8B konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXX. JUNIJ 1982 4. julij — dan borca Dan borca praznujemo skupaj z vsemi delovnimi ljudmi naše domovine v spomin na tisti odločilni dan pred 41. leti, ko je tovariš Tito popeljal komuniste, mladino, vse naše narode in narodnosti v boj proti okupatorju za nacionalno in socialno osvoboditev. Četrti julij smo praznovali skupaj s tovarišem Titom; skupaj z njim smo ponosno gledali na prehojeno pot, pa tudi načrtovali naloge za prihodnost. Sedaj praznujemo brez ljubljenega Tita, z bolečino v srcu, saj smo izgubili človeka, ki smo mu neomajno zaupali, kot je on zaupal nam, da smo skupaj premagali vse težave. Titova Jugoslavija, trdna med narodnoosvobodilnim bojem, pa tudi v povojnem kljubovanju proti najrazličnejšim pritiskom, skovana bratska skupnost enakopravnih narodov in narodnosti je vsesplošen zgled svetu. Tovariš Tito nam je v svojem bogatem in dolgem življenju zapustil bogato dediščino, da lahko pogumno zremo v prihodnost. Tako nam ni težko tudi v današnjem času kljubovati bodisi gospodarskim težavam, zunanjim pritiskom, poskusom naše politične emigracije ali pa sovražno usmerjenim posameznikom, nasprotnikom naše socialistične ureditve, kot tudi birokratskim odporom in samovolji posameznikov. Tovariš Tito je naš zgled. Ustvarjalnost naših delovnih ljudi je najmočnejša opora na poti v jutrišnji dan. Dan borca, praznik morda najusodnejše odločitve naše partije in tovariša Tita pred 41. leti, je tudi ob letošnjem praznovanju priložnost, da se ozremo na prehojeno pot, simbol zvestobe, ciljem revolucije, požrtvovalnosti in nesebičnosti ter pripravljenosti tudi na največje žrtve, in ponovno poudarimo, da bomo vsi delovni ljudje naše domovine, zlasti pa naša mlada generacija tudi v prihodnje v prvih vrstah boja za družbeni napredek, za resnično človeške odnose med ljudmi in za socialno pravičnost, da bomo budno na braniku vseh dragocenih pridobitev naše revolucije. Naš napotek Utrujen in prepoten se ustaviš na cilju in potem, najprej skok v vodo. In ko občutiš objem valov, pljusk vode v obraz, okus po soli, si pomirjen in v trenutku so pozabljene vse težave: od iskanja prostora za šotor, do kolon in zastojev na cesti. Sproščen poležavaš na plaži, pozabiš na vsakdanje skrbi in se prepustiš mislim, kako bi čimbolj prijetno izkoristil in popestril ta svoj »dopust«. Sprehodi ob obali, po mestu, ples na terasi hotela, disco, šport... skratka, zabave je dovolj. Poskušajmo pa spoznati tudi del tistega, kar se je nekoč tam zgodilo. Ugotovimo pomen raz- za vaš dopust nih skulptur, spomenikov, zgodovinskih stavb, priskrbimo si prospekte, kjer so navedene vse znamenitosti in kjer je predstavljena zgodovina mesta. Saj potem velikokrat, ko sediš doma s prijatelji, nehote vzameš v roke turistični priročnik mesta, ga prelistaš, prebereš in obujaš spomine — in znanje, ki ostane v tebi — trajno. Kajti od sonca ožgana barva kože zbledi, zabave je dovolj povsod, same značilnosti mesta in pokrajine pa so enkratne in neponovljive. DARJA OBČINSKA PRIZNANJA Za občinska priznanja ob letošnjem praznovanju občine Domžale, je komisija za odlikovanja upoštevala veljavna merila (Odlok o podeljevanju priznanj občine Domžale) ter tako izbrala 40 najprimernejših kandidatov. Naši sodelavci so prejeli na predlog družbenopolitičnih organizacij Induplati Jarše naslednja priznanja: LISTINO O PRIZNANJU OO ZZB Induplati Jarše — Za ohranjanje izročil NOB ter negovanje tradicij NOB in sodelovanje pri krepitvi in razvijanju samoupravnega in delegatskega sistema v delovni organizaciji in krajevnih skupnostih. BERNARDA PAVLIC — Za vestno in marljivo delo pri ZSMS Induplati in v delegatskih odnosih DO. BRONASTO PLAKETO OBČINE DOMŽALE MAGDA DOBOVICEK — Za izredno marljivo, vestno in požrtvovalno delo pri izpolnjevanju delovnih in drugih dolžnosti, kot vzgled dobre delavke. SREBRNO PLAKETO OBČINE DOMŽALE GIZELA RIHTAR — Za prizadevno delo v OO ZK Induplati Jarše, za dolgoletno delo pri samoupravnih organih v DO, organih sindikalne organizacije ter za delo pri utrjevanju delegatskih odnosov. Vsem prejemnikom priznanj čestitamo! OBVESTILO PRIHODNJA JULIJSKA ŠTEVILKA KONOPLANA BO JUBILEJNA. IZŠLA BO ZAVOLJO DOPUSTOV V TOZD PROIZVODNJA ŽE V PETEK 9. JULIJA Uredništvo Gizela Rihtar GIZELA RIHTAR je zaposlena na delih in nalogah čiščenja surovin tkanin — klaserka v TOZD Proizvodnja. Tov. Gizela je članica sindikata, OO ZK Induplati Jarše, članica občinskega komiteja ZK, sekretarka aktiva neposrednih proizvajalcev v DO, dolgoletna članica samoupravnih organov ter član delegacije za SIS socialnega varstva ter delegatka delegacije za zbor združenega dela. Do sedaj je leta 1974 prejela priznanje — Plaketo z znakom. Naša delavka je že 20 let, zato jo vsi poznamo, saj je ves čas družbenopolitično zelo aktivna. Delovala je v skoraj vseh samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Njena ocena: »Samoupravljanje v DO je dokaj urejeno, čeprav menim, da delavci v proizvodnji nimajo tiste veljave, ki jim jo družba nalaga in zaupa. Pripombe na zborih delavcev bi se morale hitreje uresničevati. V družbenopolitičnih in samoupravnih organih delam s srcem, zato me zelo bolijo pripombe »ti že, ko imaš funkcijo plačano«, kar pa ne drži. Ogromno ur porabim za to, tudi dopoldne grem na sestanek, čeprav imam službo popoldne. Tudi v krajevni skupnosti sem članica delegacije za soc. varstvo in v gradbenem odboru za kanalizacijo. Včasih je težko usklajevati delo in funkcije. Zelo sem bila presenečena in vesela obenem, ko sem dobila priznanje. Meni to pomeni, da ljudje znajo ceniti moje delo. Rada sem med ljudmi in jim pomagam če se le da, vsakemu pa ne morem ustreči. Na sestanku vedno zastopam mnenje vseh delavcev, nikoli nisem osebno proti komu v DO. Ne dovolim pa, da nekateri po sestanku kritizirajo. Pripombe je treba povedati tistemu, ki so namenjene. Vsi pa delamo tudi napake. Zapisala Bernarda P. Francka Dajčar FRANCA DAJČAR Občinski sindikalni svet vsako leto podeljuje sindikalna priznanja. Dobitnik letošnjega priznanja je tovarišica Francka Dajčar. Francka Dajčar se je rodila 19. 9. 1948 v Moravcih kot šesti otrok v številni družini. Osnovno šolo je obiskovala v Bučkovcih. Že med obiskovanjem osnovne šole je hodila delat k bogatejšim kmetom. Zelo zgodaj je okusila trdo kmečko življenje, zato se je s pomočjo sestre leta 1963 zaposlila v Induplati Jarše. Je mati samohranilka z enim otrokom in stanuje v Domžalah. Tovarišica Fracka je že takoj ob vstopu v DO začela aktivno delati v mladinski organizaciji in kasneje v samoupravnih organih in zvezi sindikatov. Bila je v Upravnem odboru ZSS Induplati Jarše. Po reorganizaciji sindikata pa je delovala v izvršnem odboru KOOS ter bila tudi delegat v občinskem sindikalnem svetu občine Domžale. Zelo aktivno je delovala v komisiji za družbeno prehrano in standard DO. Bila je štiri leta predsednik delavske kontrole. V prejšnji mandatni dobi je bila delegat SIS za stanovanjsko skupnost ter otroško varstvo. Poleg tega pa je Francka delovna tudi v industrijskem gasilskem društvu, kjer je aktivno vključena v delo društva. Kar šest let pa je bila tudi predsednik hišnega sveta. Pri vseh zgoraj navedenih aktivnostih pa je Francka med sodelavkami znana kot dobra in pridna delavka ter naprednega duha. Je tovariška in vedno pripravljena pomagati sočloveku. Na zborih delovnih ljudi je vedno prisotna s svojimi pripombami in predlogi, ki izražajo interese njene delovne sredine. Dobitnici tega priznanja iskreno čestitam in ji želim še mnogo delovnih uspehov. 'Vinko Kepec v Kranju Sejem civilne zaščite Tudi letos, kot vsa leta doslej, smo sodelovali na sejmu civilne zaščite v Kranju, ki se je vršil od 1. do 5. junija na gospodarskem razstavišču v Kranju. Na sejmu smo prikazali izdelke INDUPLATI, ki so namenjeni za uporabo v enotah civilne zaščite, v primeru elementarnih nesreč ali vojne. Letos smo na sejmu prikazali naslednje šotore: šotor Delavnica, šotor Kopalnica. Lovran, Izletnik, E velesi, Lothsc in Makalu. V' nedeljo, 30. maja smo začeli s poslavl jan jem ogrodja za šotor Delavnico, v ponedeljek pa smo postavili še preostale šotore. Postavljanje šotora Delavnice, ki je razmeroma velikih dimenzij — 10 x 12 m — zahteva precej znanja in spretnosti ter tudi dobro uigrano montažno ekipo šestih članov, pri montaži platna na aluminijasto konstrukcijo pa se mora ekipa najmanj podvojiti. Ogrodje šotora je aluminijasta varjena cevna konstrukcija, montažne izvedbe in teže okrog 600 kg. Ogrodje je zloženo na 6 lesenih palet, zavzema pa take dimenzije, da je primerno za transport s kamionom in ročno prekladanje. Pred postavljanjem ogrodja je potrebno glavne nosilce konstrukcije na tleh medsebojno zvijačiti, ker so sestavljeni iz petih delov. Tako zvijačene glavne nosilce nato s pomočjo montiranih drogov ročno postavimo v vertikalni položaj, nato pa po dva glavna nosilca medsebojno povežemo z vzdolžnimi nosilci. Od tu dalje poteka delo na lestvah v višini 3 oz. 4 metre. Na kraju montaže ogrodja je potrebno spoje zavarovati z varovalnimi zatiči iin zavarovati z jeklenimi križnimi vrvmi. Platno tega šotora, ki je izdelano iz težkogorljive nepremočljive tkanine iz mešanice bombaža in sinte-tike je zaradi velikosti razdeljeno na 6 delov. Strešni del v velikosti tleh razgrnemo in sestavimo ter s trakovi medsebojno povežemo. Nato ta celotni strešni del z vrvmi potegnemo preko org rodj a šotora z ene strani na drugo stran. Za to delo je potrebnih 12 ljudi. Čelne stranice pa nato s pomočjo lestev potegnemo na ogrodje in zvežemo s 16,7 x 12 m, ki je iz štirih delov na strešnim platnom. Na kraju je potrebno šotor še zasidrati, namestiti kabino za predprostor in napeti sidrne vrvi. V šotor nato montiramo električno razsvetljavo, ki se setoji iz 12 svetilk in sistemov električnih vodnikov in vtičnic. Električna oprema šotora Delavnice je izdelek »ZARJE« Kamnik. Celotna montaža tega šotora traja do 10 ur. Šotor je namenjen za uporabo kot delavnica, skladišče, z električno razsvetljavo pa je primeren tudi kot učilnica. Naslednji šotor, ki smo ga razstavljali in je zanimiv kot posebnost, je šotor Kopalnica. Ta šotor je sestavljen iz šestih členov univerzalnega šotora. Sestavljen je iz zunanjega plašča in notranje podloge. Dno šotora je iiz plastificirane tkanine, v kabini za kopanje pa je položen lesen pod. Šotor je primeren za kopanje v taborih. Razdeljen je na tri dele dimenzij 5,6 X 5 m. Prvi prostor je namenjen za slačenje in shranjevanje obleke. V njem so tudi klopi in obešalniki. Naslednji prostor je kopalna kabina, ki je od ostalih dveh prostorov ločena z zaveso iz lažje plastificirane tkanine. Iz. enake tkanine je tudi podloga kopalne kabine. Tretji prostor je enak prvemu in je namenjen za oblačenje kopalcev. V kopalni kabini visi pod stropom sistem vodovodne napeljave s šestnajstimi tuši. Ta napeljava je montažne izvedbe, tako da jo je enostavno pakirali kot tudi transportirati. Vodovodno napeljavo, ki jo v šotoru lahko priključimo po potrebi na avtocisterno ali kak drug izvor vode pod pritiskom in je s tem omogočeno hkratno kopanje večjemu številu ljudi. Poleg teh dveh šotorov smo razstavljali še naslednje manjše šotore: -— šotor LOVRAN: namenjen je za družinsko taborjenje za štiri osebe. V slučaju naravnih in drugih katastrof je vanj možno namestiti štiričlansko družino. — šotor IZLETNIK: je klasičen tip šotora, primeren za štiri osebe. — šotor EVEREST: predviden je za potovanja, izvidnice in geofoni-ste. V njem je prostora za dve osebi in prtljago. — šotor LOTHSE: kreiran je za potrebe alpinistov in je namenjen za postavljanje na snežnih policah. V šotoru je prostora za dve osebi. — šotor MAKALU: namenjen je alpinističnim odpravam za bivakiranje v snegu. Ogrodje tega šotora je za razliko od vseh ostalih, ki so iz eloksiranih aluminijastih cevi, izdelano iz »fiber-glass« palic. S tem proizvodni program INDUPLATI za te namene še ni izčrpan, vendar smo ostale izdelke že razstavtljali na sejmih prejšnja leta tako, da jih kupci že poznajo; na voljo pa jim je bil tudi kompleten katalog vseh teh izdelkov ter vse potrebne informacije. Ivan Pirc Izdelovanje kovinskih delov za naše šotore Za postavitev tako velikega šotora je bila potrebna številčna ekipa Zasedanja delavskih svetov dne 27. in 28. maja 1982 — DS TOZD Proizvodnja, DS TOZD Konfekcija in DS DSSS so sprejeli naslednje sklepe: — Tov. Klešnik jc podal informacijo o rezultatih poslovanja za januar—april. Predvsem v aprilu so rezultati mnogo boljši od marčnih — več smo izvozili in končali nedovršeno proizvodnjo. Za nedoločen čas se obračunava stimulacija za oba proizvodna TOZD le glede na realizacijo in dohodek, torej enotno. — o ustanovitvi naslednjih SIS v občini Domžale — zdravstvene skupnosti, skup. otroškega varstva, skup. socialnega varstva, skup. socialnega skrbstva, kulturne skupnosti, izobraževalne skupnosti, telesnokul-turne skupnosti, skupnosti za zaposlovanje, stanovanjske skupnosti, požarne skupnosti in kulturne skupnosti Slovenije. — o sprejetju samoupravnega sporazuma o oblikovanju konference delegacij za PIS (posebna izobraževalna skupnost) tekstilne industrije, skupaj z DO Trak Mengeš, Svilanit Kamnik in Eksperimentalna tkalnica Kamnik. Sedež je v naši DO. — o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev premogovnika Zenica, TOZD Zenica-Stara Jama, ki ga je podpisala DO Kurivoprodaja Ljubljana. Ta sporazum določa, da bomo poleg akontacijske cene premoga združevali tudi sredstva za modernizacijo in obnovo premogovnika od 7. 1. do 7. 4. din 634,60 na tono premoga, od 7. 4. 1981 dalje pa din 505,95 na tono premoga. DS TOZD Proizvodnja — potrdijo se ugotovitve zapisnika o izvajanju investicijskih del med DO Instalacije Grosuplje in In-duplati Jarše. — prošnji Hišnega sveta Preserje za pomoč pri vzdrževalnih delih bloka se ne more ustreči, ker nimamo za to planiranih sredstev. — Tov. Zupanovi, ki ji je bilo iz kolesarnice ukradeno kolo, se povrnejo stroški v višini polovične cene novega kolesa (po predloženem računu). — Za tov. Begič Nuraga se spremeni sklep disciplinske komisije tako, da se spremeni nepogojni ukrep prenehanja del. razmerja v pogojnega za dobo enega leta, da ugotavljanje odškodninske odgovornosti delavcev ponovno obravnava ustrezna komisija. DS TOZD Konfekcija — Predlogu SKIS Domžale za ureditev križišča v Mengšu se ne ugodi, ker za to nimamo planiranih sredstev. — Pritožbe tov. Pele, Dolinar in Kladnik glede dvoizmenskega dela je predhodno obravnavala komisija za del. razmerja in izvršni odbor sindikata. Delavski svet je odobril enoizmensko delo tov. Dolinar in Kladnik, tov. Peletovi pa ne. — Odobrijo se sredstva za izdelavo dokumentacije za modelno prijavo na zvezni patentni urad za šotor SD-80. Stroški za izdelavo dokumentacije bodo znašali brutto din 60.000. DS DO — Imenuje se uredniški odbor v naslednji sestavi: Vida Koželj, Katja Kham, Gordana Gardaševič, Kristina Pungerčar, Hilda Frelih, Darja Fortunat, Marjan Mali, Franci Velepec, Matjaž Pavlin. Urednik bo Franci Velepec. Imenujejo se naslednje komisije DS DO: komisija za samoupravne akte: Ručigaj Anton Antonijevič Miloš Mrvar Milena Kramberger Stane Pavlin Matjaž komisija za informiranje Birk Rajko Koželj Janez Pavlič Tone Marolt Darinka Makovec Pavla komisija za vsklajevanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij Kotnik Janez. Požar Miha Grčar Slavi Vodnik Vinko Koželj Vida Komisija za varstvo pri delu Marija Sitar Kristina Pungerčar Mari ja Poljanec Marija Maiež Karmen Škrbec komisija za reševanje stanovanjske problematike Giovanelli Lovro Per Joži Zupan Minka Doma Avgust Habjan Vera komisija za izobraževanje Korošec Ema Zabret Milan Završnik Majda Urbanija Viktor Pušlar Alojz komisija za šport in rekreacijo Bergant Jana Šunkar Mara Vrhovnik Majda Frelih Hilda Fortunat Darja — Za delegata v Gospodarsko zbornico Slovenije se namesto Inga Paša imenuje Janko Ukmar. DELOVNI OBISK DO Ljubiša Miodragovič Prijepolje je naš dolgoletni dobavitelj tkanine in preje iz Srbije. Pred kratkim nas je obiskala skupina 11 strokovnih in družbenopolitičnih delavcev iz te tovarne. To ni bil izlet niti ekskurzija. Prišli so, da bi se pozanimali, kako pri nas rešujemo različne probleme, s katerimi se srečujejo tudi oni, saj sta naši proizvodnji slični; kako imamo organizirane in razvite samoup Šotori za našo civilno zaščito Informativni obisk naših dobaviteljev iz Prijepolja DARJA FORTUNAT IN FRANJO RIHTAR — OBČINSKA PRVAKA Na občinskem prvenstvu v streljanju z zračno puško, ki je bilo 22. aprila 1982 v Domžalah, so naše strelke in strelci dosegli odlične rezultate. Ponovili so se nekdanji zlati časi naših strelcev. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. Občinski prvaki za leto 1982 v streljanju z zračno puško so od naših članov postali: Darja FORTUNAT pri ženskah s 173 krogi, Franjo RIHTAR pri moških s 178 doseženimi krogi ter naša ženska ekipa v sestavi Darja Fortunat, Ana Tomc in Slavi Porenta, dočim je naša moška ekipa v sestavi Franjo Rihtar. Ivo Sešek, Tone Ručigaj in Franc Puhan zasedla tudi odlično tretje mesto. Pri vsem tem bi rad izpostavil, Darjo Fortunat, ki je s 173 doseženimi krogi, če bi šteli skupno moško in žensko konkurenco, dosegla tretji rezultat. Za prva mesta v ekipni konkurenci sta bila podeljena pokala, v posamezni konkurenci pa so prvi trije prejeli medalje. Našim strelcem čestitamo za dober rezultat. ravne in delegatske odnose, kako je poskrbljeno za družbeni standard delavca in podobno. Ves teden so namenili za to, da bodo obiskali več tovarn (v Sloveniji še MTT Maribor) po Jugoslaviji in se povsod pozanimali o podobnih vprašanjih. Pni nas je bila prva postaja. Tovariš Stoime-novski je vodil delegacijo po obratih v Jaršah in v Radomljah. Ugotovili so, da je njihova tovarna precej večja (ima 2000 zaposlenih), vendar vsa na enem mestu in precej slabše urejena in opremljena. Tov. Klešnik jjm je pojasnil, kako obračunavamo dohodek med TOZD pni skupnem proizvodu, kako imamo urejen sistem nagrajevanja, kako financiramo DSSS in tudi na druga vprašanja v zveza z regresi za letovanje (tu smo enaki), v zvezi z vprašanjem stanovanj (letos so npr. namenili za individualno izgradnjo preko staro milijardo din). Počitniških domov nimajo, za topli obrok sami nič ne prispevajo, stroške prevoza na delo pa polovico krijejo sami. Pogovor se je nadaljeval še v naši restavraciji, kjer smo jih pogostili. Bernarda DITT Jarše V četrtek, 6. maja 1982, ob 17. uri smo se zbrali člani DITT Jarše v sejni sobi Induplati na 17. redni letni skupščini. Od 170 članov, kolikor jih zdaj šteje društvo, se je skupščine udeležila dobra četrtina. Predsednik DITT, tovariš Alojz Pušlar ugotavlja v svojem poročilu o delu društva, da aktivnost članov društva peša. Na zadnjem občnem zboru smo si zadali nalogo, da organiziramo izobraževanje članov na strokovnem, gospodarskem in družbenopolitičnem področju. V ta namen je bilo organiziranih več predavanj, ki pa so bila zelo slabo obiskana! Res je, da so člani našega društva iz več delovnih organizacij tekstilne stroke z različnimi proizvodnimi programi in tehnologijami in je zelo težko organizirati strokovna predavanja, ki bi bila zanimiva za vse. Vendar to ni opravičilo za tako slabo udeležbo. Načrtovanih je bilo več strokovnih ekskurzij. Plana nismo izpolnili, saj so cene prevozov tako strahovito narastle, da si daljših ekskurzij nismo mogli privoščiti. Zato je odpadel ogled Tekstilnega kombinata Branko Krsmanovič v Paračinu in Beograda. DITT Jarše ima stike z drugimi društvi. Obiskali so nas člani DITT Rašica in člani DITT LIO Osijek. V bližnji prihodnosti se bomo odzvali njihovemu povabilu, da jih obiščemo. Ogledi različnih tovarn, ne samo tekstilne panoge, so lahko zelo koristni, saj z izmenjavo mnenj izluščimo marsikaj koristnega tudi za naše delovno okolje. Društvo je imelo stalne stike z ZITT Slovenije. Aktivno smo delali v 10 in v komisiji za inovacijsko dejavnost. Pomagali smo pri zbiranju prednaročil za Tekstilni tehniški slovar, ki bo izšel v letu 1983. Predsednik društva v svojem poročilu ugotavlja, da se je društvo premalo uveljavilo v naših OZD pri reševanju raznih strokovnih problemov, pri inovacijski dejavnosti in izobraževanju. To je naloga novoizvoljenega odbora. V predsedstvo (do sedaj izvršni odbor) smo izvolili 11 članov (4 iz Tosame, 4 iz Induplati in po enega iz Filca, Traka in Univerzale). Za predsednika predsedstva smo izvolili tovariša Franca Gornika iz Tosame Domžale, za namestnika pa tovariša Janeza Vesa iz Traka — Mengeš. Izvolili smo še tri člane samoupravne kontrole (prej nadzorni odbor) in sedem delegatov za republiško skupščino ZITT Slovenije. Na skupščini smo sklenili, da predlagamo tovariša Jožeta Podpe-skarja, diplomiranega inženirja iz Tosame, za zaslužnega člana Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije. DITT Jarše ima malo virov dohodka. zalo smo sklenili, da sc članarina poviša na 50 din mesečno, novo predsedstvo pa naj /. DO Induplati podpiše samoupravni sporazum o sofinanciranju strokovnih predavanj. Predstavniki delovnih organizacij, ki so vključene v DITT Jarše: File Mengeš, Induplati Jarše, Toša m a Domžale, Trak Mengeš in Univerzale Domžale, so predstavili svoje kolektive. Menim, da je njihovo pripovedovanje zanimivo tudi za bralce tovarniškega glasila, zato bom za prihodnjo številko napisala nekaj povzetkov. Novoizvoljenemu predsedstvu, predsedniku predsedstva in njegovemu namestniku želim veliko delovnih uspehov in mnogo iznajdljivosti ter izvirnosti pri iskanju načina, kako pritegniti k delu večino članov društva. Z. Seliškar V nesreči nam bodo znali pomagati Ekipa medicinske prve pomoči CZ v DO, ki jo sestavljajo: Urbanija Jelka — vodja; Forjan Štefka — namestnik vodje; Boža Baškovič, Marica Šunka r, Tatjana Štefan, Francka Orel, Ivica Cešnik (rezerva); vadi od 24. 5. 1982 vsak dan po 2 uri veščine prve medicinske pomoči ker bo sodelovala na IX. republiškem tekmovanju ekip za prvo medicinsko pomoč CZ krajevnih skupnosti in OZD v občini Domžale. Tekmovali bodo 5. junija 1982 v osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah. Udeležili smo se prireditve na Taboru pri Ihanu V okviru prireditev ob občinskem prazniku se je tudi naš sindikat udeležil svečane kulturne prireditve na Taboru pri Ihanu, kjer je bil pred 45. leti shod Ljudske fronte. Na Taboru je bil 23. maja 1937 za slovenske razmere zelo pomemben shod Ljudske fronte, ki sc ga je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi mnogo delavcev in kmetov iz domžalskega in kamniškega območja. Takratnega shoda se je udeležilo tudi mnogo delavstva iz ljubljanskih tovarn ter več vodilnih sindikalnih funkcionarjev, med njimi tudi kasnejši narodni heroj Tone Tomšič. Na zborovanju so govorili takratni domači funkcionarji — Polde Miš in Ivan Kočar. Zborovalci pa so vzklikali proti fašizmu in proti režimu ter peli revolucionarne pesmi. Razlegala se je tudi himna Ljudske fronte. Na sedanji prireditvi — 21. maja, je imela glavni govor članica CK ZK Slovenije Marija Zupančič-Vičar. Ostali program pa so dopolnili pevci, recitatorji in godba na pihala. Po končani prireditvi pa je bilo tovariško srečanje z udeleženci takratnega shoda, mladino -in ostalimi občani. Mi pa smo se na tej prireditvi zazrli v plapolajoče prapore. Bilo jih je mnogo — od organizacij Zli NOV, ZSMS, gasilskih društev in seveda sindikalnih. Z našim praporom se te -in podobnih slavnosti ne udeležujemo, ker je že po izgledu dotrajan in tudi sedanji organiziranosti sindikatov z napisom »Zveza delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije, podružnica Jarše«, več ne ustreza. Nosi datum 1. 5. 1946. (Ko bomo dobili novega, bomo starega shranili kot del naše zgodovine). Že dalj časa je naša naloga in dolžnost, da si nabavimo nov prapor in upamo, da nam bo to vsaj letos uspelo. Že ob tej priliki pozivamo vse člane kolektiva, samoupravne organe, družbenopolitične organizacije, da prično o tem raz-mišljatiii da si pravočasno in na ustrezen način zagotovimo finančna sredstva. Nazadnje pa naj bi omenila še to, da smo se udeležili tudi pohoda Ob žici okupirane Ljubljane 8. maja 1982, vendar v zelo majhni udeležbi. Prijavljencev je bilo sicer precej, a vzrok neudeležbe je bilo resnično zelo slabo vreme. Majda Marolt Skupina naših tekmovalcev, ki se je udeležila teka Na vseh proslavah nas spremlja misel na Tita «Ob žici okupirane Ljubljane« Delovanje 10 KOOS v mesecu maju IO KOOS se je sestal 18. 5. 1982 v sejni sobi podjetja. Na sestanku smo najprej pregledali realizacijo sklepov prejšnje seje in predlog Društva za pomoč duševno prizadetih. Dolgo smo se zadržali pri obravnavi planov komisij, ki delujejo pri KOOS Induplati Jarše. V prvi točki dnevnega reda so bili člani KOOS in predsedniki komisij seznanjeni s spremembo oz. dopolnitvijo zapisnika in stroškii, ki so nastali ob organiziranju praznovanja L maja in počastitvi spomina na tovariša TITA. Ti stroški so znašali 5559 din. Denar, ki smo ga porabili iz sredstev KOOS je bil namenjen za pokritje računa za transparente, nakup zastavic za okrasitev oddelkov in cvetja za šopek. V naslednji točki so bili prisotni seznanjeni z vsebino dopisa Društva za pomoč duševno prizadetim Dom-žale-Kamnik. Mnenja smo bili, da se vsebina dopisa posreduje v proučitev strokovnim službam, ki naj bi dopolnitve in spremembe vnesla v naše samoupravne akte. Zavzemamo se za odobritev dodatnega dne dopusta za starše prizadetih otrok. Podprli smo tudi predlog tov. Kha-move, da bi bili starši prizadetih otrok upravičeni do 100 "n bolniške za nego teh otrok. Pretežni del sestanka smo se zadržali pri obravnavi planov komisij. Plan komisije za samoupravljanje je podala tov. Pavlič Bernarda. Plan dela zajema spremljanje in analize ter dajanje predlogov za uresničevanje delegatskega in samoupravnega sistema, sodelovanje v postopku sprejemanja samoupravnih aktov. Zavzemali bodo stališča in pobude v primeru kršitve samoupravnih pravic delavcev. V razpravi so bili člani KOOS mnenja, da naj bi v delo komisije vključili tudi prizadevanja za oblikovanje variantnih predlogov za obravnavo na zborih delavcev. Izboljšati bi morali informiranje o obi- skih v naši DO preko oglasnih desk. Mnenja so bili tudi, da smo premalo obveščeni o potovanjih vodilnih delavcev v tujino in rezultatih teh potovanj. V planu dela komisije za standard in socialno politiko bodo vključili krepitev socialne varnosti delavcev, zagotavljanje varnih, zdravih in humanih delovnih razmer, prehrano delavcev, obravnavo pokojninsko-in-validskega sistema in seznanjanje delavcev s tem, delovanje na področju reševanja stanovanjskih potreb, boljše sodelovanje z upokojenimi delavci in skrb za varstvo okolja. Plan te komisije je podala tovarišica Gostičeva. Plan je posredovala na vpogled strokovnim službam. S planom komisije za šport in rekreacijo nas je seznanil tov. Kavčič. Plan komisije zajema mesečno specifikacijo tekmovanj, ki naj bi se jih udeleževali delavci naše DO. Predvidene so tudi manjše investicije, in sicer bi bilo potrebno nabaviti mrežo za odbojko, 13 kom. dresov, urediti igrišče za odbojko, urediti balinišča, pripraviti igrišče za badminton nakupiti garniture za Tekmovanja gasilcev Več slo gasilcev je v nedeljo 23. maja 1982 merilo na športnem igrišču v Jaršah svoje sposobnosti. Medtem ko so bili eni že sivolasi, med njimi olimpijci iz Mulhousa (F), so bili najmlajši komaj iz prvih razredov osnovne šole. Več sto gasilcev in skoraj nobenih gledalcev, katere bi zanimalo, kako spretni so »prostovoljni« gasilci v svojih veščinah. Menda nam je že prišlo v meso in kri, da so gasilci pripravljeni, ker to morajo biti. Na raznih tekmovanjih, ki jih prirejajo, kaže, da je ta misel pravilna. Vseeno pa bi bilo lepo, če bi se več ljudi zanimalo, kaj znajo in kaj bi potrebovali, da bi bili v danem primeru še bolj učinkoviti (oprema, op. p.). Od 7. ure naprej so se merile desetine, ki so prišle iz vseh krajev, iz vseh naselij v občini. Dež, ki se pikado in 2 zračni puški. Predvideni stroški bi bili okoli 60.000 din. Zaradi odsotnosti predsednika, tov. Hafnerja, smo predložili obravnavo plana kulturne komisije. Prisotni so bili mnenja, da bi morali popestriti kulturno dejavnost. Zaželena bi bila nabava abonmajev v gledališču. Dogovorili smo se tudi za kriterije in način financiranja 100 vstopnic za opereto Gorenjski slavček. Tov. Khamova za komisijo za izobraževanje ni pripravila plana, ker ji ni bilo jasno, na kakšnem področju bi ta komisija lahko delala. Mnenje navzočih je bilo, da na področju izobraževanja delavcev v naši DO še ni vse narejeno in vse preveč zanemarjamo usposabljanje novincev za dobro in kvalitetno delo. Za kvaliteto in izpolnjevanje planskih nalog je bistvenega pomena, kako so delavci vpeljani v proizvodnjo. Plana Odbora tovariške pomoči nismo obravnavali, ker je zmanjkalo časa. Obravnavo tega plana smo preložili na prihodnji sestanek, o čemer boste obveščeni v eni naslednjih številk Konoplana. Lidija Petaci je nekajkrat ulil ta dan, jih je gotovo zmotil. Koga ne bi? Kljub temu smo se lahko prepričali, da jih niti dež. ne spravi iz ritma. Tisti, ki so nastopili ravno v dežju, res niso dosegli najboljših rezultatov. Tega jim ne gre zameriti. Mokri so bili tudi tisti, ki so nastopili med zadnjimi. Takrat je zopet močno deževalo. Seveda me je najbolj zanimal nastop naših veteranov, od katerih je bila večina že v moštvu, ko so v Franciji nastopili! na podobnem tekmovanju z naslovom »gasilska olim-piada«. Ne zato, ker so že dolgo gasilci, znajo več, ampak zato, ker so bili vsa leta pri stvari s srcem. Drago, ki je naši sedmini poveljeval, je imel v Jerneju, Slavcu, Jožetu, Francu, Albinu in še enemu Francu strumne fante, ki so opravili najbolj zahtevno veščino v vsega 54 sekundah, kar je bil najboljši rezultat. H takemu uspehu jim je treba čestitati. Naši fantje imajo v tozdu Proizvod j a podporo na vseh ravneh. Za so tudi v tozdu Restavracija in v tozdu Maloprodaja. Upajmo, da bodo tako naklonjeni gasilcem tudi takrat, ko bodo preštevali dinarje za nov gasilski kombi. Za takšnega, kii bo vedno in samo gasilcem na voljo. Tako bodo še bolj strnjeni okrog gesla NA POMOČ, ker bodo vedeli, da lahko pridejo na pomoč pravočasno. To pa je največkrat odločilno. Na kraju bi pripomnil, da bi se od lastnikov le lahko nekdo našel in pokosil travo. Mokra je bila in preč je visoka, to pa je neprijetno. Pogrešamo tudi več zanimanja nekdanjih gasilcev. Skratka — niso vedno le materialni zadržki tisti, ki hromijo prostovoljno delo. Temu pa lahko odpomoremo. Q Lipovšek ANTON OPARA — VESTEN DO ODHODA V POKOJ Tovariš Opara je vestno in marljivo delal preko 32 let v naši delovni organizaciji. Začel je na stroju »munga«, ki ga sedaj ni več. Od tega stroja je šel v barvarno, kjer je delal na žigrih in fulardu (to je stroj za globinsko barvanje šotorskega platna, ki ga je imel najrajši, saj ga ni nikoli razočaral). Tam je ostal kar 15 let — 13 let kot mojster. Spominja se spontanega in povezanega dela s tov. Matičičem in Bergantom na prvem plastificirnem strotju, ki je bil nameščen v kleti predilnice. Tako je spoznal vse faze dela v oplemenitilnici. V stari barvarni, pravi, je bilo zelo naporno: nizki prostori, zamegljeno in soparno, da eden drugega niso videli; na vodo so ponoči menjaje pazili. Najlepši so spomini na trenutek, ko so pognali ogromen in moderen artos — vsi so stali poleg in čakali — vse je bilo v redu. Včasih so bile tudi kakšne težave, pa z dobro voljo se vse naredi. S sodelavci je bil zadovoljen, tudi mladi se bodo navadili. Anton Opara je mnenja, da vsakdo nekaj ve, le natančen, dosleden in pazljiv z materialom mora biti. Bil je tudi član prvega delavskega sveta, ko je bil predsednik tov. Bernot. Kasneje pa je menil, da naj mladi odločajo, starejši sodelavci pa bi jim pomagali z nasveti. Tudi zadnji dan je prišel, čeprav je bil to zanj najtežji dan. Ostal bo doma, ker ga doma potrebujejo, čeprav mu še malo manjka do polne pokojninske dobe (ko se pa 38 mesecev v KNOJU nikamor ne šteje). Doma bo pazil vnuke in urejal domačijo, saj je vedno kaj za postoriti. Sodelavcem je zelo hvaležen za darilo — kolo, ker je vse življenje, poleti in pozimi, prihajal v službo s kolesom, zato kolesarjenja ne bo opustil. Takšnih vestnih in natančnih delavcev si še želimo. Bernarda P. Zadnja vaja naših gasilcev-veteranov pred tekmovanjem Zbor združenega dela skupščine ubčine Domžale Zbor združenega dela skupščine občine Domžale je na 2. seji dne 13. 5. 1982 obravnaval in sprejel naslednje pomembnejše odločitve: — Gospodarjenje v občini Domžale v letu 1981 Z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1981—198:> ic bila predvidena realna rast družbenega proizvoda po stopn ji 5,5" „ letno. Vendar je družbeni proizvod porasel le za okoli 2 %. Prav tako ni bila dosežena z družbenim planom predvidena 2“,, stopnja rasti zaposlenosti, saj se je število zaposlenih v združenem delu celo zamnjšalo za 0,3%. Rast industrijske proizvodnje v letu 1981 ni dosegla predvidene 6%. oz. 6,2% rasti. V letu 1981 se je fizični obseg proizvodnje povečal le za 1%. Vzroki za nizko rast industrijske proizvodnje so pri večini OZD zlasti otežkočena preskrba s surovinami iz uvoza in repromate-riali, ki so posledica pomanjkanja deviznih sredstev ter manjših uvoznih pravic. Kmetijska proizvodnja se je v letu 1981 povečala za 7%, kar pomeni 3 preseganje resolucije. Gospodarstvo je doseglo izvoz v višini 60,645.198 dolarjev. Tako je izvoz presegel z resolucijo predvideno 11" „ rast, saj je le-ta poraste! realno za okoli 18",,. Izvoz na konvertibilno področje je bil za 24",, večji kot v predhodnem letu in na klirinško področje za 33 " (). Uvoz se je v letu 1981 povečal za 4 dočim je bila z družbenim planom predvidena 3 % letna stopnja rasti uvoza. Udeležba sredstev za investicije v osnovna sredstva gospodarstva je bila v preteklem letu v globalu v skladu z družbenim planom občine, ki predvideva 20 " „ družbenega proizvoda za investicije v gospodarstvu. Na področju skupne in splošne porabe je bil največji realni padec sredstev pri samoupravni komunalni interesni skupnosti. Kljub precejšnjim težavam v letu 1981 (ukinitev kreditev pri LB-Eanki Domžale, težave s stanov, dinarjem) so bili globalno zastavljeni cilji realizirani v veliki meri s pomočjo kreditov izvajalcev. — Rezultati poslovanja v začetku leta 1982 V dokumentu resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale 1981—1985 za leto 1982 smo zapisali, da predvidevamo dvoinpol-odstotno rast industrijske proizvodnje, vendar podatki govore, da je bil fizični obseg industrijske proizvodnje enak kot lani, tj. leta 1981. Vendar pa je ob tem treba povedati, da je bil v mesecu marcu fizični obseg industrijske proizvodnje večji za 7,8 " j, glede na lanski mesec, kar kaže na oživljanje proizvodnje. Uvodna gibanja so potekala tudi na področju zunanjetrgovinske menjave. Izvoz sc je povečal na 60,6 milijona dolarjev, kar je za 28" „ več kot lani. Vendar pa je pri tem povečanju prišlo do večje rasti klirinškega kot konvertibilnega izvoza. Kljub vsemu gre za 18 "„ realno rast izvoza na konvertibilno področje, kar nedvomno pomeni uspeh. Pokrivanje uvoza z izvozom se je zaradi ugodnih razmerij med rastjo izvoza in uvoza izboljšalo, in sicer od 31,7% preseganja izvoza v letu 1980 na 61,5 preseganja izvoza nad uvozom v letu 1981. Medtem ko je bil v letu 1979 dosežen še zunanjetrgovinski primanjkljaj, je bil v letu 1980 že ustvarjen presežek 11,4 milijona dolarjev, v letu 1981 pa se je zunanjetrgovinski presežek povečal na 22,7 milijona dolarjev. Največ zunanjetrgovinskega presežka dosegajo v Slovenijalesu, Heliosu, Leku, Toku in v Tosami. — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda Zavezanci za plačilo te odškodnine so občani, kadar spremenijo namen uporabe zemljišča tako, da se ne uporablja več za kmetijstvo. Odškodnina je diferencirana po hektarskih razredih in odvisna od kvalitete zemljišča. Njen namen je dvojen. Na eni strani ščiti kvalitetnejša zemljišča pred nekmetijsko uporabo, na drugi strani pa je vir sredstev za izvajanje programov urejanja in pridobivanja kmetijskih zemljišč. — Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva in intervencije v proizvodnji in prodaji hrane S sprejetjem zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, ki je začel veljati 21. 1. 1979, je bila dana zakonska osnova, da se v občinah ustanovijo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu. Z ustanovitvijo sklada se v ničemer ne spreminja vsebina dela in namen trošenja sredstev za pospeševanje kmetijstva in se tudi ne spreminja in ne povečuje trošenje družbenih fondov. Še naprej bo sredstva za to dejavnost zagotavljal občinski proračun. SO Domžale pa lahko kot alternativni vir sredstev za pospeševanje kmetijstva predpiše tudi posebni davek iz OD delavcev, v smislu 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985. — Odlok o zagotavljanju in us-kmetijstva in intervencije v pro-merjanju sredstev za pospeševanje izvodnji hrane v obdobju 1982—1985 SO Domžale je doslej finančna sredstva za pospeševanje kmetij- stva zagotavljala pretežno iz proračuna. Glede na to, da gre za celovit in skupen program pospeševanja razvoja kmetijstva in intervencij pri proizvodnji hrane sc s tem odlokom uvaja poseben občinski davek iz OD delavcev za obdobje 1982 —1985 po stopnji 0,4 od brutto OD. Navedena stopnja davka naj bi zadoščala za izvedbo programsko zastavljenih ciljev razvoja kmetijstva in intervencij v proizvodnji hrane pod pogojem, da kot vir sklada ostanejo tudi finančna sredstva, ki jih že sedaj zagotavlja občinski proračun. — Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščitenih kmetijah Po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč je občina dolžna najmanj vsakih pet let dopolniti in izvršiti popravke odloka o zaščitenih kmetijah. Poudarjena je predvsem skrb za ohranitev kmetijskih gospodarstev, ki bodo zagotavljala preživljanje kmečkih družin in ki bodo tudi sposobne obdelati, ohranjati in povečevati rodnost kmetijskih zemljišč. Seznam je objavljen v občinskem poročevalcu. — Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove šolskega prostora v občini Domžale Po tej spremembi so plačevanja samoprispevka oproščeni: — občani, ka imajo osebni dohodek oz. nadomestila OD iz delovnega razmerja ali upokojenci, ki imajo pokojnino pod 7.000 din mesečno; — upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo varstveni dodatek; — individualni kmetijski proizvajalci, ki niso zavezanci plačila davka. Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, nagrad učencem v gospodarstvu, prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj ter otroškega dodatka. — Poročilo Občinske izobraževalne skupnosti o uresničevanju III. samoprispevka V zvezi s tem poročilom naj omenim le problematiko izgradnje osnovne šole Olge Avbelj, ki naj bi se po programu gradnje in obnove šol pričela graditi leta 1982 na lokaciji južno od Repovža. Za izgradnjo te šole na omenjeni lokaciji je bil (izdelan idejni, delno pa tudi že glavni projekt. Vendar se je nadaljnji postopek ustavil ob dogovarjanju o sofinanciranju s strani kamniške občine. Investitor je zaradi tega sklenil reševati problem učencev s prilagojenim programom v okviru potreb domžalske občine, kar pomeni Zbor združenega dela skupščine ubčine Domžale tudi v okviru razpoložljivih lastnih sredstev. Izbrana je bila nova lokacija, ki bi omogočala cenejšo izvedbo objekta. Vendar pa je po zadnjih razgovorih tudi kamniška občinska izobraževalna skupnost pristopila k sofinanciranju izgradnje osnovne šole Olge Avbelj. — Odlok o povprečni gradbeni ceni Ta odlok določa za območje občine Domžale za leto 1981 vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodaja občanom ali pravnim osebam. Elementi, katerih vrednosti se s tem odlokom določajo za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja, so: — povprečna gradbena cena stanovanja, — povprečni stroški za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, — osnove za izračun povprečne cene zemljišč. Po izračunu pristojnega upravnega organa za cene znaša povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine v občini Domžale 20.757,35 din, d oči m povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Domžale znašajo din 3.115,31 za m2 koristne stanovanjske površine. Nadalje se s tem odlokom določajo za urban, cone (tri cone) tudi — Odlok o cenah za geodetske storitve Odlok določa cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev incivilno pravnih oseb, ki jih na območju občine opravlja pristojni občinski organ. Cene za geodetske storitve so sledeče: — za terensko geodetsko delo na uro — din 230,00, — za pisarniško aeodetsko delo na uro — din 200,00,“ — za fisurantsko delo na uro — din 95,00.“ Poleg navedenih točk je zbor združenega dela obravnaval še naslednje: — poročilo o stanju in problematiki vzgoje iin izobraževanja na področju osnovnega šolstva v šol. letu 1980 81 v občini Domžale, — poročilo o stanju in delu vzgoj-novarstvenih organizacij, — poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja v Glasbeni šoli, — poročilo o stanju in problematiki usmerjenega izobraževanja, — predlog odloka o sprejetju urbanistične dokumentacije, — predlog sklepa o nakupu in instalaciji računal, sistema Iskradata 19, Naši sodelavci na Avali *<.>t-X-)4-*)t-**>t-***-*X-)M-*****-X-***-******-****>4-******-***-**-*** — predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1981 in predlog odloka o potrditvi proračuna za leto 1981. — predlog sestave skupščinskih komisij, — predlog podelitve občinskih priznanj ter potrditev že prejetih občinskih priznanj, — predlog odloka o dopolnitvi odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vinko Vodnik fr*-******-**-**-****-***-******-*-******-**************"***** V HIŠI CVETJA Naš sindikat je priredil 24. aprila izlet v Beograd z obiskom Hiše cvetja in z ogledom našega glavnega mesta Marjan Slapšak: Energetska kriza Vsako leto bolj primanjkuje goriv: tekočih in fosilnih, pa lesne mase, naravnih gorilnih plinov in električne energije. Ponekod je aktualno izkoriščanje agrarnih odpadkov — raznih trav, slame, koruzovine itd. V Vojvodini je tako nastal prvi obrat te vrste. V njem izdelujejo brikete (3000— 3500 kal). V državah, ki imajo malo virov energije, razvijajo postopek za pridobivanje gorilnega plina — »bio« postopek. Osnovne pri tem so bakterije, ki pri temperaturi 35" C v avtoklavih pospešujejo razpadanje odpadkov. Tako iz 1 m3 odpadkov dobijo 20—30 m3 plina. Snovi, ki ne razpadejo, so kovine, steklo, guma, keramika — osnovne industrijske surovine. S takimi postopki torej očistimo naravo, dobimo energijo in surovine. Na živalskih farmah lahko izkoriščajo živalske odpadke. Glavni proizvod pri predelavi je gorilni plin, ostanki pa se z dodatki mineralov uporabijo kot umetna gnojila. Podobnih postopkov je cela vrsta, vendar so potrebne velike investicije, razen tega pa je dolga tudi doba amortizacije. Za individualne potrebe je še vedno najcenejša sončna energija. Način uporabe je odvisen od namena. Najbolj je razširjena uporaba kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode in za talno ogrevanje. Načrtujejo tudi njihovo uporabo za hlajenje prostorov v poletnem času. V Evropi obratujejo poskusno tri sončne elektrarne, vsaka ima 1 MW moči. Poskuse s sončno pečjo za taljenje kovin so opustili zaradi preveč zaprašenega ozračja. Ponekod uporabljajo tudi sončne celice, ki spreminjajo sončno sevanje v električno energijo. Te so zelo drage, zato jih pri nas uporablja le RTV na težje dostopnih pretvornikih. V Indiji in Egiptu sončni moduli poganjajo črpalke za namakanje. V nizozemskih in islandskih steklenjakih pa z njihovo pomočjo odpirajo in zapirajo pomične strehe. Verjetno najstarejši način izkoriščanja toplote je v termalnih vodah. Razen bazenov in bivalnih prostorov vse bolj pogosto ogrevajo tudi velike površine steklenjakov. Zelenjava prihaja pozimi v naše trgovine iz brežiških steklenjakov, ki jih ogreva termalna voda. Dober iz-korisTek take vode je tudi v Šoštanju — topla voda izpod blokov termoelektrarne. Tudi atomske centrale lahko v večjem okolišu zadostijo potrebam po topli vodi. Kjer je dovolj vetra, gradijo stolpe z vetrnicami, ki imajo premer do 12 m. To niso mlini na veter, ampak električni generatorji z močjo do 130 kVV. Veliko je načinov za izkoriščanje raznih vrst energije. Pomembna pri odločitvi za enega od njih je gospodarnost. V Franciji že izkoriščajo sončno energijo za industrijo, prav tako tudi v Angliji. Ravno tekstilna industrija je bila prva, kjer so uvedli ogrevanje vode po lej poti. Pri tem postopku se prihrani veliko drugačne energije. Podoben primer so hoteli ob naši obali. Vse preveč energije se potroši za ogrevanje sanitarne vode. Z uporabo sončne energije bi lahko ta delež opazno zmanjšali, obenem bi ti hoteli lahko sezono začeli prej in jo kasneje končali. Možnosti je veliko. Težava je v tem, da so industrijsko izdelani ko-lektorji predragi. Zato je najbolj-da si vsak, ki želi na ta način ogrevati vodo, zbiralnike izdela sam. Tako je za potrebe gospodinjstva dovolj tople vode pol leta, v ostalem času pa je potrebno dodatno ogrevanje. Vsaka kalorija pridobljena s sončnega zbiralnika, prihrani gorivo v peči za centralno ogrevanje. Z UPORABO SONČNE ENERGIJE PRIHRANIMO KLASIČNA GORIVA IN VARUJEMO OKOLJE! Skladišče za blagovne rezerve v Jaršah Že nekaj časa vidimo, kako gradijo cesto od Kosma proti vzhodu. Kam bo peljala in zakaj, to me je zanimalo, zato sem se v ponedeljek, 24. maja, pogovarjal s tovarišem Jožetom Vrhovcem iz Biroja 71 v Domžalah. Močno je deževalo, ko sem potrkal na prava vrata. Smola je bila le v tem, da je še nekdo drug prosil tovariša Vrhovca za razgovor, čeprav je na vratih napis, da so uradne ure za stranke samo ob sredah. To opozorilo velja seveda tudi za mene, zato sem skrčil čas razgovora le za pridobitev najbolj skopih informacij. To sem zvedel: V načrtu je izgradnja skladiščnih prostorov za blagovne rezerve za občino Domžale. Največ objektov in prostora bo zasedel Napredek tin približno enako veliko, vendar manj kot Napredek Emona Ljubljana, tozd Maloprodaja in Metalka Ljubljana, enota v Domžalah. Iz situacijske slike si lahko lažje predstavite, kako bo izgledal v prihodnjih desetih letih areal med Mlinščico na zahodni strani in Kamniško Bistrico na vzhodni ter industrijskim železniškim tirom (Jarše —Papirnica Količevo) na severu in razbremenilnikom Pšate na jugu. Vse do teh dni je opisani prostor divj.e porasel z vrbami lin jagnjeti in večkrat je že bil popljavljen, kadar Bistrica prestopi bregove. Na slednje so tudi mislili in zgradili ob Bistrici obrambni nasip tako, da bo na novo pridobljeni prostor pred poplavami varen. Najprej, in to že delajo, bodo do bodočih skladišč speljali cesto. Pri odcepu bo široka 11 metrov in dvo-pasovna, tako da do večjih zastojev v prometu ne bo prišlo. Do posameznih skladišč bodo vodili odcepi cest, ki bodo zagotavljali krožni promet. Kasneje bodo odcepili v ta areal tudi železniški tir. Novo strugo bodo skopali tudi za Mlinščico, tako bodo pridobili bolj zaokrožen prostor. Zato, ker je lahko občasno tudi Mlinščica muhasta, bodo tudi zanjo zgradili razbreme-nilnik. Še en razbremenilni k bo tekel v salonitnih ceveh po sredi novega prostora. Vse to si lahko ogledate na situacijski karti, ki jo danes objavljamo. Zanimalo me je še veliko in ve- liko več bi tudi napisal, pa zavoljo že povedane stiske s časom ni šlo. Kaže, da gre zares. Z gradnjo je začel Napredek iz Domžal. Seveda tudi Napredek ne bo zgradil vsega naenkrat, ampak le dobro tretjino pokritih skladišč, ki so na karti zarisana. Ostalo bo šlo postopoma. V drugi fazi bo Napredek zgradil di-scontno prodajalno in v tretji prodajno mesto za kuriva. V kakšnem časovnem razmaku bodo h gradnji pristopili graditelji iz Emone in kdaj od Metalke, tega tudi tovariš Vrhovec ni vedel povedati. Prav ta etapna gradnja pa pove, da v bližnji prihodnosti premoga in drugih kuriv v Zgornjih Jaršah še ne bomo kupovali in ne dobili. Vsi smo pač obremenjeni z izredno zaostreno gospodarsko politiko, ki skoraj onemogoča vsako investiranje. Če pa je gradnja, razvlečena na leta, morda celo na desetletje, cenejša, o tem se nihče ne pogovarja. Prometni hrup za Majheničem v Domžalah, kjer prodaja Napredek razno razne izdelke za gradnjo, nam bo ostal še nekaj časa ohranjen. O. Lipovšek SITUACIJSKI NAČRT BODOČE INDUSTRIJSKO-SKLADIŠČNE CONE V ZG. JARŠAH < - - > Do restavracije Induplati 100 m Most čez Kamniško Bistrico 8 m .............................................. \ ':'-x r“thii . a !\ obvestila iz Kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Bolhar Nataša, dvojen j c v predilnici, vstopila 4. 5. 1982, 2. Šmid Marinka, previjanje v predilnici, vstopila 4. 5. 1982, 3. Učakar Martina, previjanje v predilnici, vstopila 4. 5. 1982, 4. Šalamon Marija, dvojenje v su-kalnici, vstopila 4. 5. 1982, 5. Ocepek Franjo, not. transp. v tkalnici, vstopil 4. 5. 1982. Izstopi: 1. Zrnec Marjeta, tkanje tkanin, izstopila 21. 4. 1982, 2. Petkičič Stojan, čišč. strojev, izstopil 3. 5. 1982, 3. Galjot Antonija, dvojenje, upokojena 11. 5. 1982, 4. Ručman Slavka, suk. efekt, sukancev, upokojena 31. 5. 1982. TOZD KONFEKCIJA Vstopov ni bilo. Izstop: Jereb Lovro, del. v kov. konstr., izstopil 11.5. 1982. TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Sprememb ni bilo. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Sprememb ni bilo. IZ UREDNIŠTVA Gotovo so naši zvesti bralci »Konoplana« opazili, da ima aprilska številka pomotoma natisnjen »marec« kot mesec izdaje. Ni nam prijetno priznati napake, toda tudi to smo dolžni storiti, predvsem za tiste, ki dajo posamezne številke Konoplana vezati v letnike. Ko boste iskali APRIL 1982, ga ne boste našli, zato pa boste imeli marčno in aprilsko številko z oznako ma rec. Spomnite se na to, ko bo za to čas. Hvala za razumevanje. -+ *** *++++*+++++* *+* ***** * * * * * PAVIČ MIRA, poročena J * JOVANOVIČ. * * Iskrene čestitke! J * * * * fr*********************-**-! POROČILO O GIBANJU OD ZA APRIL 1982 Vrednost točke je ostala ncizprc-menjena in je znašala v btto vrednosti din 0,09. Povprečni osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD Proizvodnja — din 11.274.— TOZD Maloprodaja — din 13.243.— TOZD Restavracija — din 13.856.— TOZD Konfekcija — din 10.852.— Delovna skupnost skupnih služb — din 17.073.—. Pregled osebnih dohodkov za mesec april za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog: Q > Q 5. Q > C % Razred N £ o o N o O c N S o s N £ p § S * £ ** 2 * K H s D 7000—8000 15 19 8000—9000 40 46 9000—10000 87 1 61 2 10000—11000 122 1 2 49 6 11000—12000 128 5 3 38 8 12000—13000 36 10 3 23 4 13000—14000 33 4 5 15 12 14000—15000 18 1 3 6 11 15000—16000 23 4 6 16000—17000 4 1 1 7 17000—18000 6 2 1 1 10 nad 18000 5 2 1 12 42 Skupaj 517 26 19 275 108 Naj višji OD 26850 24808 23847 25530 32914 Najnižji OD 7070 7731 10446 7911 9837 Povprečni OD 11274 13243 13856 10852 17073 Bolniški izostanki v mesecu aprilu 1982 I .§ S TOZD . 'i > o Z) o. 55 S 1 c = o=' £2 > Nesreče pri delu -o S = OJ = Z > 15 Si j Noseč, in | dop. v =: .= 1 tl Proiz. izd. iz sint. vi. 536 5,71 0,47 0.73 0,10 1.40 8,41 8.291 Maloprodaja 29 7.28 0.53 3,45 11,26 594 Restavracija in domovi 19 4.45 4,45 154 Konfekcija 291 6.79 0.45 1.34 0.16 2.26 11.00 5.889 Delovna skupnost SS 112 3.09 0.19 0.04 3.49 6.81 1.404 ZAHVALA Ob smrti mojega dragega brata VINKA RAHNETA se zahvaljujem vsem sodelavcem iz prejemarne za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča sestra Mici Rahne Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 987 delavcev in 2 vajenca. Izostanki zaradi bolezni, nege in spremstva 6.69"., Izostanki zaradi nesreč 0,39 % Izostanki zaradi rednega in podaljšanega porod. dop. 1,92 nu Skupaj : 9.00 REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 31. MAJA 1982 Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDASE-VIC, Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJ ENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica), Alojz PUSLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974)