PoSteiaa pMMRa-T pl^
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
45.
kos.
V LJUBLJANI, dne 6. junija 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
•554. Uredba o posvetovalnem odboru za bankarstvo.
355. Uredba o sorodnih obrtih.
356. Uredba o izdajanju potrdil o strokovni zaposlitvi v obrtnem delu pri vojski in mornarici.
357. Pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve v trgovinskih obrtih.
358. Pravilnik o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih' izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanja strokovne izobrazbe za rokodelske obrte.
359. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin, v letu 1934.
360. Razne objave iz »Službenih novine.
Uredbe osrednje vlade.
354.
Uredba
o posvetovalnem odboru za bankarstvo.*
Člen 1.
Na osnovi člena 59. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov se ustanavlja pri ministrstvu za trgovino in industrijo posvetovalni odbor za bankarstvo. Odboru je naloga, oddajati svoje mnenje o predmetih iz območja bankarske stroke, ki so postavljeni na dnevni red seje.
Člen 2.
Posvetovalni odbor je sestavljen iz 12 članov, ki jih postavlja minister za trgovino in industrijo za dve leti. Minister odredi postavljenim članom odbora lahko tudi namestnike.
Člen 3.
Seje odbora sklicuje in jim predseduje minister za trgovino in industrijo. Minister odredi lahko enega člana odbora, ki ga nadomešča, če je zadržan, da bi predsedoval seji.
Člen 4.
Minister za trgovino in industrijo ustanovi lahko po potrebi tudi odseke v odboru in odredi člane odbora, ki naj te odseke sestavljajo. V takem primeru predpiše poslovno področje vsakega odborovega odseka in postopek za sklic in voditev sej ter vse ostalo, kar je potrebno Za poslovanje takšnega odseka.
Prav tako lahko naloži poedinim članom odbora, naj prouče neka vprašanja iz bankarske stroke in naj mu podajo o tem poročilo s svojim mnenjem vred.
Člen 5.
Pri odseku za kreditne ustanove in zavarovanja pri ministrstvu za trgovino in industrijo se ustanavlja tajništvo odbora. Osebje tega tajništva postavlja minister za trgovino in industrijo.
Člen 6.
Članom odbora, ki so iz Beograda, pristoji dnevnica od seje po 200 Din, članom pa, ki ne prebivajo v Beoi gradu, pristoje potni stfoški in po 300 Din na dan kot dnevnica.
Nagrade tistim članom odbora, ki se jim poverijo posebni posli po členu 5. uredbe, kakor tudi osebju tajništva določa minister za trgovino in industrijo.
Vsi stroški odbora, osebni kakor tudi materialni, obremenjajo sklad za nadzor nad denarnimi zavodi.
V Beogradu, dne 29. marca 1934.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Dometrovič s. r,
(Ta uredba je objavljena v »Službenih novinaht št. 76 z dne 2. aprila 1934 in je tega dne stopila v moč.)
355.
Uredba o sorodnih obrtih.*
Na osnovi odstavka (•) § 31. zakona o obrtih z dne
5.	novembra 1931 predpisujem naslednje:
Člen 1.
Za sorodne obrte, navedene v poedinih točkah odstavka (J) § 23. zakona o obrtih, se označajo naslednji obrti:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	aprila 1934, Št. 78/XX/lS9.	10.	maja 1934, M. 107/XXV11/261,
1. lončarji in pečarji iz točke 1. in keramiki iz točke 2.;
2. steklarja (steklorezci), izvzemši delo okna-rjev po vaseh, iz točke 3. in steklobmsoi, graverji steklarji in izdelovalci zrcal iz točke 4.;
3. slikanje porcelana in kamenine (fajanse) in mozaična dela iz točke 5. in firmopisai, sobni slikarji, rokodelski slikarji industrijskih izdelkov iz točke 73.;
4. kovači, kovači za orodje iz točke 6., podkovači iz točke 7., nožarji in ostrobrusoi, pilorezci iz točke 9. in brusci (ostrači) kovin in jekla, iglarjii iz točke 12.;
5. puškarji in ostali izdelovalci strelnega orožja iz točke 8. in izdelovalci streliva iz točke 79.;
6. ključavničarji, gradbeni ključavničarji, pohištveni ključavničarji iz točke 10. in strojni ključavničarji iz točke 11. kakor tudi inštalaterji vodnih in plinskih naprav iz točke 81. in inštalaterji parne, vodne ali zračne kurjave iz točke 82.;
7. strojni ključavničarji iz točke 11.* in mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko iz točke 22.;
8. a) kleparji iz točke 14. in inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav iz točke 81.;
b) kleparji iz točke 14. in inštalaterji parne, vodne in zračne kurjave iz točke 82.';
9. kotlarji, kosiitrarji iz točke 15. in livarji kovin, medi in cinka, kovinski sukači in zvonolivarji iz točke 16.;
10. fini kovači, zlatarji, srebrarji, draguljarji, pozla-Čevalci, posrebrevalci in kovinarji dragocenih kovin iz točke 18. in urarji iz točke 25.;
11. mehaniki, mehaniki za precizno mehaniko iz točke 22., urarji iz točke 25. in izdelovalci medicinskih in kirurških instrumentov, aparatov in orodja iz točke 23.;
12. optiki dz točke 24. in urarji iz točke 25.;
13. sodarji (bednjarji) iz točke 29. in parketarji iz točke 30.;
14. mizarji,	modelni mizarji, parketarji	iz	točke	30.
in	lesni	strugarji, izrezovalci lesa in lesorezci,	piparji iz
točke 31.;
15. kiparji (rezbarji) v kamenu, lesu, sadri (gipsu) itd. iz točke 33., izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega kamena iz točke 70. in štukaterji, sadrarji (glipsarji) iz točke 74.;
16. strojarji iz točke 34., opančarji iz točke 52.;
17. a) jermenarjd iz točke 35. in torbarji, izdelovalci kovčegov in usnjene galanterije iz točke 36.;
b) sedlarji iz točke 35., vozni tapetniki iz točke 42. in	tapetniki in	dekoraterji iz točke 43.;
18.	vrvarji	in podelovalci kozje volne	iz	točke	39.,
posamezniki, izdelovalci vrvic in trakov, izdelovalci zlate in srebrne žice, zlatopredci in srebropredci, zlatovezci, srebrovezci in biserovezci iz točke 40., predci in tkalci iz točke 46.;
19. a) vozni tapetniki iz točke 42. in tapetniki in dekoraterji iz točke 43.;
b) vozni ličarji iz točke 42. in pleskarji iz točke 73.;
20. pozlačevalci okvirov in pohištva iz točke 45. in lesni strugarji, izrezovalci lesa in lesorezci, piparji iz točke 31.;
* V izvirniku očitno pogrešilo; iz točke 10, — Op. ur.
21. a) krojači oblek iz točke 47. in kmetski krojači iz točke 49.;
b)	krojači oblek iz točke 47. in krojači ženskih oblek in perila iz točke 48.;
22. čevljarji in čižmarji iz točke 50., papučarji iz točke 51. in opančarji iz točke 52.;
23. klobučarji, kaparji, izdelovalci narodnih kap in fesov iz točke 56. in mod isti iz točke 57.;
24. brivci, frizerji, lasuljarji' in manikerji iz točke 58. in kozmetiki za negovanje obraza in telesa iz točke 59.;
25. peki, kruharji, kolačarji iz točke 62., sladčičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov iz točke 63.;
26. sladčičarji, izdelovalci keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov iz točke 63. in orientalski sladčičarji (izdelovalci boze, aive in sladoleda) iz točke 64.;
27. mesarji iz točke 65., klobasarji iz bičke 66., čreva rji in prirejevalci črev iz točke 67.;
28. tiskarji, Mtografi, ksilografi iz točke 75. in črko-livci in cinkografi iz točke 76.;
29. izdelovalci streliva in raznesil iz točke 79. in izdelovalci predmetov za umetni ogenj in pod', (pirotehniki) iz točke 80.;
30. inštalaterji vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav iz točke 81. in inštalaterji parne, vodne ali zračne kurjave iz točke 82.
V obrt proizvajalcev izdelkov iz pletene žice smejo prestopati obrti iz točk 10., 11., 22. in 23. odstavka (') § 23. zakona o obrtih.
Zidarji smejo prestopati v obrte iz točk 70., 71., 72-in 74. odstavka (‘) § 23. zakona o obrtih.
Člen 2.
Prestop iz enega obrta v drugega se sme izvršiti samo pri obrtib, ki so našteti pod isto številko prvega odstavka člena 1., če se predhodno opravi mojstrski izpit iz obrta, v katerega se hoče prestopiti. Za opravljanje mojstrskega izpita iz obrta, v katerega se hoče prestopiti, ni treba dokazati učne dobe niti dobe zaposlitve v dotičnem obrtu; marveč zadošča mojstrsko izpričevalo ali pooblastilo, odnosno dovolilo iz enega sorodnih obr-tov, naštetih pod isto točko člena 1.
Koliko je pri zidarskem, tesarskem, kamenoseškem in' vodnjakarskem obrtu dopusten prestop iz enega v drugega teh obrtov, se predpiše s posebnim pravilnikom.
člen 3.
Ta uredba stopi v moč na dan razglasitve v Službenih noviunh«.
Od dne, ko stopi ta uredba v moč, prestanejo veljata vsi predpisi, ki ji nasprotujejo.
V Beogradu, dne 21. aprila 1934; II št. 18.880/U.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r.
356.
Na osnovi §§ 28. in 460. zakona o obrtih z dne
5.	novembra 1931. predpisujem sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico
uredbo
o izdajanju potrdil o strokovni zaposlitvi v obrtnem delu pri vojski in mornarici.*
Člen 1.
Osebam, ki so po opravljenem pomočniškem izpitu ali po dovršeni strokovni šoli (ki nadomešča po pravilniku ministra za trgovino in industrijo z dne 21. aprila 1934, II br. 18.845/u,** pomočniški izpit) pozvane v vojaško službo, pa se odrede med vojaško službo, da opravljajo rokodelsko delo v obrtu, katerega so se izučile, izdajo pristojna vojaška oblastva potrdila o strokovni zaposlitvi za čas, ki so ga prebile v taki zaposlitvi.
V potrdilu je treba točno označiti delavnico, vrsto dela in trajanje zaposlitve v dotični delavnici in delu in na koncu je treba postaviti tole odredbo:
»To potrdilo nadomešča po § 28. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. zaposlitev kot pomočnika v -.............  obrtu	za	dobo.......mesecev ......... dni.«
To potrdilo potrdi komandant, odnosno upravnik komande, zavoda ali delavnice, kjer je dotična oseba delala.
Člen 2,
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 21. aprila 1934; II br. 13.865/u.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Dometrovič s. r.
357.
Na osnovi §§ 19. in 460. zakona o obrtih predpisujem
tale
pravilnik
o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobq in dobo zaposlitve v trgovinskih obrtih.***
Člen 1.
Kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrta po § 19. zakona o obrtih velja:
1. izpričevalo o dovršeni srednji trgovinski šoli (trgovinski akademiji in višji trgovinski šoli), izpričevalo o dovršeni pomorski-trgovinski akademiji (pomorski akademiji in navtični šoli) in izpričevalo o dovršeni srednji tehniška šoli;
2. izpričevalo o uspešno dovršeni popolni srednji šoli (gimnaziji, realki, realni gimnaziji) in izpričevalo o
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. maja 1934, št. lll/XXVIII/270.
** »Službeni list« št. 358/45 iz 1. 1934.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 15. maja 1934, št. 111/XXVITT/274. — Uredbo o činu strokovnih šol gl. »Službeni list« št. 326/51 iz 1. 1933.
uspešno dovršeni specialni šoli z veljavo popolne srednje šole, navedene v členu 3. uredbe ministrstva za prosveto z dne 1. maja 1933, P. br. 13.767, o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam;
3. izpričevalo o uspešno dovršenem abiturientskem tečaju;
4. diploma o dovršeni fakulteti ali drugi šoli, ki je enaka fakultetni izobrazbi in navedena v členu 4. uredbe ministrstva za prosveto z dne 1. maja 1933, P. br. 13.767.
Člen 2.
Prav tako velja kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskega obrta tudi izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazredni trgovinski šoli.
Temu izpričeval u so enaka izpričevala o dovršenih trgovinskih šolah, navedenih pod točkami 12., 13., 29., 67. ta 81. člena 2. uredbe ministrstva za prosveto z dne
1.	maja 1933, 'P. br. 13.767.
V izpričevalili teh šol, kolikor še obstoje in izdajajo izpričevala, se lahko označi, da veljajo kot dokaz popolne izobrazbe za opravljanje trgovinskih obrtov po določbi § 19. zakona o obrtih.
Člen 3.
Kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in dobe zaposlitve enega leta kot pomočnika v trgovinskem obrtu velja izpričevalo o uspešno dovršenih štirih razredih srednje in tej enake druge šole ali meščanske šole.
Izobrazbi štirih razredov srednje šole ustrezajo šole in tečaji, navedeni v členu 2. uredbe ministrstva za prosveto o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam, izvzemši šole pod točkami 12., 13., 29., 67. dn 81.
Člen 4.
V kateri meri naj nadomešča pohajanje tečajev (kur-zov) učno dobo, odnosno dobo zaposlitve kot pomočnika, odloči ban s posebnim odlokom glede vsakega tečaja (kurza).
Če se pokaže nejasnost glede pnianatve ugodnosti, zaprosi lian pred izdajo svojega odloka ministrstvo za trgovino in industrijo za potrebna navodila.
Člen 5.
O veljavnosti izpričeval tistih šol, ki glede ugodnosti v pogledu učne dobe in dobe zaposlitve v tem pravilniku niso navedene, izda odločbo ban, upoštevaje, kateremu tipu šol, označenih v tem pravilniku, odnosno šol ustrezajo po svojem učnem programu.
Ob nejasnosti, katere ugodnosti naj se priznajo, se obrne ban pred izdajo svoje odločbe na ministrstvo za trgovino in industrijo za potrebna navodila.
V območju uprave mesta Beograda izda odločbe po prvem odstavku tega člena minister za trgovino in industrijo.
Člen 6.
Katera izpričevala tujih šol ustrezajo izobrazbi, določeni s tem pravilnikom, ustanovi ministrstvo za trgovino in industrijo.
Člen 7.
Odredbe tega pravilnika ne veljajo za dokazovanja izobrazbe pri pogost inskih obrtih; ta izobrazba se uravna s posebno uredbo.
Člen 8.
Ta pravilnik stopi v moč na dan razglasitve v >Služ-benih novinah«.
V Beogradu, dne 21. aprila 1934; II. br. 13.850/u.
Minister za trgovino in industrijo Jura j Demetrovič s. r.
358.
Pravilnik
o učnih zavodih in strokovnih šolah, katerih izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanju strokovne izobrazbe za rokodelske obrte.*
Na osnovi §§ 24., 26. in 460. zakona o obrtih predpisujem naslednje:
I.	Ugodnosti za pridobitev pomočniške pravice.
Člen 1.
Kot dokaz predpisno dovršene učne dobe v dotični rokodelski stroki veljajo izpričevala o zavržnem izpitu dveletne moške obrtne šole, osnovane po zakonu o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah I. br. 9857/o z dne 31. marca 1932 ali dveletne moške obrtne šole po prejšnjih zakonih in uredbah, dalje nižje ženske obrtne šole z opravljenim strokovnim izpitom po zakonu o ženskih obrtnih šolah z dne 30. marca 1922 in ženske strokovne šole po prejšnjih zakonih in uredbah, ki trajajo 2 leti z opravljenim zavržnim izpitom.
Prav tako velja kot dokaz predpisno dovršene učne dobe tudi potrdilo o uspešno dovršenem strokovnem tečaju najmanj 6 mesecev, s katerim je spojeno praktično delo in ki je organiziran na osnovi § 90. zakona o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah, če dovrši do-tična oseba predhodno štiri razrede srednje ali tej enake šole.
Osebe, ki dovrše te šole in opravijo završni izpit, odnosno dovrše tečaj, niso dolžne opravljati pomočniškega izpita. Izpričevalo o dovršenem izpitu take šole, odnosno potrdilo o uspešno dovršenem tečaju služi kol dokaz pomočniškega izpričevala iz § 287. zakona o obrtih.
Na izpričevalo, odnosno na potrdilo se postavlja tale odredba: >To izpričevalo velja po § 26., odstavku (*), zakona o obrtih z dne 5- novembra 1931. in člena 1. pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo z dne
21.	aprila 1934, II br. 13.845/u, kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za ........................     obrt.«
den 2.
Značaj izpričevala z ugodnostmi po določbah člena 1. tega pravilnika ima izpričevalo uspešno dovršene šole naslednjih strokovnih šol:
* -Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne
15.	maja 1934, št. 111/XXVIII/275.
1- dveletne ženske obrtne šole pri državni srednji tehniški šoli v Ljubljani;
2. državne tekstilne šole v Kranju;
3. državne učne delavnice za košarstvo v Radovljici;
4. invalidske šole pri državni srednji tehniški šoli v Ljubljani (bivše);
•5- dveletne ženske obrtne šole pri državni srednji tehniški šoli v Splitu;
6. državne strokovno-obrtne šole v Korčuli;
7. državne pletarske šole v Opuzcnu;
8. državne strokovno-obrtne šole tekstilnega pletenja v Sarajevu;
9. državne umetniško-lesorezne šole v Debru-Obri-du (bivše);
10. vseh ženskih nižjih obrtnih šol;
11. dveletnih tečajev ženske strokovne šole;
12. pomorsko-poidčastniške zrakoplovne šole;
13. specialne mehauiške šole ministrstva za pošte in telegraf.
Člen 3.
Kot dokaz predpisne dovršene učne dobe v dotični rokodelski stroki veljajo:
a) izpričevala o završnem izpitu tri- in štiriletne moške obrtne šole, osnovane po zakonu o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah I. ibr. 9857/o z dne 31. marca 1932 ali po prejšnjih zakonih in uredbah;
b) izpričevala o završnem izpitu ženske obrtne šole, osnovane po zakonu o ženskah obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih I. br. 9856/o z dne 31. marca 1932 ali izpričevala o usposobljenostnem izpitu ženske nadaljevalne obrtne šole, osnovane po zakonu o ženskih obrtnih šolah z dne 30. marca 1922, ali izpričevala o završnem izpitu tri- hi štirirazrednih ženskih strokovnih šol po prejšnjih zakonih in uredbah.
Osebe, ki dovrše takšno šolo in opravijo završni izpit, niso dolžne opravljati pomočniškega izpita. Doba pomočniške zaposlitve se znižuje tem osebam na eno leto. Izpričevalo o završnem izpitu takšne šole služi kot dokaz pomočniškega izpričevala iz § 287. zakona o obrtih.
Na izpričevala o završnem izpitu teh šol se postavlja tale odredba: >To izpričevalo velja po § 26., odstavkih (*) in ('-’), zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 in členu 3. pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. aprila 1934, II. br. 13.845/u, kot dokaz predpisno dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za ............................ obrt.	Last-
niku tega izpričevala se znižuje doba pomočniške zapo-slitye na eno leto.«
Člen 4.
Značaj izpričevala z ugodnostmi po določbah člena 3. tega pravilnika imajo izpričevala uspešno dovršene šole naslednjih strokovnih šol:
1. državne moške obrtne Šole pri srednji tehniški šoli v Ljubljani;
2. državne pletarske šole v Ptuju;
3. državne obrtne šole v Zagrebu;
4. državne moške obrtne šole v Osijeku;
5. državne strokovno-obrtne šole na Sušaku;
6. državne moške obrtne šole pri srednji tehniški šoli v Splitu;
7. državne	moške	obrtne	šolo	v	Sinju;
8. državne	moške	obrtne	šole	v	Mostaru;
9. državne	moške	obrtne	šolo	v	Livnu;
10. državne	moške	obrtne	šole	v	Banjaluki;
11. državne puškarske šole v Užiču;
12.	državne	strokovno-obrtne	šolo	v Tuzli;
13.	državne	strokovno-obrtne	šole	na Cetinju;
14.	državne	pletarsko-obrtne	šole	v Beranih;
15.	državne	strokovno-obrtne	šole	v Trsteniku;
16. državne moške obrtne šole v Skoplju;
17. državne moške obrtne šole v Ohridu;
18. nižjega tečaja vojaško-obrtne šole v Kragujevcu in Obiličevu;
19. višjega tečaja vojaško-obrtne šole brez izpričevala ?>za mojstra« v Kragujevcu in Obiličevu;
20. štiriletne državne železniške šole pri železniški delavnici v Sarajevu;
21. tri- in štiriletnih tečajev ženske strokovne šole,
22. triletnih ženskih strokovnih šol;
23. nadaljevalnih ženskih obrtnih šol;
24. specialne mehaniške šole ministrstva za pošte in telegraf v Beogradu (bivše), s predhodno izobrazbo 2 razredov gimnazije ali meščanske šole ali trirazredne občne obrtne šole;
25. rezbarske šole v Beogradu (bivše);
26. deželne obrtne šole v Zagrebu (bivše);
27. strojne šole v Bakru (bivše);
28. strojne in brzojavne šole vojne mornarice v Kumboru (Boka Kotorska).
II.	Ugodnosti za pridobitev mojstrske pravice.
Člen 5.
Kot dokaz popolne izobrazbe po § 24. zakona o obrtih velja v stroki, ki je predmet pouka:
a) izpričevalo o završnem izpitu mojstrsko-delovod-ske šole, osnovane po zakonu o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah I. br. 9.857/o z dne 31. marca 1932. in po prejšnjih zakonih in uredbah;
b) izpričevalo o učiteljskem diplomskem izpitu ženskega strokovnega učiteljišča, osnovanega po zakonu
0 ženskih obrtnih šolali in ženskih strokovnih učiteljiščih
1 br. 9.586/o z dne 31. marca 1932 in izpričevalo o usposobljenostnem izpitu višje ženske obrtne šole ali izpričevalo učiteljskega tečaja o opravljenem učiteljskem izpitu za strokovno učiteljico po zakonu o ženskih obrtnih šolah z dne 30. marca 1922;
c) izpričevalo o dovršenem višjem tečaju vojaško-obrtne šole z izpričevalom »za mojstra« v Kragujevcu in Obiličevu.
Izpričevala, navedena pod a), b) in c), nadomeščajo mojstrsko izpričevalo iz § 321. zakona a obrtih.
Na izpričevalo o završnem izpitu, označeno pod
a)	in b) prvega odstavka, se postavlja tale odredba: >To izpričevalo velja po §§ 24. in 26. zakona o obrtih in členu 5. pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. aprila 1934, II. br. 13.845/u, kot dokaz
strokovne-izobrazbe za  j L....................................... obrt in
ima značaj mojstrskega izpričevala iz § 321. zakona o obrtih.«
Člen 6.
Značaj izpričevala po določbah člena 5., pod a), tega pravilnika imajo izpričevala uspešno dovršene šole naslednjih strokovnih šol:
1.	državne moške obrtne šole tipa mojstrsko-delo-vodske šole pri državni srednji tehniški šoli v Ljubljani (strojna delovodska šola, mizarska in strugarska mojstrska šola v likvidaciji in mizarska in strugarska delovodska Sola);
2. državne moške obrtne šole tipa mojstrsko-delo-vodske šole pri državni srednji tehniški šoli v Zagrebu;
3. državne moške obrtne šole tipa mojstrsko-delo-vodske šole v Zagrebu;
4. državne moške obrtne šole tipa mojstrsko-delo-vodske šole pri državni srednji tehniški šoli v Sarajevu;
5. državne strokovno-obrtne usnjarske šole v Visokem;
6. državne moške obrtne šole tipa mojstrsko-delo-vodske šole pri državni srednji tehniški šoli v Beogradu;
7. državne moške obrtne šole tipa mojstrsko-delo-vodske šole pri državni moški obrlni šoli v Skoplju.
Značaj izpričevala po določbah člena 5., pod b), tega pravilnika imajo izpričevala uspešno dovršene šole naslednjih strokovnih šol:
1. državnega ženskega strokovnega učiteljišča z diplomskim učiteljskim izpitom (v Beogradu in Zagrebu);
2. višje ženske obrtne šole z usposobljenostnim izpitom v Beogradu in Zagrebu;
3. višje ženske obrtne šole z učiteljskim tečajem v Beogradu in Zagrebu;
4. višje ženske delavske šole z završnim izpitom v Beogradu (bivše).
Člen 7.
Kot dokaz popolne izobrazbe po § 24. zakona o obrtih za podkovski obrt velja izpričevalo o uspešno dovršeni podkovski šoli, na kateri traja pouk najmanj šest mesecev, in če se sprejemajo v šolo osebe, ki so opravile pomočniški izpit iz podkovskega ali kovaškega obrta in so nato delale kot pomočniki v teh obrtih najmanj dve leti. Prav tako velja kot dokaz popolne izobrazbe (§ 24. zakona o obrtih) za podkovski obrt potrdilo o uspešno dovršenem podkovskem tečaju, ki traja manj ko šest mesecev, toda samo glede oseb, ki so opravile mojstrski izpit iz kovaškega obrta.
Člen 8.
Kot dokaz popolne izobrazbe po § 24. zakona o obrtih velja glede niže označenih strok ob dokazu praktičnega dela enega leta dni po dovršeni šoli tudi izpričevalo o završnem izpitu srednje tehniške šole, osnovane po zakonu o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah
I.	br. 9.857/o z dne 31. marca 1932 ali po prejšnjih zakonih in uredbah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu, Novem Sadu in Leskovcu, toda samo pri nastopnih obrtih in ob naslednjih pogojih:
a) pri obrtih, navedenih pod točkami 6., 9., 10., 11.,
12., 13., 16., 17., 22., 23., 81. (vodovodne in plinske naprave) in 82. iz § 23. zakona o obrtih, če dovrši lastnik izpričevala strojni ali ladjestrojni odsek srednje tehniške šole ali pomorsko-trgovinske akademije v Bakru;
b) pri obrtih, navedenih pod točkami 41., 60., 69.,
77., 78., 79. in 80. iz § 23. zakona o obrtih, če dovrši lastnik izpričevala industrijsko-kemijski odsek srednje tehniške šole;
c) pri obrtih, navedenih pod točkami 33., 70., 71.,
74., 81. (kanalizacijske naprave) iz 23. zakona o obrtih, če dovrši lastnik izpričevala gradbeni, arhitektonski ali arhitektonsko-gradbeni odsek srednje tehniške šole;
č) pri obrtih, navedenih pod točkami 10., 11., 16.,
17., 21., 22. in 23. iz § 23. zakona o obrtih, če dovrši lastnik izpričevala elektro-strojni odsek srednje tehniške šele;
d) pri obrtih, navedenih pod točkami 10., 11., 12.,
13.,	28., 29., 30. in 31, iz § 23. zakona o obrtih, če dovrši lastnik izpričevala industri.jsko-lesni odsek srednje tehniške šole;
e) pri obrtih, navedenih pod točkami 39., 41. in 46. iz § 23. zakona o obrtih, če dovrši lastnik izpričevala tekstilni odsek srednje tehniške tekstilne šole.
Člen 9-
Ob dokazu praktičnega enoletnega dela po dovršeni šoli nadomešča ustrezno določbam člena 8. tega pravilnika mojstrsko izpričevalo iz § 321. zakona o obrtih tudi diploma o dovršenem ustreznem odseku tehniške fakultete ali visoke šole, enake fakulteti.
111.	Pravice pri gradbeirh in elektro-tehničnih obrtih.
Člen 10.
Izpričevala o uspešno dovršenih šolah gradbene in elektro-tehnične stroke dajejo glede dokazovanja izobrazbe samo ugodnosti, določene v naslednjih členih.
Člen 11.
Izpričevalo o završnem izpitu šole, označene v členu 1., daje tudi glede gradbenih obrtov (zidarskega, tesarskega, kamenoseškega, vodnjakarskega obrta) in glede elektro-instalaterskega obrta ugodnosti, kj so določene v členu 1. pravilnika. Na izpričevalo teh šol se postavlja odredba, navedena v členu 1. tega pravilnika.
Izpričevalo o završnem izpitu tri- in štiriletne moško obrtne šole gradbene ali elektro-tehnične stroke, označene v členu 3., pod a), tega pravilnika, velja pri gradbenih in elektro-instalaterskih obrtih kot dokaz predpis-no dovršene učne dobe in ima značaj pomočniškega izpričevala za ustrezajoči obrt. Na izpričevalo se postavlja ista odredba, kakor na izpričevalo, omenjeno v prvem odstavku tega člena.
Člen 12.
Izpričevalo o završnem izpitu gradbenega, odnosno elektro-tehničnega ali elektro-strojnega oddelka mojstrske delovodske šole, označene v členu 6. tega pravilnika, daje ob dokazu predpisnega praktičnega dela v ustrezni stroki samo pravico, opravljati zidarski, tesarski, kamenoseški, vodnjakarski, odnosno elektro-instala-terski mojstrski izpit.
Izpričevalu o dovršeni mojstrsko-delovodski šoli so enaka: izpričevalo gradbene rokodelske šole (v likvidaciji) pri srednji tehniški šoli v Ljubljani; izpričevalo gradbenega in elektro-strojnega oddelka gradbeno-obrt-ne šole (v likvidaciji) v Beogradu; izpričevalo bivše državne šole za gradbene obrtne poslovodje in državne moške obrtne šole tipa mojstrsko-delovodske šole v Crik-venici; izpričevalo državne gradbeno-obrtne šole v Črni Travi; izpričevalo o dovršenem višjem tečaju vojaško-obrtne šole gradbene stroke brez izpričevala »za mojstra« v Kragujevcu in Otiličevu in izpričevalo gradbene In geodetske akademije' profesorja Andonoviča v Beogradu s predhodno izobrazbo 2 razredov srednje šole.
Na izpričevala o završnem izpitu gradbenega in elektro-tehničnega ali elektro-strojnega oddelka mojstr-sko-delovodske šole in na izpričevala tej enakih šol, navedenih v prednjem odstavku, se postavlja tale odredba:
»To izpričevalo daje ob dokazu predpisnega praktičnega dela v .............................. obrtu	po § 38/52 za*
kona o obrtih in členu 12. pravilnika ministrstva za trgovino in industrijo z dne 21. aprila 1934, II br. 13.845/u, pravico, opravljati mojstrski izpit iz....................obrta.«
Člen 13.
Diploma o dovršenem arhitektonskem, gradbenem ali elektro-strojnem odseku tehniške fakultete ali visoke šole, enake fakulteti, kakor tudi izpričevalo o završnem izpitu gradbenega, arhitektonskega, arhitektonsko-gradbenega, elektro-tehničnega ali elektro-strojnega odseka srednje tehniške šole daje ob dokazu predpisnega praktičnega dela v ustrezni stroki samo pravico, opravljati graditeljski in elektro-tehnični izpit. Isti značaj ima tudi izpričevalo višjega tečaja vojaško-obrtne šole z iz-pričevalom »za mojstra« za gradbeno stroko v Kragujevcu in Obiličevu.
Izpričevalu srednje tehniške šole sta enaki izpričevalo graditeljske šole v Zagrebu in graditeljska diploma dveletne gradbene in geodetske akademije profesorja Andonoviča v Beogradu s predhodno izobrazbo 6 razredov srednje šole.
IV.	Prehodne in končne določbe.
Člen 14.
Izpričevalo o opravljenih izpitih na strokovnih šolah, osnovanih po zakonih v poedinih pravnih območjih, ki so veljali do uveljavitve zakona o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah z dne 31. marca 1932, in po zakonu o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih z dne 31. marca 1932, ima glede ugodnosti, določenih s tem pravilnikom, značaj izpričevala, ki ustreza izpričevalom o završnih izpitih na učnih zavodih in strokovnih šolah, navedenih v členih 1. do 8. tega pravilnika.
Določbe tega pravilnika veljajo, kakršen je pač značaj šole, za izpričevala o uspešno dovršenih moških in ženskih strokovnih šolah, ki so jih izdale z nazivom odhodnega izpričevala (odpustnice) moške in ženske strokovne šole, na katerih ni bilo završnih izpitov.
Člen 15.
O veljavnosti izpričevala strokovnih šol (tečajev), ki niso naštete v tem pravilniku, za ugodnosti glede učne dobe, dobe zaposlitve ali strokovne izobrazbe, odloča ban, pri čemer upošteva, kateremu tipu šol, navedenih v tem pravilniku, ustreza dotična šola po svojem učnem programu.
'Če se pojavi nejasnost glede priznatve ugodnosti, zaprosi ban pred izdajo svoje odločbe ministrstvo za trgovino in industrijo za potrebna navodila.
V območju uprave mesta Beograda izdaja odločbe po prvem odstavku tega člena minister za trgovino in industrijo.
Člen 16.
Katera izpričevala tujih strokovnih šol ustrezajo glede izobrazbe ugodnostim, določenim s tem pravilnikom, odloči ministrstvo za trgovino in industrijo.
Člen 17.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«,
V Beogradu, dne 21. aprila 1934; II br. 13.845/u.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Deinetrovič 8. r.
Banove uredbe.
359.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. 10106/1.
Občina Vel. Gaber v srezu litijskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednji občinske trošarine:
a) od 100	l	vina Din	100-—,
b) od 100	1	vinskega	mošta Din	100—,
c) od 100	1	piva Din	60'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15’—,
f) od prašičev Din 15—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 75-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. maja 1934.
II.	No. 11642/1.
Občina Vinica v srezu Črnomelj bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 60—,
e) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15—,
e) od goveda pod 1 letom Din 5’—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske*banovine v Ljubljani, dne 25. maja 1934.
II.	No. 9811/2.
Občina Zagradec v srezu novomeškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
j dne 28. maja 1934.
II.	No. 9036/2.
Občina Žalec v srezu celjskem bo pobirala od dueva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5*—,
d) od ICO 1 sadnega mošta Din 30'—,
e) od goveda nad 1 letom Din 25—,	,
f) od goveda pod 1 letom Din 15*—,
g) od prašičev Din 15'—,
)i) od drobnice Din 5—,
i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. maja 1934,
II.	No. 7177/2.
Občina Žiri v srezu logaškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od 100 1 piva Din 60-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25-—,
e) od goveda pod! 1 letom Din 15-—,
f) od prašičev Din 15'—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. maja 1934.
360.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 86 z dne 16. aprila 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne *
31.	marca 1934, .štev. 47840/11, je bil postavljen pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za računskega višjega inšpektorja V. položajne skupine Permantin Franc, računski inšpektor VI. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
28.	marca 1934, štev. 45900/11, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, Šircelj Josip, računski višji inšpektor V. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani.
Z odlokom ministra pravde z dne 4. aprila 1934, štev. 32899, sta bila postavljena na osnovi § 12. zakona o javnih notarjih za javnega notarja v Ljubljani Ušlakar Ivan, javni notar na Vrhniki, za javnega notarja na Vrhniki pa Mejač Anton, notarski kandidat na Vrhniki.
štev. 87 z dne 17. aprila 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
18.	marca 1934 je bila odlikovana na predlog ministra za prosveto z redom Sv. Save IV. stopnje Marija Vera, članica Narodnega gledališča v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
27.	februarja 1934 so napredovali v VII. položajno skupino: Štuhec Jakob, učitelj pri Sv. Ani, Rape Vladislav, učitelj v Šenčurju, Rozman Franc, učitelj v Voklem pri Kranju, Justin Ciril, učitelj v Zireh in Rus Alojzija, učiteljica v Stogovcih, srez ljutomerski, dosedaj uradniki VIII. položajne skupine.
Z odlokom ministra za promet z dne 30. marca 1934 je bila premeščena na prošnjo v podružnico Poštne hranilnice v Ljubljani za računovodjo IX. položajne skupine Smerkolj Emilija, računovodja iste položajne skupine Poštne hranilnice v Beogradu.
Številka 88 z dne 18. aprila 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
5.	marca 1934 je napredoval v V. položajno skupino Puhar Karol, nastavnih šole za defektno dieco v Ljubljani in uradnik VI. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja 7. dne
11.	marca 1934, O. n. štev. 16409, je bila premeščena na prošnjo Cerčec-Lokar Zora, učiteljica državne osnovne šole v Mariboru VII. položajne skupine, za učiteljico drž. osnovne šole v Velikih Laščah.
Z odlokom ministra za promet z dne 28. marca 1934 so bili premeščeni: po potrebi službe: Skuk Anton, tehnični uradnik VIII. položajne skupine gradbe-■ nega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, v
I.	sekcijo za vzdrževanje proge Zidani most; Pavšič Štefan, administrativni uradnik VIII. položajne skupine postaje Ljubljana gl. kol., v postajo Kotoriba; Jeršin Angela, oficial IX. položajne skupine postaje Ljutomer, v postajo Maribor gl. kol.; Majcen Marija, oficial IX. položajne skupine postaje Velenje, v postajo Maribor, gl. kol.; na prošnjo: Pretnar Jakob, tehnični uradnik VIII. položajne skupine kurilnice Maribor, v kurilnično izpostavo v Novem mestu; Pipan Anton, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Trzin, v prometno-komercialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani; Volk Alojzij, administrativni uradnik IX. položajne skupine postaje Kotoriba, v postajo Ljubljana gl. kol.; Golob Jakob, prometnik VIII. položajne skupine in šef postaje Homec, za šefa postaje Trzin, Brezovnik Frančiška, blagajnik voznih listkov in prtljage IX. položajne skupine postaje Kranj, v postajo Maribor gl. kol.; Adlešič Teodor, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Borovnica, za šefa postaje Homec, in Klopčar Izidor, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Verd, v postajo Slov. Bistrica.
Številka 89 z dne 19. aprila 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
18.	aprila 1934 je bila sprejeta ostavka, ki so jo podali predsednik ministrskega sveta Uzunovič Nikola ter ministri: dr. Kramer Albert, minister brez listnice, Pucelj Ivan, minister za socialno politiko in narodno zdravje, dr. Karamehmedovič Hamdija, minister brez listnice, dr. Kojič Dragotin, minister brez portfelja, dr. Šumenkovič Ilija. minister za prosveto Maksimovič Božidar, minister pravde, dr. Angjelinovič Grgur Budislav, minister brez listnice, Radivojevič Lazar, minister za promet, Demetrovič Ju raj, minister za trgovino in industrijo in namestnik ministra za šume in rudnike, Stojanovič Ž. Dragomir, minister za vojsko in mornarico, dr. Gjorgjevič Milorad, minister za finance, dr. Sr kul j Stjepan, minister za gradbe in namestnik ministra za kmetijstvo, Jevtič Bogoljub, minister za zunanje posle, Lazič Živo j in, minister za notranje posle, dr. Hanžek L a vos la v, minister za telesno vzgojo naroda. Imenovani so bili razrešeni dolžnosti in postavljeni na razpoloženje. Postavljeni pa so bili: za predsednika ministrskega sveta Uzunovič Nikola, predsednik ministrskega sveta na razpoloženju in narodni poslanec, za ministra za kmetijstvo dr. Kojič Dragotin, minister na razpoloženju fn narodni poslanec, za ministra za prosveto dr. šumenkovič Ilija, minister na razpoloženju in narodni poslanec, za ministra pravde Maksimovič Božidar, minister na razpoloženju in narodni poslanec, za ministra za promet Milosavljevič S ve tisi a v, ban Vrba-
ske banovine, za ministra za telesno vzgojo naroda dr. Angjelinovič Grgur Budiislav, minister na razpoloženju in narodni poslanec, za ministra za trgovino in industrijo Demetrovič Juraj, minister na razpoloženju in narodni poslanec, za ministra za finance dr. Gjorgjevič Milorad, minister na razpoloženju, za ministra za gradbe dr. Sr kul j Stjepan, minister na razpoloženju, za ministra za zunanje posle Jevtič Bogoljub, minister na razpoloženju, za ministra za notranje posle Lazič Živojin, minister na razpoloženju, za ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Novak Franc, advokat in senator, za ministra za vojsko in mornarico Mrlo v a no v ič J. Milan, armijski general in za ministra za šume in rudnike dr. Ulmanski Milan, generalni direktor gozdnega industrijskega podjetja Dobrlin-Drvar.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	7. dne
23. marca 1934 je bil premeščen na prošnjo k državnemu pravobranilstvu v Ljubljani Koželj Milan, pristav VII. položajne skupine državnega pravobranilstva v Sarajevu.
Številka 90 7. dne 20. aprila 1934.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	7. dne
24.	marca 1934	so napredovali na	univerzi	kralja
Aleksandra I. v	Ljubljani:	na tehniški	fakulteti	za do-
centa s pravicami uradnika V. položajne skupine dr. ing. Guzelj Ladislav in ing. Fakin Milan, docenta iste fakultete in uradnika VI. položajne skupine, na juridični fakulteti za docenta s pravicami uradnika V. polož. skupine dr. Tomšič Ivan, docent iste fakultete in uradnik
VI. položajne skupine, na filozofski fakulteti za docenta s pravicami uradnika VI. položajne skupine dr. Rakovec Ivan, docent iste fakultete in uradnik VII. položajne skupine, na medicinski fakulteti za asistenta s pravicami uradnika Vil. položajne skupine dr. Pehani Hubert, asistent iste fakultete in uradnik Vlil. položajne skupine.
Z ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z dne
24.	marca 1934'so napredovali pri direkciji drž. železnic v Ljubljani: za svetnike IV. položajne skupine
2.	stopnje Gregorka Friderik, Krojcer Jožef, Petek Emilian in Lenard Feliks, svetniki V. položajne skupine; za poverjenike VI. položajne skupine Dr oven ik Matija, ing. Franc Emil in ing. Ren dl Franc, višji pristavi VII. položajne skupine; za višje kontrolorje VI. položajne skupine Praunzajs Karl, Grošelj Alojz, Korpar Ivan, Petek Alfred, Švajgar Franc in Nusdorfer Bruno, kontrolorji
VII. položajne skupine; za višjega pristava VII. položajne skupine ing. Golob Janez, pristav VIII. položajne skupine; za kontrolorje VII. položajne skupine Urbančič Anton, Pogačnik Janez, Urbanija Anton, Kroflič Valentin, Petrič Emanuel, Janežič Ludovik, Medic Franc, Soklič Rudolf, Len ga r Franc, V ovčk o Franc, Škerjanec Ivan, Rošker Stanislav, Lah Andrej, Repnik Anton, Senekovič Feliks, Šnajder Jožef, ši.janec Anton, Ferk Jos., Košir Janez, -Vrečko Anton, Avsec Adolf, Stok Viktor, Grimšič Karol. Lipovšek Frančišek, Toporiš Ivan, Kropivnik Stanko, Uran Ivan, Lipovšek Ivan in Ceglar Ivan/prometni uradniki VIII. položajne skupine.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; nien oredslavuik: Otinai Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
 Priloga k 45. kosu V. letnika z dne 6. junija 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
I1I./5. No. 4348/1.	1304
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. maja 1934,
Opomba: Imena sede/.ev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami: kraji s številom okuženih dvojcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Novo mesto: Dvor (Cegelnica in Stavča vas po 1 dvorec).
Steklina:
Celje: Škofja vas (Leskovec 4 d v., Ljubečno in Zadobrova po 1 dv.).
. :	Garje	konj:
Maribor des. br.: Pobrežje (Pobrežje 1 dv.). Ptuj: Cirkovci (Draga n ja vas
1 dvorec).
Mehurčasti izpuščaj: Konjice: Konjice okolica (Tolsti vrh
2 dvorca).
Svinjska kuga:
Brežice:	Dobova	(Gaberje 1	dv.).
Črnomelj: Črnomelj (Črnomelj 2 dv.), Semič (Praprot 1 dv.), Vinica (Grdinci
1 dv„ Preloka 1 dv.. Vinica 1 dv.). Krško: Kaka (Grmlje 1 dv.), št. Jernej (Dol. Maharovec 3 d v., Sp. Gradišče
3 dv.). Litija: Krka (Gradiček 1 dv.). Ljutomer: Križevci (Lukavci 2 dvorca). Maribor desni breg: Hoče (Razvanje
2 dv.). Maribor levi br.: Košaki (Meljski hrib 1 dv.). Maribor mesto: Maribor 1 dv. Metlika: Gradac (Gor. Dubra-vica 1 dv.. Otok 1 d v.). Metlika okolica (Črešnjevec 1 dv.). Novo mesto: Zagradec (Brezov dol 4 dv.). Ljubljana mesto 2 dvorca. Maribor mesto 1 dvorec.
Svinjska rdečica:
Brežice: Blanca (Presladol 1 dvorec), Zakot (Černe 1 dv.). Dol. Lendava: Beltinci (Beltinci .1 dv.) Gornjigrad: Rečica (Nizka 1 dv.), Nova Štifta (Sv. Miklavž
1 dv.). Konjice: Konjice trg (Konjice trg
2 dv.), Konjice okolica (Preloge 1 dv.), Ix>če (Mlače, Licenca, Loče, Penoje, Suhadol, Zbelovska gora, Žiče po 1 dv.), Tepanje (Preloge l dv.), \ itanje (Hudinja 1 dv.), Zreča (Zg. Zreča 1 dv.). Krško: Kostanjevica (Gorenja Prekopa 1 dv.). Laško: Jurkloštar (Paneče 1 dv.). Loka (Zidani most 1 dv.), Marijagrac (Globoko 1 dv.). Sv. Krištof (Rimske Toplice 1 dv.). Litija: Kresnice (Zg. Rib-če 1 dv.), Polšnik (Polšnik 1 d'v.), Zagorje (Semnik 1 dv.). Logatec: Rakek (Unec 1 dv.). Gor. Logatec (Kalce! dv.), Ljutomer; Cezanjevci (Cezanjevci 1 dv.),
Negova (Ivanjci 1 dvorec), Sv. Jurij ob Ščavnici (Kralovci 1 dv.). Maribor desni breg: Fram (Koprivnik 1 dv., Požega 2 dv.), Pobrežje (Dogoše 1 dv.), Poljčane. Hošnica 1 dv.), Pragersko (Leskovec 1 dv.), Rače (Hotinja vas G dv., Rače 5 dv.), Ruše (Bezena 2 dv.), Slov. Bistrica okol. (Kostanjevica 1 dv.), Studenci (Sp. Radvanje 1 dv.), Sv. Lovrenc na Pob. (Sv. Lovrenc 1 dv.). Maribor levi breg: Jakobski dol (Jareninski dvor 1 dv.), Pesnica (Pesnički dvor 1 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Pesnica 1 dv.), Ščavnica (Zg. Ročice in Žiče po l dv.), št. Ilj (Cirknica 2 dv., Kaniža 1 dv.). Metlika: Metlika okolica (Drašiči in Lokvica po 1 dvorec). Novo mesto: šmi-hel-Stopiče (Stranska vas 1 dv.). Prevalje: Dravograd (Dobrava in Dravograd po 1 dv.), Marenberg (Dobrava 1 dv,), Prevalje (Sv. Danijel 1 dvorec). Škofja Loka: Trata (Sestranska vas 1 dvorec).
Perutninska kolera:
Laško: Trbovlje (Loke 1 dv.).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. maja 1934.
K V-No. 3279/1.	1254	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih vzdrževalnih del v državni učiteljski šoli v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. junija 1934 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna, ki znaša:
1. za	zidarska dela .	.	Din	86.623'70
2. za	kleparska dela	.	„	10.500-—
3. za	pečarska dela .	.	„	28.000'—
4. za	pleskarska dela	.	„	11.740—
Predpisana kavcija znaša Din 9.000-—,
odnosno Din 2.000'—, Din 3.000'— in Din 2.000-—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka (razdelka).
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. maja 1934.
*
K V-NO. 167/40 cx 1934.	1259	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo instalacije črpalne naprave pri vodnjaku v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. junija 1934, ob 11. uri dopoldne v sobi št. 33 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna Din 60.834-80.
Predpisana kavcija znaša Din 7.000-—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 38 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. maja 1934.
%
V. No. 99/81.	1302—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za regulacijo Ljubljanice od N»vega trga do Malega grabna v Ljubljani
prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. julija 1934 ob 11. uri dop.
v prostorih terenske tehnične sekcije v Ljubljani, Krekov trg 10.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri imenovani sekciji.
Ponudite naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna ki znaša Din 6,684.314-08.
Podrobnosti razpisa so razvidno iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi« nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dno 29. majnika 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1180—14/33—16.	1291	a	2—1
Razglas o licitaciji.
Predsedništvo apelacijskoga sodišča v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu ofertno javno licitacijo za nabavo naslednjih uradnih tiskovin:
400.000 komadov belih kuvert s povratnico obr. štev. 14 Sp.
150.000 komadov modrih kuvert s povratnico obr. štev. 14 Sp.;
Licitacija se bo vršila dne 23. junija 1934 ob 11. uri v justični palači v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 1, v sobi št. 71, prvo nadstropje.
Popolni razglas je natisnjen v prilogi
k 44. kosu »Službenega lista« z dne
2.	junija 1934.
Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani,
dne 29. maja 1934
Va 1 1728/34—3.	1335
Oklic.
Pečevnik Mariji, roj. Urbas, zasebnici v Ljubljani, Ciril-Metodova ul. št. 19, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke dr. Krejčija Viljema, odvetnika v Ljubljani, zoper zavezano stranko Pečevnik Marijo, zasebnico v Ljubljani, sklep z dne 17. aprila 1934 opr. štev. Va I 1728/34, s katerim se je določila izvršba z rubežem, hrambo in prodajo premičnin v izterjanje izvršljive terjatve zahtevajoče stranke v znesku dinarjev 2662’— s prip.
Ker je bivališče Pečevnik Marije neznano, se postavlja za skrbnika gosp. Benkovič Ivan. vodja zemljiške knjige v pok. v Ljubljani, ki jo bo zastopal na r.jeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V a,
dne 22. maja 1934.
P 115/34—1.	1319
Oklic.
Tožeča stranka Vilman Pavla, trgovka na Jesenicah, zastopana po dr. Stanovniku Alešu, odvetniku na Jesenicah,, je vložila proti toženi stranki Verd ir Frančiški. natakarici iz Jesenic, sedaj neznanega bivališča, zaradi Din 8.396-— s pri-padki k opr. št. P 115/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo še je določil na dan 18. avgusta 1934 dopoldne ob
8.	uri pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja za skrbnika g. kanclist Baumgertner Zdravko iz Kranjske gore, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Kranjski gori, odd. I., dne 29. maja 1934.
•j.
VII R 156/34—2.	1307
Amortizacija.
Na prošnjo Jagodič Marije, zasebnice na Ptujski gori št. 34, še uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice, ki io je prosilka baje izgubila ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom šest mesecev, počenši od dneva objave, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je knjižica brez moči.
Oznamenilo: Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ptuju št. 54/929 z vlogo Din 36.000—.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. VII., dne 29. maja 1934.
I 1036/33—19.	#	1305
Dražbeni oklic.
Dne 2. julija 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bela cerkev, vi. št. 938.
Cenilna vrednost: Din 4020-—.
Najmanjši ponudek: Din 2680-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto, dne 15. maja 1934.
I 79/34—6.	1241
Dražbeni oklic.
Dne 20. julija 1934 dopoldne ob poide ve tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: kmečko posestvo s poslopji, zemljiška knjiga Lokave, vi. št. 4.
Cenilna vrednost: Din 16.780-—.
Vrednost pritikline: Din 265-—.
Najmanjši ponudek: Din 11.186-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 15. maja 1934.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
530.
Sedež: Stražišče.
Dan vpisa: 12. maja 1934.
Besedilo: Sitar-ska in žimarska zadruga v Stražišču, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Venceslav Hlebce; vpiše pa član načelstva Schiffrer Ciril, tovarnar in posestnik v Stražišču št. 152, ki je načelnik zadruge. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 11. maja 1934.
F,i 380 — Zadr. IV 117/50.
*
531.
Sedež: Veržej.
Dan vpisa: 11. maja 1934.
Besedilo: FJcktrična strojna zadruga v Veržeju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Povše Franc; vpiše pa novo izvoljeni član načelstva Jaušovec Franc ml., posestnik v Veržeju.
Okrožno kot trg. sodišče v .Mariboru, odd. III.,
dne 11. maja 1934.
Zadr III 72/7.
*
532.
Sedež,: Veržej.
Dan vpisa: 11. maja 1934.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Veržeju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Seršan Franc; vpiše pa novo izvoljeni član načelstva Oster Josip, posestnik v Veržeju št. 12.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. maja 1934.
Kg Zadr III 16/11.
Konkurzni razglasi
533.
S 24/32—36.	1300
Sklicanje zbora upnikov.
Prezadolženec: Lekič Boža, trgovec v Mariboru.
Na predlog konkurznega upravitelja dr. Stajnka Mihaela se sklicuje zbor upnikov na dan 18. junija 1934 ob 10. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 84. Predmet razpravljanja:
1. Sklepanje o predlogu upravitelja, da se naj opusti odsvojitev (prodaja) terjatev, katerih izterjanje obeta neznaten ali ne obeta nikakršnega uspeha, in da se prepuste prezadolžencu na svobodno razpolaganje (§ 131. konk. zak.).
2. Za primer, da bi ta predlog propadel, sklepanje o prodaji teh terjatev iz proste roke in določitev najmanjšega ponudka.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 29. maja 1934.
*
534.
Por 4/34—31.	1310
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolž.nice Flore Lager Neckermann v Celju, registrovane pod firmo Rg A II 218 v Celju, j® končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 29. maja 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. 4695/3.	•	1327
Razglas.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list« štev. 125/28 iz I. 1930.) se razglaša, da je po sodbi sreskega sodišča v Radovlja'1 z dne 25. maja 1934, Kps 129/34—5, Kogovšku Viktorju, roj. 8. XII. 190-» v Boh. Bistrici, pristojnemu v Bohinjsko Bistrico, sirez Radovljica, Dravska banovina, oženjenemu, delavcu, prepovedano zahajati v krčme za dobo dveh let, t. j. od 10. junija 1934 do 10. junija 1936.
Vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. kaz. zak., pa bi imenovanemu vendarle postregel z opojnimi pijačami. bo kaznovan po § 268. kazenskega zakona.
Sresko načelstvo v Radovljici.
dne 2. junija 1934.
Narodna banka 1322 kraljevine Jugoslavije
Stanje 31. maja 1934.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.868,352.529-77 (+ 1,040.014-44) Devize, ki ni-Ro v podlogi 43,717.460-36 (4-	936.890-89)
Kovani novec v niklju 270,546.840-- (-36,916.428-50) Posojila . . 1.834,780.796-35 (—	650.078-01)
Vrednostni
papirji . .	16,156.455-83	(+ 1,297.359-68)
Prejšnji pred-	_____
jemi državi 1.718,539.460'01 (-j-	142.088'04)
Začasni pred-jerai gl. drž.
blagajni .	600,000.000"
Vrednosti re-
zervn. tonda 73,338.080"02 Vrednosti
dov*'lh f0"	12,451.833-10	(—	118.000*—)
Nne remf*n'. 167,847.096 01 (—	7.430-60)
Rn-/n« nktivn 121.160.705-96 (-j-	129.786 88)
6.716.891.263-41
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000"
Rezervni
fond . . .	88,131.783-99
Ostali londi 15,614.110-82 (+-	1.835-—)
No0btoknuCe V 4.118,812.735-- (+49,338.235--)
^pokaz • 1.135,377.818-49 (-46,017.475-79)
Obvezo z ro'
kom . . .	953,893.899-01	(- 2,650.000-—)
Razna pasiva 223,060.916-10 (—34,818.391"39i
6.716.891.263-41
Obtok in obveze . . . 5.254,190.553 49 Celotno kritje . . . 35"55V«
Kritje v zlatu . . . 33-61°/,
Obrestna mera:
po eskomptu	 7%
po zastavah:
na zlato in varante........................7%
na vrednostne papirje ...... 8'"
*
T. No. 781/18—1934.	1260 3—3
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo
za dobavo gradbenega materiala pri regulacijskih delih na reki Muri v skrajšanem roku 10 dni.
Licitacija se bo vršila 12. junija 1934 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru levi breg, soba št. 51.
Na licitaciji se bodo sprejemale ponudbe za naslednje dobave in- izdelavo gradbenega materiala, ki so glasom revidiranega uradn. proračuna v zneskih:
1. dobava 37.790 kom. fašinskih butar Din 164.429-50.
2. naprava 1665 m3 betonskega kamna Din 284.715—.
3. dobava 324 m pilotov Din 1620—.
4. dobava 17.808-40 kg žgane žice Št. 42; 284 kilogramov žgane žice št. 20 Din 74.718-44.
Kavcija znaša za naše državljane 10%>
za tuje dlržavljane pa 20% od proračunske vsote.
Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa za prvo licitacijo v št. 107 »Službenih novin« z dne 10. maja 1934. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, tehnični razdelek, dne 28. maja 1934.
V. No. 563/1.
*
79—3—2
Razglas o licitaciji.
Sresko načelstvo v Novem mestu razpisuje za oddajo gradbenih del:
1. za rekonstrukcijo mostu pri Čatežu v km 506.072 državne oeste štev. 2,
2. za pleskanje mostu čez Težko vodo v Gotni vasi v km 807.412 državne ceste štev. 28
I.	javno pismeno licitacijo na dan
22.	junija 1934, ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 7 tehničnega razdelka sre-skega načelstva v Novem mestu.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna ad 1. Din 56.857-40 za rekonstrukcijo mostu pri Čatežu, ad 2 Din 9.375-— za pleskanje mostu čez Težko vodo v Gotni vasi.
Predpisana kavcija znaša ad 1. Din 5.700-—, odn. ad 2. Din 950-— za naše in ad 1. Din 11.400-—, odn. ad 2. Din 1.900-— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Novem mestu.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 29. maja 1934.
No. 6068.	1324—2—1
Razglas.
Friderik Riescnfelder, Vel. Malence št. 18, občina Čatež, je zaeno s predložitvijo načrtov ter statičnega računa zaprosil za izdajo stavbnega dovoljenja za gradnjo usnjarske delavnice v Vel. Malencah št. 18, k. o. Čatež, parcela št. 177/2.
Zaradi tega razpisujem v smislu § 9. i. sl. stavb, reda ter § 107. i. sl. zak. o obrtih komisijski ogled na mestu samem
za ponedeljek, dne 25. .pinija 1934, ob 10. uri dopoldne.
Mejaši in drugi interesentje so vabljeni na razpravo s pripombo, da morajo vložiti svoje prigovore ali pismeno pred dnevom razprave pri sreskem načelstvu v Krškem, ali najkesneje na razpravnem naroku samem, ker se bo sicer dovolitev izdala, če ne bo pomislekov javnega značaja. Načrti so na ogled pri sreskem načelstvu v Krškem, soba št. 6, med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Krškem, dne 4. junija 1934.
Sreski načelnik: Dr. Čuš s. r.
Št. 1189.	1317
Razpis.
Uprava občine Dramlje, srez Celje, rnzpisuje glavno službeno mesto pogod-
benega uslužbenca (delovodje), s prejemki po uredbi o občinskih uslužbencih za občine II. krajevnega razreda. Prošnje s predpisanimi in priporočljivimi prilogami (udejstvovanje v javnosti) je nasloviti na predsednika občine Dramlje do 30. junija 1934.
Uprava občine Dramlje, dne 27. maja 1934.
*
Razpis.
131-5
Ajprava občine Duplek, srez Maribor levi breg, razpisuje mesto delovodje (občinskega tajnika).
Pogoji po uredbi o občinskih uslužbencih.
Občinski urad Duplek,
dne 28. maja 1934.
H-
ER. 3535.	1290—3—2
Razpis nabave.
Za nabavo mesa in slanine občni državni bolnici v Ljubljani v čaSu od 15. junija do 30. septembra 1934 Se razpisuje v smislu odloka ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje O. br. 10.938 z dne 20. maja 1934 v skrajšanem roku 10 dni četrta ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njegovo izvrševanje dne 14. junija 1934 ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 29. maja 1934.
»j*
Št. 201/227.	1328—3—1
Razpis.
Razpisuje se v skrajšanem roku tretja ponudbena dražba za dobavo mesa in moke na dan 26. junija 1934.
Pogoji kakor pri prvi in drugi licitaciji le za čas od 1. VII. do 31. XII. 1934.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 3. junija 1934.
Razne objave
1314
Vabilo na XIII. redni občni zbor,
ki ga bo imel
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
dne 19. junija 1934 ob 11. uri v svojih poslovnih prostorih v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 15 I, z nastopnim dnevnim redom:
1. poslovno poročilo in predložitev bilance za leto 1935).,
2. poročilo in predlog računskih preglednikov,
3. odobritev bilance za leto 1933. in
sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička,
4. volitve računskih preglednikov za leto 1934.,
5. volitev v upravni svet,
6. slučajnosti.
Po ^ 12. družbenih pravil daje posest 25 delnic pravico do 1 glasu; glasovati sme le oni delničar, ki položi vsaj 6 dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri blagajni Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani.	_
V Ljubljani, dne 2. junija 1934
Upravni svet.
*
1336
Vabilo na XI. redni občni zbor Jugoslovanskih tekstilnih tvor-nic Mautner d. d. v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 25. junija 1934 ob
10. uri dop. v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo
v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Predložitev bilance za leto 1933.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorstvu.
4. Volitve v upravni svet in nadzorstvo.
5. Raznoterosti.
Opomba. Delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, moTajo založiti svoje delnice najkesneje 6 dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Ljubljana, dne 4. junija 1934.
Upravni svet.
*
1311
Vabilo
na XIII. redni občni zbor delničarjev Splošne stavbene družbe, Maribor,
ki se bo vršil dne 6. julija 1934 ob
11. uri v prostorih Elektrarne Fale d. d.
Maribor, Vrazova ul. 2 I. Dnevni red:
1. Poročilo o poslovnem. letu 1933.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o njegovem predlogu glede razbremenitve upravnega sveta.
3. Sklepanje o računskem zaključku.
4. Volitev v upravni svet.
5. Volitev v nadzorstveni svet.
P. n. delničarji se vabijo, da polože svoje delnice v smislu pravil najmanje 8 dni prej, ali na družbeni blagajni, ali pri naslednjih zavodih: Ljubljanska kreditna banka. Prva hrvatska steci ion i-ca ali Zadružna gospodarska banka ter Schweizer Bankverein. Basel.
Upravni svet.
1312-3—1
Objava.
»Tekstilia« trgovska in industrijska delniška družba v Ljubljani je po sklepu rednega občnega zbora z dne 25. aprila 1934 stopila v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da se prijavijo pri družbi.
Likvidatorja.
1320
Objava.
Izgubil sem izpričevalo o učiteljskem diplomskem izpitu na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, izdano 18. junija 1932. — Proglašam ga za neveljavno.
ftkulj Edvard s. r.
1292
Računski zaključek Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani za leto 1933.
Aktiva
Bilanca k 31. decembru 1933.
Pasiva
	Din		" Din
1. Blagajna		297.400-52	1. Delniška glavnica . . .	25,000.000--
2. Tovarne Vevče, Goričane		2. Rezerve:	
in Medvode		17,168.857-03	I. redni rezervni sklad	1,663.279-05
3. Sirovine in polfabrikati .	8,975.577-88	II. rezervni sklad za pa-	
4. Papir		2,618.446-65	danje cen zalog blaga	917.557-49
5. Dolžniki za blago ....	21,909.517-76	III. rezervni sklad za du-	
G. Devize in razni dolžniki .	4,878.425-08	biozne terjatve . . .	1,325.000-—
7. Vrednostni papirji:		IV. ažijska rezerva . . .	6,417.005-92
a) lastni 		4,534.500 —	V. rezervni sklad za	
b) last dr. Karla Trillerja		kurzne izgube pri	
pokojninskega sklada .	625.000"—	eksportu 		400.000"—
c) nedvignjene valorizacij-		VT. rezervni sklad zn po-	
ske delnice		3.100'—	krivanje škod po čl. 3.	
/		valorizacijskega za-	
/		kona 		1,792.171-70
/		3. Nedvignjene dividende . .	13.916-—
J		4. Depotni račun nedvignje-	
		nih valorizacijskih delnic	3.100-—
/		5. Upniki 		17,712.904-24
/		6. Pokojninski in podporni	
/		skladi:	
/		I. dr. Karla Trillerja po-	
f		kojninski sklad za	
/		uradništvo in mojstre	2,616.103-—
/		II. delavski pokojninski	
/		in preskrbovalni sklad	1,586.783-29
/		III. Podporni sklad za	
/		uradništvo in mojstre	106.296-24
/		7. Dobiček:	
J		prenos dobička iz 1. 1932.	14.663-30
/		čisti dobiček za 1. 1933.	1,441.984-69
	61,010.824-92		81,010.824-92.
\ Rat	:un izgub	e in dobička	
Izdatki	k 31. decembru 1933.		Prejemki
	Din		Din
1. Upravni stroški ....	•2,397.702-09	1. Prenos iz leta 1932. . . .	14.663-30
2. Davki		1,205.740-85	2. Dohodki od lastnih doma-	
3.	Obresti 	 4.	Odpisi		1,864.535-62 5,079.538-66	čih vrednostnih papirjev .	52.048-—
5. Čisti dobiček za 1. 1933.		3. Kosmati dohodki za leto	
vštevši prenos iz 1. 1932.	1,456.647-99	1933		11,937.453-91
	12,004.165-21		12,004.165-21
			
Objava: Po sklepu občnega zbora z dne 29. maja 1934 se izplačuje izza 1. junija 1934 za poslovno leto 1933. proti kuponu št. 14 družbinih delnic 4 dividenda, t. j. Din 4—, po odbitku novo uvedenega 10% dividendnega davka, torej z
Din 3-ttO
na delnico pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri njeni podružnici v Zagrebu.
V Ljubljani, dne 29. maja 1934.
UPRAVNI SVET.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mlbalek v Ljubljani.