117. številka Ljubljana, v torek 23. maja. XV. let«, 1882. i Izhaja vsak dan ive/ter, izimši nedelje in praznike, ter velja po p o 81 i prejeman M a vstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol lot;i s <;ld.. /.a četrt leta 4 »ld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta a pld. .'JO kr.. za jeden mesec 1 »ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račun;« se po 10 kr x:i mesec, pe •'!<> kr za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jrdcnkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in np ravni fitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ,, Gledališka stolna"4. U pravni 6tvu naj te blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 21. maja. [Izv. dop.] Poslanec Fiirnkranz utemeljeval je svoj predlog, kazaje na vedno rastoče zadolževanje kmet-skega stanu. Uzrok so večjidel slabe letine, toča itd. Zaradi tega je kmet primoran najemati posojila. Če ie več slabih letin, se kmet iz dolgov ne more izkopati, zato pride do eksekucij, a pri teh proda-vajo se kmetska posestva pod polovično ceno. Z.tto je njegov predlog, da se pod najnižje postavljeno ceno ne smejo prodavati posestva, popolnem opravičen. Govornik prosi, naj se njegov predlog odda justičnemu odseku. Formalni predlog poslanca Fiirnkranz a bil je vzprejet. Zagrizeni nasprotniki ravnopravnosti in sovražniki slovenščine štajerski dr. Rechbauer, koroški vitez Moro, kranjski baron Tauffererin še nekateri čutili so potrebo, staviti interpelacijo zarad nove jezikovne naredbe ministra dr. Pra-žaka za upelavo slovenščine pri sodiščih na slovenskem Stcjerskem, Koroškem in Kranjskem. Ta interpelacija se glasi: 1. Smatra li Nj. ekscelenca naredbo od 18. aprila t. 1. br. '20513 za primerno pot, da se rešijo dvomi in pomisleki, kateri obstoje po njegovem v seji od 10. marca t. 1. storjenem izreku pri razlaganji posameznih zakonov in naredeb v smislu rednega pravosodja? 2. Na kateri način naj se vjema ta naredba z obstoječimi zakoni in večkratnimi razsodbami sodišč vseh instanc osobito pa z večkratnimi razsodbami c. kr. najvišjega sodišča in po zakonu urejenem pravosodjem, da celo z lastnimi prejšnjimi iz- LISTEK. Zabava slovanskega pevskega društva. Dunaj, meseca maja. [Izv. dop.] O poslednjem zabavnem večeru slovanskega pevskega društva primoran sem v dvojnem obziru obširneje pisati, nego o poslednjej. Prvič je bil vspored zabave tak, da je pod skromnim naslovom zabave bil koncert v pravem pomenu besede; drugič pa je slovenski oktet prvič nastopil pred slovanskim občinstvom, ki ni j s čem si bodi zadovoljno. V obče se mora priznati, da slovansko pevsko društvo vedno in vedno in kar vidno napreduje. Društvu vedno prirasčajo novi člani. Pevci tega društva pa naj uže nastopijo v majhenem ali velikem broju, vedno pojo, da jih je kar občudovati. Društvo se je, kakor je v „Slovenskem Narodu" uže pred leti citati bilo, v veličin dunajskih dvoranah, kakor v „Musikvereinssaleu, v dvorani Bosendorferjevej in drugod merilo se z nemškimi pevskimi društvi pred strogimi kritiki nemške narodnosti; in taki večeri, taki pevski boji izpali so za slovansko pevsko društvo vedno sijajno, da, priznali so nemški kritiki temu društvu zmago! Na Duuaji tudi res nij slo- javami Nj. ekscelence gospoda vodje pravosodnega ministra. Če bi gg. interpelanti poznali pravi duh členi XJX. državnega osnovnega zakona, pa bi koj uvideli, da je njih interpelacija ogromna bedarija. Nekateri nemško liberalni poslanci stavijo pred log, naj se zmeni četrti odstavek §. 28. tiskovnega zakona od 17. dec. 1862 naslednje: Resnične objave javnih razprav državnega zbora ali deželnih zborov ali posameznih v državnem ali v deželnem zboru govorjenih govorov — ne morejo biti pred met kazenskega postopanja. Povod temu predlogu je sledeč: Nekov nemšk v Stokernu-u izhajajoč list bil je konfiskovan radi prijave viteza Schünererjevega govora v državnem zboru. Urednik se je radi te konfiskacije pritožil. Prvo sodišče pa je konfiskacijo potrdilo in sicer na temelji tistega od liberalcev sklenjenega objektivnega postopanja. Urednik pritožil se je pri sodišču druge instance. In tudi to je konfiskacijo potrdilo. V razlogih se pravi, da se sicer poslanec zarad go-voia v državnem zboru ne more subjektivno sodnijsko preganjati, da pa to lehko store sodišča proti listu — objektivno, ako je razglasil govor poslanca, v katerem je kaj protizakonitega. Dvomiti nij, da je ta razsodba nova in zelo važna. Zato so se o tem važnem slučaji posvetovali vsi klubi državnega zbora, da se postopa složno. Lep zakon skrpali so „liberalni" Nemci pod „liberalno" vlado! Vitez Schönerer vprašal je, zakaj se odla-šuje z zakonsko predlogo za borzni davek. Poslanec grof Henrik C1 a m - M a r t i n i C je kot prvotnestnik odseka za pristojbe takoj odgovoril to vprašanje. Itekel je, da je za to zadevo izvoljen bil pododsek. Mnenja članov tega pododseka pa so vanskega društva, ki bi si bilo več priznanja od slovanskih protivuikov priborilo, kot ravno slovansko pevsko društvo. Spominjam na nemške kritike o koncertih tega društva v Slovanom prijaznih pa tudi v raznih nemško židovskih listih. Zato pa to društvo združuje vedno občiustvo, ki zahaja v društvo s prepričanjem, da bode večer ustrezal strogem ti mu/iku; zato obiskuje koncerte in zabave tega društva raznih narodnostij elita; in nikdar nij odhajala nezadovoljna. V društvu je tudi v večini članov duh, ki ne more strogost za društvo više napeti; „raji nič, nego kaj srednjega1' — tako vam govori neutrudljiw naslednik velicega in uepozabljivega Tovačovskija — sedanji pevovodja g. A. A. Buchta. Možje strog s pevci; večkrat se mu spodtika, da je prestrog. A če je s svojimi pevci dosegel na odru velik uspeh, če ploska tuj konca ne kraja, vsak posamezen pevec veselim okom in razvnotira srcem gleda zaupljivo in zadovoljno na strogega mojstra. In kako navduše-valni so taki trenotki! Sivolasi starček, mladeneč, stara mati in mladenka, vsi, vsi so polni hvale za izredno petje. Tudi poslednja „zabava" slovanskega pevskega društva nij bila navadna. Vspored raznovrsten, obširen. Ponudilo se je mnogo in tu nikdo nij zbiral, vsak je vzel vse, kajti od prve do zadnje točke iz- tako navskriž, dado sedaj še nij bilo sporazumljenja. Tako je stvar prišla zopet v polen odsek in tam je vladin zastopnik izjavil, da se vlada ne strinja ni s predlogom poslanca Obreze ni s posredovalnim predlogom. Zato bode vlada na podlogi Obrezo-vega predloga sestavila lasten načrt, zakona za borzni davek. Ta bode predložen na jesen. — Bodoča seja je v ponedeljek 22. t. ni. Politični razgled. \ of r;« nj«Ic/c-le. V L j u bij a n i 23. maja. „N. Fr. Pr.", ki vedno ve kaj povedati o razdoru mej grofom Taafl«■ (em in desnico, pripo-veda zopet danes v dolgih stavkih, da so velike diference mej Taaiiejem in Lichtensteinovo stranko in da vsled tega vlada nij gotova, da prodere carinski tarif. Zato, pravi „N. Fr. Pr.u, prizadela si je vlada vse mogoče, da pridobi klerikalce pod Lich tensteinom za se, obljubila jim je vse mogoče koncesije. Klerikalci pod vodstvom Lichtensteinovim zahtevali ho razen volilne reforme in šolske novele še tretjo zahtevo, namreč da se portfelj naučnega ministra izroči drugemu, jim pri|uznejšomu možu. Grof TaafFe da je po daljšem obotavljanji obljubil, ko hitro se dobi za barona Conrada primerno mesto, da na stol naučnega ministra pokliče grofi S c h 0 n-borna, zdanjega deželnega namestnika Moravske. — Koliko je na tej vesti istine, ne vemo, a želeti bi bilo vsakako, da se obistmi. V «»gr*lttkj zbornici dejal je poslanec Wolf, govoreč o notranjih razmerah Ogrske, da nastajejo v Ogrskej vsa zla vsled zatiranja narodnostij in se je izjavil, da se orijentalno vprašanje more le z narodnostnim vprašanjem rešiti. Kako krivične so zda-nje razmere, dokazuje najjasneje slučaj, da se vedno odriva zakon, ki bi uravnal narodnostno vprašanje. Govornik se je dalje pritoževal, da nij nikjer visokih šol za vse narodnosti. velo se je vse v popolno zadovoljnostjo. S kraja bilo je sicer pomanjkanje tenoristov; basi morali so si staviti meje, a to bilo je samo pri prvem češkem zboru A. Jelenovem „Vitejte nam". Koj druga točka bili ste dve slovenski pesni dra. (J ustava Ipavca. „Sredi vasi" in „Zvečer". Pel ju je slove ns k oktet, ki je ta večer prvič nastopil pred mnogim m strogim občinstvom. Prvi nastop karakte-rizuje vedno neko boječnost. Tudi slovensk oktet bil je s kraja nekako boječ; a uhrabril se je kmalu in pel nežni pesnici prav ubrano. Oktet je bil živahno pozdravljen pri nastopu in ploskalo se mu je, ko je nehal peti. Oktetu se je čestitalo od tacih stronij, od katerih čestitke nijso prazna fraza. Naj spregovorim še nekaj besedic o pesnih marljivih slovenskih skladateljev gg. dra. Benjamina in dra. Gu* stava Ipavca. Pri poslednjej velikej koncertnej besedi v cvetličnih dvoranah bila je prvega društvu podarjena skladba „KainVM druga točka. Bariton solo pel je član dvorne opere g Kinskv. Ta slo vensk zbor hvalili so zaradi izvirnosti in vsebini pesni primernim duhom skladbe, kar je sploh lastno skladbam obeh skladateljev. Slovensk oktet, ki ima vsako sredo v „Slovanskej Besedi" vajo, pa posebno cesti bratov Ipavčev skladbe. Tako ste prišli od Gustava pri poslednjej zabavi dve na spored, a izven Vnanjr države. Pred malo časa še so kričali Slovanom sovražni listi, da Srbi|a podpira vstanek na jugu, zdaj pa tudi oni prinašajo vest, da se mla.la kraljevina obnaša prav lojalno in ne pušča uvažati orožja tja doli. Kopenhagenski list „National Tidende" poroča, da se je v slednjih dneh princu Val de mar j u Dan skemu stavilo vprašanje, če bi hotel prevzeti bolgarski prestol. Kralj Danski obrnil se je na ru skega cara Aleksandra in ta mu je baje svetoval, naj zavrne to ponudbo. DubliiiKkili morilcev nijso še izročili pravici, vender se uže zopet poroča, da nameravajo Fenierji napasti glavni stan prostovoljne vojske v Plvmonthu, da se polaste tam nakopičenega orožja. Sploh je v Irskej velika opozicija proti novemu po-silnemu zakonu in celo irski sodniki so se v četrtek pri posvetovanji v Dublinu ostro izrekli proti temu zakonu. Isti dan imela je tudi skrajna irska Btranka pod predsedstvom Parnellovim sejo in sklr nila je jednoglasno resolucijo, v katerej je novi po-silni zakon označila samosiljem, katerega irski narod nij zaslužil. Ta zakon ne bode preprečil po mislih Ircev umorov, pač pa bode prouzročil, da bodo razmere mej Angleško in irskim narodom še bolj napete. Kakor znano je nemškega državnega zbora komisija za posvetovanje o monopolu tabaka zavrgla vse paragrafe. Kako se bode godilo tej predlogi v državnem zboru V Vlada se je baje odločila, če državni zbor zavrže monopol tabaka, da bode potem tudi odstopila od obdačenja narejevanja tabaka. Tudi o povišanji zdanjega davka na tabak ne bode potem govora. Pred kratkim so nekateri listi prinesli vest, da je papež bolan in da bode moral zapustiti Rim. „Britiscb Medical-Journal" Čuti se poklicanega svetu oznaniti, da ne bode papež zaradi bolezni zapustil Rima. „V zadnjem trenutku počuti se vender popolnem dobro, ne hira na nobenej organičnej napaki in prenaša zrak v Vatikanu in v okolici danes ravno tako dobro, kakor na dan izvolitve papežem." Poročila iz Kigipta se glase, da je Khedive svojo popolno avtoriteto zopet dobil in da se trudi, da razmere spravi zopet v pravi tir. Misli se, da bosta Francija in Anglija svoje ladije nazaj potegni)! in Khedivu prepustili popolnem prosto roko. Dopisi. I/ Itoi-ovniee 22. maja. [Izviren dopis.| (Nov župnik in kmetijski shod.) Dve reči naj Vam danes poročam iz naših krajev! V prvo, da 9. t. m. došel je k nam nov župnik, gospod Ivan Oblak. Za sprejem njegov delale so se dostojne priprave, postavilo se je več lepih slavolokov 8 slovenskimi napisi in pa mlajev, ali žalibog! — dež, ki je ta dan neprenehoma lil, skazil nam je večji del našega veselja, katero smo pokazati hoteli novemu gospodu. A storilo se je, kar se je dalo storiti: občinstva se je prav mnogo sešlo, učitelj-stvo je z mladino stopilo dohajajočemu gospodu nasproti, a šolarica poklonila mu je po primernem nagovoru šopek cvetja. Se ve, da se je tudi zvonilo in streljalo. Novi gospod župnik bil je ganen od veselja, a tudi na nas napravil je prav prijetne utise! V nedeljo po tem bil je slovesno umeščen! — K nastopu te nove službe želimo gospodu župniku obi-lih vspehov v vseh ozirih! Uže zdaj nas pa veseli zabeležiti, da je tudi gospodu Ivanu Oblaku materini, nlovenski jezik prvi, da je v tem smislu naročil si novih matic in drugih župnijskih knjig ter vanje upeljal slovenščino kot uradni jezik. Za tega delj zdi se nam posebno upravičena nada in upanje, da bode novi naš gospod župnik svoje župljane tudi v izpolnovanji domovinskih in narodnih dolžnosti budil, učil in vodil! V to ime na mnogaja leta, gospod župnik! Včeraj popoludne pa je v šolskej sobi govoril dež. popotni učitelj gospod E. Kramar o kmetijskih stvareh. Zbralo se prav mnogo naših občanov, a tudi več gospodov z Vrhnike in nekaj mož iz Preserske fare, tako da je bila soba prav polna; več ko Še jedenkrat toliko, ki bi radi poslušali, moralo jih je ostati zunaj. To je očitno znamenje, da naš kmet se rad da podučiti, samo treba mu j -zato pr.ive prilike in prave besede. Pri nas posebe nij bilo treba vabiti in priganjati, uže blagovoljno oznanilo z leče v cerkvi je bilo dovolj, da jih je toliko prišlo k temu predavanju ali se ga vsaj zaželelo. Se ve da, ko bi hoteli našega „zupana" k tacim stvarem privabiti, treba bi bito par volov, da ga zvlečejo ! Uboga občina in sramota za njo, da ima ta-cega župana! I/ llelto 18. maja [Izv. dop.) Naši nasprotniki Nemci in Magjari se jako radi zadirajo pri vsa-kej zgodi na Slovane in njih stanje; iz male slabe lastnosti, katero ima naš kakor vsi drugi narodje, narede največjega slona in potem trobijo v svet, da smo surov, neizobražen narod. Ali ako bi bil te dni, ko je Reka sprejela svoje brate Magjare iz Stolnega Belgrada (Stuhlweissenburg) nepristranski opazovalec tukaj, moral bi nehote zaklicati: „0, vi omikanci, kateri vidite pezdir v očesu Slovana, ozrite se malo na se, iztrebite poprej bruno iz svojega očesa, potem pezdir iz očesa Slovana." V nedeljo 14. t. m. pripeljali so se iz Magjar-ske, „aus dem Lande der Wunder", s svojo cigansko godbo, kakor je tukajšnji list pisal, najučeneje in izobražene glave — bratje magjaronskih Rečanov preko Kranjske na kolodvor. Reka sprejela jih je z največjo sijajnostjo, vse je bilo v magjarskih zastavah, katere so dan poprej nosili najeti sluge po hišah, da jih morajo obesiti na okna. Nekateri posestniki, katerim še nij ugasnila narodna zavest slovanska, umaknili so se iz mesta, zna joči, da znajo ti junaki in njih baratomi-Fiumani okna pobijati, kar so pri mnogih zgodah uže na najružniji način pokazali. Nezaslišana je istina, da je moral hrvatski polk Jelačičev s svojimi častniki ves čas magjarskega boravka, to je tri dni od nedelje do vtorka popoludne ostati v vojašnici v takozvanem kasarnem zaporu. Dve noči spali so z vso opravo pripravljeni, ako bi bilo treba m hit in branit plemeniti narod, da ga kateri ne razžali. Magjari in vsi njih pristaši dobro znajo, da nij prav, kar počenjajo na Reki, za to se boje, da ne bi vzkipela kri in . . . Popoludne istega dne ob 2. uri bil je velikansk banket v novo zidanem izložišči, katerega so priredili meščani za 800 gld.; tukaj se je vpilo in kričalo ter pilo, da so nekateri začeti klicati tistega svetnika, čegar ime začenja s črko U, in bili s polomljenimi nogami prineseni domov. Ultramagjaronsko društvo rokodelcev (societa dei artieri) priredilo jim je ples in veliko večerjo — ali kako so se zabavali, lehko si vsak sam misli, ako ve, da Rečani ae znajo magjarskega, ti pa ne italijanskega jezika, — kimali so kakor glumci v nekdanjih mimičnih igrah. Kak duh je vel mej temi ljudmi, kaže naslednji dogodek: Neka gospodičina, katera je prišla z drugim radovednim ljudstvom gledat junaške goste, imela je slučajno modro-beli robec z rudečim šopkom rožic za vratom, ljudstvo navali na njo, ter jo prisili, da je morala odstraniti to nedolžno znamenje hrvatske trobojnice. Na Reki, v hrvatskem mestu, zabranjeno je pri vsakej zgodi pokazati slovansko srce, a temu so mnogo krivi domačini, kateri se sicer zavedajo svoje hrvatske narodnosti, ali se premalo brigajo za to. Mesto da bi pokazali: tukaj je hrvatska zemlja, ker „od nekdaj stanuje uže tukaj moj rod, če ve kdo za druzega, naj reče od kod," dado se zavesti onej zuanej prislovici: Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est vita. Ako tožiš na žalostne razmere glede narodne zavesti, odgovori se ti: e cosa mi vuol patria — Eviva la Spagna, dove si magna". Domače stvari. — (Kranjsko deputacijo) obstoječo iz gg. deželnega glavarja grofa T h ur na, barona Ap-faltrerna, dr. Poklukarja in hraniluičnega predsednika A. Dreota sprejel je presvitli cesar v avdijenci včeraj dopoludne ob 10. uri posebno mi-lostljivo, izrazil svoje izredno veselo zadovoljstvo o namerjanej patrijotičnej svečanosti ter zagotovil svojo osobno Naj višjo udeležbo pri tej slav-nosti prepuščaje deputaciji, da v sporazumljenji z vlado določi čas. Presvitli cesar odobril je tudi stavbo deželnega muzeja pod imenom Rudoltinum in počastil vse štiri člane deputacije z ogovori o gospodarskih razmerah dežele. — (Veselica v Šiški.) Pri celodnevnej ljudskej veselici 4. junija na „Koslerjevem vrtu", iroT. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malo vrli1 Drugti 1-cii jiyj-n. XVI. (Konec.) Mažurina začela je zevati.....in Paklin je čutil, da mora razgovor na kaj druzega navesti. „Vi mi pa še vedno nijste povedali," obrnil se je k njej, nkje ste ves ta čas bili, kdaj ste prišli, kaj delate in na kakšen način ste postali Italijanka; potem, zakaj ..." „To vas vse vkupe nič ne briga," segla mu je Mažurina v besedo, „to ne gre v našo stroko." Paklina spravile so te besede v veliko stisko in da bi to zakril, seje kratko in prisiljeno nasmijal. „Kakor vas je volja," rekel je na to, nznam, da sem v očeh nove generacije — mož zastarelih nazorov; in res . . . jaz pripadam tistim ..." Tega stavka nij končal. nTu je Snandulija s čajem. Izvolite se poslužiti in slušajte .... morda je v mojih besedah kaj, kar vas zanimati utegne." Mažurina nalila si je kozarec, ter začela po ruskem običaji sladkor jesti in čaj nanj piti. Paklin nasmijal se je glasno. „ Dobro, da tu nij policije, da bi ta videla, sporeda pel je oktet v zabavnem delu „Kje so moje rožice" od dra. (lustava Ipavca, katero sem pred več nego 10. leti prvikrat prelepo slišal peti dve Ipavčevi gospici v čitalnici v Laškem trgu in tudi več pesnij dra. Benjamina Ipavca. — Gospod A. A. Buchta pel je lastno skladbo „Duch Januv". To vam je veličastna kompozicija! Buchte mogočen bariton, razvnetost njegovo občudovali so obče. Hvale tudi nij bilo ne konca ne kraja. Zbor Fr. Vogla nCikani", v katerem je tenor solo pel g. Ignacij Mlčocb, izvel se je vrlo dobro. Ravno tako A. Nedvedova „Moja rožica", pl. Zajca „Davorija", Vogla „Stara pisen o opilveh" in Genee-jev „Kameval Benatskv", kojega je v češki jezik preložil g. Kalandru. Gospica Ana Hradilova nastopila je v slovanskem pevskem društvu tretjič. To je opomnje vredno! Pela je Harkovskijev „Na mčsiček" in Bradskijevo „Zastaveničko". Tudi zdaj pela je obe pesni prekrasno. Ta milodoneč, svež glas sega ti v srce, občudovati moraš njen Čist izgovor češčine, dramatično živahnost, fino nuancjranje. Ako bode gospica Hradilova svoj pot tako nadaljevala, proro-kovati jej je lepo bodočnost. Tudi v zabavnem delu pela je dve ceski narodni pesni. Hvali, plosku, burnemu odobravanju nij hotelo biti konec. Vse občin- stvo je prav začarano v pozemskega angelja! To je j res slavček slovanskega pevskega društva! Član dvorne opere g. T o ms igral je na „Cor-netu a piston" Varlamovo rusko nVernjet sja" s temu umetniku privajeno umetnostjo. To je bila iz* Tirna ruska melodija, karakterizujoča ves ruski značaj. Ta energija, burna živahnost in 2opet otožnost, ki opleta srce ter navdajo dušo z dvomi. A dvomi se kmalu razpode. Sigurne nade, žareče iskrice prešinejo vso notranjost. Po viharnej pohvali je umetnik koncertno pieco igral v drugič. Hanaški kvartet (gg. Mlčoch, Danek, Stantejski in Jahoda) pel je dve točki: „ Pesen mornara" od T iti a in Simandlovo „Josehnka" vse hvale vredno. Najbolj dopadala se je poslednja zaradi izredne originalnosti. Pesen morali so peti v drugič. Vspored je obsegal 10 točk, izmej teh brojile so 4 po dve pieci. V zabavnem delu bili so gospica Hradilova, ki je pela dve pesni, hanaški kvartet in slovenski oktet predmet ovacij. Poslednji pel je več slovenskih zborov ter bil cesto burnim ploskom pohvaljen. Vršile so se napitnice. Predsednik društva g. dr. Lenoch napil je gospici Hradilovi, g. Tomsu, g. Buchti, kot slovanskim umetnikom na glasbenem polji. Sto-prv ob 2. uri po polunoči razšlo se je društvo veselo na spomin res lepega, nepozabljivega večera. R. Pukl. katero priredi Šišenska čitalnica s sodelovanjem moškega zbora ljubljanske in moškega zbora Št. Vidske čitaloice v korist nN ar o d ne mu domu", svirala bode vojaška godba pešpolka „Veliki knez Mihaelu zjutraj od VjlO. do Val-ure in popoludne od 3. ure dclje. Obseg veselici bo: nagovor, godba, kegljanje na dobitke, petje, loterija, igre za mla-dež, ples in umetalui ogenj. Podrobnostni program se priobči prihodnje. — (Vojaška godba) svira jutri popoludne ob 6. uri pod Tivoli. Program: 1. Jovanovič-marš. 2. Ouvertura k operi Albin. 3. Valček (Strauss). 4. Začetno dejanje iz opere „Filemon in Baucis". 5. Cavatina iz opere „Seviljski brivec-. 6. „Turška straža". 7. Polka francaise. — (Na Vrhniki) snuje tamošnja vrla čitalnica veliko narodno veselico v korist »Narodnemu domu" za praznik sv. Trojice, kadar bode ob jednem pri podružnici „bv. Trojice" nad Vrhniko velik cerkven shod. Srečen vspeh! — (Dvajsetletnica društva „Kolo") v Zagrebu vršila se bode po naslednjem sporedu: V soboto 27 maja: Prihod in sprejem gostov; screnada; pevski večer v slavnostnej zgradi. — V nedelj o 28. maja: Sprejem ta dan došlih gostov; ob 10. uri dopoludne slovesni vhod od kolodvora skozi Ilico; ob 11. uri slovesna mašo na Jelačiče-vem trgu v baš v ta namen priredjenem šatoru. Po maši blagoslavljajo se zastave vseh društev. Člani odbora gospic prevzamo posel družic. O 3. uri popoludne ljudska veselica v Maksimira, kjer pe-vajo vsa pevska društva vkupe in posamezno, ljubljanski in zagrebški „Sokol" pa telovadita pred občinstvom. Zvečer umetalni ogenj. Povrat v mesto s spremljevanjem godbe in bakljašev; komers in eventuvelno plesni venček v slavnostnej zgradbi. V ponedeljek 29. maja ob Val2 uri: Matine, veliki koncert s sodelovanjem 600 pevcev in 70 muzika-šev, ob 3. uri popoludne slavnostni banket; zvečer koncert in plesni veneek. — (Uboj.) Zadnjo nedeljo stepli so se v Rudniku pri nekej svatbi fantje. Hlapec rudniškega učitelja dobil je z motiko po glavi, da se je takoj zgrudil in bil mrtev. Udaril ga je baje 42 let stari Drageljnov Janez. Več fantov so žandarji uže ujeli, nekaj jih še iščejo. Ubiti hlapec stopil je še le pred par dnevi v službo. — (IzChicaga) dobili smo danes v 6. dan t. m. oddano dopisnico: Tu bivajoči Slovenci kličemo svojemu zmagujočemu narodu najsrčneji „Živio"! Tako naprej! zbirajte in volite vedno može, kakor: Zarnik, Moše, Grasselli, Horak, Kušar, Hribar itd., da s tem potrdite in kažete nasprotnikom, da: hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane. Na zdravje! Slovenci države Illinois. — (Trojčki.) Pretečeni teden po vrgla je krava v Podgorji pri Kamniku trojčke. Dva teleta ostala sta živa, jedno pa je poginilo v 24. urah. Krava, kije last Antona Rozmana po domače „ Smole" imenovanega, stara je še le pet let, a imela je uže šestero telet. — (Iz Reke) se nam piše: V noči od 16. na 17. t. m. uničil je ogeuj v pisarnici trgovca „Stein-ackerJ več pisem, trgovinskih knjig in menjic — misli se, da se je zažgalo s smodko, — ki je tleča pustila se na mizi mej papirjem. — („Slovenskega Pravnika") ravnokar izišla 5. štev. prinaša: Justičnega ministra ukaz na prezidij graške nadsodnije od 18. aprila 1882, štev. 20513. — Nezakonska mati nij opravičena pri ne zakonskem očetu povračila alimentacijskih stroškov pro praetorito zahtevati, če ne dokaže, da je te stroške samo iz namena izdavala, da bi pozneje nezakonskega očeta za povračilo pozvala. — K §. 37. jurisdikcijske norme. — Motenje v mirnej posesti. — K pojmu krive prisege. — O interpretaciji pogodbe. — O izvršitvi pruskih razsodb v Avstriji. — Proti devastaciji zastavljenih zemljišč. — Kako se je obnašati občinskim predstojnikom, če seje v občini prikazala živinska kuga. — O pro-nji za pregledanje zakona zadržkov. — Pravni običaji v Slovencih. — O pravnej terminologiji. — Raznosti. — To je veliko in zanimljivega blaga. — (Banka „Slavijaa.) Iz ravnokar pri-poslanega nam letnega poročila banke „Slavije" posnemamo naslednje številke: Leta 1881 znašali so skupni dohodki zavarovalnin in obresti 1,789,159 gl, 54 kr., skupni znesek pa 865.412 gld. 11 kr. Re-zeivni fondi znašali so dne 81. decembra 1881 5,303.547 gld. 65 kr., efektivno premoženje banki no pa 4,012.082 gld. 22 kr. tedaj za 478.704 gl. 48 kr. več ko koncem leta 1880. — To premoženje bilo je vloženo takole: 2,351.623 gld. 18 kr. v vrednostnih papirjih, 276.374 gld. 12 kr. v posojilnicah, 663.221 gld. 49 kr. v posojilih na zemljišča, 174.144 gld. 41 kr. / posojilih na lastne police, 758.279 gld. 65 kr. v posojilih na osobni kredit uradnikom in penzijonistom, 3300 gld. v posojilih na menjice, 520.518 gld. 07 kr. v vrednosti lastnih hiš, ostalo pa je bilo v gotovini v blagaj-nicah. Za terjati imela je banka pri členih za neplačano zavarovalnino 322.637 gld. 02 kr., pri zastopnikih pa 305.331 gld. 99 kr.; a kako je pre vidna glede svojih terjatev, dokazuje to, da imajo glavni in okrajni zastopniki pri njej deponiranih kavcij v gotovini 106.92$gld, 40 kr. —Glavna blagajnica prejela je leta 1881 145.310 poštnih nakaznic za 1,398.549 gld. 09 kr., tedaj povprečno vsak dan 400 nakaznic, Ako omenimo konečno še, da je banka v 12 letih svojega obstanka plačala za škode 6,326.306 gld. 77 kr., posneli smo v kratkem vse važnejše številke iz omenjenega letnega sporočila in veseli nas. da moremo konštatirati od leta do leta veči in sijajnejši napredek tega velicega slovanskega denarnega zavoda, ki naj bode slovenskemu občinstvu najtopleje priporočen. Razne vesti. * (f Josip Čem o c h,) urednik in utemeljitelj političnega brnskega lista nNašine<"", umrl je dne 18. t. m. po kratkej a mučnej bolezni v 44. letu svoje starosti. Češka izgubi v njem redki značaj, spretnega novinarja in požrtvovalnega rodoljuba, ki je z jeklenim peresom branil pravice naroda svojega. Uredništvo »Naftne*14 prevzel je g. R. Vacek. * (M e j narod ni literarni kongres) odprl se je 21. t. m. v Rimu. Udeležba iz vseh krajev je velikanska. * (Žalostne številke.) Po uradnem poročilu je v Avstriji 20.094 slepcev. 28.958 mutcev, 13.146 blaznih in 32.413 slaboumnih. Najmenj mutcev ima Trst, največ blaznih je iz mest, največ slaboumnih pa biva v nemških planinskih deželah. * (Cena petroleja) se je v Novem Vorku znižala jako Izdatno (na 65), ker so našli v Pen-silvaniji nov vrelec, ki daje po tisoč sodov petroleja na dan. * (Nov otok) dvignil se je, kakor poroča Pol. Corr. s Carigrada mej Kerpo in H-rpekom iz morja. Na otoku Skarpanto čutili so v isti dan 17. t. m. precejšen potres, ki pa nij škodoval znatno. * (Koliko ljudi žganje pomori.) Na Angleškem se jih šteje na leto 50.000, mej temi 12.000 ženskih; na Nemškem 40000, na Ruskem 10.000, v Belgiji 4000, na Francoskem 1500; v Ameriki je žganje ugonobilo v osmih letih 300.000 osob. * (Vas brez možakov.) Iz vasi Czibar v Zemplinskem komitatu izselilo se je pred kratkim 87 možakov in mladeniČev v Ameriko. Jedini možaki v vaši so župnik, židovski kamor in nek oue-inogel starček. * (Skrben oča.) Jako bogat posestnik Wisconsina, Sewyer, pozval je k sebi necega dne obe svoji hčeri ter jima rekel: „Znano je vama, da je vajin oče bogat človek, a znata tudi, da veliko bogastvo rado dobi peruti ter odfrči. Jaz bi tedaj oil najsrečnejši oča, ako bi znal, da se nij bati za vajino bodočnost in da si znata sami našiti obleko in skuhati jed, ako bi jaz obubožal.'' Mladi deklici sta slušali svojega očeta ter sta za nekoliko časa pozvali roditel|e in nekaj hišnih prijateljev na obed, kateri sta sami pripravili in bili sta oblečeni v pri-prosto, a ukusno obleko, katero sta sami zgotovili. Srečni oča in milijonar je bil tako ganen, da je vsakej hčeri daroval 25.000 dolarjev. To se glasi sicer nekako amerikansko, a priporočali bi to do-godbico vender tudi našim gospicam v preudarek. * (Pes k smrti obsojen.) Nek pes je v vasi na Ogrskem mnogo perutnine podavil in vaščani so ga zaradi tega tožili notarju Ta modrijan je psa kako pije italijanska grofinja čaj ... . kako se uže zovete." „Rocca di Santo Fiume!" odgovorila je mirno Mažurina. „Rocca di Santo Fiume!" ponavljal je Paklin, „in pije tako čaj. To jo vrlo neverjetno. Policija bi sumničila o resnici teh besed." „Na meji," rekla je Mažurina, „prišel je nekdo uniformiran in mi jel uganjati razne sitnosti. Ko sem izgubila potrpežljivost, mu dobro po ruski povem: „Čuješ ti, pusti me v miru!" „No in on V" „Pobrusil je hitro pete l" „Bravo!" vzkliknil je Paklin. „Glejte to kon-teso! No še jeden kozarec! — Toda kaj sem vam hotel reči: Vi ste se prej o Solominu nekako čudno izjavili. — Veste pa, kaj vam morem reči? Baš takšni ljudje so pravi! Iz začetka ne pojmi jih človek povsem — ti pa — so j edino pravi in — njihova je bodočnost. Oni nijso nobeni junaki, niti„delav-niški junaki", o katerih je neki Anglež ali Amerikanec spisal celo knjigo; ali to so močni stebri narodovi. Zdaj je le takšnih treba! Samo premislite malo o tem Solominu : pameten ko dan in zdrav ko riba; nij li to čudno ! Kako je pa do zdaj pri nas na Ruskem bilo: človek, ki ima srce in je samosvesten, bil je vedno bolehen! — Solomin pa, ako pa tudi njegovo srce ista bolezen ko nas, ako tudi on sovraži, kar sovražimo mi, njemu dado vsaj živci miru iu celo telo mu uboga .... to je mož! Mislite le: človek polu idealov — in tako malobeseden; izobražen — in iz naroda; priprost in prebrisan..... Kaj ho- čete več V!" „Ne glej na to," nadaljeval je Paklin vedno bolj ognjeno, akopram ga Mažurina uže zdavno nij poslušala — „ne glejte na to, da so zdaj v nas na Ruskem razne stranke: slavofilni in vladini ljudje, jednostavni in dvogubni generali, epikurejci in opice, da celo posebneži; — jaz poznal sem neko ženo, Kavronija Puiščov se je zvala, ki je zagotavljala, da je legitimistica in da bodemo, kadar umrje, če jo secirati damo, v nje srci našli upisauo ime Henrika Petega ... In to v srci Kavronije PuišČovke!" „Ne glejte na to, draga moja, nego zapomnite si, da jedino pravi pot je tisti, po katerem hodijo ljudje, kakor je Solomin! Zapomnite si, kdaj sem vam to rekel — v zimi 1870, baš ko misli Nemčija uničiti Francijo! ..." „Sila Siluška," oglasila se je za Paklinom gr-basta Snandulija, „v svojih opazkah pozabil si bodočnosti naše vere in nje vpliv . . . Gospica Mažurina," dodala je tiho, „te še niti ne posluša . . .ponudi jej zopet malo čaja." Paklin se je osvestil. „Ah da, moja draga, ne bi li morda . . ." Mažurina uprla je tamne svoje oči vanj in rekla: „Prositi sem vas hotela, Če nijmate morda kakšno pismo po Neždanovu pisano — ali celo njegovo fotografijo Vu »Fotografija je jedna tu, in prav dobra je. — Dovolite, da jo poiščem." Začel je po miznici iskati, Snandulija pristopila je pa k Mažurini in jej sočutno roko stisnila. „Fvo je!" vzkliknil je Paklin in jej dal sliko. Ona je niti pogledala nij, se tudi zahvalila nij, nego jo le hitro v žep vtaknila, ter povsem zarudela. „Ali uže greste?" vprašal je Paklin. — »Recite mi vsaj, kje stanujete." »Kjer je kaj prostora." „Razumem, vi nečete, da bi jaz to znal. A to mi VBaj recite: delate li še za Vazilija Nikolajeviča ? „Kaj to vas briga?" »Ali morda za kacega Sidor Sidoriča?" Mažurina nij ničesar odgovorila. „Ali za kakšnega „Brezimeuega?" „Mogoče," rekla je Mažurina in vrata za seboj zaprla. Dolgo stal je Paklin pred zaprtimi vrat mi in naposled vzdihnil: „Brezimeua Rusija!" obsodil k smrti na vešala in obsodba se je zunaj pokopališča točno izvršila. * (Koliko se izda za trdnjave.) V zad njih desetih letih je potrosila Italija za trdnjave 210 milijonov lir. Francoska je porabila od leta 1872. do 1879. 400 milijonov frankov in pozneje še 30,800 000 frankov; v letu 1882. zazidala zopet 70 milijonov. Avstrija je porabila od leta 1870. jeden milijon za Krakovo, 1,975.000 gold. za trdnjave pri Pfemislu, 900.000 za Komorin, potem večje svote za trdnjave na Tirolskem, Erdeljskem in Jadranskem morj«; konec leta 1880. se je do volilo 13 milijonov gld. in sicer 8 Va milijona za trdnjave v Galiciji, 4 milijone v Pulj, ostalo pa za južno Tirolsko. Nemčija je izdala od leta 1873. okolo 400 milijonov mark za jednak namen. Darila za ,,Narodni dom". 1'renesek . . 1604 gld. — kr. G. rStrnad Matija, župnik v Ljubnem na Štajerskem....... .. 5 „ — » G. Karol Hofer. župnik in zastopnik banke „Slavije" v Čateži s pristavkom, da dn-mje Se dve leti po jednaki ali Se višji vsoti........v . . . . 18 „ 69 „ Čisti dohodek koncerta na Stemarjih v Loki............. 18 n — „ Za dve propani pušici....... 2 „ — „ G. baron J. Marenzi v Materiji .... 5 „ — „ G. Ivan Benedikt, župnik in J. Zupančič, posestnik v Materiji, pri taroku nabrala ............. &. ji — p Pri svatbi gospe Ančike Sošič-llrovati- nove dne 16. t. m. na Opčinah nabranih 2 „ 60 „ Vesela družba v Dutovljah..... 1 „ 12 n (i. Fran Umeljak v Lokavci..... 10 „ — „ G. Fidelij Okoren, vikanj v Lokavci . . 10 „ — „ Iz puftice v gostilni ljubljanske čitalnice .r> „ 30 „ G. J. Suman, c. kr. profesor na Dunaji, kot prvi donesek.......... 10 n — „ G. Andrej ^Jamar na Fužinah..... 2 „ — „ G. Anton Žuža, častni korar in dekan v Laškem trgu.......... 20 „ — „ lz pušice v kavarni „Mercur" .... 8 , 25 , Iz pušice v Kavčičevej gostilni v Gradišči 3 „ 20 „ G. Fran Žlindra, zastopnik nSlavijeu v Velikih Laščah...... . . . — „ 20 „ Vesela družba v gostilni M. Semerlovi v Dol. Logatci......... 8 w — n Vkupe . . . 1802 gld. 53 kr. Umrli so v IJiibljani: 19. mnja: Neža Ščinkovec, strežnica, 67 let, sv. Petra cesta št. 25, za sprijenjem drobu. — Janez Gričar, gozdni čuvaj, zdaj kaznenec, 46 let, Ulice na grad Št. 12, za jetiko. 21. maja: Alojzij Suštarič, žandaruierijskega vodje sin, 2 leti, Marije Terezije cesta št. 6, za nsepnicanii. — Alfred (iaudia, gozdarjev sin, 5 mes., Dunajska cests št. 8, za csepnieanri. 22. maja: Janez liorštner, delavke sin, 4 leta, Poljanska cesta št. 18, za vrožico. V deželnej bolnici: 19. maja: Neža Bajzel, gostija, 56 let, za rakom na jetrih. — Marija Sriinšek, gostija, 66 let, za vodenico. — Marjeta Z»re, dninarica, 38 let, za blaznostjo. Karol Hlnterlechner, čevljarski mojster, naznanja v svojem in v imenu svojih ncdoletuih otrok, Karola in Hngona, kakor tudi v imenu dragih sorodnikov, silno lan vest, da je njega iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa Karolina Hinterlechner, »j. Hasai, ilanen ob H. uri v jutro, po kratkej a mučnej bolezni, oskrbljena s sv. zakramenti za umirajoče, v 33. letu svoje starosti v Gospoda zaspala. I niplo drage umrle bode se danes 23. t. m. oh .'{. uri p poludne prt neslo v mrtvašnico pri sv. Krištofu in v četrtek dne 25. t. m. ob 7. uri popoludne se hode pokopalo. Sv. črne maSe so bodo brale v mestnej cerkvi sv Jakoba. (340) Draga umrla priporoča se blagemu spominu. V Ljubljani, dne 23. maja 1882. 5°/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 Dnnava reg. srečke 5°/c . . 100 gld. 114 Zeudj. obe. avstr. 4,,'8°/0 zlati zaat. listi . 119 Pnor. oblig. Elizabetine zapad. železnice 99 Frior. ohlig. Ferdinandove aev. železnice 106 gpjjjjpjpjpjjjjjHpjj 50 Pri rmliusloui rn n o ¡11 V I j-l v U I j ImocI jslic premogove družbe v Alhoni sprejme se v stalno delo okolo 80 dninarskih sekačev, ki nij so čez 40 let stari, zdravi, marljivi in imajo redne le-gitimaeijske papirje. «331—1) zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj ume I al ne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—30) ID\inajska borza dne 23. maja. Papirna renta ... ....... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ . . 1860 državno posojilo....... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro............ Napol.............. C. kr. cekini........... Državne marke...... 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „ 4u/0 avBtr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... n n n 4°/n...... „ papirna renta 5u/0..... 76 gld. 50 kr 77 05 94 20 „ 130 75 826 TI — n 344 10 9 119 n 90 T) 9 n n 50 ■ ■ 5 n 65 T) 58 T) 55 n 119 It 75 n 174 n 50 rt 94 Ti 20 119 n 85 n 89 n 20 » 86 tj 85 Vabilo k udelezitvi dobitnili šans velike, od hamburskega mesta garanto-vane denarne loterije, v katerej se mora 8 milijonov 940.275 mark v teku nekaj mesecev gotovo dobiti. Nov i, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 98.600 loži 47.000 dobitk, in sicer oziroma 400.000 posebno pa 1 dob. a mark 1 n « * n t » 500 n n n 300 n n n 145 itd. uradno določeno. 3 dob. a 3 54 5 108 264 10 3 530 1073 101 27069 itd. Žrebanje dobitk je po načrtu Za prihodnje prvo žrebanje dobitk te velike denarne loterije v Ija celi orig. loz le 6 mark, ali gl. 3.50 avstr. bank. pol orig. loža le 3 marke, ali „ 1.75 „ „ četrt orig. Ioza le I marke, ali kr. 90 „ „ ter se ti od države garantovani originalni loži proti pošiljatvi svote v gotovini ali po nakaznici, ali pa proti povzetju zneska v najoddaljenejše kraje franko razpošiljajo. Manjše svote morejo se priposlati tudi v pismenih markah. Ili-oi NteiiMlecker je v kratkem času svojim interesentom izplačala velike dobitke po mark 12S.OOO, so.OOO. več po 30.000, JO.OOO, 10.000 itd. in je s tem pripomogla k Breči mnogovrstnih rodbin. Uloge so v primerji velikim dobitkom jako neznatne ter Be mora le priporočati, da se jedenkrat sreča poskusi. Vsak udeleženec dobi pri naročbi uradni načrt, iz katerega se razvida razdeljonje dobitkov in dotič-nih razredov, kakor tudi ulogo, in po vzdigovanji dobitk oficjalni listek vzdignenih številk. Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroštvom ter se morejo na direktno vposlanje ali na željo interesentov z mojimi zvezami na vseh večjih tržiščih Avstrije izplačati. Naročila naj se povratno in vsakako pred 31. majem t. 1. zaupno pošljejo na trdno si uro tvrdko Josef Steindecker, Bank & VVechselgeschaft, Hamburg. I*. H. Hišn Josef 8telu«leeker — poznata kot solidna in reelna — ne potrebuje posebnih reklam; te zato izostanejo, na kar se čestito občinstvo opo- zarja. (258—6) Št. 7971. Košnja v najem. (339—1) \ torek «liu; 30. t. m. dopoludne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob lagreb-škej velikej cesti pod Rakovnikom, pri konjaču v Trnovem in pri kol^zijskem mtilinn po očitnej dražbi kosoma /a leto 1882. v najem oddala. Očitna dražba se prične ob 9. uri dopoludne na seuožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 22. muja 1882. Župana namestnik: Je ras. e« O jf 4 .H rt a O -2 _0 '-'mm IS 0J 'C »g d tTT3 -O rt > -t; u ^- l. . m s a n > i — onmiiiiJkuJu krvi* proti boleznim v žeIodei9 migreni, ]>odgromu9 skro-iii ioAiiosii, proti boleznim v jabolku, goltauei in na »lueali. Kina-malaga-vino, posebno krepilen pomoček za slabotne otroke in ženske po prestanih težkih boleznih, osobito po otročjej postelji. Spričevala: V raznih slučajih rhahitise, skrofuloze, anemije rabil sem kina-železno-malaga-rino od g. lekarja J. Nussbaumer-ja; uspeh je bil zelo ugoden in jaz morem to vino zaradi lehke prebavljivosti, okusnosti in izvrstnega učinka najtopleje priporočati. Na Dunaji, v decembru 1880. (441—11) Dr. Fiirtli, c. kr. vseučiliščni docent, predstojuik odd. obč. poliklinike. Potrjujem, da som v kina-žclezno-malaga-vinu lekarja g. J. Nussbaumer-ja v Celovci dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. Line na D., 1880. Prof. dr. J. B. Tna-ler s. r. Radostno potrjujem podpisani, da je kina-železno-malaga-vino lekarja g. J- Nuss-baumer-ja preparat izvrstne dobrosti in vplivnosti ter svojej lastnosti tnnvžitelj krvi in pospešujoč prebavljenje in da vse druge železne preparate zelo prekosi. Line na D. Dr. L.. WinteruitjB. Pošljite mi s prihodnjo pošto 10 steklenic Vašega kina-železno-malaga-vina, kateri je mojo ženo, ki več let trpi na spodnjem telesu, smrti rešil. Na Dunaji, 18. oktobra 1880. Dr. Razpošiljalna zaloga: J. Nussbaumer, lekar v Zaloge za KruuJNko. V Ljubljani: g. Piccoli, lekar. V Waeha, lekar. V Radovljici: A. ltoblek. lekar Ig. Hciss. Celovci. Metliki: F. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk nNarodne tiskarne".