SfltHSIl^SI
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hs^n Iaidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Sin. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/» dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 72 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
H. LITO
Murska Sobota, 10. novambra 1940.
ŠTEV. 45.
Nevtralnost Jugoslaviie
Še pred začetkom sedanje vojne v Evropi je Jugoslavija dosledno izvajala na Balkanu in Podu-navju konstruktivno politiko miru ter storila vse', da predvsem u-stvari dobre in prijateljske odno-šaje z vsemi sosednimi državami, zlasti pa s sosednima velesilama Nemčijo in Italijo. Ko je izbruhnil spor med velesilama, je Jugoslavija takoj proglasila strogo nevtralnost, ki ni slonela na ničemer drugem kakor na spoštovanju njene neodvisnosti in varnosti njenih meja.
Z lojalnim izvajanjem take politike je Jugoslavija najboljše služila interesom svojega naroda, po drugi strani pa je popolnoma za-
dostila svojim dolžnostim korektnega sosedstva, zaradi česar je tudi takoj dobila kategorična in odkrita priznanja Berlina in Rima.
Poslednji spor med Italijo in Grčijo, ki ga Jugoslavija globoko obžaluje, ker je v iskrenih prijateljskih odnošajih z obema državama, je prenesel vojno tudi na Balkan in razumljivo je, da mora Jugoslavija na novo nastali položaj obračati čim več pažnje in uporabiti vse svoje sile, da obvaruje mir. Glede na svoje dosedanje zadržanje Jugoslavija upa, da z nadaljnjimi razvoji dogodkov na Balkanu njeni interesi ne bodo ogroženi od nobene strani.
Politični pregled
Domaii dogodki:
V Beogradu je umrl prof. Jeremija Živanovič, bivši vzgojitelj našega mladega vladarja. Pokojnik, ki je bil star 66 let, je bil senator, nekaj časa pa tudi ban. Njegov veličastni pogreb je pokazal kako visoko je cenila naša prestolnica zaslužno in prosvetno delo pokojnika Bodi mu ohranjen časten spomin!
Srbski gospodarski krogi so se začeli zbirati in organizirati društvo z imenom »Kolo srpskih privrednika". Doslej je pristopilo temu srbskemu društvu že 500 članov. Delež znaša 1000 dinarjev.
Govorniki IpS na svojih sestankih ostro napadajo razširje-valce raznih letakov, ki jih nekateri ljudje trosijo po deželi zoper vlado in dr. Mačka., Iz tega in drugih znakov se da sklepati, da razmere na Hrvatskem še niso tako urejene kakor bi bilo želeti.
Eden izmed voditeljev HSS je izjavil na nekem zborovanju, da nekateri hrvaški uradniki niso docela zanesljivi. Nezanesljive u-radnike bodo na Hrvatskem ne le vrgli iz službe, temveč jih bodo poslali na prisilno bivanje, kjer bodo morali kopati kanale, vrtati prodore in opravljati še druga težaška dela.
Brez dovoljenja banske oblasti na Hrvatskem nihče ne bo
smel prodati svoje tovarne ali kakega drugega podjetja. Vsakdo bo moral za to prositi in navesti kupca. Banska uprava bo kupčijo lahko potrdila ali zavrnila.
Da ne bi industrija prišla v tuje roke, so na Hrvatskem ustanovili nov zavod: »Pooblaš-
čeno industrijsko-trgovsko delniško družbo" (POHID), ki bo smela prevzemati in kupovati taka industrijska podjetja, ki so na prodaj. Prednost pred vsemi drugimi kupci bo imela imenovana hrvatska družba.
Tuje radijske postaje so ob izbruhu grško-italijanskega spora objavile poročila, da je imela naša vlada izredno sejo, na kateri da so bili sprejeti sklepi daleko-sežnega pomena in objavljena mobilizacija vojaških sil. Naši uradni krogi so gornje vesti zanikali.
Švicarska gospodarska delegacija je prispela v našo prestolnico, da pripravi sklenitev trgovinske pogodbe.
Prosvetni minister je podpisal učni načrt na višjo ljudsko šolo. Pouk na višji ljudski šoli bo trajal štiri leta in je obvezen za učence, ki so končali štiri razrede nišje ljudske šole in ne nadaljujejo šolanja na kakšni drugi šoli.
Objavljena so bila navodila za izvrševanje uredbe i o podpori družinam oseb, ki so poklicane na orožne vaje. Po določilih te uredbe imajo pravico do te podpore žena, potomci zakonski ali nezakonski, oče, mati, če pa teh ni, pa vse osebe, ki jih je hra-nitelj vzdrževal.
V Nišu so bile preteklo nedeljo velike slovvsnosti ob priliki krsta številnih jadralnih letal in
položitve temeljnega kamna za palačo železniškega ravnateljstva. Navzočih je bilo poleg predsednika vlade več članov kraljeve vlade.
Zaradi nedovoljenega povišanja cen so v Zagrebu zaprli ravnatelja Saveza mlekarskih zadrug Gospodarske sloge Ivana Derešiča.
Iz zamejstva:
Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo se nadaljuje z vso silovitostjo. Nemško letalstvo vsak dan bombardira London in druga mesta v južni Angliji, angleška letala pa napadajo Berlin in druga mesta v Nemčiji ter nemška oporišča ob Kanalu. Po angleških poročilih so angleški bombniki napadli tudi Škodove tovarne v Plznu na Češkem.
Boji med Grki in Italijani postajajo vedno bolj srditi. Italijanska poročila ne poročajo o večjih uspehih in navajajo, da slabo vreme ovira vojaške operacije na težko prehodnem ozemlju. Italijanska letala so bombardirala nekatera grška pristanišča in atensko letališče, grška letala pa so napadla nekatere albanske kraje, kjer se zbira italijanska vojska. Velika Britanija je zgotovila Grčiji vso možno pomoč.
Spor med Italijo in Grčijo spada k načrtu, ki sta ga Nemčija in Italija izdelali za velik skupni napad na angleško moč v Sredozemlju. Tako poročajo nemški in italijanski časopisi.
Verjetno je, da bo Turčija pri sedanjem sporu, ki je izbruhnil na Balkanu, po nasvetih Anglije ostala nevtralna. Prevzela bo le stražo nad Bolgarijo.
Nemški kancelar Hitler se je prejšnji teden nepričakovano sestal v Florenci z italijanskim mi-hnistrskim predsednikom Mussoli-%ijem. V razgovoru, ki je trajal več ur, sta oba državnika razpravljala o vseh važnejših vprašanjih, ki se tičejo obeh držav v sedanji vojni.
Francoski zunanji minister Baudoin, je podal ostavko. Na njegovo mesto je bil imenovan Laval, ki je velik zagovornik politike zbliževanja in sodelovanja Francije z Nemčijo.
V vzhodni Afriki se nadaljujejo akcije angleškega in italijanskega letalstva. Na kopnem pa je položaj nespremenjen.
Angleška letala so nepričakovano napadla italijansko mesto Napoli. Po angleških poročilih so razrušili nekaj tovarn, petrolejskih
skladišč in postajo.
Angleška vojska se je izkrcala na nekaterih grških otokih v Egejskem in Jonskem morju.
Italijanska vojska trenutno oblega utrjeno grško mesto Janino. Italijanski uradni krogi trdijo, da se že 79 grških krajev s skup-
no 35.000 prebivalci nahaja pod italijansko oblastjo.
Ameriški predsednik Roo-sevelt je dejal, da se Združene države oborožijo tako, da bodo v orožju najmočnejše na svetu ter da bo Amerika Angliji pomagala z vsemi silami. Povedal je tudi, da je Anglija v Ameriki naročila 26.000 letal.
Grška vojska šteje 600.000 mož. Vseh pehotnih polkov ima 23. Artilerija ni močna. Letal ima okoli 150. V zadnjem času je bilo letalstvo najbrže precej okrepljeno. Vojna mornarica šteje 613 edinic, med temi več križark, ru-šilcev in podmornic. Grška trgovinska mornarica pa ima skoraj 600 parnikov s skupno tonažo skoraj 2 milijona ton.
Italijani zanikajo vesti, ki so
se širile v zadnjem času, da žele svoj spor z Grčijo rešiti potoni pogajanj. K temu pripomnijo, da je bil vojni stroj sprožen po krivdi Grčije in njenih svetovalcev in Italija ga ne bo ustavljala, dokler ne bodo doseženi njeni cilji.
Avtobusne voinje Maribor-M. Sobota
Na progi Maribor—M. Sobota je začel obratovati mariborski mestni avtobus poleg dosedanje dnevne vožnje tudi zjutraj iz Maribor ra 6.15 s prihodom v M. Soboto ob 8.45 in z odhodom iz M. Sobote ob 11.15 in s prihodom v Maribor ob 13.45 vsak delavnik, počenši s 1. nov. 1940. Vožnje ob nedeljah in prazniHih se vrše, kakor dosedaj. S tem bo ustreženo splošni želji prebivalstva Slovenskih goric in Prekmurja.
Produkcija premoga
Naši premogovniki so v poslednjih mesecih dosegli višek zmogljivosti. Še nikdar doslej niso nakopali toliko premoga. Uradna statistika za prva tri četrtletja pravi, da smo producirali 5,362.660 ton premoga, t. j. za milijon ton več kakor v istem razdobju lanskega leta.
Ril
Po trgovinskem dogovoru med našo državo in Italijo bomo dobili od naše sosede 20.000 ton riža, in sicer v štirih enakih obrokih. Prva pošiljka bo prišla v kratkem. Vprašanje razdelitve riža je že urejeno. Prodajali ga bodo po enotni ceni.	• V
Bratom in sestram na meii • pomoli
Na pragu letošnje zime se spomnimo posebno našega obmejnega prebivalstva ob Dravi, Muri in na Kočevskem. Deseti november 1940 naj bo zato namenjen narodni meji zlasti pa njeni mladini« z geslom: Mal položi dar - domu na altar! — Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Pomembne besede
predsednica vlade Movifia
Na Cetinju so 'položili temeljni kamen novi državni bolnišnici. Slovesnosti je med drugim prisostvoval tudi predsednik vlade g. Cvetkovič. Na svečanem banketu je g. Cvetkovič govoril o simboličnem pomenu svečanosti. Med drugim je dejal, da je Balkan veljal v svetu kot torišče nemirov, da je pa prav ta del Evrope dokazal civiliziranemu svetu, da je za ohranitev miru in reda. V preteklosti je res bilo mnogo vojn, !ci pa so imeie docela drugačen značaj in pomen kakor današnje. Stoletja smo se borili za neodvisno in svobodno domovino, ne pa da bi motili kulturni razvoj dragih držav in narodov. Borili Smo se, da bi se lahko mirno kulturno razvijali, kakor drugi civilizirani narodi.
To nalogo smo izvršili s hudimi žrtvami. Menda ga ni naroda, ki bi tako drago plačal svojo svobodo, kakor smo jo mi. Nobena država ni zgrajena na več kosteh in Žrtvah kakor naša domovina. Zdaj, ko so boji končani, smo začeli s prosvetnim delom. Narode ne ocenjujejo zgolj po njihovem junaštvu in tem, kar je naredil za neodvisnost, ampak tudi pO tem, kar je v mirnem in ustvar-jujočem razvoju dal človečanstvu.
Male potopljene ladie
Našo trgovinsko mornarico je vojna hudo prizadela. Izgubili smo 6 ladij s 45.000 tonami t. j. več ko 10% celotne tonaže (kohec leta 1939. Smo imeli 425.500 ton). Nekatere ladje so zadele na mine, druge so se pa potopile od torpedov. Največji izgubljeni parnik je »Carica Milica* (9950 ton), ki je 18. novembra lani ob angleški obali zadel na mino. Med poslednjimi izgubljenimi ladjami je parnik „Orao" (8250 ton), ki ga je 16. oktobra blizu Gibraltarja zadel torpedo.
milijonov din (21% več ko lani). Naša zunanja trgovina je torej aktivna za 847 milijonov din, medtem ko je bila lani izenačena.
Prva smrtna obsodba v Murski Soboti
Pred kazenskim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti je bil obsojen na smrt 26 letni Kari Makovec iz Štrigove v ljutomerskem okraju, ker je po mnenju sodišča premišljeno umoril svoje dekle Marijo Rep in Viktorja Ras-pergerja, brata Viljema Rasper-gerja, na katerega je bil Makovec ljubosumen. Makovec je storil svoje dejanje po nekem obisku Marije pri Raspergerjevih, ki ga je naredila, ko je prišel Viljem na dopust z orožnih vaj. Viljema je pospremila tudi na postajo, nato pa se je vračala v spremstvu njegovega brata domov. Tu je Makovec napadel najprej njenega spremljevalca, nato pa zadal še njej 13 vbodljajev z nožem. Po umorih se je Makovec poslovil od staršev, katerim je sporočil svoje dejanje, nato pa odšel v gostilno, kjer so ga aretirali. — Njegova smrtna obsodba je prva na soboškem okrožnem sodišču. Makovec je prijavil revizijo in priziv.
DOMAČE VESTI
Zunania treovina
Naša zunanja trgovina kaže za letošnja prva tri četrtletja ugodno bilanco, čeprav je v poslednjih dveh mesecih zaradi zaščite domačega trga izvoz padel. V prvih devetih mesecih smo Izvozili za 5241 milijonov din blaga (za 43% več ko lani), uvozili pa za 4394
— Iz seje občinskega odbora. V soboto, dne 2. novembra je bila pod predsedstvom g. župana Hartnerja redna seja občinskega odbora, ki je sklepala med drugim tudi o sledečem: Na prošnjo občinske uprave se je od 15. sept. do 2. okt. izvršil pregled I vseh letnih računov od 1931 dalje do zaključno proračunskega leta 1938/39. Za omenjena leta je občinska uprava sprejela raz-rešnico glavne kontrole. — Odobrilo se je 17 kupnih pogodb, ki se nanašajo na odkup zemljišč in stavbišč na prostoru bivšega radgonskega marofa in na travniku ob Radgonski cesti. S tem je večina parcel že prodanih in je le še malo število stavbišč na razpolago interesentom. — Sklepom občinske uprave se bo osnovna šola, ki je že v gradnji, sezidala v treh nadstropij, kar je odbor še naknadno odobril. — Za prepotrebno izolacijo kletnih prostorov v Delavskem domu je občina najela pri Javni borzi dela v Ljubljani znesek 70.000 din.
—	Odbor je sprejel načelen sklep, da se pristopi k realizaciji gradnje dekliškega doma v M. Soboti pod gotovimi pogoji. Pridobitev
omenjene institucije je največjega pomena za vzgojo naših deklet.
—	Z nekaterimi spremembami je bila sprejeta najemninska pogodba za uradne prostore okrožnega sodišča. — Hišniku Delavskega doma se določi stalna plača. •— Na pobudo g. župana se bo še
letos ustanovila javna kuhinja, ki bo namenjena siromašnim otrokom in delanezmožnim našega mesta. Preračunano je, da bo v javni kuhinji nahranjenih dnevno okrog 300 oseb za kar bi znašali stroški približno 200.000 dinarjev za dobo štirih mesecev. Ker pa občina nima zato predvidenih denarnih sredstev, se namerava izvesti akcija za zimsko pomoč po načelu: Kdor več ima, več naj da. S tem bodo prispevali za naše najsiromašnejše someščane naši najpridobitnejši krogi in ne bodo prizadeti manj premožnejši. — G. župan je poročal, da je občina odplačala večino svojih dolgov, ki jih je imela pri Jugoslovanski udruženi banki d. d. v Zagrebu. Odplačati je treba le še dolg za odkupljeni grad in park. Ta vsota pa je malenkostna napram terjatvam, ki jih ima občina do kupr cev razprodanih parcel. — Radi množečih se poljskih tatvin se takoj nastavi poljski čuvaj, ki bo pri-deljen tuk. policiji. —- V domovinsko zvezo se je sprejela ga. Resch Katarina, dočim se je zavrnila prošnja zagotovitve sprejema v domovinsko zvezo g. Sou-koupu Josipu, ki že dalj časa ne stanuje v M. Soboti. — Dovolila se je postavitev stojnice v klav-niški ulici g. Baleku Ludviku. — Štipendija za Čisarja Aleksandra je bila povišana. — Meddruštve-nemu odboru se je ponovno nakazala podpora 3000 din kot prispevek za že postavljeni spomenik prekmurskim književnikom. — Nekaterim občinskim revežem se je zvišala redna mesečna podpora, dočim se je nekaterim prosilcem ugodila njih prošnja za podelitev podpore. — Zvišali so se tudi prejemki občinskih nameščencev za 10%. — G. župana se je pooblastilo, da uredi odkup zemljišča v Križevi ulici, ki je last Poredoša Franca. — Radi povečanega delokroga občine se je sprejel sklep, da se spremene občinski statuti tako, da bodo v skladu z novimi razmerami. — Na novo se bosta nastavila dva redarja. — Po novem zakonu o občinskih hranilnicah mpra biti odbor hranilnice sestavljen iz oseb, ki niso v upravnem oi$boru kakega drugega denarnega zavoda. V novo upravo so bili izvoljeni sledeči gg.: ravnatelj Zobec Ivo, Majer Janez, stavbenik, dr. Silvij Brandieu, dr. Vučak Štefan, Kuhar Franc, trgovec, Denko Jakobi mizar, Benko Josip m)., Kološa Jožef, učitelj v p. in tovarnar Cve-tič Janez. V nadzorni odbor pa so izvoljeni gg.: Dr. BrumenTone, trgovec Brumen JDško in no
tar Ponebšek Janko. — Izvršilo se je preimenovanje nekaterih ulic, kar pa poročamo na drugem me-stu. — Tujsko prometnemu društvu se je podelila podpora 4000 din za le izdani prospekt Prekmurja. — Na predlog g. ravna-
6RH35RI UHO MURSKA SOBOTA
PREDSTAVE:

v četrtek 7. XI. 1940 ob 20.30 uri t petek, dne 8 XI. ob 20.30 uri t soboto, dne 9 XI. ob 17.30 uri in ob 20 30 uri
BARVANI VELEFILM
»osvajalci vsEMiar
Andy Devine	Fred MacMurray
Lynen Overman Rey Millamd Režija i WILLIAM WELLMANN
FIlm Je prvi te vrste, v naravnih barvah ! — Zgodovina avijaclje in usoda ljudi, ki so stavili na kocko imetje, ljubezen in tudi življenje, da osvoje vsemirje ... — 17. decembra 1903 se dvigne v zrak »prvi »troj" za letenje ... — Pretresljive zgodbe iz pretekle svetovne vojne . . .
V nedeljo, dne 10. XI. 1940
ljudska predstava ob 11 uri IS min.
.OSVAJALCI VSEMIRJA'
Znižane cene: 2, 3, 5 din._
Dodatek: Novi ,»IMFA" odn. „Fox-ov" tednik
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 10. XI. ob 1515 uri ob 17 30 uri in ob 20-30 uri v ponedeljek, dne 11. XI. ob 17 30 uri in ob 2030 uri v torek, dne 12. XI. ob 20 30 uri
VESELI FILM
II
..HOTELZORA
Kabos Gyula Dr. Palld Imre
Tvray Ida	T&kes Anna
Oodba: Abraham Ml
SodBlBll ciganska kapela Mapyaryimrei
Film iz danaSnjega budimpeitanakega družabnega življenja ... — V eiSbMi In hiksasnem planinskem hotela „Kl-kelet" kraljuje lepa, iannataa Marija . . .
Dodatek: Novi „FOn-o«", odn. „WFA"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
telja Zobca je odbor sprejel načelni sklep glede ustanovitve Giažr-bene Matice v M. Soboti in je občinski odbor obljubil vso možno pomoč pri ustanovitvi prepo-trebne glazbene institucije.
—	Sprememba v uredništvu. Ker je bil urednik našega lista g. Nemec Janez vpoklican na orožne vaje, je začasno uredništvo prevzel tuk. trgovec g. Nemec Ludvik.
—	Javno kopališče Zdravstvenega doma v M. Soboti je vsled visoke talne vode v kletnih prostorih do nadaljnega zaprto. — Upravnik.
J— Preimenovanje ulic. Na
zadnji seji občinskega odbora se je razpravljalo o potrebnem pre-imenovanju nekaterih soboških Ulic ter o imenovanju novih. S tem se bliža delo posebnega odbora, ki mu predseduje g. ravnatelj Zobec, končni fazi. Predlog omenjenega Odbora je bil, da bi se preimenovale sledeče ulice: Kri-ževa ulica, Slovenska ul., Šolska ul., Mala ul., Novaul., Cerkvena ul. in Radgonska cesta. Poleg teh pa je treba še označiti 22 no-
viti ulic.
—	Dijaško podporno društvo na naši gimnaziji že vsa leti podpira revne dijake z učnimi knjigami. V letošnjem šolskem letu je nabavilo za 8793 din novih knjig. Skupaj je letos društvo izposodilo 1113 šolskih krtjig. 171 dijakov
e dobilo po eno knjigo, 153 di-akov po 2 knjigi, 73 dijakov po 3 knjige, 31 po 4, 24 po 5, 9 po 6 knjig, 9 dijakov pa več kot jo 6 knjig. Skupaj je torej uživalo pomoč društva 470 dijakov. Požrtvovalnim podpornikom društva v Soboti in po celem Prek-murju gre vse priznanje za lepe jrispevke, s katerimi so omogočili nabavo novih knjig.
—	Prvi roditeljski sestanek
na naši gimnaziji v letošnjem letu bo v nedeljo, 10. nov. ob 11 uri.
—	Popravite hodnik proti gimnaziji! Že nad 7 tednov je Šolska ulica polna mladine, ki vsako jutro hiti proti gimnaziji, ko pa se opoldne odpro vrata, se vsa ta nasmejana mladost razkropi po isti poti proti domu. Popoldne se prizor ponovi, samo da so tokrat na poti najmlajši predstavniki naše gimnazije, učenci nižjih treh razredov. Ob lepem vremenu se razkropijo po celi gladki cesti in hite proti cilju, to je proti vhodu v gimnazijo. Pa poglejte to učečo se mladino v deževnih dneh, ko je na cesti za tri prste gostega blata in se pretakajo po njej luže v smeri obeh odtočnih kanalov. Takrat skoro vseh 700 dijakov po dvakrat na dan premeri tisto osko pot nad cesto, ki drži od odcepa Marti-niSke ulice najprej mimo njive, potem pa mimo hiš. V spodnjem delu je ta pot poplavljena in mladina brodi s slabimi čevlji po vodi. Zgoraj pa je pot mehka, ilovnata. Blato se oprijema čevljev in treba se je izogibati luž. Pot v gimnazijo je v slabem vremenu prav nevšečna in vpliva neugodno na razpoloženje dijakov kakor tudi vreme samo. In letošnje slabo vreme, ki mu nikakor noče biti konca, prilika poti vedno novo mokroto, da je stalno blatna. Nihče se ne zmeni, da bi pripeljal voz suhega peska in zatrpal z njim kotanje in prekril blato, da bi se napravifa nad njim trdna cestna podlaga. In vendar premeri to pot vsak dan dvakrat skoro 700 dijakov. Za tako armado študirajoče mladine bi bito ptič treba urediti to pot, po kateri hodijo vsak dan tudi stotine drugih pešcev. Ureditev te poti z blagim naklonom proti odtočnemu jarku bi bila tudi skromen prispevek k olepšavi mesta v smislu našega tujskoprometnega programa. Upa-
ure, zlatnina
KRISTAL, PORCELAN
mo, da nam na rešitev tega vprašanja ne bo treba čakati do zime.
— Dijaki-kolesarji. Od vseh strani se vozijo v gimnazijo, v lepem in slabem vremenu, poleti in pozimi. Občudovanja je vredna njihova vztrajnost in pridnost, ki pa jima žal včasih manjka potrebne skrbi za mlado zdravje. Ob deževnem vremenu prihajajo dijaki-kolesarji premočeni v šolo. Zlasti dekleta imajo mokre nogavice in morajo ostati v njih, dokler se ne posušijo. Starši skrbite, da bodo imele dijakinje - kolesarke v deževnem vremenu s seboj copate in tople nogavice, da se v šoli preobujejo. Marsikateri prehlad bo tako izostal, pa tudi revmatizma bo manj za stara leta. Zdravje mladine je nad vse 1 V Prekmurju manjka 41 učiteljskih moči. Zadnjič smo
fantje. Kaj bo z mladino, ki že zdaj hodi po krivih potih.
— Za profesorja v 8. pol. skup. je napredoval banovinski uradniški pripravnik na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Eme-rik Šiftar. G. profesorju, ki je naš domačin, k napredovanju iskreno čestitamo.
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZGLASI
Davčne napovedi za odmero zgradarine. Da&na uprava poziva hišne posestnike, da vložijo v času od 1.—30. novembra davčne napovedi za odmero zgradarine za davčno leto 1941. Napoved se mora vložiti tudi za ona poslopja, ki uživajo začasno davčno olajšavo. Kdor napovedi ne bo vložil v gornjem roku, bo kaz-
BOOATA IZBIRA, SOLIDNE CENE
m. lukr-"" »n
Za NOVO SEZONO prinašamo
RADI O APARATE
MINERVA, ORION, KORTING, HORNYPHON, MENDE, BRAUN, GRAETZ, SACHSENWERK
z dvoletnim Jamstvom.
Baterijski aparati so opremljeni * O elektronkami,
Predvajanje brezobvezno.	Ceniki franko.
Vsi aparati na dolgoročno odplačilo.
Radio Nemec, M. Sobota
OOSPOSKA UL 15 jjsTANovLmo uru im
ugotovili, da manjka v soboškem srezu 21 učnih moči. V lendavskem jih manjka 20, in sicer po 4ve v Dobrovniku, Črensovcih in Srednji Bistrici, po ena pa v Benici, Dol. Bistrici, Lendavi, Qa-berju, Gor. Lakošu, Ižakovcih, Kobilju, Mali Polani, Veliki Po-lani, Odrancih, Petišovcih, Pincah, Gomilicah in Trnju. Skupno torej manjka v obeh srezih 41 učnih moči.
—	Martinovo proščenje v Martjancih bo letos izjemoma v nedeljo, 10. novembra, v soboškem Martinišču pa 17. novembra.
—	Žito so kradli. Posestniku in mlinarju Jožefu Lukaču iz Ba-kovcev je bilo v času od februarja do konca oktobra ukradeno iz zaklenjenega skladišča, ki ga ima tf svoji hiši v Bakovcih, okrog 1000 do 1500 kg žita in otrobov v skupni vrednosti nad 4000 din, Mlinar dolgo ni mogel priti na sled tatovom, zadnjič pa je zasačil dva mlajša maloletnika, 15 letna hlapca, ki sta nesla iz skladišča 60 kg pSeničnih otrobov. Preiskava je zdaj dognala, da sta največ pokradla iz mlina 15 letni hlapec in 19 letni vajenec, ki sta Žito spravljala naprej nekemu tretjemu, ta ga je pa prodajal drugim, največ menda v Krogu. Vsi Sodo zdaj odgovarjali pred sodiščem. — V Gomilicah je zmanjkalo 5 stotov prosa, ki so ga nap pozneje v neki točilnici. Tudi tu so bili tatovi sami mladi
novan s 3% odmerjenega osnovnega davka, kdor pa se ne bo odzval niti pismenemu pozivu v nadaljnjem roku 8 dni, bo plačal za kazen 10% odmerjenega davka.
Predsednik občine HARTNER, L r.
Povodni! na Hrvati kam
Zaradi hudega deževja zadnjih dni je Kolpa narastla 7.88 m nad normalno. Prav tako sta na-rastli Korana in Mrežnica, ki sta poplavili velikefdele ozemlja ter povzročili veliko škodo. V nekaterih delih mesta je Kolpa pridrla do hiš ter napravila Veliko škodo ob Mažuranovičevi in Trnskega obali. PrebivalstvolnamreČ ni bilo pripravljeno na povodenj.
Hudi viharji, ki so zavladali v Sarajevu, so povzročili tudi nekaj nesreč. Na progi Sarajevo-Više-grad med postajama Svetlina-Pra-ča je v nedeljo iztirila lokomo tiva s 14 vagoni. Pri tej priliki je bil hudo ranjen vlakovodja in zavirač. Materialna Škodi je zelo velika.
V nedeljo zvečer je pred posta jo Pale iztiril vagon tovornega vlaka, zaradi česar je promet nekaj časa zastal.
Reka Prača je med Dobojem in Tuzlo na več krap poškodovala železniško progo.
CENTRAL KINO
PITTBICH. M. SOBOTA
iiiiiitniiiiiiiiiiiiimiiHiiHiiimniHniiiHiHiiiiliHimiiiiiinnHHiHi
V	soboto, 9. no«, ob >/a9 uri zvečer
V	nedelje, 10. nov. ob »/z*-, in V»9 uri
V	ponedeljek, 11. nov. ob i/29 uri zvečer
Velika IJubavna drama po snamenl-tem romanu ed CLAUDEA FARREREA
»VRNITEV"
Pretresljiva ljubezenska drama o požrtvovalnosti in rodoljublju pomorskega častnika, kateri žrtvuje ljubljeno ženo za rešitev svoje demovine. - V gl. vi. CHARLES BOVER, Marta Oberon, John Loder in V. InklJenoit.
Pri nakupu 12 vstopnic (blok) — cena sa deset vstopnic. —
Dopolnitev uredbe o stanovanjski zaiiiti
Ministrski svet je na predlog jravosodnega ministra izdal ured-30 o tolmačenju čl. 4 uredbe o stanovanjski zaščiti od 17. okto-}ra. Sodne odpovedi, ki so bile zrečene do uveljavljenja uredbe, t. j. do 19. oktobra t. 1. se presojajo po predpisih uredbe, če do tega dne niso postale pravo-močne. Izven sodne odpovedi izrečene do dneva uveljavljenja u-redbe (do 19. oktobra) se presojajo po predpisih uredbe, če dO tega dne niso stopile v veljavo (§ 661, odstavek 1. zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah.)
Vse ostale sodne in izvensodne odpovedi, ki so postale pravo-močne odnosno so stopile v veljavo v smislu § 661. zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah, ostanejo v veljavi in preneha najemninsko razmerje z dnevom, ki je določen v odpovedi, ter je najemnik dolžan najettio-dajalcu izročiti stanovanje ali poslovne prostore.
Ob bridgi Izgubi drage mame, stare mam«, gospe
Ittltlt ITBUB, n). SUpitU
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ao nas tolažili, vsem darovalcem veacev In cvetja ter vsem, M so j« spremili ■a zadnji froti k večnemu počitka.
M. Sobota, 4. XL1040.
TVaItIa » letno se Seli isnčiti sa UCKie šiviljo sli ka) stičnega. Po m*4h aosti v takem meStM, kjer bi dobila hrano in stanovanje. Naslov jO treba oddati v knjigami Hahn v M. Soboti.
Proda se hiia
x lepim vrtom * Beograda primerna tudi u
tgovlno. Nahaja so aa ogla Aleksandrove Ka Cvetkove alice. Naslov se poizve v knjigarni HAHN v M. Soboti.
Dekle se Seli izuiiti
v trgovini z mešanim blagom* Mest* lahko - H takoj. Pogoje ia pa naslov se naj Ida v kailArai Hahn v M. Soboti.
Proda se KT&SrS mn a
_________ emvarje ms
■s**** Nemec J* M Sobote.
ŠPORT
Jugoslavija: Nemčija 2:0 (1:0) Slovenija : Hrvatska 3:2 (2:0)
Ob največjem zanimanju prijateljev nogometa je bila v nedeljo, dne 3. t. m. v Zagrebu reprezentativna tekma z Nemčijo, ki je prinesla našemu nogometnemu športu novo in obenem res krasno lovoriko. Naši nogometaši so se s tem uspehom za velik korak približali srednjeevropskemu razredu. — Z največjem veseljem pa moramo pozdraviti tudi uspeh naših juniorjev, ki so v zelo lepi igri premagali mladino iz Hrvatske. Tudi ta tekma je bila v Zagrebu kot predtekma medržav-ne tekme.
GASILSTVO
Nekaj o gasilstvu
Menda ni sreza v naii državi, kjer bi bilo gasilstvo tako razvito kot je v srezu Murska Sobota. Skoraj v vsaki vasi obstoja in deluje gasilska organizacija. V srezu je 122 našel j, gasilskih čet pa 110 iz česar sledi, da je le 12 vasic, ki nimajo .organiziranega gasilstva.
Mnogo žrtvujejo naii gasilci za svoje organizacije, ne samo časa, marveč tudi denarja. Ko se začnejo organizirati, navadno nimajo nobenih sredstev. Prvo je to, .da prevzamejo krajevno gasilsko orodje v varstvo in oskrbo, ki je navadno v obupnem stanju, pomankljivo po kvaliteti in nezadostno po številu. Takšni so tudi gasilski domovi, ker ni nihče na nje pazil in jih oskrboval.
Ponekod pa si nove gasilske čete v prav kratkem času izpopolnijo gasilsko orodje, popravijo gasilski dom, nabavijo obleko in z vso vnemo u-spešno nastopajo na požariščih in vajah. So celo čete, ki so v prav kratkem svojem obstoju nadomestile staro orodje z novim, posebno z mo torkami, ki danes razveseljivo delujejo na požariščih. Takšim gasilcem : pravimo, da so požrtvovalni in da se v polni meri zavedajo svoje dolžnosti.
Če pomislimo, da deluje gasilska organizacija v splošni dobrobit naroda, da ni orodje, oprema in gasilski dom last organizacij ampak dotičnega kraja, čeprav so vse to gasilci nabavili odnosno sezidali, bomo tej organizaciji naklonjeni, ker je človekoljubna in ker je ustvarjena zato, da s svojim delovanjem varuje naše domove in nas vseh brez razlike na narodnost ali stan.
» Razglas
Kraj. šol. odbor v Sebeborcih razpisuje drugo javno pismeno. ponbdbeao licitacijo za oddajo težaških, zidarskih, tesarskih, krevskihjn kleparskih del, ki se ba vršilo dne 16. nov. 1940. ob 11. uri v drž. Ij. šoli.
Podrobnosti razglasa so razvidna 11.
razglasov objavljenih na razglasnlh deskah srs*. načelstev v M. Sabotl, Ljutomeru. Dol-Lendavi in na razgl. deski občine Martjanoi.
Vse ostale. Informacije se dobe pri. Kraj. šol. odboru v Sebeborcih. ;%ebiborcl, dne 5. aov. 1940.
Krai. lolskl odbor.
Urnik
komercllelnlh in iesikovnih tečajev « priredbi Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Na sestanku interesentov komerci-jelnih in jezikovnih tečajev z dne 4. t. m. je bil sprejet naslednji urnik:
za komarcllalne predmeta, t. j. knjigovodstvo, trgovsko računstvo in trgovsko dopisje od pol 8. do pol 10. ure zvečer;
za strojepisje ob četrtkih od pol 8. do pol 10. ure zvečer;
za stenografijo ob petkih od pol 8. do ltf ure zvečer;
za nemlkl Jezik ob torkih od pol 8. do pol 10. ure zvečer;
za ruski Jezik ob ponedeljkih od pol 8. do pol 10. ure zvečer.
Poleg večernih tečajev bodo tudi popoldanski tečaji in sicer za dijake in ostalo mladino. Po dosedajnih prijavah se bo poučevalo popoldne: stenografijo ob torkih od 4. do 6 ure;
strojepisje ob sredah od 4. do 6. ure.
S poukom se je pričelo dne 5. novembra t. i. Interesenti, ki se ie niso prijavili, imajo pa veselje za učenje naj se kratkomalo prijavijo v tečaj za tisti predmet, ki jih zanima in sicer na dan po določenem urniku.
Mladini in dijakom pa priporočamo, da se prijavijo za popoldanske tečaje.
Poleg predmetov, ki smo jih našteli, se bo poučevala še italjanščina, če se za ta predmet prijavi zadostno število interesentov. Pouk iz italjan-ščine priporočamo zlasti mladini in dijakom.	, .
Uredili smo za enkrat samo tečaje za začetnike ; nadaljevalne in konver-zacijske tečaje bomo uredili kasneje. Interesente za te tečaje prosimo, da se prijavijo radi potrebnih predpriprav.
Halo!
Halo!
Štednja je vedno umestna a najbolj danes, zato zamenjajte Vaš stari aparat, kateri Vam žre preveč toka.
Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1.5 V.
Vam prihrani 50% na anodi in 75% na kurilni bateriji« Polnjenje akumulatorja odpade.
Zahtevajte opis in ponudbo!
Radio aparati vseh najboljših znamk v veliki Izbiri vidni ni zalogi.
Hali meseini obroki i tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tel št. 39.
Ceni. naroinike
našega lista, ki še niso porav-t naii naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čim prej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
SLUŽBENE OBJAVE
, ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Navodila za izvedbo uredbe o kontroli cen na malo.
" čl. 8.
Da bi se olakšala kontrola u smislu postojeclh zakonskih proptsa, potrebno je da se prvostepene upravne vlastl drže sledečih uputstava u pogledu de-flnlclje trgovca na malo t trgovca na
veliki.
Trgovac na malo je trgovac koji kupuje robu od trgovca na veliko, uvoznika Hi proizvodjača sa svrhom, da je prodaje dalje isključivo potrošaču. Ako se takav trgovac pored direkt-
ne prodaje potrošaču bavt i prodajom drugim trgovclma koji prodaju dalje potrošaču, onda se trgovac koji vrši prodaju artlkala pod kontrolom l potrošaču t drugom trgovcu, smatra ujed-no t trgovcem na veliko, kojt je u smislu Uredbe o kontroli cena od 14. II. 1940 godlne dužan, da zatražl odo-brenje prodajne cene na veliko.
Maksimalna prodajna cena na malo odredjena u tome mestu u smislu ovog uputstva, važiče i za takovog trgovca na veliko. Kod odredjivanja maksimalne cene na malo treba, da se uzme u obzir cena na veliko koju je odobrila nadležna Banska uprava, ali bruto zarada takvog trgovca na veliko i na malo kod prodaje na malo, ne sme preči dozvoljeni procenat za prodaju na malo, a prodajna cena na malo mora da bude tako odredjena, da se omoguči svim trgovclma na malo u tom mestu, da istu robu prodaju po istoj maksimalnojcenina malo.
U ovakvim slučajevima kad postoji posrednička uloga imedju trgovca na malo i veliko i trgovca koji prodaje samo na malo, treba da se postupi tako da se takvo posredništvo ♦ svede na najnlžu meru i onemogučl verižna trgovina po čl. 3 st. f. Uredbe o su zbljanju skupoče t nesavesne špekulacije. čl. 9.
Sva sreska načelstva treba da strogo paze na to da se trgovci drže od-luka kole budu donošene kao i odre-daba Uredbe o suzbijanju skupoče i nesavesne špekulacije od 25. septembra 1939. U svim slučajevima prekr-šaja postoječih zakonskih propisa treba odmah da postupe u okviru na-dležnosti, kazne ili predaju siidu sve
prekriitelje. O tome treba izvestiti na-dležnu Bansku upravu za svaki pojedini slučaj.
Naročilu pažnju treba da obrate sreska načel«tva na sprovodjenje Uredbe o upučivanju nesavesnih spekula-nata na prinudni boravak i prinudni rad od 18. maja 1940 godlne kao i na Uredbu o nadzoru nad izvrŠenjem Uredbe o suzbijanju skupoče i nesavesne špekulacije i Uredbe o kontroli cena od 11. maja 1940 godine.
Ako organi kontrole ustanove da se trgovac ne drži propisanih cena i zarade, sresko načeistvo treba odmah da postupi u smislu ili 4 Uredbe o kontroli cena na malo ! da po mo-gučnosti odmah kazni prekršitelja u okviru svoje nadležnosti po Uredbi 6 suzbijanju skupoče i nesavesne špekulacije od 25. IX. 1939 godine. * Posebnom Naredbom sresko načeistvo če narediti svim organima spc-menutim u Uredbi od 11. maja da vrše svoju dužnost po toj Uredbi i podno-se prijave, za koje itn pripada nagrada u smislu čl. 2 te Uredbe.
Na mestima odredjenim za objav-ljivanje i na uobičajeni način sreska načeistvo če pozvati i sva privatna lica da u Smislu st. 3 čl. I te Uredbe podnesu prijave za kršenje postoječih propisa i odluka. Izričito treba da te naglasi da prijavitelji imaju pravo na nagradu u smislu st. 2 čl. 2 Uredbe a taj stav treba u objavi doslovce'citirati, čl. 10.
Sva razjašnjenja o primeni Uredbe o kontroli ceha na malo i ovih uputstava daviče prvostepenim vlastima nadležna banska uprava preko struč-
nog kontrolora cena.
'..■<■	,	ah ■ v"'	j
, >	Primer;,
zaračunavanje prodajne cene s maksimalnim proeentom brutto zarade.
Ako neki trgovac na malo kupi od trgovca na veliko 100 kg kafe Santos Exlra Prima po ceni od Din 67,— franko radnja prodavca, kalkulacija če izgledati ovako:
1 kg franko radnja prodavca košta ....... _____ . , . . din 67.—
Iz fakture se vidi da je trgovac rra veliko zaračunao za ot-
premne troškove do Staniče i tovarni list na pr. . ... 20.— „ Iz tovarnog lista se vidi da je plačen podpoz železnfcom na pr. 75.— , Iz priznanice opštine za trošarinu vidi se da je plačeno ukupno 200.— „ Iz priznanice kiriožije vidi se da je za prevoz do radnie maloprodavca plačen na pr. . . . . . *.". ... ".'".". .' 40.— „
Ukuprri trošak 335,— din Trošak na 1 kg kafe . . . ........... 335
efektivna nabavna cena kafe jest . ..............din 70 75
Odobrena je n. pr. bruto zarada od 10«/o .... J.......7 07
prodajna cena
din 77.82
Prodajnu cenu treba uvek zaokružiti na više do 25, 50, 75 para ili celog dinara, pa če u ovom slučaju cena biti dinara 78.—< za jedao kilogram kafe.
Ali osim gornjih troškova ima nekih drugih efektivnih izdataka na pr. pakovanje, vreče, prometni porez zaračunat u fakturi za robu domačeg porekla itd., treba priznati sve te troškove i izračunati cenu na gornji način.