzdigne svoj glas ter najodločneje protestira proti takemu postopanju deželne vlade, ker je le tedaj upati izboljšanja«. Po daljši debati je ob- činski svet sklenil, da se »c. kr. deželna vlada opozori, da pristoja mestni občini ljubljanski prav tako, kakor vsaki privatni slovenski stranki uzakonjena pravica, da jej C. kr. deželna vlada dopisuje ter izdaja vse sklepe, razsodila itd. v samosvojem ob- činskem delokrogu zgolj v slovenskem je- ziku, ki je poslovni jezik mestne občine in magistrata«. Magistratu se je naročilo, da ta sklep nemudoma sporoči deželni vladi in da ob prvem primeru, ko bi deželna vlada znova ne upoštevala omenjene pravice mest- ne občine ljubljanske, v njenem imenu vlo- ži pritožbo na državno sodišče na Dunaju.®* Koliko je to opozorilo zaleglo, se ne ve, toda od takrat ni več pritožb proti deželni vladi v sejah občinskega sveta. Občinski svet je na predlog dr. J. Ku- šarja sprejel ob nekem nemškem dopisu fi- nančnega ravnateljstva sklep, da se opozori C. kr. finančna oblast, da je poslovni jezik mestnega magistrata slovenski ter se prosi, da pošilja dopise le v slovenskem jeziku.®' Tudi deželni komisiji za osuševanje Barja, ki je 1. 1907 občinskemu svetu tudi poslala nek nemški dopis, je občinski svet sklenil dopis zavrniti z vljudnim pozivom, naj z mestno občino dopisuje slovensko.®* Enako se je občinski svet boril tudi za enakopravnost slovenščine pri višjih sodi- ščih, kjer je s Pražakovim odlokom z dne 18. aprila 1882 bila urejena raba sloven- ščine na Kranjskem, Spod. Štajerskem in Koroškem,®' a je graško višje sodišče od- klonilo slovenščino pri razpravi slovenskih strank. Zato je na predlog dr. Danila Ma- jarona sprejel občinski svet 5. julija 1898 sklep, da naj se zahteva višje sodišče za slo- venske dežele v Ljidjljani.®® Enako je bil sprejet na predlog dr. Tavčarja poziv vladi za enakopravnost slovenščine pri sodiščih na Koroškem v samoslovenskih in mešanih okrajih.®' Glede dopisovanja sodišč magi- stratu pa je 11. februarja 1908 dr. Triller obsodil predsedstvo deželnega sodišča, ki je poklicalo okrajno sodišče v Ljubljani, naj se opraviči zaradi slovenskih dopisov magi- stratu. Občinski svet je sklenil, da naj žu- pan povabi predsedstvo deželnega sodišča, naj zaukaže vsem podrejenim sodiščem, »da imajo dopisovati mestnemu magistratu ljubljanskemu izključno v slovenskem je- ziku«. Odgovor predsedstva naj se nato predloži v prvi prihodnji seji. Ravno tako naj župan nemudoma predloži občinskemu svetu vsak nemški dopis kakega okrajnega sodišča na Slovenskem.'* V zvezi s tem sklepom je personalno-pravni odsek 21. ju- lija 1908 predlagal občinskemu svetu, naj sklene, »da naj se zoper dosledno nemško dopisovanje c. kr. sodnih uradov mestnemu magistratu vloži pritožba na c. kr. juristič- no ministrstvo in predsedstvo c. kr. višjega sodišča v Gradcu« in da se mestnemu ma- gistratu naroči, da nemudoma izdela na podlagi materiala mestnega magistrata to pritožbo ter jo odpošlje na imenovana me- sta, kar je bilo sprejeto." Občinski svet je pazil tudi na uveljav- ljanje slovenščine v šolah. Ko je žu- pan Hribar 29. aprila 1902 poročal o svoji udeležbi na proslavi 200-letnice uršulin- skega samostana, je ob tej priliki kritiziral zapostavljanje slovenščine na tej šoli.'^ Že jeseni 1896 je začela z delom mestna višja dekliška šola, ustanovljena na Hribarjevo pobudo, da bi se ženska mladina bolj izobrazila v narodnem duhu." Da pa je ob- Slovenska Bistrica: Stenska dekoracija v glavni dvoiiani (Flurer, 1721) 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO činski svet zanimalo tudi slovensko vodstvo na ljubljanskih šolah, priča dejstvo, da je 1. 1907 občinski svetnik K. Meglic proti vo- lji kluba narodnih poslancev predlagal pro- test proti nameravanemu imenovanju nem- škega nacionalca Profta za ravnatelja na I. drž. gimnaziji, kjer je bilo 70"/» dijakov slovenskega rodu, ter predlagal, naj občin- ski svet zahteva, da se na večinoma sloven- skih gimnazijah imenujejo za ravnatelje Slovenci.'* V občinskem svetu je bilo sproženo tudi vprašanje samonemških vinjet za priporo- čena pisma na ljubljanski pošti z zahtevo po vsaj dvojezičnih," dalje je bil sprejet protest proti izrivanju slovenskega jezika pri javnih razglasih in napisih za potnike na gorenjski železnici ter zahteva, »da se slovenskemu jeziku v vsem prometu drž. železnic na slovenskem ozemlju nemudoma dejansko prizna popolnoma enakoprav- nost«.'« Občinski svet je sprejel 1. 1904 pro- test proti nameravanim samonemškim napi- som na bodoči bohinjski progi." Tudi je 1. 1909 dosegel odpravo nem'skih napisov na vozovih cestne železnice.'* Ljubljanskemu drsalnemu društvu, ki je izdajalo razne ob- jave in vstopnice le v nemškem jeziku, je na Hribarjevo pobudo mestni svet z 31. mar- cem 1906 odpovedal pogodbo o najemu rib- nika na podturnskem posestvu." Skozi vso Hribarjevo dobo pa se je vle- klo vprašanje slovenskih uličnih napisov. Že 1. 1892 je obč. svet sklenil, da naj se imena nekaterih ulic, cest in trgov spreme- nijo in označijo v slovenskem jeziku, »v bodoče pa naj se te označbe in imena sploh samo v slovenskem jeziku oznanijo«. De- želna vlada je izvršitev tega sklepa usta- vila glede na čl. 19 ustave (o enakoprav- nosti jezikov) in glede na posledice, ki bi jih izvršitev brez državnega odobrenja imela na kataster in zemljiško knjigo. Mi- nistrstvo za notranje zadeve je novembra to potrdilo. Na pritožbo mestne občine pa je upravno sodišče decembra 1893 odredbi deželne vlade in notr. ministrstva razvelja- vilo in priznalo, da spada v področje občin- skega sveta pravica določati imena ulic, cest in trgov v mestnem okrožju in da je to zadeva, ki se v prvi vrsti tiče občine same. Na to je 5. junija 1894 občinski svet sklenil, »da je dvojezične napise pri vseh ulicah, trgih in cestah mesta Ljubljane iz- premeniti tako, da se napravijo brez izje- me le v slovenskem jeziku«. Na priziv raz- nih Nemcev je deželni odbor 15. avgusta znova razveljavil ta sklep, na ponovno pri- tožbo mestne občine pa je upravno sodišče tokrat odlok deželnega odbora potrdilo. Nato je dal župan Hribar napraviti sloven- sko-nemške tablice, na katerih pa je pod slovenskim bil nemški napis šestkrat manj- ši od slovenskega — pač na podlagi razmer- ja slovenskega in nemškega prebivalstva. Seveda je to vzbudilo pri Nemcih besnost la sam deželni glavar baron Hein je Hri- barju skoraj upravičeno očital, da se nor- čuje iz Nemcev.'" Zato je občinski svet 5. januarja 1897 sklenil, naj se v teku leta 1897 odpravijo dosedanje nemško^slovenske tablice in se nadomeste s slovensko-nem- škimi, na katerih pa naj bo slovenski tekst tako velik, kot so bili na prvotnih tablicah nemški napisi; vse do izvršitve pa ostanejo pribite tablice z velikimi slovenskimi in malimi nemškimi črkami. 3. oktobra 1899 je občinski svet ta sklep toliko izpremenil, da je sklenil, naj se na levem bregu Ljublja- nice nabijejo samoslovenske tablice in tudi v mestnem delu na desnem bregu naj osta- nejo samoslovenske tablice. Zaradi ponov- nega protesta ljubljanskih Nemcev (Uhi, Dzimski) je deželna vlada razsodila, da ostane v veljavi tozadevna odločba dežel- no vlade od 15. avgusta 1894 in da naj se vse samoslovenske tablice odstranijo in v smislu sklepa občinskega sveta od 5. ja- nuarja 1897 spremene v slovensko-nemške. Župan je dolžan ta sklep občinskega sveta izvršiti, ne pa da je dal dvojezične napise odstraniti in nabiti deloma samo slovenske, s čimer je prekoračil svojo pristojnost. Če- prav je občinski svet županov postopek kasneje odobril, je ta sklep v nasprotju z razsodbo dež. odbora. Ministrstvo je res za- radi pritožbe ljubljanskih Nemcev 17. jan. 1900 razveljavilo županov ukrep in sklep občinskega sveta od 3. oktobra 1899 ter iz- vršitev prepovedalo, ker sta župan in ob- činski svet prekoračila svojo pristojnost, saj se morata ravnati po navodilih višje in- stance. Upravno sodišče je 8. marca 1901 pritožbo občine zavrnilo. Nato je občinski svet 11. junija 1907 znova sklenil na pod- lagi sklepa občinskega sveta z dne 24. ju- nija 1892, da se v županovem poročilu z dne 16. decembra 1905 navedenim ulicam in trgom dajo v seji 31. decembra 1905 nasve- tovana imena in, da se dajo le-tem samo slo- venske tablice. Enako je znova sklenil, da se imena vseh cest, ulic in trgov napravijo samo v slovenskem jeziku, magistratu pa naročil, naj se pri deželnem odboru izposluje pritrditev k temu."' K temu sklepu so 15. julija priložili še peticijo za odstranitev vseh dvojezičnih napisov in nadomestitev s samo slovenskimi, kot sta občinska sveta v 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Mariboru in Celju sklenila, da mora izgi- niti tudi s hiš vsak slovenski napis. — To peticijo je podpisalo 7172 prebivalcev.'"^ Tudi Politično društvo za Krakovo in Trno- vo je v posebni resoluciji navdušeno po- zdravljalo sklep občinske seje od 11. junija o samo slovenskih napisih. Tudi to resolu- cijo so poslali deželnemu odboru in obenem zahtevali hitro rešitev prošnje za pritrdi- tev.'"' Vendar ni deželni odbor v tej zadevi ničesar odločil. Šele dogodki 20. septembra 1908 so znova postavili v ospredje tudi to vprašanje. Na seji 23. septembra je občin- ski svetnik dr. Majaron sporočil, da je v minulih dneh prišlo do sprememb pri napi- sih trgovin. Lastniki so sami odstranili dvo- jezičnost. Slovenski trgovci imajo le slo- venske napise, nemški pa nemške. Lastnica pa je tudi mestna občina in ta ima tudi dvojezične napise. Govornikovemu vzkli- ku: »Ti morajo od sedaj naprej izginiti!« je sledilo burno odobravanje. Dr. Majaron je zahteval, naj se takoj reši sklep občin- skega sveta od 11. junija 1907, ki je še ved- no ležal pri deželnem odboru.'"'' Rešen pa seveda v stari Avstro-Ogrski ni bil nikoli. V zvezi z uličnimi tablicami je bilo na .seji 20. julija 1909 govora o F. Staudacher- ju in Lini Kreuter-Galletovi, ki sta ob sa- mo slovenskih hišnih tablicah dala nabiti tudi nemške. Na pismeno naročilo magi- strata, da morata nemške tablice odstraniti, je Staudacher to storil, Galletova pa ne, tako da je magistrat dal tablice odstraniti. Ko sta oba vložila priziv, ga je občinski svet zavrnil, češ da nemška napisa ne ustre- zata resnici, ker v Ljubljani ni nobene »Nonnen-Gasse« in »Franz Josef Strasse« Yeč."" Kolikor je Hribar bil vnet za pravice slovenskega jezika v občinskem poslovanju in sploh v javnem življenju mesta, pa je kot realist v korist mestne občine včasih ludi malo odstopil od svojega doslednega stališča. Ko je veleposestnik in industrijalec M. Samassa 1. 1904 odstopil mestni občini brezplačno neko parcelo, je ob tej priliki predložil občini v podpis nemški reverz. V občinskem svetu se je ob tem rcverzu vne- la ostra debata; Plantan je zahteval, da naj se taka obveznica izda le v slovenščini, dr. Kušar pa je poudarjal, da se v občin- skem svetu sliši že preveč nemščine. Hribar je bil proti takemu ostremu načinu, češ da bi bil Samassa užaljen in da je vsaka de- bata odveč, ker je Samassa naredil občini veliko uslugo. Ob tej priliki je Hribar zno- va poudaril: »Mi stojimo vedno strogo na stališču narodne enakopravnosti in pozabiti ni, da sem prav jaz vpeljal od 1. 1896 dalje na magistratu skoraj izključno slovensko uradovanje«. Ko je bil pri glasovanju z 11:8 glasovom sprejet Hribarjev predlog za podpis nemškega reverza, je dr. Kušar vlo- žil protest in obdolžil Samasso koristolov- stva, češ on že ve, zakaj je podaril parcelo, čemur je Hribar ostro ugovarjal in imeno- val Samasso »plemenitega meščana«, ki ni noben koristolovec. V isti seji se je ob neki sporni zadevi med E. C. Mayerjem in J. Plantanom znova oglasil dr. Kušar, češ da je poročilo o tej zadevi »nekak mixtum compositum slovenskih in nemških vlog«, ter predlagal, da se v bodoče poskrbijo za übcin'ski svet izključno slovenska poročila, (.občinski svet ljubljanski ni dolžan poslu- šati nemške vloge, zato naj se razprava o tej zadevi odgodi vse dotlej, da bo možno poročati o njej samo slovenski. Nato se je oglasil Hribar in izjavil, da je bil referat slovenski, priziv (Mayerjev) pa nemški. Ce bi se vse vloge prevajale, bi bil potreben poseben uradnik, toda včasih je težko po- dati vse nianse, ki so v originalu. Ce pa predlagatelj zahteva, da se mu priziv po- sloveni, se to lahko zgodi takoj, če pred- logu pritrdi občinski svet. Dr. Kušar je nato izjavil, da zahteva zase slovenski pre- vod, toda pri glasovanju njegov predlog ni bil sprejet.'"* Za dr. Tavčarjevega županovanja ni pri- šlo glede slovenščine do kakih razprav v občinskem svetu. Slovensko uradovanje, ki ga je Hribar dokončno vpeljal, je dobro funkcioniralo. Ko so kasneje Nemci zopet dobili svoje zastopnike v mestnem svetu, je na seji 6. marca 1913 ob debati o novi služ- beni pragmatiki za magistralne uradnike v imenu nemških občinskih svetnikov Pammer predlagal k čl. 1 dostavek pod točko 6., da mora biti vsak mestni uradnik vešč obeh deželnih jezikov. Pri glasovanju je bil ta predlog odklonjen.'"' Nato so nemški ob- činski svetniki dr. Ambrositsch in tovariši vložili zoper ta sklep pritožbo pri deželnem predsedstvu, ki jo je pa zavrnilo.'"® Za mestnega uradnika je torej zadostovalo znanje slovenščine. Med prvo svetovno vojno so druga usod- nejša vprašanja nekako odrinila to temo iz razprav občinskega sveta. Zadeva z ulični- mi tablicami je mirovala, verjetno se ni- komur ni zdelo preveč oportuno, da bi jo sprožil v tej dobi, ko ni bilo preveč varno kazati svojo slovensko narodno zavest.'"' Zmaga zaveznikov in propad Avstro- Ogrske sta dokončno rešila tudi še vsa ne- rešena jezikovna vprašanja. Na seji dne 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 29. oktobra 1918, ko je občinski svet priznal Jugoslavijo in Narodno viječe v Zagrebu kot vrhovno oblast, je župan dr. Tavčar spo- ročil tudi sledeče: »Ex praesidio in via facti sem odločil, da je odslej naprej na mest- nem magistratu izključni uradni jezik slo- venski ter se bo odslej nadalje dopisovalo z vsemi uradi in oblastvi, torej tudi z voja- škimi le slovensko.« To sporočilo je bilo sprejeto z odobravanjem."" OPOMBE Vse ciitLraflie arhiVaTIje so, če ni drugače navedeno, iz Mestnega arkiva v Ljuhljani. 1. J. Mal, iZgodoivina .slov. naToda, str. 661. — 2. Ibid., str. 745, 782—5. — 5. Ibid., str. 788. — 4. Ibid., 790. — 5. Fischöl, Materialien zur Sprachenfrage in Österreich, 535 in 524; Mal, o. d., str. 795. — 6. Mal, o. d., str. 797—799. — ?. Ibid., Str. 889. — 8. Cod III/2-^l«51,, fol. 21,59'; Mal, o. d., Str. 807. — 9. Reg 1/527, 9, brez štev. — 10. I. Hribar, Moji spomini I, str. 277. — 11. Reg 1/499, 1, št. 1916. — 12. Reg 1/527, 9, št. 5.506/1848. — 17. Prijatelj, Slovenska kul.turno- politična in slovstvena zgodovina 1848—1895, I. knjiga, str. 61—^62. — 14. Mestrai arhiv, fase. Zadeve mestnega sveta 1851 in ,1952. — 15. Prijatelj, o. d., str. 75. — 16. Cod III/1.1850, fol. 52. — 17. Reg. II/16hII/2, št. 17/1861. — IS. Cod III/2-1851, fol. 55—4. — 19. F. Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860—1869. Ljubljana 1958, st. 5. — 20. Magi- stratica acta, fase. 20. — 21. Cod III/11-1860, foJ. 55—55'; Škerl, o. d., str. 4. — 22. Cod I1I/12-1S61, fol. 49; Skerl, o. d., str. 12. — 25. God 111/12.1861, fol. 59. — 24. Ibid., fol. 60; Skerl, o. d., str. 12. — 25. Skerl, o. d., str. 12. — 26. Magistratica aota, fase. 20 d. — 27. Skerl, om. d., stran 15—5. — 28. Ibid., str. 40. — 29. Cod 111/16-1865, foL 34'—25'. — 50. Reg 1/632-4; Škerl, o. d., str. 41. — 51. Reg M/16-II/2, št. 1/1865. — 52. Cod 111/16:1865, fol. 84. — 55. Ibid., fol. 150'. — 34. Skerl, o. d., str. 41. — 55. Cod 111/17-1866, fol. 6a-tö'; Škerl, o. d., str. 41. — 76. Cod IM/17-1866, fol. 124—104'. — 37. Cod III/18-1867, fol. 42^5. — 58. Ibid., fol. 5. — 59. Ibid., fol. 55'. — 40. Skerl, o. d., str. 41. — 41. Ibid., str. 62—5. — 42. Cod H.!/a2-187;l. fol. 2-2'. — 45. God 111/26-1875, fol. 51'—52. — 44. Cod lLI/27-1876, fol. 91. — 45. Ibid., fol. 105—105'. - 46. Cod III/51-1880, fol. 56'. — 47. Cod III/52- 1881, fol. 59'—40. — 48. Mal, o. d., str. 797. — 49. Hribar, o. d., str. 95. — 50. Magistratica acta, fase. 20. — 5/. Gestrin- Melik, Slovenska zgodovina 1815^1914, str. 107; Hribar, o. d., str. 94—98. — 52. Cod IIiI/55-188a, fol. 53. — 55. Ibid., fol. 60'—61. — 54. Hribar, o. d., str. 154. — 55. Cod III/35- 1882, fol. 71. — 56. Ibid, fol. 74. — 57. Ibid., fol. 95'. — 38. Cod III/54-1885, fol. 95—95'. — 59. Reg I/888-V/2, 8550/1S82. — 60. Cod 111/55-1882, fol. 155'--137; Reg 1/888-V/2, št. 8550/1882. — 61. Reg I/888-V/2, št. 8550/1682. — 62. Slov. Narod od 50. maja 1882, štev. 122. — 63. Lailbacher Wochen- blaltt od 5. junija 1S82, štev. 94. — 64. Cod IH/54-1883, fol. 26; Reg I/888-V/2, št. 8550/1882. — 65. Reg I/888-V/2, št. 8550/1882. — 66. Zbirka delovodnikov itn indeksov v hlALj. — 67. Cod 111/55-1884, fol. 5. — 68. Ibid., fol. 54—55'. — 69. Cod 111/58-1887, fol. 116'. — 70. Reg II/17-II/2, št. 15/11900. - 71. Cod III/57-1886, fol. 40—41'. - 72. Cod III/44- 1894, fol. 109'—116'. — 73. Hribar, o. d., str. 275—278. — 74. Osnutek y Reg II/15-II/1, št. il65/1896'. — 75. Reg 11/17- II-/2, št. 72/18%. — 76. Gl. opombo 92. — 77. Reg 11/17^11/2, št. 89/1899. — 73. Hribar, o. d., str. 276. — 79. Ibid., str. 282. — 80. Mal, o. d., str. 1100, 1109. — 81. Cod III/65-1905, fol. 455—455'. — 82. Cod 111/64-1906, fol. 272'—5. — 85. Cod III/66-1908, fol. 295'—4. — 84. Cod UI/67-1909, fol. 62—65'. — 85. Cod 111/62-1904, fol. 518'—519. — 86. Cod III/65-1907, fol. 167"—168. — 87. Fischel, Das österr. Sprachenrecht, str. 215-216. — SS. Cod III/51/2-1898, fol. 81'—85'. — S9. Cod 111/61-1905, fol. 588. — 90. Cod III/66-1908, fol. 59'-41'. — 91. Iibid., fol. 187. — 92. Coi 11:1/59-1902, fol. 195'—196. — 95. Hribar, o. d., str. 285. — 94. Cod III/65-1907, fol. 150'— 155. — 95. Cod :I11/61-1906, fol. 258. — 96. Cad 111/62-1904, fol. 86. — 97. Ibid., fol. 545'—345'. — 98. Cod 111/67-1909, fol. 551'. — 99. Cod III/64-1906, fol. 11—11'; Hrihar, o. d., str. 281—2. — 100. Hribar, o. d., str. 284. — 101. Cod 111/65-1907, fol. 1117'—laa. — 102. Ibid., fol. 141—3. — 105. Ibid., fol. 185'. — 104. Cod III/66-1908, foJ. 259'. — 105. Cod 111/67-1909, fol. 201'—202. — 106. Cod ,111/62-1904, fol. 255— 238, 241'—245. — 107. Cod III/71-1I915, fol. 52. — 108. Ibid., iol. 265'. - 109. Mal, o. d., str. 1112. — HO. Cod IIiI/76- 1918, fol. 155'. KROG ATTEMSOVIH FRESKANTOV DR. FRAN ŠIJANEC V baročnem slikarstvu štajerskega delaj severovzhodne Slovenije zavzemajo slikarji] stenskega dekoracijskega slikarstva XVIIL j stoletja kar najbolj vidno mesto. V razpo- i reditvi krajevnih šol in umetnostnih hotenj I tega področja izstopajo bolj otipljivo na-j slednje umetniške skupine: 1. Slovenjgra- ška slikarska delavnica Franca Mihaela Straussa (1674—1740) in njegovega sina Ja- j neza Andreja Straussa (1721—1783); izdelo-] vala je v prvi vrsti oltarne podobe in je bila najpomembnejše domače slikarsko sre-1 dišče (podobno Metzingerjevi popularni vlo-1 gi na Kranjskem). 2. Krog prehodno in spo- j radično delujočih tujcev, večinoma iz gra-j škega umetnostnega območja (n. pr. Janez i Krizostom Vogl, f 1748 v Gradcu, sicer uče-1 nec latinske šole v Rušah, Filip Karel Laub- ; mann, Jožef Adam Molk, Jožef Göbler, Ma- -. tija Schiffer, f 1827 v Gradcu, Lorenzo Lau- ¦ riago, iz Sp. Avstrije Martin Johann Krem- ; ser-Schmidt, 1718—1801 in dr.). 3. Krogi kranjskih slikarjev iz ljubljanskega umet-j nostnega središča (Valentin Me+zinger, 1699 i do 1759, Franc Jelovšek, 1700—1764, Fortu-¦ nat Bergant, 1721—1796). 4. Krog freskan-j tov, delujočih na Attemsovih dvorcih (v; Slovenski Bistrici, Brežicah, Domavi, na i Statenbergu v Makolah; doslej po imenu j ugotovljena samo Franc Ignac Fliirer, ; t 1742 v Gradcu, in Joannecky). 5. Krogi cerkvenih freskantov pavlinske smeri v! šmarsko-rogaškem in obsotelskem obmej-¦ nem ozemlju, n. pr. v Olimju, v Rogatcu, '. pri Mariji na Pesku, v Zagorju pri Pilštaj-i nu (s središčem v hrvatski Lepoglavi, kjer ; je glavni predstavnik te šole pavlinski re-,; dovnik Ivan Ranger). 6. Skupina cerkvenih] freskantskih del nedovoljno pojasnjene pri- i padnosti in hipotetične medsebojne pove- j zanosti (n. pr. freske v Kamnici, kjer se ; ugotavlja za eno izmed izvršenih del račun ' do pred kratkim neznanega slikarja Rafa ; in se zavrača Brollova domneva o Gessor- \ jcvem avtorstvu, druge od J. Brolla Gott- i friedu Gessor ju pripisane slikarije v Ko- ' njicah, pri Sv. Jakobu v Galiciji v Savinj- ski dolini, kjer je ugotovljen Josip SchiT- ferl, v Petrovčah, pri Sv. Roku pri Šmarju, pni Sv. Petru pri Mariboru; svodne freske i 146 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA na Svetih stopnicah pri Sv. Pankracu nad Sloven jim Gradcem in drugod). V poglavje neznanih mojstrov štejemo tudi freskante raznih profanih naročnikov (n. pr. Hrasto- vec v Slov. goricah, Novo Celje). Tako porazdelitev gradiva priporočajo vidiki že utrjene stilne in topografske pre- soje, nič manj pa se ne odraža v njej še nedovoljna dokumentacija splošnih mate- rialnih podatkov. Poslednje bi veljalo tudi za pomanjkljivo izpričano delovanje moj- strov Attemsovih graščin, kakor koli pred- stavljajo dejansko najznačilnejša in naj- naprednejša stremljenja poznobaročne usmerjenosti. Naročila, ki jih dobe ti umet- niki od graške grofovske rodbine Attemsov, se v ničemer ne razlikujejo od drugih ple- miških naročil tega obdobja: gre kakor ved- no za alegorično vsebino priljubljenih mi- toloških upodobitev, za poveličanje rodbin- ske slave in moči, za glorifikacijo vzvišenih baročnih idealov, v tej zvezi za razkošje in bogastvo po zgledu vladajoče višje druž- bene hierarhije. Gradec p>omeni kot sedež notranjeavstrijskega gubernialnega dvora dovolj vidno upravno in umetnostno sredi- šče, njegov vpliv na oblikovanje stropnih dekoracij zadošča tudi za sestavo motivič- nih programov, za vnaprej določeno upo- rabo vseh možnih sredstev fevdalne repre- zentance. Ze dolgo utrta pot italianizacije umetnostnega okusa prinaša preko absolu- tističnega Dunaja, po katerem se ravnajo tradicionalna glavna mesta avstrijskih kro- novin, snovni repertoar baročne humani- stične izobrazbe tudi na dvorce Attemsov in drugih spodnještajerskih plemiče v. Kakor pošiljajo n. pr. graški knezi Eggen- bergi svojega dvornega slikarja H. A. Weis- senkircherja na študije v Rim, podobno store Attemsi s svojimi silikarji. Mecensko pokroviteljstvo je obvezalo došiudirane umetnike, da so po vrnitvi iz Italije stopili v službo svojih zaščitnikov. S tem pa nika- kor ni rečeno, da bi bili vsi freskanti At- temsovih gradov štipendisti te rodbine. Kar je bilo med freskanti Italijanov in tuje- rodcev, ki so bili za svoje delo sproti najeti, je le malo verjetno, da bi se bili izšolali na sitroške Attemsov. O F. Ignacu Flurerju, vo- dilnem in najpomembnejšem slikarju Attem- sovih spodnještajerskih dvorcev, je tako malo ohranjenih življenjepisnih podatkov, da niti ne vemo, ali je v Italiji študiral na stroške sTOJih kasnejših naročnikov, pač pa meni Wastler,' da se je šolal v Italiji s pod- poro Ignaca Marije Attemsa radovljiški ro- jak Karel Frančišek Remb, o katerem pa ne bi mogli reči, da bi bil s svojimi deli za- stopan tudi na Spodnjem Štajerskem. Attemsi, ki izvirajo v srednjem veku iz Furlanije, so z zgodovino slovenskih dežel, kakor je znano, tesneje povezani. Njihov rod se je cepil v linije Heiligenkreuz, Lu- ziniss in Petzenstein.^ Rodbini Heiligen- kreuz je podelil grofovstvo cesar Ferdi- nand II. I. 1630. Friderika Attemsa sreču- jemo v Gorici leta 1473 v službi goriškega grofa, kasneje kot namestnika cesarja Ma- ksimilijana. Po Ivanu Frideriku, kranjskem vicedomu (1649), zavzemajo Attemsi v upra- vi slovenskih dežel najvidnejša mesta. Nje- gov sin Ignac Marija, ki smo ga omenili v zvezi s slikarjem Rembom (Rempom), je postal utemeljitelj štajerske veje Attemsov. Leta 1685 je kupil grad v Brežicah, 1. 1693 Podčetrtek in 1. 1717 Slovensko Bistrico. Domava pri Ptuju je postala last Attemsov šele 1. 1736 (prezidava 1739—1743). Ferdi- nand Marija Attems (1746—1820) pa je bil deželni glavar Štajerske,' isto funkcijo sta opravljala še sin Ignac Marija in pravnuk Edmund (do 1918). Statenberg pri Makolah: Stropna slikarija slikarja Joanneckega (sred. XVIII. stol.) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Attemški gradovi (z izjemo Podčetrtka) so ohranili svoj dragoceni slikarski okras, ki pokriva stropove in stene viteških dvo- ran, soban in stopnišč, do današnjega dne. Enako tudi rezidenčni dvorec Attemsov v Gradcu (F. K. Remb). V razvoju poznoba- ročnega profanega slikarstva XVIII. sto- letja predstavljajo te slikarije najplodovi- tejšo skupino iluzionističnega perspektivi- sma, smeri, ki ima svoje zgodnje početke še v osamljenih slikarijah kasetiranega kva- draturističnega stropa v Celju (na začetku XVII. stol.). O celjskem stropu upravičeno trdi F. Stele, da mu še manjka »bistveni po- goj baročnega iluzionizma, za določeno sta- lišče v prostoru dosledno konstruirani in za ta namen skaženi perspektivni sestav« (F. S., Monumenta Artis Slovenicae II, str. 25),* to- da nadaljnji razvoj iluzionizma, kakor ga uresiničuje v fresko tehniki pri nas šele pozni barok, si brez pripravljalne stopnje arhitekturnega perspektivizma le težko za- mišljamo. Vzporedno s pridobitvami cerkvenega freskantstva, ki »gradi« svoj fiktivni po- daljšek realne arhitekture kot podobo ire- alno odprtega nebesnega svoda in ki po- daja v zračnih višinah plavajoče figure (ne- beške prizore) z vse bolj doslednimi po- gledi od spodaj, zraven pa v sistemu strogo centriranih gledišč in očišč (Quaglio, Je- lovšek), se razvija do svojega viška in raz- cveta — po istih načelih — tudi profana baročna dekoracija. Umetnostne reforme, ki jih prinaša Italija (predvsem Benetke, Rim in Bologna) in ki jih notranjeavstrijski Gradec samo prevzema, posreduje in raz- širja, pomenijo tudi v prvem in razvojno najpomembnejšem delu štajerske stropne dekoracije, v Weissenkircherjevih slikari- jah na gradu Eggenbergu, očiten naslon na m.ojstre italijanskega eklekticizma in ilu- zionizma (Carracci, Reni, Domemichino, Guercino, Cortona, Pozzo). Pri velikopo- teznem poslikavanju prostornih graščin- skih dvoran in stopnišč so zaposlene spo- četka samo tuje moči (XVII. stol.), sčasoma pa prevzemajo taka dela tudi v italijanskih delavnicah šolani domačini (XVI11. stol.). Seveda so tudi izjeme. Bujni alpski barok, nič manj tudi nje- gova slovenska inačica, temelji še v obeh stoletjih na zgodnje- in visokobaročnem chiaroscuru beneških eklektikov, na bene- škem naturalizmu (Zanchi, Kari Loth-Car- lotto, ki je bil Weissenkircherjev učitelj) in na značilnem caravaggesknem slogu Manfredijevega učenca Niccola Renierija. Pri podrobnejši analizi domačih slikarjev bi zasledili brez težav celo njihove nepo- sredne zglede v manj pomembnih moj- strih, saj v takem primeru pogosto spreje- majo svoje nauke in predloge tako rekoč že iz tretje roke in v dokaj shematični in zvodeneli šabloni. V provincialnem zatišju zato nikakor ne gre omalovaževati znake samostojnejših pobud, voljo po naprednej- ših in umetniško izvirnejših upodobitvah. Lastni domači tokovi se prebijajo kljub rLizumljivemu zamudništvu in obrtniški okorelosti kaj kmalu do lastnih spoznanj, do relativno pomembnih rezultatov. Zato so videti napori attemških spodnještajer- skih freskantov v svojem okolju enako svojstveni, kakor so za vse avstrijsko ozem- lje na svoj način značilni dosežki vodilnih dunajskih sodobnikov, n. pr. dela freskan- tov Paula Trogerja in Daniela Grana. Ita- lijanske delavnice Maratte, Franceschinija, Magnasca, Trevisanija in številnih drugih zgledov mlajših manirističnih stremljenj slu- žijo navsezadnje tako nabožni kakor tudi posvetni motiviki, iz njih izvirajo v enaki meri, v neutrudljivem ponavljanju, cerkve- ne in profane kompozicijske rešitve. Uni- verzalistične poteze poznobaročne fevdalne kulture se prepletajo na vseh področjih umetnostnega oblikovanja s tako mogočno in s tako enovito silo, in to prav do ere ve- like Tiepolove orkestracije, do muzikalno lahkotne prečiščenosti tiepolovskega stila, da med zemsko čutnimi božanstvi alegorič- nih mitologij in gracioznim sentimentom svetniške zamaknjenosti že od vsega po- četka — odkar spremljamo razgibani im- petuoso baročne fuge v njenih likovnih transpozicijah — ni več bistvenih razlik. Vse se staplja dinamično, a pretaplja se v nerazdružljivi vzajemnosti človeških čutov, v igri nepopustljive duhovne čuječnosti, s poletom, kakršnega so kasneje po mrtvilu in drobnjakarstvu brezosebnega XIX. stoletja znova deležna samo velika iznajditeljska obdobja, videnja do temeljev prerojenega sveta. I. Kamenčič Attemsovih slikarjev v zgradbi avstrijskega baroka se spreminja v kvader samo v merilu domačega in ožjega, čeprav ne najožjega merila, saj tvori od Gradca do Posavja, do obsotelskega gričevja in do spodnještajerskega Podravja že znatno po- stavko provincialne baročne umetnosti. Po- vrh se svetlika na slovenskih tleh, na ozem- lju, kjer se tuje in domače prerašča brez jasno opredeljivih sestavin: z alpskim ba- rokom je slovensko občuten, s slovenskim barokom je združen po naglasu avstrijske- 148 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ga fevdalnega porekla. Krog teh slikarjev bi težko mogli prepoznati po individualnejših znakih, čeprav bi imeli nekaj skupnih po- tez, toda v središču te umetniške dejavnosti, ki dosega kar dobro poprečje, stoji Flurer- jeva osebnost, ki še čaka na svojo zgodo- vinsko osvetlitev. Treba bo končno tudi tu razlikovati, kaj je od te in kaj od druge roke (in za prispevki teh rok se skrivajo še mnoga neznana imena). O Francu Karlu Rembu, ki se je rodil v Radovljici I. 1675 kot sin ljubljanskega sli- karja Janeza Jurija R. (t 1732) in ki je umrl po letu 1715, navaja V. Steska, da se je učil slikarstva v Benetkah in Rimu, kjer je bil tri leta na akademiji.* »Leta 1703 je odšel v Gradec, 1709 pa na Dunaj, kjer je 1715 postal ravnatelj Lichtensteinove gale- rije. Dolničar trdi, da bi trajalo dolgo časa, preden bi mogel našteti vsa dela, s kate- rimi se je Remb ovekovečil. Wastler trdi, da ga je bivajočega v Italiji podpiral grof Ignacij Marija Attems. Po vrnitvi iz Ita- lije je slikal v Gradcu stopnišče Attemsove palače. V Attemsovi galeriji so poleg manj- ših slik še štiri velike, po 4 m široke oljnate slike: Rop Sabink, Kralja med obedom uja- mejo, David in Urija in neka alegorijska slika. V deželni galeriji v Gradcu so štiri slike, tri mitološke in ena iz starega zako- na. Slikal je tudi sv. Frančiška Pavi. za cer- kev am Gries in sliko sv. Uršule za uršu- linke v Gradcu. Na Dunaju je 1712 slikal za Kremsmünster dve oltarni sliki in 13 manjših. — V Ljubljani je naslikal podobo Jezusovega Srca za klarise, bržkone 1702, sv. Jožefa za cerkev sv. Jakoba in sv. Lu- cijo za avguštinsko cerkev (sedaj franči- škansko)« (o. c). V Rembovih graških letih slikano stopni- šče Attemsove palače pomeni torej umet- nikovo zgodnje delo, ki je nastalo približno v istem času kakor Quagliev znameniti opus iluzionističnih fresk v ljubljanski stol- nici. Rembu sledi časovno Franc Ignac Jožef Flurer (f 1742 v Gradcu). Njegove freske v slovenjebistriški graščini iz leta 1721 pred- stavljajo edino signirano in datirano delo v vrsti attemških spodnještajerskih gradov. Flurerjeve bi mogle biti tudi preslikane (?) freske v prezbiteriju župne cerkve v Slo- venski Bistrici (signirane 1722). F. Stele pravi, da bi mogle biti te freske »po tradi- ciji« Flurerjeve.« Letnici 1721 (grad) in 1722 (cerkev) bi obenem pomenili zgodnejši Flurerjevi deli. Attemsi so se tu naselili leto prej. Ce temu mojstru pravilno pri- pisujemo še tudi freske v Brežicah in v Domavi, tedaj bi najprej nastale freske v Slovenski Bistrici, za temi pa freske v Bre- žicah in Domavi. V graškem okolju naj- bolj znane Flurerjeve stenske slikarije krase strop zdraviliške dvorane v Toblbadu pri Gradcu (Kursalon, 1732, v. Wastler, Ja- nisch). Flurerjeve avtorstvo slovenjebistri- ških fresk je bilo odkrito neverjetno pozno, slikar je slovel predvsem po stropni slika- riji v Toblbadu in po znani oljni sliki sv. Ilija (Egidija) na glavnem oltarju graške stolnice. Kar se tiče slovenjebistriških fresk, pa je težko verjetno, da bi glede na nji- hovo odlično kvaliteto bile prvo Flurerjeve freskantsko delo in da bi še tudi v bodoče prav nič ne vedeli o umetnikovem življe- nju. Kakor Remb, tako je bil tudi Flurer oljni slikar in freskant, samo da je Flurer- jeve freskantstvo pomembnejše. W. Suida smatra Flurer j a za najbolj svojskega in najpomembnejšega slikarja po Weissen- kircherju; v mislih ima pretežno slikar jeva oljna dela, od katerih bi bilo najstarejše iz leta 1721 (Wilhelm Suida, Von steirischer Barockmalerei im Unterlande Südsteier- raark, 1925; tu sta omenjena iz leta 1737 Domava pri Ptuju: Herkulov sprejem na Olimpu, stropne freske v glavni dvorani (1759—43) 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mariborska šentpetrska slika in slika pri- prošnjikov kot Flurerjevo delo). Wastler omenja izmed oljnih del dve sliki v cerkvi v Malečntku (Sv. Petru) pri Mariboru (izro- čanje ključev sv. Petru, Pavlovo spreobr- njenje), nadalje predloge za bakrorez s po- kloni tvi jo stanov v Gradcu leta 1728 in obstoj računskih podatkov v deželnih računskih knjigah v Gradcu (»J. J. Florer«), sicer pa je glavni pisec Flurerjeve mono- grafije graški umetnostni zgodovinar Ro- bert Meraus (o. c, op. 6). Flurerjeve slikarije v gradu v Slovenski Bistrici obsegajo freske na stopnišču, veliko dvorano in kapelo. Mitološki prizoiri božan- stev in personifikacij predstavljajo odslej glavni repertoar umetnikovih upodobitev: Flurerjeva olimpijska božanstva srečuljemo čez deset let v Toblbadu, z motivom Her- kulovega sprejema med Olimpijce pa spet v Domavi, in podobno, le bistveno Sipreme- njeno programsko zasnovo imamo na stro- pu stopnišča v Brežicah.' Že od vsega za- četka je kazno, da bo treba primerjati Flu- rerjeve freske (morda tudi olja) tudi s sli- karijami njegovega koroškega sodobnika Jožefa Ferdinanda Fromillerja (1693—1760), zlasti še s freskami na graščini Trabuschgen v Zgornji Beli, kjer je na stopnišču slikar- jevo najstarejše znano delo (alegorični pri- kaz mitoloških božanstev kot čuvarjev raz- nih človekovih opravil, 1716, — paralela per- sonifikacijam na stropu glavne brežiške dvorane).® Brežice: Stropna dekoracija v gla)vni dvorani (1. pol. XVIII. stol.) Kompozicijski sistem Flurerjevih strop- nih fresk predstavlja v celoti vmesno ali drugo razvojno stopnjo avstrijsko-dunaj- skega prostorskega iluzionizma (Rott- mayer, Troger, Gran, M. Altomonte), de- loma še naslon na visokobaročne ideale Cor- tone in Pozza, deloma prehod v tiepolovsko redčenje figur in v svetlejšo barvitost. Na začetku baroka pomeni rimsko-toskanski sistem dekoracije doisledno izvedeno^ načelo združitve slikarije s prostorom, kajti do tedaj veljavno pojmovanje, ki se je zako- reninilo v renesančni beneški tradiciji, gle- da na sliko kot dekorativno barvno ploskev brez zveze z resničnim arhitekturnim pro- storom. Iluzionizem rimskega baroka pro- dre sčasoma tudi v Benetkah, kjer ga do- življajo pod vplivom Cortonovega učenca Luke Giordana tudi Quaglio (Franceschini- jev učenec) in ostali mojstri gornjeitalijan- skega eklekticizma. Funkcija v prostor vključene slike ustvar- ja sedaj povsem nove odnose med barvito- stjo in prostornostjo. Naraščanje slikovi- tosti in is kontrastnim osvetljevanjem oblik podprta razgibanost doseže svoj vrhunec z zmago perspektivističnega iluzionizma. Re- alna arhitektura stavbe je zapadla slikovi- temu razkroju in je prevzela funkcijo no- silca irealne, zgolj s slikarskimi sredstvi (z zračno perspöktivo) prikazane arhitek- turne prostornosti. Vse to kaže spočetka še idealno enoto, disciplinirano subordinacijo, obogatitev in stopnjevanje prostorskih učin- kov, toda na koncu poznobaročnega razvoja se javlja vidno opešanje idejne koncentra- cije, samoljubno poigravanje z dekorativ- nimi detajli, popuščanje notranje miselne in oblikovne povezanosti, praktioistično in racionalistično izigravanje nebistvenih li- kovnih elementov. Odpiranje naslikanega nebesnega svoda naj služi sprva viharnemu preletavanju neskončnih prostorov, a brž ko je to prenehalo, je pripeljala napol me- hanična polnitev odprtega neba (prazne ze- vajoče odprtine so dejainsko nesmisel) ne- veščega dekoraterja v slepo ulico, v nelju- bo zadrego: nič drugega mu ni preostalo, kakor da je zinova zatrpal iluzionistično oblikovani prostor, od katerega ni hotel od- stopiti, toda tokrat z malo prepričljivimi sredstvi, z dekoracijo, ki jo enostavno pre- naša iz običajne vertikalne stenske lege v horizontalno stropno, torej z obratom 90". Negotovost take vrste je vidna ponekod na figurah brežiškega dvoranskega stropa, ki ga prav zaradi tega v celotni izvedbi ne bi prisodili Flurerjevi roki, njegovemu že do- kazanemu obvladanju iluzionistične perspek- 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tive. Tudi okornost in neznanje umetniško malo pomembnih provincdalnih dekorater- jev pogosto nista bila kos dosledno obliko- vanemu iluzionizmu celotne prostorne re- šitve. Neredko opažamo to tudi v našem gradivu. Odločilno za razvoj pa je seveda samo stilno in umetniško utemeljeno pojmo- vanje, ne pa relativno malopomembno počet- je umetnostnih nižin, katerih tvorci večjim in umetniško zahtevnejšim nalogam niso več dorasli. Nenavadna prizadevnosit iznajdlji- vega Attemsovega slikarja Flurerja pa je nasprotno uspešno prebrodila na iK>četku XVIII. stol. nastopajoče težave, izvirajoče iz preorientacije in tekmovanja med italijan- sko in nizozemsko smerjo, tako da je čutiti v freskah tega mojstra, v pogumno plava- jočih in kompozicijsko smotrno povezanih figurah še ves zagon baroka, vso patetiko iluzionističnih registrov, a iz polnih sil čr- pajoče ustvarjanje, ki je bilo domačemu razvoju samo v vzpodbudo in korist. Druga komponenta Flurerjevega razvoja je namreč razveseljivo sodobna in za teda- nji čas resnično aktualna: zanimanje za krajinsko motiviko in za žanrsko snov ustreza sedaj vse širšemu razpoloženju in zapušča dovolj vidne sledove tudi v Flu- rerjevih zasnovah (oljne slike). Okrepiitev realizma in naturalizma je postala v Av- striji toliko aktualna, da je bil izvoljen za prvega rektorja ustanovljene dunajske aka- demije Jakob van Schuppen (roj. v Fontain- bleauu), eden izmed vodilnih dunajskih pred- stavnikov nizozemske in francoske slikarske smeri (1726). Osamosvojitev krajinarstva, tihožitja in portreta je šla zaenkrat skozi strujanja rokokoja, in tudi italijanska umetnost je neovirano uživala svetovno sla- vo (Tiepolo), toda dejstvo, da se je po vsej Evropi prebujalo že novo umetnostno živ- ljenje, tako, ki je dajalo prednost naravni in neposredno dani poeziji vsakdanjega člo- vekovega okolja, je moglo napovedati ob- enem revolucionarnejše tokove in daleko- scžne družbeno-politione spremembe. Klic po naravi pomeni zahtevo po socialnejših pogojih življenjske uredi'tve, končno pa tudi realccijo proti odvratnosti pompozne kuliserije kakšnega Galli-Bibiene, Fantija in drugih trabantov dvorskega ceremoniela in absolutisitičnega razsipništva. Čut za zmerno in brzdano uporabo pre- vzete teatralične retorike eklektičnega for- malizma še ne jamči nujno za bolj osve- ščeno zanikanje konvencionalnega eklekti- cističnega balasta, saj je bil Contonov strop v palači Barberini v danem položaju edina možnost za reševanje stropnih kompozicij Slovenska Bistrica: Flurerjeve stropne freske v glavni dvorani (il]721) tudi pri nas (Brežice, glavna dvorana), to- i da na drugih delih je v intimnejših in oseb- ; nejših podrobnostiih nastopajoča Flurerje- : va graciozna eleganca rokokojsko prefinje- •¦ ne senzualnosti že vidno zaželen umetnostni : ideal, ki ga pooseblja v toliko dovršeni obli- ; ki ravno umetnost Tiepola in Watteaua. ; Zato velja Flurerjev odnos do jroetdcno j ideLilizirane narave kot znanilec bližajoče j se čustvene sproščenosti, kakor koli slikar I svojega nedolžnega veselja nad >dražest-j no« zaobleniimi heroinami in njihovimi ba- ; ročno mišičastimi kavalirji prav nič ne pri- kriva. O kakšnem nespoštljivem deheroizi-: ran ju prikazane družbe še ne more biti go- I vora, izbor .njenih ljubljencev in način njenih kretenj se je ravnal še vedno poj okusu preizkušene carraccesikne manire. Živahnost vrtinčastih pregibov in virtuoz- nih kontrapostov je po vseh pravilih ne- \ prikrajšan izraz dramatiziranega veličastja j in poziranja, in to skupaj z znanimi rekvi- ; ziti visokobaroöne inscenacije, s podložki 1 blazinastih oblakov, s svetlotemjio osvetlit- ¦ vijo po načinu chiaro-soura, z jarkim kon- j 151 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO trastiranjem goloie in draparije -Ud. In kljub vsemu nam vendarle ne uide speci- fična Flurerjeva svojstvenust v izražanju freskiranega inkarnata, ki je poln naravne svežine, prožnosti in barvne slikovitosti, poln topline in bleska. Po zelenkasto bar- vitih sencah ženskega inkarnata bi Flurer- jeve spoznavne znake, vsaj v freski, naj- laže prepoznali, pa tudi široke, kljub ble- ščavi lahkotno porazdeljene luči oljnih slik so priklicale v spomin celo bližino Salva- tor ja Rose.* Morda bi se spričo zajetnejših form slikarjevih ženskih figur z večjo upravičenostjo spomnili še Rubensa in flam- skih vplivov, kajti že pri Fromillerju so zgledi Rubensovega slikarstva kar najbolj očitni in tudi slovenjegra.ška sv. Elizabeta starejšega Straussa jemlje iz okolja Ruben- sovega naturalizma dovolj močne pobude. Iluzionistično slikana arhitektura v dvo- rani in na stopnišču gradu v Slovenski Bi- strici je do skrajnosti obložena in kar naj- bolj slikovito razčlenjena, torej v tem po- gledu še šolski primer visokobaročne deko- racije. Atlanti podpirajo vence in arhitra- ve, okrašene z izobiljem profilov, arhitek- turo usločenih gred in volut. Stene in stro- pov! delujejo kar se da razgibano, nemirno, razkrojeno. Kolorit je okrasto rumen in v sencah sivkast. Barvitost diagonalno in v cikcaku vezanih figur Heraklejeve apoteo- ze in mitoloških božanstev je prilično lo- kalna, vendar kaže kljub obilnosti baročnih gmot nekaj značilne slikarjev^e lahkotnosti in tipično fakturo širokih potez. Lahne ze- lenkaste sence se javljajo odslej tudi na drugih Flurerjevih delih. Perspektivične skrajšave naslikanih balustrad naj vodijo pogled v odprtino nebesnega svoda, isto kompozicijo so zadržale tudi freske v stop- nišču. Tudi slikarija kapele je Flurerjevo delo. Slikarije v prezbiteriju župne cerkve še niso ugotovljene, župnijska kronika (1860) omenja samo letnico (1722), ne pa av- torja, čeprav omenja v isti cerkvi izvršene Laubmannove freske (kapela sv. Frančiška Ksav., sign. 1738), Kremser-Schmidtove in J. A. Straussove oltarne slike." Tudi vpra- šanje obstoja Straussovih fresk v župni cerkvi še ni rešeno in čaka na širše primer- jalno proiičevanje celotnega freskantskega gradiva. O freskah v prezbiteriju pa bi bila dana naslednja opažanja: zelo shematično slikaaie, trde in okorne figure, plastična rao- delacija, grob in nezanimiv kolorit. Kom- pozicija predstavlja štiri slikane sohe v ko- tih, troje prospektnih prizorišč na stenah, na balustradah angele, iluzionistično slika- no kupolo s kasetami in laterno. Za Flu- rerja kar preveč preprosto delo, nedvomno gre za preslikavo, vsaj v kupoli. Flurerjeve freske v II. nadstropju breži- škega gradu niso niti signirane niti datira- ne.'' Tudi znani celofigurni portret slikarja na notranji steni viteške dvorane ni zanes- ljivo Flurerjeva podoba. Kot izrazito Flu- rerjevo delo bi mogle veljati samo stropne freske v stopnišču, ki predstavljajo zbor mitoloških figur in sivo v sivem slikane putte ob slikanih oknih (nad balustradnim vencem), ter podobno zasnovane freske v kapeli z iluzionistično arhitekturo, z evan- gelisti in z Bogom Očetom na svodu strop- nega ovala. Kakor vse kaže, je stilna so- rodnost s slovenjebistriškimi freskami tako očitna, da o Flurerjevem poreklu teh fresk ne bi mogli izreči nobenega dvoma (kolorit, svetloba, risba, kompozicija, motivika, ce- lotni izraz slikarije). Odprto pa ostane vprašanje, kateri roki bi mogli prisoditi bolj grobo slikane stropne freske v veliki viteški dvorani, ali Flurerjevi delavnici ali celo drugemu mojstru. Tudi vprašanje mo- rebitne preslikave še ni rešeno. Vsekakor tudi okorne slikarije v dveh ogalnih sobah zahodnega trakta (v istem nadstropju) ne bi bile Flurerjeve, še zlasti ne v pogledu sloga. Stenske slikarije v veliki dvorani, ki predstavljajo obsežne krajinske in arhitek- turne vedute, pa če so Flurerjeve ali ne, morda so stilno zanj nekoliko prezgodnje, so vsekakor obsežno in umetniško prvo- vrstno delo. Cortonov stropni sistem iz palače Barbe- rini v Rimu je našel v Brežicah entuziastično zanesenega posnemovalca, slikarja, ki je ustvaril v brežiški apoteozi Attemsov eno najimpozantnejših del slovenske baročne umetnosti. Poslikane so stene (z venci girland • na zidcu ogrodja, fantastično krajino z arhi- tekturo), ostenja oken, kartuše v konkavno u slečenem prehodnem ostenju v strop in sam strop (v kartušah mitološki prizori, v oglih in v sredini podolžnih stranic pari atlantov). Na stenah nameščene ovalne podobe (olje na platno) niso več ohranjene. Vse stropno polje obdaja na robu mogočen iluzionistično slikan okvir, preko katerega segajo na nekaterih mestih deli osrednje stropne kompozicije številnih personifika- cij znanosti in umetnosti. Polet v višino je lu opuščen, sedenja in stoje na oblakih in med oblaki silijo v plitko ploskev in se ne razvrščajo v globino, vsaj ne tako, kakor je to običajno n. pr. na brežiškem stopniščnem stropu in na drugih Flurerjevih stropovih. »Brežiški strop« je v Sloveniji največja po- slikana stropna površina, vendar je slikarija 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA sorazmerno bolj shematično groba in tudi glede perspektivnih skrajšav pomanjkljiva. Neznani slikar, ki naj nadomešča Flurerjevo efektno obvladanje iluzionističnega poglab- ljanja in ki ni bil kos svežosti sočnega in bar- vito modeliranega Flurerjevega inkarnata — saj ta ni nikoli brez navdiha lepotne graci- ja —, bo ostal predmet nadaljnjega ugibanja vse dotlej, dokler ne odkrijemo ustreznih na- ročnikovih računov ali drugih arhivalnih podatkov. Ali ni čudno, da najboljši Attem- sov freskant ne bi bil prejel glavnega, tako častnega naročila, kakor je poslikanje velike brežiške dvorane? Od znanih Flurerjevih so- dobnikov ne pride nihče vpoštev. Vsa stvar je videti dovolj nejasna. Tretje in zadnje naročilo za stropne deko- racije bi bile stropne slikarije na gradu Domavi. Morale so nastati v letih prezidave ia še pred slikarjevo smrtjo (1739—42). Do- mnevajo, da bi arhitektura novega dvorca z vsemi pripadajočimi nasadi bila naprav- ljena po načrtih Fischerja von Erlacha ml. Velikopotezna rešitev celotnega kompleksa, zraven pa stilna povezanost bogato razčle- njene celote, ki predstavlja odličen primer poznobaročnega nižinskega dvorca, tudi naj- boljšim arhitektom tega obdobja ne bi bila v sramoto. Če za domnevo o Fischerjevem projektiranju dvorca ne bi bilo zadostnih dokazov, bi bilo na drugi strani Flurerjevo sodelovanje pri slikanju stropnih fresk, ki znova predstavljajo priljubljena Herkulova dela in Herkulov sprejem v Olimp, vsaj s siilno sorodnostjo in tudi v podrobnostih iz- vedbe dokazano.'^ Po kompoziciji in koloritu se vse ujema s stropnimi figurami v Sloven- ski Bistrici in v Brežicah (stopnišče!), ven- dar se je slikar potrudil, da se v Domavi ni ponavljal in da je tu nekoliko drugačen. Si- cer pa bomo upoštevali razvoj in prilagoje- %anje novim in drugačnim prostorom. V Slovenski Bistrici so bile dvoranske fi- gure enakomerno razmeščene po vsem stro- pu, okrog vsake je dovolj prostora in vsaka bi lahko bila spet samostojna skupina zase. Okoli Merkurja, ki je v središču pravokotni- ka, je po dvoje dvoparnih in dvoje tropar- nih skupin, pod to petorico pa plava Herkul s svojim batom; obdan je od dveh letečih ge- nijev. Viharno plapolanje draperij in trakov se vtisne v gledalčev spomin že ob prvem srečanju s Flurerjevimi nebeškimi božanstvi. Na stopnišču slovenjebistriškega gradu nas sprejme ozračje prilično sproščene galantno- sti. Pri tem mislim na dekle z enorogom, ki se obrača k prosečemu mladeniču izpod oblaka, saj mu pravkar izroča mošnjiček ce- kinov. In navsezadnje bi mogel biti prav v senci prikriti obdarovanec sam slikar, ki se ; je nevsiljivo vključil v eno izmed obeh stop- i niščnih skupin. Rokokojska primes bolj člo- \ veške vsebine je našla svoje mesto na stop- j nicah, v »čakalnici« pred vrati slavnostne i dvorane, kajti dvorana gospode je rezervi- j rana samo pravim bogovom, z njimi pa bo- j ginjani z razgaljenimi prsmi, z atributi lju- i bežni, sreče in plodovitosti (n. pr. še vidneje j v Domavi). Niti malo ne dvomim, da bi dor- \ navske freske ne bile Flurerjeve, samo da je \ tu glavna stropna kompozicija v prostorne ; diagonale še trdneje vklenjena. Merkurjev j polet je v Domavi že pravi akrobatski salto, 1 in frfotanja draperij, jarke osvetljave in za-^ senčenja v širokih plohah se vrtinčijo z buč- nostjo in naglico skrajno dramatizirane akci- je. Bujno kipeči barok druži prizore medi oblaki olimpijskih višav ter v krajino po-^ stavljene dogodke iz Heraklejevega življe-' nia, ki polnijo kartušna polja iznad zidnega - venca in sredi pompozno usločenega ogredja i in volut, v enega najmogočnejših skupinskih učinkov profanih arhitekturnih notranjščin. [ Na platno slikane tapete v sosednjih treh \ sobah (idile dvorjanov v parkih) odsevajo 1 izrazito francosko rokokojsko razpoloženje j Brežice: Flurerjeve stropne freske na stopnišču (1. pol. XVIII. stol.) 153 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO (Lancret, Boucher, Pater). Da v takem oko- lju ne manjkajo chinoiserieje, nas seveda ne more presenetiti (signatura slikarja Henrika Stadler ja z letnico 1749). Na dvoranski freski na Siaienbergu pri Makolah, ki je tudi Attemsov grad, vzbujajo pozornost močno stanjšane figure genijev in drugih božanstev antične mitologije. Stil statenberških slikarjev, ki jih je bilo morda več, je na prvi pogled drugačen od Flurerje- vega. Wastler objavlja ime slikarja Joan- neckega kot avtorja velike stropne slikarije, ki predstavlja apoteozo (Letiš pax) in štiri elemente. Fresko obdaja težak štukaturen okvir, ves strop je okrašen z eno najbogatej- ših plastičnih dekoracij, kar jih imamo te vrste v Sloveniji. Kot graditelj arhitekture se omenja Camesini. V peterih sobah vzhodnega krila so bile slikarije mitoloških prizorov že preslikane, po zadnji vojni pa znova resta- vrirane. Istočasno je bil restavriran tudi obilni štukirani strop visoke viteške dvo- rane." Neznane dekoraterje statenberške graščine štejemo po pravici med najboljše moči, kar so jih najeli Attemsi, med naj- boljše tudi v Sloveniji XVIII. stoletja. n. Vprašanje, ki si ga zastavljamo glede freskanta brežiških dvoranskih slikarij, bo ostalo še nadalje odprto in nerešeno vse do- tlej, dokler ne podvržemo temeljitejši obrav- navi in sistematsko povezani komparativni stilni kritiki celotnega gradiva slovenješta- jerskega baročnega freskantstva, bodisi pro- fanega v graščinah, bodisi cerkvenega. Brez predhodne arhivalne in splošne zgodovinske analize tega gradiva, kolikor bi bilo izpri- čano v arhivskih virih in v računskih po- datkih, ne bo možno ubrati zanesljivejše me- tode njegovega proučevanja. Fidejkomisna ostalina in korespondenca Attemsov in dru- gih plemiških lastnikov in naročnikov bo služila kot izhodišče obnovljenih poskusov zgodovinskega proučevanja. V takih in po- dobnih primerih se zateka v okolje arhivalne dokumentacije nujno in neizogibno tudi zgo- dovinar umetnostnega stila. Ne zato, ker mu stilno analitična metoda odpoveduje, pač pa zaradi dobivanja in spopolnjevanja rezulta- tov s sredstvi maksimalne metodične izčrp- nosti, zaradi logično postavljenih zahtev vse- stranskega proučevanja. V tem je tudi smisel uporabe pomožnih ved, tu je potrebna kom- pleksnost zgodovinarjevih postopkov, ki naj osvetljujejo dano problematiko v celoti, to je umetnostno in zgodovinsko. V preteklih letih je izvršil Zavod za spo- meniško varstvo, kakor je znano, pri reševa- nju Brežic, enega najpomembnejših, a žal najbolj ogroženih spomenikov slovenske spo- meniške posesti, konservacijo, ki jo šteje med svoja najbolj uspela dela. V doslej za- ključeni etapi je restavratorski oddelek Za- voda pod vodstvom prof. Mirka Šubica in s sodelovanjem potrebnih gradbeno tehničnih .strokovnjakov (ing. arh. T. Bilenca) zava- roval strop, izvršil očiščevalna in najnujnej- ša restavratorska opravila. Odstranjena je bila nevarnost, da bi dragocene slikarije s svoje podlage odpadle in bile v tem primeru za vselej uničene. Znamenitih baročnih sli- karij brežiškega stropa in stenskih slikarij te dvorane se bo treba v bodoče seveda vse češče lotevati, bodisi v okviru restavrator- sko-konservatorske kontrole, bodisi z vidika stilnozgodovinskega proučevanja njihovih umetnostnih vrednot. Področje, o katerem je tu govora, je postalo v zadnjih 30 letih ena- ko privlačno in zanimivo, kakor so to bile nekoč gotske freske in obdobja srednjeveške umetnosti. O vzrokih te spremembe, namreč glede nazorskega (orientacijskega) vrednote- nja splošnih časovnih pojavov, zgodovinarji včasih premalo razmišljajo, prav pa je, da občutimo današnjo stopnjo »znanstvene objektivizacije« kot potrebo po reviziji naših odnosov tudi nasproti baroku, in ne nazad- nje nasproti spomenikom baroka v severo- vzhodni Sloveniji. Kako blizu in svojsko so se priljubile v no- vi luči razodete razpoloženjske vrednote ba- roka, nam potrjujejo tudi prispevki, ki jih je dal najmlajši rod Steletove umetnostnozgo- dovinske šole prav v zadnjih letih, prikazi, ki služijo kot odsev temeljitosti sodobne me- todične usmerjenosti in kot dokaz nadaljnje- ga poglabljanja v problematiko našega umetnostnega zgodovinopisja še posebno po- zornost (Sergij Vrišer na področju štajerske. Melila Stele na področju ljubljanske baročne plastike, oboje glej v razpravah v Iz. Can- karjevem jubilejnem Zborniku za umetnost- no zgodovino, 1957). OPOMBE 1. V. Steska, Slov. umetnost I, str. 122 po J. Wastierju, Steirisches Künstler-Lexicon, str. 139. — Miiller-Singer, KL IV, str. 39. — 2. Attems (Attembs, Athimbs), Hrvatska Enci- klopediija I, 1941, str. 750. — J. Zaradi posebnili zaslng iza raz- voj Rogaške Slatine mu je bil v zdravilišču postavljen spo- menik. — 4. »Celjski stropi v palači novo zgrajene »celjske grotiije« so mogli poslikati (tempera na platnu in ne freska!) samo slikarji gornjeitalijanske šole, kot naročnik nastopa znana avstrijska plemiška rodbina Thurn-Valsassina. — 5. Steska, o. c, oit. Wastler, Müller-Singer in Izvestja Mu- zejskega društva 1902, str. 50, 54; 1900, str. 165; Thieme- Beoker 28, str. 145 in 150/1; Retrospektive Ausstellung d. Kunisthistor. Institutes d. Universität Graz ((Meister- werke aus dem 17. u. 18. Jahr.: Rottmayer, Weisenkiircher, Remp Kremser-Schmidt), v Die Kunst, No. 2, November 1924, ' Bruckmann, München-Graz. — 6. F. Stele, Varstvo sporn., ZUZ VI, 1926, str. 53; nadalje: Steska, o. c, str. 135; Wastler, St.-K. L., str. 22; F. Stele, Monumenta 11, str. 26; F. gijanec. Slikar F. M. Strauss, C. Z. N. XXVII, 1932, str. 4—5; Robert Meraus, Franz Ignaz Flurer (Blatter f. 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Heimatkuiade, Graz); (Robert Heraus?), Franz Ignaz Flurer, Ein Beitrag zur Gesoh. d. Barockmalerei in Stmk (iReper- torium d. Kunsitwissenschaft), isti v Thieme-Becker. — ?. Te- meljni razpravi o pomenu in razvoju aTStrijskega stropnega ' slikarstva sta napisala Hans Tietze, Propamme u. Ent- j würfe zu den grossen österreichüschen Barockfresken, Jahrb. i d. Kunsth'iistor. Sammlungen d. allerh. Kaiserhauses XXX, 1 1, Wien-Leipzig 1911/li2, str. 1-29, in Max Dvorak, Zur Ent- ] Wicklungsgeschichte d. barocken Deckenmalerei in Wien, j Gesammelte Aufsätze zur Kunstgesch., München 1929, str. j 327—241. — Prvo analizo baročnega stropnega slikarstva ob ' slovenskem primeru pa je dal Izidor Camkar z razpravo 1 o freskah v ljubljanski stolnici: Giulio Quaglilo, prispevek k razvoju baročnega slikarstva. Dom in svet XXXIII, 1920. Specialno literaturo glej tudi v F. Sijamec, F. M. in J. A. Strauss, ZUZ IX, 1929, Opombe k Uvodu, str. 8^10 in v St. Mikuž, Ilovšek Franc I, Ljubljana 1940. — S. Dr. Heiin- | rich Hammer, Der Kärntner Baroofcmaler Josef Ferdinad ', FromiiUer, Caninthia, 1910, št. i—5. — 9. Domnevi, da bi ' bü zaradi tega Flurer učenec Salvatorja Rose, ugovarja j že Wastler, o. c. op. 6. — 10. Gedenkbuch der Stadtpfarre j WindischiFeistriz, 1850, str. 24: 1722 wurde das Presbi- { teriumgewölbe samt Kuppel in der Stadtpfarrkirche fresco '] sehr gut ausgemalen i(:iSo die Jahreszahl in der Kuppel:) ... j 1732. Die schöne Frescomalerei des Presbiteriums in der Stadtpfarrkiirohe stellt vor: Die Nachfolge Christi des Kreuz- tragenden — die Eirschlagung Ap. Jacobi mit der Keule, — Enthauptung Pauli Ap. Überdiess noch 4 allegorische J Figuren. Eine mit Kelch und Schlange. Unterschrift: »Re- { spielt fiinem.« Die 2. mit der Wage: >Exaequat et diffdgit.« j Die 5. ruhend auf einer Säule; »Semper Adamas.« Die 4. i ein Hahn: »Jacentes excitat.« —¦ 11. F. Sijanec, Baročne i freske v brežiškem gradu, Posavje I, Brežice 1957, str. 45—51. ; - 12. F. Stele, Varstvo spomenikov. Domava, ZUZ XVHI, i 1942, str. 101—102. — 13. Glej poročila o restavratorska i delih v Varstvu spomenikov 1—II, li948—1950. ! RAZSTAVA »OKTOBRSKA REVOLUCIJA IN DELAVSKO GIBANJE NA SLOVENSKEM 1.1917-1920« FRANCE KLOPCIC V prostorih Mestnega arhiva v Ljubljam je od il3. novembra do 8. decembra 1957 trajala raz- stava ^Oktobrska revolucija in delavsko gibanje na Slovenskem leta 1917—1920«. Priredili so jo v okviru proslave 404etn.ice Oktoibrstke sociali- stične revoluioije. Razstavo je organiziral Zgodovinski arhiv CK Zveze komunistov Slovenije. Razstavljene so bile foto-kopije daknimentax- nega gradiva: časopisnih poročia, letakov, foto- grafij, uradnih spisov in okrožnic, med katerimi so bili tudi sodni akti in »istroigo zaupna« obve- stila. Na razstavi je bilo nekaij vmikatnih do- kumentov — v origiinalu in v kopijah. Gradivo je bilo študijskega značaja; za obisikovalce je bilo potrebno strokovno vodstvo, vendar pa so naslovi in predmetna pojasnila h gradivu omo- gočala samositiojno seznanitev s tematiko. Težišče razstave ni bilo v prikazovanju do- godkov v Petrogradu in Rusiji leta 19)17. Tem zgodoviinsikiia dogajanjem je bilo posvečenih le nekaj fotografij in citatov tov. Tita in Kardelja ter prvo poročilo o boljšieviškem prevratu v slovenskem delavskem časniku »iNaprej«, z dne 9. novembra 1917. Glavno vsebino razstave so t-vorili podatki o prvih neposrednih odmevih Oktobra na Slovenskem leta 19il7—1918 in o na- daljnjem razvoju delavskega gibanja na sloven- skem ozemlju v pogojih novo nastaile kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1919—1920. Med prve neposredne odmeve Oktobrske re- volucije na Slovenskem štejemo mirovne shode, ki so jih prirejale deilavs,ke organizacije v ru- darskiih krajilh v Trstu, Ljubljani^ na Jesenicah, v Borovnici, v Tržiču in drugod novembra in decembra leta 1917. »Priznajte novo sovjetsko vlado, sprejmite rusko ponudbo miru!« — tako so sklepali delavci na svojih zborovanjih pod nioičnim vplivom vesti, ki so prihajale iz Ru- sije, kjer je svet ljudskih komisarjev pod Leni- novim predsedstvom posvetil prvo skrb vpraša- nju premirja in miru. Pod steklom so obiskovalci lalhko brali po- večano kopijo poročila z mirovnega shoda v Lo- gatcu, v katerem je prav dobro prišlo do izraza ljudsko razpoloženja »Proč z vojno! Živela ru- ska revolucija!« so vzklikali navzoči.* Leto 1918 se prične v znamenju novih de- monstracij proti vojni in za mir. Ko so zastop- niki nemške in avstro-ogrske vlade na mirovnih pogajanjih s sovjetsko delegacijo v Brest-Litov- sku stavili pretirane ozemeljske in druge za- hteve kot poigoj za mir ter s tem ogrožali skle- nitev miru, se je val Tazbuj-jenja ini ogorčenja, ki je izbruhnil sredi januarja na Dunaju, kjer je delavstvo' stavkalo, raz^širil tudi na Slovenijo. Povsod se je delavstvo ponovno zbiralo na mi- rovne manifestacije; v Trstu so n. pr. slovenski delavci skupno z italijanskimi organizirali pet- dnevno stavko, za vodstvo katere so izbrali de- lavski svet, prvi na slovenskem ozemlju. Foto- kopije časopisnih poročil podrobno opisujejo te dogodke. Ljubljana je dva dni bila pod vtjsom množičnih manifestacij pred Mestnim domom, kjer se je zbralo vsakokrat okrog pet tisoč de- lavcev, delavk in meščanov na protestno zbo- rovanje. Iz dokumentov tudi vidimo, da so se za- hteve po sklenitvi miru tesno spletale z zahte- v.imi po izboljšanju prehrane ali aprovizacije, kakor se je tedaj označeval sistem distribucije živil in drugih najnujnejših potrebščin. Četrto leto vojne je namreč prebivalstvu in vojakom na fronti prineslo strahotno pomanjkanje in la- koto. Ljubljanske žene so 22., 23. in 24. aprila 1918 zaporedoma demonstrirale na ulicah, do- kler ni bilo poklicano vojaštvo, da napravi »red« v mestu. O teh dogodkih so slovenski časopisi zaradi cenzure prinesli izredno kratka poročila. Več o njih je povedaila razstavljena resolucija ljubljanskega občinskega sveta z dne 25. aprila, v kateri se je priznavalo, da so žene Mie »gnane v obup.« Dve fotografiji in zaradi cenzure okrnjeno tiskovno poroOilo nam' predooujejoi vstajo mornar- jev v Boki Kotorski dne 1. februarja 1918. Upor- niki so dunajski vladi poslali radijsko brzojavko z zahteva, naj se napravi konec vojni. Na sliki vidimo voditelje vstaje, kako jih peljejo na mo- rišče. Med voditelji, oibsojenimi na dolgoletno ječo, je bil tudi slovenski mornar Franc Bajželj i/ Straižišča pri Kranju,^ ki živi še danes. Obširneje so pokazani upori: slovenskih vo- jakov maja leta 1918, ki so močno prispevali k izpodkopavanju stare, gnile Avstro-Ogrske. Zgodovinski arhiv CK ZKS je ob pripravah za razstavo poizvedoval med proživelinui udele- ženci uporov slovenskih vojakov v Judenburgu, 153 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Murauu in Radgoni maja 1918, če so ohranili kakšno gradivo. Zal, tega ni bilo. Sodne doku- mente o tem bi bilo treba isikati v arhivih so- sedne Avstrije. Vendar je arhiv zbral nekaj spo- minov in fotografij znamli vodij Hafnerja, Bo- štjana Olipa in Ukoviča, ki sO' tudi bile razstav- ljene. Zadnja dva sta bila priči revolucionarnih dogodkov v Rusiji in se od tam vrnila prežeta boljševiškiih tendenc. Razstavljeno gradivo o slo- venskih upornikih — prevladujejo fotografije in časopisne vesti, — dopolnjujejo foto-kopija ustreznega članka V. Vodopivca iz revije »So- dobnosti« 1. 1958, št. 289—293. V kronološki vrsti nato sledijo dogodki, ki razodevajo iburno naraščanje delavskega gibanja leta 1918. Kratka časopisna poročila o štrajkih v Trbovljah, Črni, Mežici, Idriji, Mariboru da- jejo le skopo sliko o njem. »Hočemo socialistično republiko!« — takšna je .prva zahteva slovenskega ddavstva po pre- vratu oktobra 1.1918 ob polomu Avstrije. Stav- kajoči rudarji v Trbovljah decembra 1918 volijo stavkovni od'bor, o delovanju katerega nimamo druigih podatkov kakor poročila socialnodemo- kratičnega »Napreja«. Ta zelo previdno in red- kobesedno opisuje dejavnost tega odbora, ki si je lastil funkcijo javne oblasti. Razstavljeno bese- dilo to potrjuje. Vodstvo socialnodemokratične stranke očividno ni želelo, da bi"revolucionarna posegi trboveljskega delavstva v javno življenje našli po-sinemanja drugod. V samostoijnih nastopih slovenskega delavstva namreč ne smemo videti samo vpliva Oktobrske revolucije, ampak tudi samoraslo gibanje, ki je vzraslo ma domačih tleh po desetletjih vztraj- nega razrednega boja in razširjainja socialističnih idej. Bilo je tudi posledica ostre politične in go- spodarske krize, v kateri se je znašla kapitali- stična družba v prvi svetovni vojni. Razstava kaže, kako se je temu burnemu valu delavskega gibanja pridružilo še kmečko gibanje zoper stari red in za republiko, zoper velejjo- sestniško lastnino in ostanke fevdalizma, a za revoJucionarno rešitev agrarnega vprašanja. Konec I. 1918 in začetek 1. 1919 doživimo od- ločne nastope dolenjskih, belokranjskih in no- tranjskih kmetov. V občini Smiihel—iStopiče so kmetje — med njimi delavci — odstavili žuipana in izvolili svoj organ ljudske oblasti, ki je de- loval in celo uradoval štiri dni. V Bdi krajini so kmetje proglasili republiko. O tem govorijo razstavljena poročila orožniških postaj in sod- nih raziprav. Obtoženci so se na sodišču vedili nadvse pogumno in samozavestno. Kovač Ivan Florjančič je odkrito dejal, ko so ga vprašali, zakaj so odstavili prejšnjega osovraženega žu- pana Zurca: »...ker je moral cesar odmarširati, sem mislil, da lahko tudi Zurc odmairšira.«' Kopija oficialnega pisma z žigom, ki ga j« upravnik veleposestev kneza Windischgraetza po- slal slovenskemu sodišču, vsebuje podatke o tem, kako so notranjski kmetje pričeli sekati knezove gozdove. Drug dokument prinaša napotila slo- venskega državnega pravdniištva, da se uvede sodni postopek zoper kmete, ki so posegli po Wlindlischgraetzovi lastnini, kaT pač zgovorno priča, kako malo je bilo novo nastajajočim slo- venskim oblastem do interesov ljudstva, do radi- kalnih izprememb v družbenem redu. Raje so branile tuje kapitale. O nasprotjih med slovenskim mešičanstvom, ki se je znašlo po prevratu na oblasti, in sloven- skim ljudstvom, o razrednih nasprotjih, ki so leta 1919—1920 neprestano naraščala in ustvar- jala objektiven revolucionaren položaj v deželi, pričajo dokumenti tega razdobja. Deželna vlada v Ljubljani zbira TOJsko, da zasede slovensko Koroško in zalo kliče pod orož- je vojake, ki so se pravkar vrnili s fronte do- iiiov. Lepaik iz Škofje Loke, napisan s prosto ljudsko roko, odgovarja vladi, češ, ne pojdimo k vojakom, naj se gredo bojevat »vojni dobičkarji in oderuhi«. Deželna vlada v Ljubljani roti prebivalstvo, da ohrani red in mir, a socialnodemokratično \xjdstvo, čigar zastopniki zavzemajo ministrske sedeže v Beogradu, proglaša, »da sedanji čas ni ugoden za skrajne korake delavskih mas v do- sego mezdnih terjatev in to glede na zunanje- politični položaj.«* Delavstvo^ na to odgovarja s stavkami, znotraj socialnodemokratične stranke nastaja opozicija, ki se ciprijema taktike ruskih bcljševikov. Izidejo prva komunistična glasila »Baklja« in »Vstajenje«. V znak mednarodne so- lidairnosti za zaščito sovjetske Rusije in sovjet- ske Madžarske pred intervencijo tujih, evropskih, ameriških in jajponskih vojsk izbruhne dne 20. in 21. juilija 1919 prvi generalni štrajk sloven- skega delavstva. Dan kasneje se uprejo TOJaki v treh vojašnicah Maribora. Vodje vstaje so bili obtoženi boljševizma in dva med njimi ustre- ljena. Oktobra in novembra stavkajo tiskarski delavci Slovenije, ki ostane dva meseca brez ča- sopisja. Istočasno stavkajo rudarji v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, zahtevajoč socializacijo' pre- moigovnikov, ki so bili last tujega kapitala. Na vse to naletimo v razistavljemih dokumen- tih. Čeprav gradivo ni objilno, vendar prepričuje o vse ponavljajočih se poizkusih delovnega ljud- stva doseči svobodo in oblast, ustvariti »boljše in lepše življenje«, kakor so se glasile tedaij pri- ljubljene besede, v katerih je bilo mnoigo hrepe- nenja, a premalo izkušenj, da bi jih lahko ures- ničili. Gradivo iz leta 1920 nam pojasnjuje nadalj- nje stcipnjevanje bonbe, v katero je stopil delav- ski razred Slovenije. 16. aprila železničarji s splošno stavko ukinejo sleherni promet na vseh IDiogah. Vsa dežela je prisluihnila grandioznemu x>j'u, ki se je razširil v generalni štrajk vsega de a vsi va v 'Sloveniji. Razstava prikazuje letake železničarjev, foto- grafije z njihovega ziborovanja in besedilo govo- rov tedanjih delavskih tribunov. Železničarske žene sprejemajo resolucijo, s katero i>odpirajo pravične zahteve svojih mož. Potem sledijo kot Detajl z razstave ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA odgovor dejanja deželne vlade: predsednik dr. Brejc odloči, da se odvzame prehrana vsem stav- kajočim železničarjem; njegov podpis stoji na plakatu ob vpoklicu železmičarjev na orožne va- je, na plakatu o prepovedi vsakršniih zborovanj. In končno — streli 24. aprila na Zaloški cesti v Ljufoljami v delavsko množico, kjer so padle žilve in je tekla kri. Obiskovalci so lahko brali o tem uradno poročilo, suhoparno in na hitro sestavljeno. Državna dblast se je zatekla k zad- njemu sredstvu — nasilni zadušitvi stavke. Delavstvo v Sloveniji ni nikdar več ne preje ne pozneje izvedlo tako široko organiziranega ge- neralnega štrajka. Stavka se je končala s pora- zom. Toda razstava je prinesla istočasno doku- mente, ki so govorili o tem, da je socializem na- šel novo svežo moč, da je delavstvo našlo' pot in sredstva, ki naj bi mu zagotovEa bodočO' zmago. Nekaj dni pred izbruhom železničarske stavke, dne 11. aprila 1920, se je \' hotelu »Tivoli« v Ljubljani vršil ustanovni zbor komunistične stranke za Slovenijo, ki se je leto prej organi- zirala v ostalih pokrajiinah Jugoslavije. Vidimo foto-koipijc iporočil O' tem kongresu, o pristopa- nju jeseniškega in mariborskega delavstva k tej stranki in drugo. Po stavki začne izhajati stran- kino glasilo »Rdeči prapor«, v slovenščini izi- deta program in statut Komuinistične partije Ju- go.slavije, sprejeta na Vukovarskem kongresu ju- nija 1900. Letak priča o stališču partije pri vo- litvah v konstituanto novembra 1920. Kakor je dejal tov. Tito: »Ze leta 1919/20 je bila ustanov- ljena ena največjih komunisdčnih partij v Ev- ropi, ki je prišla ' v jugoslovansko ustavodajno skupščino z 58 poslanci.«' Z ustanovitvijo komunistične partije se začne nova doba v zgodovini delavskega razreda na Slovensikcm. V tem dejanju so se osredotočile in izrazile vse prejšnje pridobitve delavstva, ves ogromni vpliv Oktobrske revolucije in Leninovih idej ter izkušnje pri spontanih akcijah ljudskih množic na domačih tleh. Razstava se je na to razdobje tudi omejila. Zajela je čase, ki jih tov. E. Kardelj jedrnato prikazjuije na naslednji načiin: »Upori polkov na frontah in mornarjev na vojiiiih ladjah pod rdečimi zastavami Oktobrske revolucije, nezajezljivi val stavk in demonstracij tja do krvavih spopadov in krajevnega prevze- manja oblasti, množični kmečki punti itd., takš- na je bila slika prvih let po Oktobrski revolu- ciji v naši deželi. Zatirani in izkoriščani delovni ljudje naiše dežele so ubrali pot, ki, sta jim jo pokazala velika Oktobrska revolucija in Lenin.«• Razstavo je dopolnilo še dodatno gradiivo, in sicer: a) dokumenti o aktivni udeležbi Slovencev — vojnih ujetnikov v bojih za utrditev sovjetske oblasti v Rusiji od 1918—1921; h)- dokumenti o proganjanju boljševizma in komunistiičnih aktivistov v Jugoslaviji v letih 1919-H1920. Dokumenti o udeležbi Slovencev pri revolu- cionarnih dogodkih v Rusiji so bili zbrani leta 1957. Dali so jih na razpolago še živeči udele- ženci na naslov Republiškega odbora za pro- slavo 40-letnice Oktobrske revolucije, a tik pred otvoritvijo razstave — na naslov Zgodovinskega arhiva pri CK ZKS. ^ Tako je na primer tov. Franc Fon iz Bovca ¦ prinesel uinikatne predmete o dejavnosti jugoslo- j vanske sekcije Ruske komunistične partije (bolj- i ševdkov) : potrdilo o članstvu partije, fotografijo i moskovskega aktiva sekcije iz 1. 1921, brošure v i slovenščini, ki so izšle v Moskvi 1. 1918—1921 itd. j Drugi tovariši so nam prinesli fotografije, leso- j rezne odtise grafik iz življenja ujetnikov, potr- i d tla o službi v rdeči armadi i. dr. Tov. Faganoli iz Ribnice je poslal izvod pesmi Radivoja Peter- lina, ki jo je pesnik napisal 1. 1918 in podaril svojemu rojaku v Cariciinu, ko sta se borila v vrstah rdeče armade. Prejeli smo še nekaj jugo- slovanskih časnikov, ki so izhajali v Petrogradu in Moskvi 1. 1918—1919. Ti podatki, ki so bili vključeni v razstavo ter 1. 1957 zbrani spomini še živečih udeležencev re- volucije v Rusiji, so dovolili priti do zaključka, da je nekaj tisoč Slovencev bilo v vrstah Rdeče armade, a nekaj sto se jih je vpisalo v Rusko komunistično partijo (boiljševikov).' Iz seznama »Jugoslovenske komunističke bi- blioteke«, priobčenega na platnicah brošur, ki so. Naslovna stran brošure Komunistične knjižnice KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO izhajale v Moskvi, vidimo, da je v slovenisčini do 1. 1921 izšlo enajst hrošuT in knjig, in sicer: Karel Liebknecht, Pajki in mnhe; Drago Co- dina, Narodnijaštvo in interesi proletariata; Klara Ztitkim, Borba zai svobodo in mir; Boia Kun, Kaj hočejo komunisti; Manifest Komunistične interna- cionale; Teze tovanisa Lenina o meščanski demo- kraciji in proletarski diktaturi; V. M. Friče, In- temacionala; V. M. Friče, Imperializem; Mar- chewsfci, Kaij je boljševizem; P. Laif angue, K državi socializma. Dokumenti o ipreganjanju' koanumiistov ilustri- rajo tisto sovraštvo' in teror, ki se gai je vladajoči o-azred posluževal, da bi si zagotovili gospodstvo v labilnih razmerah revolucionarne situacije, zla- sti v nemimi novi državi — kraljevini SHS. Razstavo v Ljubljani je obiskalo okrog 4.000 ljudi, v glavnem iz Ljubljane in okolice. Prišli so pa tudi posamezniki iz Maribora, Celja, Tr- bovelj, Zagorja, Jesenic, Novega mesta, Kranja, Brežic, Corice, Kočevja, Mengša itd. To so bili zlasti udeleženci tedanjih bojev bodisi v Rusiji ali na domačih slovenskih tleh. Organizirano so priha'jale na razstavo skutpine studento'V, učeii- cev, dijakov raznih tehničnia in vajensOdh sol ter gimnazij. Na žalost takega organiziranega obiska nismo zabeležili iz vrst ljubljanskega in- dustrijskega delavstva in delavske mladine. Vtisi, zapisani v spominsko knjigo, v veliki večini pozitivno ocenjujejo razstavo, jo prip'O- oMjčajo mladim rodoivom in izražajo željo, da se podobne razstave pripravijo pogosteje in da naj se razstavi gradivo poznejših let. Zaradi važnosti in pa z namenom, da se z 'gradivom seznami čim širši krog našib slovenskih ljudi, je Zgodovinski arhiv CK ZKS razstavo preuredil v potujočo razstavo, ki obiskuje vse važnejše kraje naiše republike. OPOMBE 1. >Naprej<, štev. 125 z dne 11. dec. 1917. — 2. Dr. F. Cu- linovic, Odjeci Oktobra u jugoslavenskim zemljama. Zagreb 1957. Str. 325. — 5. »Slovenec«, štev. 168 z dne 24. julija 1919. — i. »Naprej«, štev. 86 z dne 15. aprila 1919. — 5. »LjudbJsa pravica«, '1957, štev. 262, 7. novembra. — 6. »Ljudska pravica«, 1957, štev. 262, 7. novembra. — ?. Do takega zaključka pride, mo tudi na osnovi gradiva, ki je bdo prvič :(!) objavljeno T Sovjetski Zvezi v knjigi »Oktjabrskaja revolucija i zarubeznye slavjanskije narodi«. Knjiga je izšla v Moskvi k 404etnici Oktobra in nam je postala dostopna šele konec novembra 1957. Glej mojo kratko informacijo o tem gradivu v »Slov. poroče- valcu« z dne 15. in 16. decembra 1957. i MUZEJSKE NOVICE PßlPiRAVE ZA SLOVBNSiKI POMORSKI MUZEJ Pogled na geografsko karto Sredozemlja nam odkrije, da vodi najbliižja ipot od Srednje Evro- pe v južne pokrajine Italije, Grčije, v Afriko, vzhodme in zahodne sredozemske dežele preko našegai ozemlja in Jadranskega morja. Ta pot ni samo' najbližja, temveč tudi najlažja. Vse poti preko Zahodnih in Centralnih Al|p vodijo na visoka in težko dostopna gorska sedla, kot na primer Sveti Gothart in druiga. Poti po naši zem- lji se visokih gorskih sedeil v glavnem izogibajo, če pa morajo preko njih, gredo po najilažjih, kot sta Ljubelj in Jezersko. Ni torej čudno, če je šla po tea poteh blagovna izmenjava vse od naj- starejših časov. Blagovna izmenjava med Sred- njo Evropo in jugom se skoraj ni mogla izogniti naši zemlji in Jadranu. Jadransko morje jo še olajšuje, ker se globoko zajeda v kopnino. To pomeni tudi veliko pocenitev blaga, kajti vodne poti so bile vedno cenejše od kopnih, čeprav je morje predstavlja'lo za ljudi in blago veliko ne- varn'ost. Zato se je na Jadranu že zgodaj razvilo pomorstvo kot gosipodairska panoga, ki je bila trgovini niujno potrebna. Posledica večjega raz- voja trgovine je vedno večji razvoj pom^orstva, ki jo do neke mere pos'pesuje. Od majhnih čol- nov, ki so bili zgrajeni iz hrastovih debel in so v glavnem služili za obalni ribolov, so ljudje s časom prišli na večje ladje, ki so se lahiko spu- ščale do sosednjih obal. To je bil prvi korak človeka pomorca na poti za osvojitev svetovnega morja* V zvezi s ipomorsko trgovino, katere pogoj so dolga potovanja, je tudi nastanek gusarstva, to je obrti, ki je včasih veljala za prav tako ča- stivredno in pošteno kot vse druge •obrti. Gusar- ske ladje jm so zahtevale drugačno tehniko. Morale so biti hitrejše in lažje, da so lahko v lovu na plen dohitevaile svoje žrtve. Tako imamo že dva ti|pa ladij: okorne in težke trgovske ladje, katerih namen je, naložiti čim večji tovor in lahke in okretne gusarske ladje, katerih namen je v glavnem hitrost in lahko manevriranje. Od teh so se razvile rimske ladje z dvema ali tremi vrstami vesel (bireme in trireme). Od tega hipa dalje lahko zasledujemo zgodovino jadrams'kega pomorstva preko najstairejših tipov slovamskih ladij in dubirovniškega galjuna ter beneških ga- lej vse do naših motornih ladij. Moramo pa takoj reči, da ni zgodovine pomorstva brez človeka pomorca, ki je nosilec vseh dogodikov na morju in ki je ustvaril pomorsko miselnost. To pa ne velja saimo za naše kraje ali Jadransko morje, to vellja za vsa morja na svetu. Človek pomorec ni samo potovali aili tovoril trgovsko blago iz tujih dežel; moral se je boriti ne samo proti neusmi- ljenemu elementu, za kakršnega se morje pre- bekaterikrat izkaže, temveč tudi proti nevarno- stim, ki so jih predstavljali drugi ljudje. Človek JKimorec je moral nujno biti tudi vojak, saj se je usoda marsikaltere države odločila na morju. Pomorec je tako mairsikaterikrat odločilno vpli- val na zgodovinski razvoj te ali one države, tega ali onega pomorskega mesta. Ce se samo neko- liko ozremo na Jadransiko morje, lahko ta,koj ugotovimo, da je tu v preteklosti bilo nekaj mest in držav, ki so biile popolnoma odvisne od morja in svoje sreče v pomorstvu. Benetke, Du- brovnik, Kotor, delno pa tudi Trst, Reka in An- cona so mesta, ki so živela skoraj iziključno od morja ali pomorstva. Razlbuirkane poliltičnc razmere v srednjem veku, v katerih je bilo skoraj vsako mesto celota zase, — če delno izvzamemo dhširno beneško državo, — so povzročile, da se jadransko pomor- stvo ni moglo enotno razvijati. Drugače se je razvijalo v Dubrovniku, drugače v Benetkah, spet drugače v Trstu in na Reki. Celo med Be- 158 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA netkam podložniimi mesti so precejšnje razlike. Gla-^mo pa je, da je sell ta razvoj nenaravno. Trst, kot najbližje in najpTikladnejše pristanišče Sredjnje Evrope, se je v pomorstvu razvil naj- kasneje. Močna beneška republika s svojimi pod- ložnimi mesti v Dalmaciji, in Istri mu s svojo Vojaško in politično močjo' ni dovolila, da bi se Taizvijal. Še več, Benetke so se proglasile za go- spodarico morja. Morje so smatrale za neke vrste svojo domeno, ki so jo dobesedno proglasile za ¦svoj monopol. Prav zato gre skoraj vsa pomor- ska trgovina Severnega Jadrana v Benetke in šele od tam v oddaljena tržišča Avstrije, Češke in južne Nemčije. Benetke so si znale obdržati ta po- ložaj dolga stoletja. Razumi jiw je, da so ta razvoj Benetk plačala istrska mesta s Trstom, ki so bila feicer na boljšem terenu po svoji naravni legi, a si niso znala obdržati politične in gospodarske teamostojnosti. Če pa so uspela kot na primer Trst, niiso bilia dovolj močna, da bi ustvarila konkurenčno ladjevje, ki bi se moglo zoperstaviti beneškemu in speljati trgovino v ugodnejša pri- stanišča. Politični gospodarji Trsta in Reke pa še niso razumeli, da pomeni pomorska trgors-ina važen vir dohodkov, ki so ga enostavno pre- puščaili Benetkam. Kljub temu pa ne smemo reči, da ta mesta niso imela svojega ladjevja, svojih pomorščakov in svojih korilsti od morja. Vsa ta ladjevja pa so bila tako vezana na Benetke in njihove koristi, da se le v majhni meri opaža njihov samostojen pomorski razvoj. Benetke izdajajo veilikokrat ukaze, da se ladje podložnih mest pridružijo be- ne.ški vojni floti; to pa ipomeni, da so mogla go- spodariti na morju le z nphovo pomočjo. Mestna ladjevja torej niso bila samostojna, marveč vklju- čena v centralno beneško floto in prav zaradi tega niso bila tako opazna. Tu sta seveda izvzeta Trst in Reka. Trst je sicer skušali ustvariti močno ladijevje, a zaman. Reka je Mia premajhna, da bi to zmogla v večjem obsegu. Sele 18. stoletje je prineslo preokret. Avstrij- ska merkantiHistična poli+ilka je polagala mnogo važnosti tudi na morje. Takrat se začne razvoj modernega Trsta, pomorskega mesta, ki je v sto letih razvoja zrasJo najmanj za desetkrat. Tudi Reka si je takirat oipomogla. Ustvarjeni so bili tudi temelji vojne luke v Pulju. Vse to je po- morstvo na Jadranu dokaj spremenilo. Beneško pomorstvo začne propadati in se mora preusme- riti. Za dobro preuismeritefv pa ie bilo« prepozno. Trgovske ladje že pristajajo v Trstu in na Reki, to je v tistih priistanilščih, do katerih ima Sred- nja Evropa najkrajšo pot. Šele sedaj je bila iz- koriščena prednost severnih jadramskiih luk pred btmeško, ki je živela na umetno postavljenih za- konih. Vse to preokrene tudi gledanje Slovencev na morje. Res je, da imamo svoje pomorščake tudi v prejšnjih stoletjih. Znan je Pavel iz Ljubliane, ki ima svojo ladjo na Reki že v 15. stoletju. Znan je tudi kapitan Pastrovič, ki poveliuije beneški vojni ladri v Kopru v 17. stoletju. V 18. stoletju je znan Franc Rakovec iz Kranja, ki deluje s svojo ladro na Reki in dela potem v Trstu. Znan je tudi Franc Tomaž Grošelj iz Krope, ki je 1740 lastoik nekdamje angleške ladje »Aurora« z nosilnostjo 60 ton. Neki Zois, verjetno Michel- angelo, ima svojo ladjo v Dubrovniku. Vsekakor to niso edini slovteniski pomorščaki, lastniki ladij in ladijslki agenti, ki fih lahko zasledimo v naši zgodiovimi. Arhivi v Trstu, Kopiru, Piranu, Reki in Dubrovniku bodo še marsikaj povedali in od- krili še mairsikaterega našega pomorca. Vendar že ta imena povedo, da Slovenci nismo bili nik- dar brez direktne alii indirektne zveze z morjem in pomorstvom. Za osemnajsto in devetnajsto sto- letje jm lahko to trditev posplošimo, kajti od te dobe dalje naijdemo Slovence na ladjah kot ka- pitane in mornarje, naijdemo jih v raznih trgoiv- skih družbah v Tnsitu in na Reki, najdemo jih v pomorskih združenjih kot načelnike in sonačel- nike. Slovenci pa niso omejeni samo na Trst in Reko. Srečamo jih po vseh jadranskih prista- niščih. Ni torej čudno, če trdimo, da imamo sedaj, ko smo po toliko stoletjih dobili! v svoje roke tisto obalo, ki smo jo že zdavnaj naselili, potrebo po lastnem pomorskem muzeju. Tega težkega, a hva- ležnega dela se je lotil s pionirsko vnemo kolek- tiv Mestnega muzeja v Piranu. Ze od leta 1954 zbiirajo v Piranu material zanj in nabralM so pre- cejšnlje število predmetov, ki bi prišli v poštev za razstavo. Vendar menimo, da je kljub velike- mu številu celotna zbirka še nezadostna. Zato je vodstvo muzeja zaprosilo za pomoč vse tiste ustanove in podjetja, ki bi pri tem delu lahko pomagale. Hvallevreden odgovor smo dobiJi od Narodnega irmiizeja v Ljubljani, ki nam je posodil vse svoje pomorske oredmete. Tudi muzej v Po- stojni se je temu vabilu odzval. S tem se je šte- vilo predmetov povečalo in zbirka je popolnejša, saj že lahko razstavimo 16 lepih modelov, 19 umetniških slik, nekaij .reliefov, nekaj pomorskega OTOŽja in množico drobnih predmetov, ki jiih upo- rabljajo pomorci pri svojem delu. Na V. rednem zborovanhi ipomorske sekcije Zveze društev mu- zealcev Jugoslavije 9. in 10. decembra 1957 so zbrani pomorski muzealci soglasno sklenili, da bodo tildi ostali muzeji te vrste pomagali pri ustanovitvi in .raizvoju našega muzeja. Svoje du- plikate, ki po izvoru spadajo v Severni Jadran, nam bodo nudili pomorski muzeji v Kotoru, Du- biovniku in Spliltu. Tako bo v Piranu nastala lepa pomorska zbirka, ki pa bo iako(j napolnila prostore, ki ji Ladijski top iz XVIII. stol. Našli so ga v morju blizu obale 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bodo na razpolago. Res je, da se ta zbirka še ne bo mogla imenovati pomorski muizej, temveč le jomorska zbirka. Tudi tega ne moiremo reči, da b,i bila to v prvi vrsti slovenska pomorska zbirka. Pomopski m'Uzeji so ustanove, ki morajo pri- kazati čim več življenja. Mrtvi ipredmeti in slike ne moTejo (povedati toga, kar bi muizealec rad prikazal ohiskovalou. Zato' je treba to' viprašanje doibro preštudirati. Obiiskovallec poimoriskega mu- zeja mona pri obisku dobiti vtis, da vidi morje, da ga v muzejiu obkroža živa morska in obmor- ska narava. Treba m,u je torej prikazati moi]je, življenje v njem, monsko globino in sestavo mor- skega dna. To pa še ni dovolj. Obiskov alee po- moBsikega muzeja naj s'pozna tudi fizikalne po- selhnosti morske vode in nastanek morja. Vse- kakor je v zvezi z moirjem treJba prikazati obalo, nijeno' atruikturo, obliko in nastanek. To' zopet terja od pomorskega muzealca, da začrta obmor- ska naselja, njihove tipe in funkcije. Ne smemo se pa uistaiy'i'ti samo na obali. Treba je vsaj delno prikazati tudi zaledje, ker si brez njega ne mo- romo zamisliti pomorstva, kakršno' je. Človek kot nosilec pomorske misli in kot živi ongani- zcm, ki živi na morju in od morja kot nosilec vseh pomomskih dogoidkov od enostavne ploVbe in trgovine dO bitk in še huijših prttpetljajev, za- hteva posebno in širišo obdelavo. Tu pa z-opeit nastane vprašanje, kam naj ga postavimo. Bilo 'bi nesmilselno človeka ločiti od narave m jasno sledi, 'da ga bo treba vključiti v prej naznačeini naravni okvir, ker je človek del narave, ker živii od nje in ji po vseh pravnllih pripada. Vsekakor bi si pomorskega miuzeja, ki naj prikaže življe- nje v morju in še posebno življenje in dogodke na morju, ne mogli predstavljati brez naraivnega okvira, ki mu pripada v prvi vrsti človek. V ta okvir šCle prideijo razni proizvodi člo- veškega dela. V mislih imamo predvsem modele ladij, slike in reliefe, ki bi v omemjenem okviru predstavlljali dcl morskega življenja, ' del člove- kove dejavnosti pri osvojitvi mo'rja. Ti predmeti feo koinčno le sredstva, s katerimi se je človek odpravil na morje. Zaradi tega bodo' v takem naravnem okviru vsi ti predmeti zanimiva snov, ki jo bo obilskovalec lažje in temeljiteje dotjel in Model avstr. barke iz 70 let prejšnjega stoletja Last Mest. muzeja v Piranu mu bo bolj živo ostala v spominu. Drobni ,poi- morski predmeti, ki jih obravnavamo nazadnje, so zopet odisev osinovnili siredstev plovbe. Vprašanje nastane, kako vse to opraviti. Vse- kakor je treba najti ustrezna izrazna sredistva. Telh pa ni malo: dobre geografske karte in .slike so kaij dobri pripomočki, s katerimi lahko mar- sikaj prikažemo. Še boljši je relief, ker nazor- neje prikaže vso zemljepisno konfiguracijo obale in notranjosti. Relief lahko ipokaže tudi konfiguTaaijo morskega dna in tako dalje. Ne 'smemo pa misliti, da lahko prebijemo breiz ,kart in slik. Tudi te so potrebne. Detajlnejse bi se tega vprašanja dotaknil, ko bodo razmere tako zrele, da bo treba o tem več razmi,šljatii in cb- širncje pisati. Še_ enega vprašanja se moram dotakniti. V goniß naravni okvir bo- treba postaviti tudi zgo- dovino slovenskega pomorstva. Prej opisani pri- meri slovenskih pomorcev zanikajo moreb'tno trditev, da nilsmo imeli svojih pcmorcev. V po- litični razkosanosti naše obale se je slovensko pomorstvo razvijalo na svoiistven način. Ker ni- smo imeli svojega pomorskega centra, so se naši pomorščaki držali drugili centrov, iz katerih so plovili. Trst, Reka, Benetke itd. vedo o naših lomorščakih mnogo povedati. V arhivih teh mest '30 treiba poiskaiti čim več beležk o naših ljudeh,, ki so živeli na morju iin od njega:. Vedeti mcramO' namreč, da pomorska mesta niso nikdair bila ab- solutni gospodar na morju. Trgovina je privabila na morje ljudi iz natranjosti. Siplošno' je znano, da imamo med pomorščaki veliko število Kra- ševcev. Če pa se Kraševec vkrca na ladjo, tudi ostane na njej. V zvezi s tem bo treba poiskati po arhivih čkn več takih ljudi, da bomo čim bolje poučeni o njih. Ko bomo to gradivo zbrali, ga bo treba v fotokopijah kronološko in pokra- jinsko postaviti. Le talko si bomo ustvarili sliko, od kod vse so se naši pomorci rekrutirali, kod so plovili, katera so bila njihova matična pri- stanišča. Ta slika nam bo verjetno z vso goto- vostjo povedala, zakaj so odha,jali na morje in s čim so se ukvarjali. Na neki način bo treba priv- kazati tudi to, da bo obilskoivalec pomo'riskega muzeja odnesel čim papolne'jso sliiko. To je težko in dolgotrajno* delo, ki zabteva veliko sredstev, iskanja, potovanj itd. Zahteva tudi posebne pirositore, kjer naj se vse to nazorno prikaže. Vsekakor to ni zalogaj aa eno leto. Treba bo nekoliko let študija in prizadevanja. Treba bo morda tudi posebnega uslužbenca, kajti to delo zahteva celega človeka. Zdo nam bo do- biodošla pomoč oblaistnih orgamov in še posebno tistih gosipodiarskih podjetij, ki sO' zainteresirana tla tem, da dobimo Slovenci svoj pomorski mu- zej. Vemo, da nam Splošna plovba v Piranu ne bo oditiMa svoje pomoči, tudi Laidjeddniica ho pcmaigala. In to nas pri našem delu hrabri. Eno pa je gotovo: Prvi uspehi so tu. Že letos \h, v Mestnem muzeju v Piranu postavljena po- morska muizejska zibirka. To je vdik uispeh, ki ga beležimo na tem področju muzealstva, ker je s tem storjen prvii korak v raizvoju slovenskega pomorskega muzeja, ki se bo v naslednjih letih raašilril in osamosvojil. Za ta prvi uspeh naj se končno zahvalim vsem tistim, ki so pripomogli, da je bilo dose- danje delo narejeno. Miroslav Pahor 'Tiskano in izdano v Ljubljani 1957. Tisk itiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Som 160