153. tavllka.
I Uriljiil i prtiti, jiliji 1917.
Llefo.

.Slovenski Narod" v*lja p* potti:
za Avstro-Ogrsko:
ctio ieio skupa]  napre]     •   K  2č —
pol leta       „         „     .   .    .  14-
cetrt leta     „               .   •    .    7-—
flft BICSCC     m            m      •     •      »     «.*0U
u Nemčijo: cdo Icto naprej   .   .   .   .   K o3- —
za Amertko in vse drn?e dežde: ćelo Icto naprej   .   .   .   .   K 38,—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. CpraTniiiTO (spodai, dvorišče ievo). Enaflova ulica tt. 5, telefon it 85.
Isfcaja rasu aaa *wf* Uf !••*! aaiatfa la »ratnike.
Inserati se nčunajo  po porabljentrn  prostoru   in  sicer:  1  mu  visok,  tcr
63 mm Širok prostor:  enkrat  po 9 vin., d/akrat do 7  vin.,  trikrat   po 6  v.
Poslano   (enak   prostor)   16   vla.,   p»artc   ia   zahvale   (enak   prostor)    10   vin.
Pri večjih ins<rcijah po dogovoru.
Na pismena narobila brez tsrodjbae vposlatv» aaročnlne se ne ozira. „flarodaa ttskaraa" telftfoa šft. 85.
UpravniStva naj se :>o5tlja; » niro*.ii.'ie,  redi ničije, inserati L t d., to je ad:niais!xitivne stvarL
.Slovenski Narod" velja ¥ Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi poru :
cclo  e:o naprej   .   .   .   .   K 26*40 I pol leta       ,.....s 13*20 |
Ičetrt leta    m      .  .   i  .    .    6-60 na mesec    „      .   .   .' •    ,   2'20
Pacameina itevllka velja 10 vinarfev.
Dopisi na; se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Oredaltttra: taallo?a nllca st. 5 (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
Begunsko vprašanje v poštanski zbornici.
g. Dunaj, 12. julija.
Končno je prišel veliki dan za uboge begunce. Na dnevneni redu današnje seje je tuđi nacrt zakona, ki ga je prcdložil begunski odsele in ki naj zakonitim potom ureiii žalost-no stanje naših beguncev.
Poročiio besunske^a od-s e k a pravi, da je izšla 11. avgusta 1914. cesarska naredba v var-s t v o beguncev in potem tako} m i -n i s t r s k a naredba, ki določa mero o prehrani evanju in od-škodovanju beguncev. Toda no-bena teh naredb ni prišla uo izvr-šitve.
Sledile so razne ministrske   naredbe, ki so urejale tegr.nsko vjrra- i sanje, ki pa/se praviloma nišo javno j razglašale in begunci so doznali   za nje sele po ovinkih.    Te naredbe so i določale:                                             i
Brezplačno prevažanje be-guncev v posebno določene kraje, kjer dobe stanovanje in živež:
kako najti in zagotcvit: begun-cem prebi val i sca;
d c n a r n o   podporo beguncem, !ri žive* posamično po občinah, — aii vso oskrbo po berlinskih taborrft;     V potrebno obleko, obuvala in vse potrebščine v hiši ali baraki;
brezplačno zdravniško pomoć in v slu.::'ih bolezni;
delavsko posredovanje, varstvo zakona, ola.išanja v slučaju vrnitve v domovino, železniške clajšave itd.
Državna uprava je smatrala s svojimi naredbami, da izpolnuje Ie socialno - etiško dolžnost na-sproti ćeli javnosti, dočim ;:e cesarska naredba urrevala zakonito varstvo za begunce. — Be.^unski od-sek predla^ra. da 5:e vendar enkrat iz-podbije govor o kaki dobrodel-n o s t i nasproti begunesm. marveč da se jim potem zakona zagotovi člo-veško življenje in pcpolno varstvo.
Predvsem treba določiti, da so b e g u n c i vsi tišti, ki so vsled vojnih dogodkov zapustili svoj dom, pa naj so se naselili kjerkoli, blizu ali boli daleč od donja. Vsem tiče enaka skrb in pod pora.
Begunci morajo biti encJco drugim državHanom dele^ni za!:n-- o prostem gibanju in seljenju. — Odsek je načeloma za naselje van je beguncev po občinah in se izreka proti sistemu po bara k ah.
Beguncem bodi prosto, da sprej-mo drž?-\no peđnoro v skupnih tabo-riščih ali da se naseljujcjo po svoji volji kjerkcli ob zakoniti državni podpori vsem enako. — Pri tem se pa ne srne upoštevati morebiten majhen zasebni zaslužek, majhne stalne plače, majhne gla\Tii-ce itd.
Nacrt zakona ima ta nainen, da tem najhuje nrizadetim državljanom preskrbi najskremnejšo ekslstenco.
Nacrt zakona določa najpopol-nejšo oskrbo po taboriščih. § 6. pa določa dnevno podporo 2 K za osobo. Samostojne osebe. ki so stalno nesposobne za kak zaslužek, naj dob iva] o dvojni znesek. — Revni begunci ima-jo pravico do brezplačne vožnje po ieleznfcah, prehranitev med vožnjo, in enako ob vrnitvi v domovino.
Poročevalec d-. Krek'>7 7^0-vomo besedo, z globokini prepriča-njem in čustvom utem-Jj^va! u -i ■> zakona, da bodo begunci vedeli, kaj jim tiče in kakosne pravice imajo. Razni govomiki pa so koreni-lo posvetili v tisto žalostno upravo, ki begunce tlači m uničuje telesno in duševno. Grozne reći prihajajo na dan! Javnost mora izvedeti kolikor največ mogoče bridkih resnic, kl so danes odmevale po zbornici.
Nekateri Nemci so izzivali vča sih velik hmp in odpor.   Stavili   so
tuđi razne izpremembe. Ostali so v manjšini: zakon je bil med burnim odobravanjem slovanskih peslancev sprejet.
O debati nam je na razpcLigo sledeće poročiio:
Referent pos!. dr. K r e k poudar-ja, da je oskrba beguncev eno najža-Jostnejših poglavji seđanje vrojne. Da-ti morama beguncem popolno od-škodnino za vse, kar so prenpeli. Predmetni zakon smatrajmo kot malo odplačilo ubogim žrtvam vojne, kot dokaz, da čutimo ž njimi. (Živahno odobravanje.)
Notranji   minister   grof   T o g -genburg:   Vlada priznava,  daše mora za begunce z vso vnemo zavze-ti.    Upa, da se bodo siromaki, ki so morali zapustiti svoje   rodne   kraje, svoja domovja, zopet vrnili v svoje ljubljene vaši. Vsa država jim mora pomagati, da si tam   čimnreje  zopet f zgradijo svoja domovja. Kdor pa je I izgiibil vse. temu moramo na skupne I stroške zopet vse povrniti. (2i-| vahno pritrjevanje.) j        Minister našteva. kaj se je za be-
j gunce dosedaj storilo. Noće prikrivati, kar je bilo pesrešenega. zbornica na naj pcmis!!. da se je vendar zgodilo to, kar je b!lo v naših slabih mo-čeh. Skrb za begunce ni bila vladi ubožna akcija, temveč socijalna do-ž-nost.
Stevilo begnncev je nepričako-vano naraščalo. Zato jih je morala vlada v skupnih transportih spravljati preko posebnih zb?ralisč in raz-deljevališč v zaledje. Pri tem so se dogajali kar naibolj obžalovanja vredni slučaj!. (Čujte, čujte!) Minister priznava, da baraka nišo po-vsem zadovoljive, s tem sistemom so gotovo združene gotove zdravstvene in nravstvene opasnosti. Na drugi strani se pa brez tega sistema težko izhaja. kadar je treba naglo spraviti na tisoče beguncev pod streho. (Živahni medklici. Po.c.l. Straucher: Ali veste, ekscebnea, koliko tisoč otrok je pomrlo? Grozno! Posl. Steinhaus: Nastala so sama pokopc.lišča!) Minister: Prosim ne pozabite, da nišo le taborišča kriva tolike umrljivosti, temveč da so begunci prihajali v hiori-jenično zelo slabem stanju.da so trpe-li vsled spremembe podnebja . . .
(Posl. Reizes: Vozili so jih ćele tzdne v odprtih živinskih vozovih! To je kulturna sramota! Burni medklici. Predsednik zvoni.)
Minister: Ni dvoma, da je bilo prevažanje v teh živinskih vozovih zelo mučno. Srce je moralo boleti tistega, ki je videl bedo be-gunskih rcehn. Pcniislite pa, da snio prevažali begunce takrat, ko so se vrstiii^vojaški transporti drug za drugim. (Živahni medklici. Prerekanja med posl. Knirschem in Reizesom.) Minister našteva na to, kako je skuša! a vlada zboljšati razmere v bara-kah ter pravi, da so begunji vsaj v enem oziru nabrani niestnemu prebi-valstvu na boljsem, ker vsaj dobijo brez truda hrano, za katero se morajo mestni Ijndje dolge ure nastavljati. Posl. T c u f e 1: Begunci naj tuđi delajo! Burni klici ogorčenja. Po-slanec Reizes: Ali je to nernska kultura, da napadate naše mučenike? Le poglejte na pokopaiišča. Živahni medklici, med posl. Reizesom in Teuflom glasno prerekanje.)
Minister: V taboriščih na na-haja sedaj še 110.0OO beguncev, 330.000 jih je raztrošenih po raznih občfrah. Te dobivajo denarno pcdpo-ro. V barakah ter v občinah, ki so določene za begunska bivališca dobivajo brezplačno obleko, obutev, pe-rilo, slamnice in odeje. Imajo tuđi brezplačno lečenje v bolnicah in medikamente. (Medklici.) Ustanavljajo se jim srednje in ljudske šo!e ter kur-z\ v raznih obrtih. Vlada je torej že mnogo storila. Kar se tiče predmet-nega zakona ni prezreti, da se morajo varovati tuđi interes]   zaledja   in
državne blagajne. Minister obljublja, da bo vse storil za zboljšanje begun-ske bede.
Posl. F r e i v, s 1 e r izjavlja, da bi njegova strani • (Nationaiverband) rajše imela poot-rastilni zakon, ki bi da! vladi proste roke, vendar bo glasovala tuđi za pretilog begunskega odseka. — Posl. Freisslcr je v svojem govoru trdil. da mnoen begunci no-ćejo delati. To je izzvalo nove burne prizore. Posl. Straucher: Begunci, ki so sposobni za delo. so pri vojakih! — Posl. Teute!: Kie? — Posl. Ku-randa: Kje ste pa Vi? (Posl. Teufel služi kot nadporočnik cei čas v var-pem zalodju.) — Posl. Teufel: Tam, kamor spadam. Kje pa ste Vi? — Po-slanec Kuranda: J jl sem 67 let star, Vi še le 32 let. Moji sinovi na so na fronti. — Posl. Teufel: Pojdite v tempelj! Burni m^klici.
Posl. Grigorovici from. soc. dtm.) slika trpljenje beguncev ter po-udaiia. da so morati siromaki včasih hoditi dolge ure v zimi in snegu, da so dobili kosček kruha.
Posl. K o 1 e s s a (Rusin) in R e i-z e s (poljski Žid) s? toplo zavzemata za zakon.
Posl. P i 11 o n i (itaL soc. dem.) | pravi: Neizo^ibne tožave vojne^a časa moramo prenašati vsi, toda kar se greši iz hudobije ij slabeg'a namena, to vzbuja v prebili! >tvn obup In so^ vraštvo.
Kot generalna govornika govori-ta posl. Degasneri (Ital.) in grof L a s 0 c k i (PoHak), kf utemeljuje nekatere od nje«ra in posl. Fona stavljene spremin je valne predlože. Posl. Lasocki oštro kritizira razmere v begunskih taboriščih: v Thalerho-fu in v \Vagni.
V svoii zaključni besedi obžaluje nosi. dr. K r e k razne bre^srčne očit-ke nemških poslancev. Pomisliti je treba, v kaksnem duševnem razpolo-ženju se nahnjajo beGrimci, vnostevati moramo njihov^o pasivno junaštvo, njihovo nepopisno trpljenje in razu-meli hod crno, da mnogokrat obunajo nad Bog-om, državo in vlado. Zakon, ki ga danes spreimemo, ne bo odpra-vil bepomske bede. Združiti se moramo vsi, od cesarja do najpriprostejše-jra delavca. da be^uncem pomagamo. Naša deviza na naj bo: Vojna vojni, živijo mir! (Burno odobravanje.)
Zbornica je nato spreiela begnn-ski zakon s spreminievalnim predlo-?rom posl. Lasockega in Fona, da je onim revnim beguncem. ki so morali svoj čas zapustiti domovje vsled oblastvenega ukaza (evaktnrancem), pa nišo bili deležni državne oskrbe, r;knra\rno so bili upravičeni, izplačati prehranjevalnino tndi z :i nazaj in sicer v oni izrneri, ki je bila za tišti čas določena.
Sprejetje zakona so pozdravile nenemške stranke z živahnim odobravanjem.
Pred begunsko debato je zbornica razpravljala danes o službeni pra-prmatiki za učitelje na državnih srednjih in m'žjih šolah. Poročal je posl. Kemctter, ki ja zahteval m. dr. da \ lađa izdela prcdlog o reformi učite-ljišč.
Upravitelj naučnega ministrstva Cvviklinski je poudarjal posebno, da bodo po novem zakoni! suplenti mnogo na boljsem kakor dosedaj.
Govorili so še zastoonlki raznih strank. ki so se vsi izrekli za zakon nakar je bila predloga v 2. in 3. branju soglasno sprejeta.
Prihodnja seja v petek 13. julija. Ker hočejo kmečki poslanci, da za časa glavnega dela na polju zbornica ne zboruje, bo najbrž prihodnji torek zadnja seja,
Vzpostava rtdnega sodslva.
Dunai 12. julija. Justični odsek je reasumiral včeraj popoldne svoj prvotni sklep ter je odobril, da naj se redna porotna zasedartja pričnejo začetkom januarja 1918.
Nadaije    je    navziic    ugovoru ; upravitelja    justičnega     ministrstva ! sprejel predlog posl. drja Ofnerja, da se morajo vse sodbe izjemnih sena-tov, ki na dan razveljavljenja cesar-skih naredb o suspenziji porotnih so-disč (6. juiija) še nišo biie pravomoč-ne r a z v e 1 j a v i t i ter dotične ka-zenske zadeve zooet    izročiti    pre-iskovalnemu sodniku.
Justični odsek je tuđi sklenil, da se morajo vse od poljskih sodišč ali prekih sodov razglašene sodbe pod-vreči reviziji.
Kot pokrajine, v katerih bodo tuđi v bodeče poslovala izjemna civilna sodišča, mesto rednih porot, so bile določcne Primorje ter okrož-ja Rovereto in Trident. Predlog vlade, da naj spada sem tuđi Dalmacija je bil 0 d k 10 n j e n.
Žefezniška vprašanTa. Disnaj, 12. julija. Dunajski listi z obžr.lovanjem beležijo, da se nahaja-jo Nemci v železniškem odseku, kjer * so na dnevneni redu važna nacijonal- j na vprašanja, v m a n i š i n i. Tako so j Nemci predlagali za referenta o vlad- 1
Ini predlogi glede spopolnitve bosan-ske^a železnjškega oi^režia poslanca . Syivestra: iz voljen pa je bil posl. dr. L a g i n i a: — posl. Kadlčak je vio-žil resolucijo, ki zahteva odpravo nerr^kega fdužbeneg^ jezika pri že-leznicah: Nemci so predlagali, da naj o njej referira nemski posl. Kroy, ve-Čina pa je izročila referat Poljaku W r 6 b 1 u ter mu zajedno naročila, da mora podati svoje poročiio najpo-zneje v 14 dneh. Konačno je železni-ški odsek izvolil poseben pododbor, I ki naj preišČe železniško gospodar- j stvo za časa vojne. Poleg 2 Nemcev fHeineja in Ellenboccena) so bili v ta odsek izvoljeni 3 Slovani (Laginja, Waštalka in Wrobel.)
Zi! reformo mlm.
Razgovori in nogajanja o pripra-vah za reformo ustave se na Dunaju
I živahno nadaljujejo.
i Cesar se živahno zanima za vse tozadevne dogodke in skuša zadevo čim najbolj pospešiti. V sredo je sprejel zopet načelnika Poljskega kluba drja Lazarskega. včeraj si je dal po-Kiicati posl. Pacherja oficijelnega načelnika (pravi duh je Wolf) nemško-radikalnega kluba, katerega politični program smo včeraj objavili.
Tuđi ministrski predsednik nada-Ijuje svoje konference s parlamentarnim i voditelji in je včeraj konferiral, kakor poročamo na drugem mestu, s posl. Korošcem.
Poudarjati je, da je zadeva Še vedno v zelo začetnem stadiju. Re-šeno še ni niti vprašanje parlament a r n c g a organa, ki naj prične pripravljalno delo.
Poročaii srno žc, da se Nemci protivijo nameravanemu specijalne-inu pododboru ustavnega odseka, v katerem bi bili Ie 4 Nemci, akoravno bi ta pododbor sploh ničesar ne skle-pal, temveč funkcijoniral predvsem le kot nekak debatni klub, v katerem naj bi se razbistrili pojmi in razjasnili nazori raznih strank in narodov.
Sncči pa so Nemci ustvarili nove težkoče. Nemski Nationaiverband hoče namrec postaviti sledeči program za razorave o reformi ustave:
1. naj se resi vprašanje narodne avto-nomije v   posameznih    kronovinah;
2.  naj se revidira sedanja ustava   v demokratičnom smislu; 3. naj se reformira državna uprava (reorganizi-rajo upravne oblasti) ter uredi jezi-kovno vprašanje.
Kakor je videti, Nemci še vedno nišo spoznali ali nocejo spoznati, da se grc za povsem nekaj drugega, kakor oni mislijo, oziroma govore.
StališČe Ć e h o v še vedno ni jasno. Radikalni skupini (narodni so-cijalci in frakcija poslanca Stranske-ga) sta se sicer izrekli proti ude-
i ; ležbi češke delegacije na pogajanjih l I za revizijo ustave, vendar je večina Češkega Svaza za to, da naj pripade končna odločitev Narodnemu odboru v Pragi kot naivišji narodni instanci. V tem smislu so se izrekli zlastl češki agrarci. V meritornem oziru vztrajajo Čehi seveda na programu svoje deklaracije z dne 30. maja.
O  stališču    Jugoslova-n o v    smo     prejeli   sledeče    poro-«
čilo:                                               ;"!
g Dunaj, 12. julija.
Pododsek ustavnega odbora, ki se ima sele izvoliti v zmislu pred-loga poslanca Onciula, ima nalogo 1 poskusiti, „da v sporazumu vseh ude-ležencev ugotovi vodilna načela za i z -gradbo ustave." Sklepal ne bo definitivno o ničemer, marveč ugotoviti ima le naziranja raznih parlamentarnih strank. — K predlogu za izvolitev tega pododseka je govoril tuđi poslanec dr. Rvbaf, ki je izvajal v bistvu ! tako-le:
Gre za izgradbo v najvišjem   po-menu,   ne za kako krparijo.   Hočemo ! temeljito revizijo, novo zgradbo. Okrož-■ ja pridejo nazadnje na vrsto. Pred leti bi nas kaj takega   zadovoljilo,   danes nam to več ne zadošča.  Ne ustavimo se   niti   pred   deželnimi mejami,   niti 1     pred dualizmom.   Na   jugu   nimamo ^ pijetete   do   takozvaaih   zgodo vinsko-j    političnih individualitet, provincijalnega patriotizma ne poznamo. Naše deželne meje so se preminjale tuđi po večkrat vsako   stoletje.   Drugačna pa je reč s-starodavnimi državnimi tvorbami,   kakor je  češko   kraljestvo ali Tirolsko, Iki se ponašajo s staroslavno zgodovi-no.   Dežele naj se le razdele,   ali   pri tem   naj   se    ozira    na    etnografične meje,   ter   deli   zložijo po svojem     narodnostnem     značaju. Nemci pravijo, da   bi   bilo   to   r a z -drtje države.   Nasprotno je res: to pomenja le zložitev tega, kartice skupaj, ter spojitev vsega v eno veliko   celoto.   Temeljita  rezizija ustave bi bila potrebna še iz dveh  razlogov. Stališče Bosne in Hercegovine še do danes ni dovolj jasno. Parlament do danes še ni vzel na vednost aneksije Hercegovine-Bosne. Tu imamo trfalizem.   Bosanci nišo državljani, marveč le deželani. Ako ne uredimo teh razmer, ostane Bosna ne-varna točka Evrope. Z iztrebljenjem in uničenjem prebivalstva ne resimo  bo-sanskega problema.
Drug razlog za korenito premembo ustave tiči v — dualizmu, ki ga moramo smatrati za največjo n e s r e č o monarhije. V vsej zgodovini ni bila narejena večja hiba kakor 1. 1877. In enotne monarhije sta nastali dve državi, ki sta dobili zadnji čas svoj izraz v različnih grbih. Kljub geslu „inseparabiliter ac indivisi-biliter", ki ga nosi ta grb, smo od dne do dne bolj — separirani in dividirani. Zato pogrešamo v tej monarhiji enotne državne volje: imamo ogrsko državno voljo in —morda avstrijsko državno voljo, ne pa enotne volje celotne monarhije, kakor je to na Nemškem. Delegacije nam to jasno kažejo. In ako pravi Tisza, da se je dualizem obnesel, tedaj moram reci, da se je res obnesel, toda le za Madžare.
Zatp moramo rušiti temelje dualizma. Želimo pač, da bodi Avstrija silneja. To se pa zgodi le po tem potu, kakoršen Vam mi naka-zujemo. Ako se to ne posreči, potem se narodnostni boji razvnamejo. tem hujše in potem se ne boste smeli čuditi, ako se prijavljajo glasovi, da priđe rešitev — od zunaj. Mi tega ne želimo, pričakujerao pa, da priđe rešitev iz te države, kar bo pač odvisno odpreudarnosti in trez-nosti, s katero naj se motrijo naše načelne narodnostne zahteve. Ministrski predsednik je danes po-vabil k sebi načelnika Jugoslovanskega kluba in ga vpraial,  ali  nameravajo
Stran 2.
.SLQVENSK3 NAROD*,   dpc 13, julija 1917,
158. ste«.
Jugoslovani resno udeležiti se delo-vanja za reformo usta1e. Dr. Korošec je odgovoril, da naš klub ne odreče sodelovanja marveč hoče v smislu izjave v prvi seji sodelovati pri reformi ustave in s tem pri urediUi notranjih medsebojnih odnošajev v Avstriji. Treba pa je, da mero dajni kro-gi uvažujejo naše načelno stališe e
PaHameaftarizaciJa kabineta.
Dunai 12. juli ja. »Polit. Rund-Schau« javlja: Po dosedanjih rezulta-Jih avdijenc političnih voditeljev pri cesarjii parlamentarizacija kabineta ni več aktualna, Javršila se ne bo pred iesenjo.
Ministrski svet.
DunaJ, 11. jul i ja. (Koresp. u rad.) Dartes zvečer se je vršil pod predsed-stvom ministrskega predsednika viteza Seidleria dališi ministrski po-svet* katerega so se udeležiti vsi čla-jrf kabineta.  _________
Za osebno svobodo proti internacijair. in konfinacijam.
g. Dunaj. 12. julija.
Včeraj sem poročal o sklepu v proračunskem odseku, ki je za-
hteval, da se izpuste vsi še doslei In- | teraovani in konfinovani državljani I ter da se izbriše famozni »p. n.« vsem I onim, ki sluiijo pri vojakih, — kakov- I tndi. da se mora priznati vsem netea-J đetim primerna odškodnina.                1
Jugoslovanski khib je storil v tem pogledu danes še večji korak, namreč:
poslanec dr. C i n g r i j a In to-varisi so podali v poslanski zbornici
predlog,
1.  daše    takoj   odpravijo vse   internacije,   konfina-čije, posebno pa taki in sploh vse nezakonite ovire osebne svobode.
2.  vlada se poziva,   da   predloži državnemu   zboru   seznam  vseh talcev,     interno vanih     in konfinovanih  oseb, katerim je podeliti popolno odškodnino.
3. vlada se poziva, da vse one. ki so povzročili vse take protizakonito-5>tif pozove na odgovor in jih kaznujc.
Ta predlog je utemeljen zelo ob-sirno s pravnega in človeškega stali-šća ter podprt z neoporečnimi slučaj i in dokazi, kakošnim sika-nam in terorju so bili prizadeti državljani izročeni na milost in nemilost. (UtemeHitev predloga se objavimo. Op. uredn.)   ________
Dogodki na bojiščih.
Hi uradne pl.
Dunai 1^. iub'ja. (Kor. i;rad.) l^radno se razglaša:
V2HODNO BO.IIŠČE.
V Rotnuni$ ra v Karpatth niče^ar pomembnega.
Južno od Dnjestra so dospeli Pusi do naše pozicije ob Lomnici. Pri Ka Ini u je prišlo na zapadnem bregu reke do bojev.
Ob Stohodu in ševerno od želez-nice Rovno-Kove! smo zavrnili ruski sune_
FTALUANSKO   BOJIŠCC
Kot odgovor na napad Kalija n-skih leialcev na Idrijo ie uspešno obrnuta vala včerai flotilja avstro-ogr-skih leta! kolodvor in obsezna tabo-rBča prf Cfvidalu.
Na malom Colbriconu so vdrli včera! zfutraf nzš\ napadami oddelki w sovražno pozicijo, pobiH posadko, razstrelilf verH<e množine municije jn se vrnili z vjetim?.
JUGOVZHODNG  BOJISČE. Neizpremenjeoa.
Sef generalnega štaba.
NAŠE VEĆERNO POROClLO.
Dunai, 12. julija. (Koresp. urad.)
Iz vojnega poroceivalskega stana .Donočajo dne 12. julija zvecer:
Neposredno južno od Dnjestra se vrše kraj e v ni bojL Položaj je neizpre-linenjen.    _________
Berolfn,   12. juHfa,      (Kor urad.) &Volffov urad poroca: -     VeHfcf glavni stan:
ZAPADNO   BOJIŠCE.
fArmadna   skupina   prestol. Ruprehta  Bavarskega.
Napad mornaričke petiote dne ?fO. jufija predstavila lep, vejik uspeh. SovražnHt ni mo^el izvršiti proti-napadov. Bojno delovanje artiljerij je bilo včeraj na Eiandrskem, pred fcvsem jugovzhodno od Ypr©sa, na irooti v Artofsu pri Lensu in Bulle-courtu stopnjevano. IzvršHi smo več ^posrečenih izvfdnih podvzetij. Pri M on eh y ju so jurišale naskakovalne 'čete nekega hsnzeatskega pol ka pod iičdakovito poniočio metal ognja vrsto tmuarfeškth iarkov. iz katerih so pri-pegafe na^ai večie števflo vjetih. SArraadna skupina nemške-ga prcstolonaslednika.
V    zapadni Champa^nJ in na le-vem bregu Mose so se čez dan razbili sBni strelski bofi. Nekaj iz vidnih bojev se je koncato ugodno.
'Atmadna fronta general-jfeld maršal a vojvode AT-b e e h t a     Wurtembcrškega.
Nlčesar blstven^ffa. VZHODNO BOJISCE.
fArmadna skupina general i eldmar š al a     princa      Le-opolda  Bavarskega.
Zopei je bilo pri Rigi, Smorgonu }n Baranovičih strelsko đelovanje ži-rvahno. Tuđi pri Lučku ki na vzhodoo-gališkem bojršču je naraslo bojno delovanje včasih do velike sile,
Ob Ščari smo zavrnill ruske lov-ske čete, ob Stohodu jugovzhođno od ^ovla pa sovrazpe d^pe awt||fw
Med DnJestrom in Karpati so ti-pali Rusi z mesanimi oddelkl naprej proti po/icijam ob Lomnici. Pri Ka-lužu so dospele prednje čete na zapadni breg rcke.
MAKEDONSKO BOJISCE. Nlćcsar novega.
Prvi generalni kvartirni mojster.
v. Ludendorff.
•      «      •
NEMŠKO VEČERNO POROĆILO.
Berolin, 12. julija. (Kor. urad.) Woiffov urad poroca:
Veliki glavni stan dne 12. julija zvečer.
Na zapadu živahno strelskodeiovanjevCham-pagn i.
Na vzhodu krajevni boji   tik   južno   Dnjestra.
Ruska ofenziva.
Berolin, 12. julija. (Kor. urad.)
\Volfov urad poroča:
Na vzhodni fronti so tipali Rusi med Dnjestrom in Karpati pocasi proti našim pozicijam, ki smo jih bili po j nacrtu zasedli. Dne 11. julija proti večeru je prišlo do sovražnih delnih napadov pri Grabovki in pri Babin Przswočid, ki pa smo jih v svojem ognju vdušili. V okolici Brzežanov, na obeh straneh Hodova in zapadno od Lučka časih stopnjevano streljanje. Proti 10. uri zvečer so napadli Rasi ob Stohodu v več moćnih ognjenih valovih na fronti nekako en kilome-ter široki. Napad se je zlomil v našem ognju z velikimi ruskimi izgubami.
Na romunski fronti je bila sovra-žna artiljerija zlasti v okolici Braile-Latinula nemirna. Sovražna dela pri okopih severo-vzhodno od izliva reke Rimnioi smo z ognjem razdejali. Od 1. do 10. julija smo vjeli v odsekih Brzežani - Zborov 1900 mož, med nji-mi 22 častnikov. Razmeroma majhno število vjetnikov je merilo za velikan-ske krvave izgube Rusov, ki so, v celih vrstah požeti, samo v redkih slu-čajih mogli doseći naše jarke. Glasom poročil s fronte so se nekatere stotnije v ognju skrčile na 30 do 50 mož. V številnih divizijah ruske armade divja skorbut.
RUSKO f RADNO POROClLO.
9.  julija.  V smeri na Dolino so napadle   dne   8. t. m. proti poldnevu po   artiljerijski   pripravi čete generala Kornilova utrjene sovražne pozicije zapadno od Stanislava. Ko so naše Čete vpognile najsprednjo glavno sovražni-kovo pozicijo, so v boju   napredovale ter se polastile mest Jezupol, Qe20w, Pavelcze,   Rybno  in   postaje  Lussec. Konjenica,  ki   smo  jo poslali naprej, da zasleduje umikajočega   sovražnika, je dospela do reke Lukve. Plen dneva; 131 častnikov,   7000 vojakov,   48   to-pov,   med njim i 12 težkih, in mnogo strojnih pušk.
10.  julija.   Zapadna   fronta. Proti večeru so dospele naie čete  do potoka Lukvice.   Sovražnik se   unuka proti   reki   Lomnici.    Tekom    bojev dne 9. t. m. smo vjeli  nad   1000 av-stro-ogrskih   in   nemških   vojakov   in vplenili 3 poljske topove. Tako smo v dveh dneh ofenzive zapadno od Stani-slavova vpognili sovražne pozicije, široke 20 vrst in gioboke 4 do 10 vrst
Kl»ev ▼ rokah Ukrajtocev.
Preko Đerolina poročajot   ćm ie baje Kijev v rokah ukrajinskih vojakov. Vršile so se velike manifestacije za neodvisnog Ulg^atag.   Bokfl} J^ 1 m$OL,         '"■•       -^*'      *^m*-
Ukrajinski hst »Nova Rada« hale naamnja za prihodnji čas dogodke nahročje važnosti.
Voina z ItaHjo.
Degradirani in odstav-Ijeni višji itaiijanski oficir j i. »Frankfurter Zeitung* poroča, da sta bila vsfed ponesrečene ofenzive proti Sugranski dolini generala Aveta in Porta degradirana za eno šaržo, štirje pijonirski polkovni-ki, ki so vodili poJke, so odstavljenl, štirje nadaljnji poTkovniki različnega orožja pa so izgubili funkcije general-majorske službe.
Passod1 Aniella. Poroča se preko Lugana, da je vzbudilo priznanje izgube prelaza d' Aniella potem, ko se je sporoćila izguba Ortigare, veliko razočaranje. Ker ni bilo s tako gotovosrjo pričakovanega povoljnoga uspeha ob Soči, so pa vsaj zasedenje Jamelj in Ortigare proslavljali kot veliko zmago. Ali tndi ta mala prida-bitev je kmalu ušla Italijanom in vrhu Ortigare so morali Italiianl priznati se izgubo d' Anlelle.
28. p e š p o I k. Ta polk se je v soški bitki jako odlikovah Padel je v bojih poveljnik Teodor pl. Prašak. Dne 4. junija sta izvcula dva bataljo-na pod poveljstvom rnajorja Julija Meergansa jako rezek napad, ki je imel srjajen rezultat: vjetili 3000 moz, med njimi 42 oficiriev; vplenjenih 30 strojnih pušk, 1 revolvcrski top, 1 vojna bolnišnica in mnogo vojnega materijala. Vsak mo/. je bil junak.
Polk 28. je praški polk\ oni polk, o katerem >e bilo tolfko govora, ker je bil svoj čas razpuščen, kipa je ob Soči s svojo hrabrost i o dobil nazaj svojo zastavo, kakor je to poveđal bivši domobranski minister Georgi v seji imunitetnega odseka dne 22* junija.
Skupne izgube italijan-ske armade. »Popolo d' Italfa« se je bavil z dosedanjimi izgubami italijanske armade in ptiznal, da jih je od italijanske arrnade 800.000 možf ki je 51a poleti 1915. na bojišče, Ie še malo. Tako piše v listu vojni poroče-valee Benito Mussolmi, ki je bil dol-go časa na fronti. Cetudi se ne vza-ine doslovno Mussolinijevcga poro-čila, vendar to poročilo potrjnje račun s strani avstro - ogrskega vrhov-nega poveljstva, da znašajo skupne izgube italijanske armade od začetka vojne najmanj 600,000 mož.
ITALUANSKO URADNO POROClLO.
11. j u lij a. Včeraj so izvršili naši oddelki drzne in srečne šunke na več točkah fronte. V pokrajini Siefa (viso_ ki Corofevole) je bila posadka neke izpostavBene postojanke iznenađena m uničena. Na Krasu, severo - zapadno Sefa je bila zavojevana neka na-sproti naši crti se nahajajoća pozicija in izpremenjena v obrambno napravo. Vzdolž trentinske fronte razvija sovražna artiljerija posebno de-lavnost. Povsodi jo je naša pobijala. Naši so ovirali gibanje čet in vozov za sovražnimi crtam i asiaške visoke planote in Krasa. Neki v zračnem boju zbiti sovražni aparat je padel v sovražnikovo Crto. Na asiaški visoki planoti so bili zavrnjeni s^tevilni sovražni izvidiri aeroplani. To jutro so izvršila sovražna letala brutalen vpad na Čedad z bombami, kl ni bil upravičen iz rrikakih vojaških vzro-ko\r. Edinl rezultat so nekatere žrtve med civilnim prebfvalstvom in lahka poškodba to vam.
ITALIJANSK1   PARLAMENT. ŠpMon Cifttln.
Curfti, 11. julija. (Kor. »rad.) V italijanski poslanski zbornici je izjavit notranji minister Orlando na vprašanfe. da je bila aretacija Cutti-na ukazana pK) vojaški oblasti in so mu vzroki aretacije neznani. Na to izjavo je sledila strastna debata med Todeschinijem in Foscarijem in njn-nkni smnišijernki. Todeschini )c opo-rekal, da bi bil radi svojega patrijo-tičnega delovanja v Trstu agent av-strij^e viatfe. Toscari je o&lanjal skupnost s Cuttinorn, ki tuđi ni služil za pričo v svrho utemeljevanja ob-doliitev napram TodeschintJu, ker so slonele te v glavnem na sedaj v Rimu bivajočem poslancu Pitaccu in na gospodu Archena.
Z ostalih boji«.
PRANCOSKO URADNO POROClLO.
10. julija zvečer. Zapadno od FroMmont ferme smo zavrnili sovražni nenadni napad na neko našo majhno poftojanko. Preoej živahno artiljerijsko delovanje v okolici Moronvilliersa in v odaeku visine 304-Mort Homtne. VĆasih   topovski   boj na ostali fronti.
Đeagijsko poročSo. 10. jnlija. Zsdnjo noč se je so-vražnik   poskttsii   približatl našim naprej   molefira   postojankam južno od I St. Georgesa, si pa smo ga zavmili. g^gpoldpe jjtFSl »očno* arti^o^sko
delovanje. Popoldne zelo živahen boj od Nieuporta do južno od Dixmuidna, manj silen pri Steenstraetu in Hetsasu. Včeraj je obstreljevala nemška artiljerija razne kraje za fronto. Nekaj žrtev med civilnim prebi val stvom.
BOLGARSKO URADNO POROClLO.
11. julija. Makedoska fronta. V loku Crne, v okolici Moglene in južno Dojrana artiljerijski ogenj. Srbski izvidni oddelek, ki je poskušal prodreti proti Dobrem polju, smo z ognjem razpršili. Vzhodno od Dojran-skega jezera, med kraji Popovo in Kardžali je neki naš izvidni oddelek uničil angleško postojanko, vjel več mož in vplenil vojni materijal. Na ostalem delu fronte zelo slabotno bojno delovanje. — Romunska fronta. Med Tulčo in Mahmudijo ogenj pušk in artiljerije.
Bombe na Carigrad.
Carigrad, 10. julija. (Kor. urad.) Danes po noči sta poleteli dve sovražni letali preko Carigrada ter vrgli na nekaj točkah bombe, ki so napravile malce pomembno škodo.
Razne vojne vesti.
Američka narodna garda. VVashincton, 10. julija. (Kor. ur.) Pred^ednik W?lson sklicuje za 5. av-Rtist vso narodno gardo, ki jo je pri-klopil armadi.
Ameriške  repra^alij« zaradi deportacije Belgijcev.
Bas«lf 11. julija. ^Havas* poroča iz Washingtona, da bo ameriška vlada odredila aretacije odličnih nemških podanikov, ki se mude v Zedinje-nih državah, če Nemčija ne bo poslala deportiranih belgijskih državljanov zo-pet nazaj v Belgijo.
Nemoev se Hodejo iznebitl.
Reuter poroca 7. t m. preko Londona iz Washingtona, da je ameriški državni departement razglasil, da je navzočnost vseh Nemcev, ki so imeli stike z nemškim veleposlanikom ali s konzulati, nezaželjena. To velja zlasti za bivše nastavljence nemškega velepo6laništva, ki jih je po vojni na-povedi prcvzelo švicarsko poslaništvo.
Itafiioni in Krf.
Lugano, 11. julija. »Corriere del-la sera« govoreč o Jormartovih r>o-gajanjih v Rimu, pravi, da bi bila prva posledica pravilne pogodbe en-tente z Grško, da zavezniki zapuste čisto grŠke pokrajine. Poscst Krfa pa .-.c mora nn tem izločiti, ker je otok največiega vojaškega porpena za po-šest Adrije. Tuđi rimski listi naglaša-jo vitalne interese Italije glede po-sestf otoka Krfa,
Alzacfc in Lotarinška.
Bern, 11. julija. (Kor. urad.) »Temps« poroča iz Pariza, da so francoski socijalisti dne 5. t. m. izgo-tovili odgovor na vprašanie nizozem-sko-skancRrravskega odseka. Odgovor naglaša nooporečne pravne za-htere Francoske đo AJzacile in Lota-rinške, izjavBajo pa se z oeirom na samodoločrjo narodov pripravljene pripustiti odločitev potom plebiscita prebivalstva Alzacije m Lotarinške, kl rraj se iz?\Tši pod kontrolo združbe narodov v letu, ki sleđ ^tlepu miru.
Mirovna     akcija    ftaHJanskfft   socl-iallstov.
Sodjaltetična stranka je predlo-žira poslainoid zbornici resolucijo, ki pozivlja vlado glođe na vojaški in gospodarski položaj Italije in na izrec-no in rnrjno voljo ogromne večine Ita-lijarrskega rmToda, naj takoj stori potrebne korake, da se mir vresniči.
Komplot proti angleški vladi. Basel, 11. julija. V San Franciscu obtožujejo 98 tujcev iz ćele Amerike komplota proti angleški vladi. Med obtoženimi so bivši nemški konzuli v Chicagu, Honolulu, Manili in San Francisku ter vojaški in mornarički atašeji Nemčije v Washingtonu.
Hitnija m u Hm.
Berlinska poroćila zatrjujejo, da je kriza že raerešena. Bethmann-Hollweg ostane, parlamentarizacija nerrrske vlade se ne izvrši — pač pa je cesar proelasil prindp splošae in enake volilne pravice za Prustjo, rekonstruiralo te bo prusko ministrstvo in driavrd zbor bo v sogtasju s kane-lei^etn sprejtl rctducijo, ki izjavlja, da je vojna sa Nem&jo Ie obrambna voina za svobodo in samostojnost ter terkorljalno integriteta nemškega naroda, kf si želi z ostalimi narodi komprotnisnega miru in trajnega spo-razumljenja.
O nameravani resoluciji piše >Kdlnische Zeitung«: Vodilne osebe gotovo daoes ne dvomijo več, da ima resolucUa praktično za hitrejšo do-sego miru ra za hitrejši konce vojne komaj kako vrednost. 2aJ. mora računati nemški narod vsled diploma-tJčne nezmožnosti naše vlade z na-daljnim krvoprelitjem in s četrto zim-
narodu prepričanje, da more mirovna resoiucija državnega zbora resiti Nemčijo nove zimske vojne, bi to moglo provzročiti veliko razočaranje. Vrednost mirovne resolucije more obstojati samo v tem, da je državni zbor vzel državnemu kanelerju mirovno akcijo iz rok in da bi utegnili naši sovražniki zopet dobiti vero v nemško pripravljenost za mir.
Berlin, 11. julija. Cesar Vlljem ie poslal državnemu kanelerju kot pm-skemu min. predsedniku lastnoročno pismo, v katerem mu, pozivljajoč se na svoj velikonočni manifest, naroča, da naj izdela volflni nacrt za prusko zbornico in sicer na podlagi enake volilne pravice. V posebnom komen-tarju opozarja oficijelna »Nordd. Allg. Ztg.«, da ie cesar Viljem že v; velikonoenern manifestu obljubil d i-rektno in tajno volilno pravico ter je sedaj reformo spopolnil, ker bo volilna pravica tuđi splošna.
Berolin, 12. julija. Danes opoldne se je vršil kronski svet, katerega se je udeležil tuđi prestolonaslednik. Po kronskem svetu je prestolonaslednik sprejel voditelje ceotruma, narodnih liberalcev, naprednjakov, socijaJnih demokratov in konservativcev. O iz-premembi na kanelerskem mestu v parlamentarnih krogih že ne govore več.
Berolin, 12. julija. (Koresp. urad.) »Vossische Zeitung« sklepa iz dej-stva, da je cesarska naredba o volilni reformi protfpodpisana od Bethmann-Hollwega, da cesar najbrže ne name-rava odreci se kanclerjevi pomoči. Drugo vprašanje pa je, kako se bo sporazume! kaneler s strankami. Kriza je odgođena, ni pa končana.
Berolin, 12. julija, (Koresp. urad.) Namesto »Beriiner Lokalanzeigerja«, ki je bil za nedoločen čas ustavljen, izhajajoči list »Berilner Abendzei-tung«, poroča, da so podaf! demisijo ministri v. Breitenbach, baron Schor-Iemer. v. Beseler in đr. v. Trott zu Solz (po drugi brzojavki tiKfl Lflbefl op. ured.), ker se ne morelo pridru-žiti stališču državnega kanelerja, da se da Pruski pravica vofitve v državni zbor.
BeroHtt, 12. julija, (Koresp. nrad.) Većina večemikov se bavi s poroS-Iom mednarodne koresponđence, da! se namerava iz voditefjev strank se-staviti 15členski državni svet, ki naj sporazumno in sodehi-joč z državnim vodstvom, vpRva V, imenu ljudstva na državne posle. Listi levice nastopajo prot! temu nacrtu ter naglašafo, da taka naprava ne more veljati za parlamentarizlranje.
Berolin, 12. julija. (Koresp. urad.l Konservati\Tia stranka razglaša izjavo, v kateri naglaša, da enaka volll-na pravica ne odgovarja zgodovtnskl preteklosti in posebnosti praske države, marveč da more !e omafati trd-ni ustroj Pruske ter fzročiti tuđi to deželo poporni demola-atf25aciji. Izjava pravi nadalje: Konservativna stranka ne more nfti priznati.da W bif ta korak utemeljen po izkušnjah vojne, niti da bi mogef pomagati preko težkoč današnjega položaja, al! pa đa bi ojačil voljo ljudstva do zmage. Izpremembo pruske volilne pravice more torej konservativna stranka sprejeti re z resnimi pomisleki hi glo-boko skrbio za bodočnost Nemčrje,
Nemško časopisje o krizi.
Socijalnodemokrat. list »Chem-nitzer Volksstimme« piše h krizi: »Tekom vojne smo s svojo notranjo politiko in s ćelo vrsto težkih napak v zunanjl politiki zapravUi vse simpatije, ki smo jih, đosti pifile, dostf malo prisrčne, pred vo|no Še imeli v nevtralnem inozemstvu. DosegH smo, da so prešle Zedinjene države k sovražniku, dosegli smo, da je obr-nila ruska revolucija ost svojega meča proti nam, đa pošilja KerenjskiJ, mož svobode in miru, rajši svoje vo-^ jake v celih armadah proti nas"! gali-> ški fronti in da rajši žrtvuje tisoČe in? tisoče, kakor da bi se z nami pogajaL Prišli smo tako daleč. da si mora po-iskati Erzfcerger svoj pogum za su-nek proti naši vladi pri naši zavezan ški vfađi na Dunaju. Pokvarffl smo z vsemi, s katerimi smo mogK pokvariti. Bolj osamljeni stojimo na svetu, kakor ktiaj. In to vse kliub temu, da nima noben narod tako odločilne volje za mir in tako željo po svobodi kakor nemški narod.
»Frankfurter Ztg.« piše, đa so zadnji đnevi prinesli popolni polom »vsetiemškega švindla«. Sedal, ko se je posvetilo v nemškem državnem zboru, bo morda Ie spregledal nemški narod. Predno se more Evropa zopet vrniti v mir, se mora iignati kuga gospodstvaželjnega šovinizma.
»Berliner Tageblattc piše: Samo otročji zapečni učenjaki, težkoindu-strijalni generalni sekretarji in njih pisači, nejasni fantasti in šarlatani tr-. de še vedno, da je mogoče še zavo-jevati in da leži svet, če Ie hočemo prijeti, nam na razpolago. Tuđi če bi bilo mogoče podjarmiti tuje narode, teptati tujo samostojnost, bi bUo   to
158.  Stcv*
.SLOVENSKI NAifUO*. fl^gU"!^. ft*nja 1H17.
stran a.
niti ni. Večfna nemškeara dr^avnega zfcora je to spoznala ter bo zahtevala od vlade aedvoumno izjavo, da se odpove vsetn arteksijam, da se hoće le braniti in da je na vse strani pripravljena na sporazumni mir. Treba pa je ob enem, da drugi kulturni narodi sveta ne vidijo v nemškem narodu samo brezvpliven, obvladovan, nesamostojen narod podložnikov, v nemški vladi ne samo neki tajni faktor. Državni zbor mora zahtevati tu-di garancije, da bodo v bodoce kanc-ler in ministri vladali le v sporazumu z ljudskim zastopom in zlasti, da se o vprašanjn o vojni in miru ne odloča brez pravočasnega temeljitega in svobodnega sodeiovanja parlamenta.
»Frankfurter Zeitunsr« zahteva od Bethmanna - Ho!lwega. da t si Nernčifa noće priklopki belgmk'6£a nar^ca intei^sk.1 države, v h • oMilci. Pmem naj se išce sporaz<inuu mir.
*Vossische Zeitunz« očita Bcth-martn - Hoi!wegii ne okretnost in da se je prerad skrtvai za krono ter zvabi krivdo na drage. Nova vlada mora potem. nagiašajpč primerno svojo moč: Še enkrat ponuditi mir. In po-tem bo res neka] upanja.
Govcreč o vsenemskih žeijah, piše »Frankfurter Zag.^, da so Vse-nemcl žc trJiko in tolikokrat prorokovali, da bo neomejena podmon&a vojna prisilila Anglijo k brezpogojni popustitvi. Vsi ti stavljeni rok i so potekli brez uspeha. Oni. ki so računali, nišo poznali takih rokov. Vlada pa ni storiia prav nicesar, da bi se lake zi.iote ne razširjale. O tem naj pretresi ju jejo ljudski £ istopniki, ki so b;!i namoči v odsekov« seji. kf> fe sklepala o podmorski v ojni in s tem neizogihnem prelomu z Ameriko.
Kako strahovito besni vsenem-§ko časopisje. dokazujeio izvajanja ^Kreuzzeitung«. ki piše: »Pretekli dnevi bodo ostali crni đnevi v zgodo-vini državnega zbora.«
•n vsecemško - konservativna ^Peutscrie Taceszeiiun£~ pravi: Pred vsem se ne smetno udajati zmo-ti, da bi se za vzdržanje nemškega naroda v vojni s nopuščanjem na-pram demokraciji moglo kaj doseći, nasprotno bi se radikalne stranke ofunačife in ojačile, da bi dosegle tuđi svoj cilj mini z odpovedaniem aneksijam in odškodninam Saj ven-đar zahteva socijalna demokracija oboje: demokratizacijo in takofšnjfi sklen miru na podlagi odpovedi: in večji del svohndnjašrov se ji že pridružuje. Če hoćemo dvignrtt ^oljo za , - .r no*r*          *' *"uhi*i riiirk^t*-
.. 5c pravi to. „ ; .■„ nič ne poznamo bolezni, ki Jo hoč?mo lecitu in da se udajamo usodni zmoti
Politične verti.
—   »Slovanska polkika v Avstri-
J.« Pod tem naslovom objavlja >K61-nisehe 7A%.« uvodni članek o avstrij-skih razmerah, ki ga navajamo, da pokažemo, kako informirajo še ćelo tako ugledni listi, kakor je »Kolnische Ztg.« nemško politično javnost o av-strijskih razmerah. *K. Ztg.« se pred-vsem postavlja na stališče, da ni bilo oportuno sklicati parlament (!), ker ta zbornica narodov ne nastopa kor reprezentan tinja narodnih slojev, temveč nudi le sliko razsiria. Naj-hujše so se obnašali ćehi. *K. Ztg.« ne prikriva svojega nezadovoljstva z amnestijo, protestira proti češki deklaraciji in slika češko politiko kot državi opasno. Ravno tako malo se nemškerrm listu dopade politika Ju-goslovanov. »Navzlic brezštevilnih iz zasede izvršenih izdajstev zlasti srb-skih podanikov prihajajo jug >slovan-ski voditelji s svojimi zafitevami po ujedinjenju. Pritožujejo se nad posto-panjem civilnih in vojaških oblasti, ki so ga sami zakrivili in po7najo le eden tema: da se naj ustanovi jugo-slovanska država, država Sloven-cev, HrvatON' in Srbov iz onih delov monarhije. kjer prebivajo ta plemena: iz južne Štajerske, južne Koro-ške, Kranjske, Gorice, istrskega Primorja, Gradiške, ogrskih podroČij (!), Hrvatske in Slavonije, srbske kolonijalne zemlje (?) v Južni Ogrski ter iz Bosne in Hercegovine. Tuđi ta program torej brezpogojno pretrga vse zveze, ki so po nagodbi nastale z Ogrsko in po pridruženju Bosne iu Hercegovine. »K. Ztg.« zatrjuje, da je program izrodek »velesrbske od Rusije započete propagande^ in da torej ni nov. Novo pa je, da so ga ju-soslovaciski voditelji razvili v javni seji parlamenta in to povrh še Slovenci, katerih klerikalna stranka ni mogla dosedaj dovolj glasno zatrje-vati, da se lojalno priznava k dinastiji in Avstriji. — Tako ugledni nemški list, ki bi protestiraj, ako bi mu kedo očital, da je organ neinškega radikalizma. V vojnem času se je opetovano pokapalo, da manjka nemškim politikom talenta objektivno spozna-vati in presojati dogodke. To opažamo v nemških listih tuđi seđaj, ko se monarhija pripravlja na revizijo svojega ustroia.  Obžalujetno, VPta^^i
—  Nova deklaraclfclča skupina v hrvatskem saboru. Srbska posla ne a \ alerijan P r i b i ć e v i č in dr. Srg-jan Budisavljević sta izstopila iz hrvatsko - srbske koalicije ter ho-četa tvoriti v saboru posebno skupino, ki bo stala na stališču   dunajske jugoslovanske deklaracije. Poroča se nadalje, da se bodeta tej skupini pridružila tuđi poslanca    dr. L o r k o -v i ć in t'r. K o s i ć. Pribićevic in Budisavljević poudarjata.   da smatrata razrešitev    jutjosiovanskega vpraša-nja v okviru dualizma za nernogočo, tnedtem ko koalicija pouđarja potrebo unije z Ogrsko.
^ Afera dr. Ra\ nihar - Markhl. Z Dunaja porocajo nemški listi: Ćast-na afera med posl. dr. Ravniharjem in posL Markhlo^: je bila -/ izjavo ča«;tno nor  /nar ;.
-   Kranjski I^eiaci in Slovenska Matica.    -Orazer Ta^blatt* objavlja iz   ^vodilniti   nemških   krog^v   na Kranjskem , da h\ res,   da   hi   bili nemški krogi delovali za definitivni razpust   Slov. Matice ? in konii>kaci-jo nienega prenioženja,   kar da je v svet spravil rninisterijalni tajnik ur. Rudolf von Andrejka (kje?). temveč da je bil   od    slovensko - klerikalne strani storjen poskus. pripraviti vlado do tega, da iz roči premoženje v naprednih rokah se nahajajoče -Slo-^'en$ke Marice« slovensko - klerikalnim svrham.
—     »Lokalan /eiger<    ustavljen. Berlinski      Lot^aldiizeiger*     (nekak > Fremde.iblatt <    nemške   vlade)    je ]irioi>čil včeraj *i\n& oster riapad na >a >trijskc drz«A   ;ke, ki da se vme-šavajo v nemške   zadeve     Vofaška ob'-j^-M ?:>*t za nedoločen čas ustavila.   -%ros           ''*in\ng- !lnčo scdaj vedeti. da jt   lelcgram, ki se izreka za Bethmanna sicer res prišel \- Berlin, toda   odposlan ni bil od uradne avstrijske strai f.
—  Japonskt intervencija na Ki-Ulkkerrt.   Pariška   izdaja   *New York Heraida* poroča iz Tokija,   da japon-ska vlada razmotriva. aV. bi ne kaza'o poslati čete na Kitajsko,   ker republikanski   Kitajci  nimajo prav^ nobenepa organizaciiskeea talenta.
= Arabska država. LIovd George namerava baje ustanoviti Arabsko državo kot zvezno državo med Šajki. Tuđi Mezopotamija naj bi se priklopila tej državi.
fttiizjriMnki teti.
Jtazpuščen Je obuoski zastop ob-
nem okraju in je vodstvo občinskih Fos.iov poverjeno posestniku Francu Krapežu na Dolu.
Zaplemoa premoženia. Tržaška deželna sodnija ie odreiila zaplembo imetia Gino Treve&a. lesnega trgovca v Trstu, ker je osumljen zločina proti vojni sUi države.
Razpisane učiteljske službe. Tr-žaški mestni magistrat razpisuie na-slednja mesta: 1. Voditeljski mesti na slovenski ljudski šoii v R 0 j a n u in na O p č i n a h, oziroma voditeijski mesti na slovenskih ljudskih Šolah v Škednju in na Katarini. 2. Me-sto stalnega učitelja za slovenske ljudske sole v okolici, oziroma tri na-daljna mesta. 3. Eventualno pet mest pro\izoričnih podučiteljev za slovenske ljudske sole v okolici. 4. Dve mesti stalnih podučiteljic za ljudske sole v okolici. 5. Eno mesto provizorič-ne učiteljice za slovenske ljudske šo-le v okolici. Vse te službe so razpisa-ne do 2. avgusta t. 1. Natančnejši po-goji se izvedo na mestnem magistratu.
^Oesterrefcli - ftaHefiiscb.c »Naše Jed.« poroća: Tuđi v Split je poslala tvrdka Uranio (Schack & Komp.) iz Zagreba naznanilo. da razpotaga s produkcija/ni za Trst in obali, po katerih se govori osterreich - itali-enisch*. Torej iz Zagreba prihaja nemško zatrjevanje, da se na dalmatinski obali govori »oesterreich-ita-Henisch^.
Kaznovani kall|tnski podanik. Ourdo Camelutti, italijanski podanik, nastanjen na Reki, se mora držati kot pripadnik sovražne države dolo-čerrih redarskih predpisov. Ker je od-poslal neko pismo, ne da bi ga bil po-prej predložil cenzuri in ker so ga bili zasačili izven doma zv&čer po 8. uri, Je kaznovan z globo .^00 krom.
Trfoto kron za klogram sira. Redarstvo rm Reki je oglobilo nekoga trgovca s 300 K. ker je prodal kilogram sira za 24 K, maksimalna cena pa je 9 kron.
Kdo kat ve? Anton Lovišček 129 LoviSč, okraj Kanal rit Ooriškem, išče svojega sina Antona Lovisceka. Ob izbruhu vojne je bil z volrrri na potu. Sin je star 18 let. Ako bi kdo kaj vedel. naj sporoči na naslov: Pe-ter Ba/t, LjaN^nt, KrlževniSka ulica Štev. 7.
Kdo kal ve? Družina Avguštin s Primorskega, sedaj v Zdenski vaši, pošta Videm-Dobre polje, poizveduje po Josipu P r i n č i č u, ki je bil pred vojno poitni uradnik v Trstu. Imenovani je bil v začetku vojne mobilizi-
se pogreša od začetka leta 1915. Uradno je potrjeno, da je v Rusiji vjet, toda od leta 191$. ni nobenega glasu o njeni. Kdor bi kaj vedel o njeni, naj blagovoli poiočati na zgo-raj navedeni naslov. — Andrej U r -d i h, Baukompagnie 14, b/2., išče svojo družino, ki je bivala v Gorici, ulica Lunga št. 45.
Dnevne vesti.
—  Odlikovao po smrti. Poročnik linijske ladje Ljubljančun Alojzij P o-ljanec,  ki  je  uinr''Unaške  smrti kot pilot, je odlikovaji z redom želez-ne krone III. razreda z vojno dekoracijo in   moči v r>r?z  ^ je    njegovega hrabrega in uspešnega letalskega de-
—  Av£J:riisfco moi pariško društvo.     Ljubljani krakviui   skupina Avstrijskega mcrnai iškega   društva sporoča svojim mnogobrojnim    članom, d?i je od osredi-lčga odbora na Duna^t dosel dopis, v; katerem     se člatjoiii ljubljanske skupine priznava kaj uspešno delo'/anje in izraza topla zahvala. — Nadalje, srosi   vodstvo ljubljanske skupine č^ite elane naj-vljudnejše čini prejšiHega odziva   11a dopis, ki ga jim je bilo nedavno dopo-slalo.
—     Orijenta!ska      mimodrama >.Budhov ognjldni nakit«,    ki    se    v okviru gledaliških vec-irov na korist Sc^kemu zakladu \ sot>oto in v nede-ljo (14. in 15. t. m.) \Trizori v veliki dvorani Ijubljanskega Mestnega   doma in v katere glavni vlogi   nastopi čislana plesalka-um^tnica gdč. Klav-^■?na M •• r g i t. im^ tole p.i prinove-sti iz »l(>01 noc-< posr»^£o pantomimi-siii vpri/orjeno vsebirf: Indijski kraljičini Mirini je bil nai:do po naročilu iavoritinje sultana Ka.'^biza     uropal drajroceni nakit, ki ga    je bil kot ne-vesti naklonil Budha, !>og ognja. Da bi si zopet osvojila ča idejni lišp, se Mirina ponoći poizkus/' vtihotapiti v sultanov barom. Zalot:;o jo stražarji in jo silonta pritirajo pr d razjarjene-sra mogočnika. Da bi ^ešiia njegov srd in se mu tolikanj Prikupila, da b! n rade volje vrnil o£r;je.ii nakit, pleše .Mirina pred    sultanom.    Pleše in ga očara tako, da. ji sultan, nikar   ela bi se zmenil za ^ arila sv>jega vedeža, res vrne ugrabljene ar *culje. Ko pa ;'o razpaljcni knez poiz<i§a prisilitu da mora v nje;;ovem Ir-.remu   ostati kot favoritinja. tra devFk^ mladenka v silobranu zabede. Za t l svoj krvavi ^:i ^ *m^»ra kraM^iir ' gf£*o&A     na mestu: Budha stori, da svigne iz og-njenega nakita, ki ga je bil on svojčas naklonil mladenki in ki ga ima ta zopet kros vratu, med bliskom in gromom plamenje, ki provzroči, da Mi-rina v strašnih mukali umre in    da zgori ves harem. — Plesi, kostumi in glasba te mimodrame so orijentalsk:. — Ostale točke sporeda (predavanja v prozi, arije, pesmi. šansoni.    resni pevski komadi) izvajaio nedomačini-umetniki. Sodeluje no svoji prvovrst-nesii slavnoznana Soška godba. Za-cetek ob pol 9. uri 7.večer. Predrro-daja vstopnic v Dolenčevi trafiki v Šelcnbur.^ovi ulici.
—  Matura na realki v Liubljani. Maturo so napravili:  Mihael Bostele iz Ljubljane, Miloš    Hercog iz Egga na Predarelskem. Zoran   Hribar   iz Celja. Rudolf Kumar iz Spodnje Ši-ške, Kristijan Pichler iz Domžal. Fr. Rendla iz Ljubljane. Bogoljub Roth iz Ljubljane, Karei Rozman iz Ljubljane, Edvard Senica iz Žalca,    Karei Farur iz Divače fn Friderik Schmiedt iz Kriefkohla na Pruskcm.
—  »Slovan« 4. in 5. številka išta izšli v skupnem zvezkn. Kakor mar-Mčesa, tako je kriva vojska tuđi tega, da se je ta dvojna številka -Slova-na* zakasnila. Prihodnji stevilki (6. in 7.) izideta v začetku av^usta in na-slednje potem redno.
—    Domaće umetniške razglednice. V založništvu Marije Tičarjeve v Ljubljani je pravkar iz^la nova serija   umetniških razglednic po izvir-nikih čislanega slovenskega risarja in slikarja      Maksima     O a s p a r i j a. Mojstrski izvedene v kranjskem na-rodnem slogu kažejo te v reprodukciji dobro uspele razglednice prizore iz življenja naših kmetskih nevest in ženinov ter en prizor    iz    Ijudskega bogočastja. Segave in prav zelo pri-kupljive  razglednice,    ki    vsebujejo resnične umetniške vrećmosti, se najbolje priporoca.io same.
— Deielno mesto za vnovčevanje živine v LjHblkifii priredi posvetova-nje županov o raznih gospodarskih vprašanjih glede živlnoreje in praši-čereie ter 0 dobavah klavne živine za armado in za ljudsko preživo. Shodi se vrše: dne 17. t. m. ob 8. uri dopoldne v Crnornlju (obč. urad.^ za sodni okraj Cmomelj in Metlika; dne 17. t. m. ob 8. dopoldne y Novem mc-stu (obč. urad) za sodnl okraj Novo mesto in Trebnje: 19. t. m. ob 8. uri dopoldne v Kostanjevici (obč. urad.) za sodni okraj Kostanjevica, Krško, Radeče, Mokronog; 20. t. m. ob 8. uri dopoldne v Ljubljani (urad Dež. mesta. Turjaški trg 1) za sodni okraj ijfhjjppa (Ljubljana, Akoitfa iu Vrb-
nika); 22. r. m. ob S. uri dopoldne v Zaticini za sodni okraj Višnja gora in Žužernperk; 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v Kočevju (hotel Stadt Tri-est) za sodni okraj Kočevje; 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v Orteneku (go-stilna pri Kolodvoru) za sodni okraj Ribnica in Vel. Lašče; 27. t. ni. ob 1. uri popoldne v Litiji (obč. urad) za sodni okraj Litija; 29. t. m. ob 8. uri dopoldne v Škofji Loki (obč. urad.) za sodni okraj Škofja Loka; 30. t. m. ob 8. uri dopoldne v Kranju (obč. urad) za sodni okraj Kranj in Tržič;
1.  avgusta ob 9. uri dopoldne v Kam-niku (obč. urnd) za sodni okraj Kani-nik in Brdo; 3. avgusta ob 9. uri dopoldne na Jesenicah (obč. urad)    za sodni  okraj  Radovljica  in  Kranjska gora; 5. avgusta ob 8. uri dopoldne v Vipavi (obč. urad) za sodni okraj Vi-pava; 6. avgusta ob 8. uri dopoldne v St. Petru na Krasu (obč. urad) za sodni okraj Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče; 8. avgusta ob 8. uri dopoldne v Logatcu (obč. urad) za sodni okraj Logatec. Idrija. Cerknica      in Lož. — Shodov se udeleži      lahko vsak posestnik ter izrazi   na     istem svoje težnje in želje.
Kaca je ugriznila 3Sletno Marijo Gostinčarjevo v Vinjah pri Dolskem. Gostinčarjeva je šia takoj v deželno bolnisnico.
Sumljiv slučaj smni. V Bukovici je pred nekaj dnevi nenadno umrla žena Josipa Bcrnika; sodilo se je, da jo je zadela kap. Sedaj so pa nastale vesti, da bi bila žena umrla nasilne smrti. Vrši se preiskava.
Kino Ideal. Danes se predvaja zadnjikrat štiridejaiiska pretresljiva življenjska slika »Ljubav zmaguje z znano nordijsko umetnico Aud Egede Niessen. — V soboto, dne 14. julija prvič prekrasni igrokaz »Snete spone« v treli dejanjih s splošno znano in priljubljeno Hennv Portcn v glavni vlogi. Poleg tega še nordijska ve-seloigra enodejanka »Gentleman za eno uro« z Lauritz Olsen in Frid. Buchom v glavnih vlogah. N«primer-no. — Zadnja predstava ob 9. zvečer na vrtu s spremljevanjem prvovrst-nega gledališkega orkestra. — Kino Ideal.
Zgubijenih je bBo od postaje do pošte v tramvaju 5S K in nekaj vi-narjev. Denar se je naliajal v crni de-narnici. Izgubila je denar uboga be-grunka, ki je tako on vsa svoja sredstva. Pošteni najditelj naj odda denar na policijsko ravnateljstvo.
Žrebanie razredne loterile (II. razred. 2. dan.> 15.000 kron dobi st. IJ 3.4/7. 3000 K dobi st. 10.292. Po 2000 kron dobe št. 13.385. 22.116, 55.293. 77.558, 77.731, 109.339. Po 1000 kron dobe št. 36S9. 9916. 21.391, 49.167. 72.136. 93.843, 106.350.
Aprovizacija.
Razdelitev mesa po znižant ceni na rumene izkaznic« B. Mestna aprovizacija ljubljanska bo razdeljevala v soboto popoludne, dne 14. julija v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice zaznamovane s črko B meso po 2 K kg. DoloČa se naslednji red:   Od   pol
2.  do 2. uri št. 1—200, od 2.  do pol
3.  št. 201—400,   od   pol   3. do 3. št. 401—600, od 3. do   pol   4. št. 601— 800, od pol 4. do   4.   št.   801—1000, od 4. do pol   5.   št.   1001—1200,   od pol 5. do 5. št. 1201 do konca. Vsaka stranke se mora poleg rumene   izkaznice izkazati   tuđi  z rodbinsko   karto, katero je dobila pri zadnji krušni komisiji. Pripraviti je drobiž.
— Razdelit«v mesa po znižani ceni za uradniške skuoine. V soboto dne 14. julija popeludne bo mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajala meso po znižani ceni za uradniške skupine. DoloČa se naslednji red: Od 5. do pol 6. ure št. 1 do 200 I. uradniške skupine, od pol 6. do 6. št. 201 do konca I. uradniške skupine in ćela druga uradniška skupina, od 6. do pol 7. ćela III. skupina, od pol 7. do 7. ćela IV. skupina. Poleg uradniške karte je prinesti s seboj tuđi mesno nakaz-nico. Pripraviti je drobiž.
-j- Rt2d#Jlt«v masti. Mestna aprovizacija bo v soboto, dne 14. julija nadaljevala razdelitev masti za vse one, ki nišo dosiej deleini še no-bene akcije, kjer bi dobili mast po normalni ali znižani ceni. Mast se oddaja iz aprovizačnega skladišča v cerkvi sv. Jožefa po 15 kron kilogram in odpade na vsako osebo pol kilograma, Določa se naslednji red : Do* poldne od 8. do 11. ure pridejo na vrsto vse one stranke, ki dobivajo kruh v vojni prodajalni v Šolskem drevoredu, popoludne od 2. do 4. ure dobe mast vse one stranke, ki dobivajo kruh pri Žužku v sv. Florjana ulio in Zalazniku na Starem trgu, od
4. do 6. ure dobe mast vse one stranke, ki dobivajo kruh pri Moletu v sv. Florjana ulici. Vsaki stranki se je pri od« daji izkazati z rodbinsko karto, katere se je   razdeljevalo   pri   zadnji   krušni komisiji.  Pri nakupu masti je predložiti maščobne karte. Prinesti je s seboj posodo    in    pripraviti    drobiž.     One ftranke, ki dobivajo mast pri mestni
aprovizaciji vsak mesec po znižan ceni in železniški uslužbenci, katere preskrbuje z mastjo železniška uprava, so od predstojeće razdelitve masti iz-ključeni.
-r- Vojna kava. Urad za ljudsko prehrano poroča: Vojnokavina zmes, ki se bo izdajala tekom nove perijode krušnih kart, počenši 4. avgusta, na kavine karte, obsega razven čiste zrnate kave in surogata karamel, ki je napravljen po novem načinu iz suro-vega sladkorja. Ta karamel ima last-nost, da pritegne mokroto. S tem se zveže prvotna prašna oblika kavine zmesi v več ali manj trdo maso. Ta okolnost pa nikakor ne škodi kvaliteti produkta. Cena razprodaji na drobno po četrt kilograma znaša eno krono.
-r Od raznih strani nam prihajajo pritožbe, da dobivajo stranke slad-kor zelo slabe teže. Na te pritožbe odgovarjamo z nasvetom, da naj vsa-> ka stranka kupljen! sladkor doma pred pričami tehta in če res ni dobila toliko, kolikor je plaćala, naj nazna-ni policiji.
- Promet na trgu za zetenjavo. Vojaški oddelki bodo v bodoče nakupovali zelenjavo na trgu sele od 9. ure dopoldne naprej. Zato se civilno občinstvo opozarja, da ima zjutraj od pričetka trga do 9. ure dopoldne izključno pravico za nakupe-vanje zelenjave bodi si pri prodajalcih na Pogačarjevem trgu ali pa na Vod-nikovem trgu. Na obeh trgih sta postavljena tržna stražnika, ki bosta sproti sprejemala pritožbe, če bi prodajalke zelenjave ne hotele pro-dajati civilnemu občinstvu, ki je na irgu. Prodajalci blaga ne smejo blaga skrivati ali rezervirati; prodano ozir. kupljeno blago se mora takoj odnesti s trga. Cene zelenjave morajo biti razvidne na košarah ter morajo od-govarjati uradnim tržnim cenam. Vsak prestopek se bo strogo kaznoval.
Suzne stvori
*  SJavnostno vecerio na čast dr. Kramaru so priredili v sredo češki poslanci    v    hotelu     »Continental«. Slavncstne večerje se je udeležilo 88 posiancev in mnogo Kramafevih prijateljev in častilcev.
*  Cena za krompir na   Češkem, kjer ga smejo začeti prinašati na trg 16. t. m., je določena na 53 vinarjev kilogram.        ;
*  Junaška Tirolka. V zadnjih bo-jih na tirolski fronti je bila težko ra-j^jena 181^tna Vil^to^fei .Sam \% i?eiV clienhalla* Ki se je bfjrtla . na   štram svojega očeta.
*  Obsojen radi mirovne propagande. 2upan v občini Rova pri Milanu je obsojen na deset let ječe ra<M veleizdaje, katero je zagrešil, ker se je preveč offreva? za mir.
*  Ogenj v vjetniškem taborišču. V Nviregvhaa je nastal požar v ba-rakah tamkajšnjeg'a vjetniškega   ta-borišča. Pralnica, strofama   in   dve baraki, dolgi   po 60 nu   so   zj?orele. Škode je nad 150.000 K.
*  Italijanski nazora!   poduk.   Iz Inomosta porocajo, da je neki orno* vojnik prinesei iz italijanskega strel-skega jarka žepno ruto s slikami »ne-» odrešenega ozemlja« in    grbi   Istref, Dalmacije, Trsta, Gorice,  Rovereta, Ale, Rive in Arca.
*  Smrt Radetzkijevega  praunuka.   Na vzhodnem boji scu je    padel praporščak nekega dragonskega pol-* ka grof Toodor Radetzky,   prammk feldmaršala Radeckega.   Star je bil 30 let. Na boji§če je prišet pred pafl dnevi.
*  Na brezmoeae ckii nobene po« roke. Na Francoskem sta brezmesna: dneva ponedcljek in torek in na ta dva dneva se noče noboden več po-< ročiti. Ženini in neveste pravijo so« glasno, da to vendar ne gre, da bi bil poročni dan brez mesa; torej ob po-nedeljkih in torkfh nobene norake.
*  Vojne knhinjpe za srednji stati na Dunaju ne služijo svojemu prave* mu namenu, kajti z ustanovitvrjo ta-* kih kuhinj se je hotelo pomagati sred-* njemu stanu, ah"   vlđf se v njih   el&-» gantne gospe, visoke umirovljene oiU cirje in uradnike, vdove po generaliti itd. Ne ve se, ali hočejo ti !!u(Be pokazati, da nimajo dosti živeža ali hočejo srednjemu stanu snesti še to, kar mu je namenjeno.
*  Vlak z benemom eksplodira!. Iz Budimpešte porocajo, da je vćeraj ponoči ob 1. na rakoškem kolodvoru eksplodiral vlak z bencinom.    Neki ranžimi vlak je trčil v vlak 75 va-gonov, polnih    bencina in petroleja. Vsled trčenja ie nastala   eksplozija. Uradno se poroča: Po poročflu kralj, ogr. drž. želez. Je nesreča nastala, ker je bil prihajajoči tovorni vlak št. 879 zadet po istočasno v ranžiranju   se nahajajočih     žefczniških     vozovih. Vsled trčenja se je bencin izlil iz re-servoariev in se vžgal in ogenj se je prijel   tuđi   vozov v ranžiranju. Ogenj je uničil več vozov. Skoda na materijalu vozov znaša okoJi 200.000 kron, škoda na železniškem tini oko-li 35.000 kron. Skođa na blaeu Se ni dognana. Promet ni bil oviran. Uve-
stran 4.
.SLOVENSKI NAKOD", dne 13. Julija  1917.
158. Stev.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. fali ja: Ivan Szczerbak, čmovojniški pešec, v rezervni vojaški bolnici v Maiijanišču.
Dne 10. julija : Ivana Črvan, bo!:;::ua de-vica, Radeckcga cesta 9.
Dne 11. juli ja: Edvard Dev, sodni svetnik V pok., 83 let, Jurčičev trg 2.
Dne 12. julija: Marija Medič, mcstna u-boga, 85 let, Japljeva ulica 2.
V   deželni   bolnišnici:
Dne 5. julija: Peter Jakopi*, posestnik, M let
Dne 6. julija: Marija Smerčan. služkinja, 67 let.
Dne 7. juiija: Andrej Hnmar, posestnik, 76  let
Dne 8. juH^i: Marija Lukanc, vdova čev-liarskega pomoćnika, 48 let. — Mihael Baver, 74  !et. znsebnik
Izđaiatefj in odgovora! urednik:
Valentin  Kopitar. Lastitaa Ifl tlsk »Narodne tlskarne«.
Službe išče Jfg   mmmk
invalid, vojaščine  prost, .: đobnm spnćeva-lom. Nairaje na deZelo. Naslov pove uprnv.
»Siov. Naroda«.                                       2291
tftčft  posla,   najraje k poljeđe'skemu
Stroju ali raotoriu   Cenj. ponudbe pod
pStrolnlk 70 2274"  na upravni?tro
>S!ovenskeqa   Narod?.*.      2274
B05T   Proda  se dobro  obranjen
ftfPflf af  !!i*a^i?Sll Uliyyi  ¥U^ltM«
Potzve se pri  JL Tertailf- Tur-iaiki trg 1, Izbijana.            2 os
z vrtom ss preda.
Kje, pove upiavništvo »Slov. Naroda«.
2307
i             = Prodam                =
dobro drosiranofm. Iv. Pečsikar, Šmartno ob Savi.       2281
(ra lit pper
a 15 kg v zaboiih a 5
kg, netto teia, raz^o-
Silja  tvrdka J.  Civiđ:n,
Trst, Via Vašari 19.
Povecans slike
do naravne velikostt,   kakcr tuđi
oijnate portrete na platno
izvrŠuje umetniŠko po vsaki  loto-erafiji                     185
Davcrln Rovšek
I   prvi fotografski in povečevalni zavod
t Ijnbljani, KoloBvcrska u!. 34 a.
Ivan BIzovičar
I nmetni ?n trgovski vrtnar
I           LJ&ihfiaita      839
I Kolezijska ulica št.  16
I priporoča svojo bogato opremljeno I vrlnarstvo ter okusno izdelane I         vence, šopke in trakove.
::        Izposojeranie       *:
ob mrtvačkih odrlh ^drevesae  cvali: es, gfcakor   tuđi   aaifi-fnelšo dekoracijcke cvafllce za dvorane s:    m balkone.    ::
Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zdenjadi. Sprejamam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvrSujejo točno
in solidno
Bnoiavto: I. Blsorfčar, s   Trtaar, L|uM1ana.   ::
■ 4
s               Jul. Klurgeij, vdava Koll, r.>], £3u. *n,   sporoča v   lastntm   ter
i     v   imenu svu e sinahe 3eđVi§fe BIoll,   nadporočmkove vdove in vnuka
i     Ctnhterja žalo^tno Vcit, oa je njena nad vse ljuba unukinja, h^eika in
\     sestrica                                     ^^    ^^
i     dne   11.   t. m.   ob 6.   uri   popoldan, po   mukapolne«^ trpljenju, v ne5ni starosti 6 Lt, preminula.
Pogreb  se vrši v  soboto dne 14. julija t 1. ob 2. uri popoldan iz -     h'5e žalosa Klimschgasse št % na pokopališče Central na Dunaju.
[                        LJU3IJANA-DUNAJ, dne 12   julija 19t7
p
6i
iz rđraT?IIr.i^ rastl^n, fcateri iz-fcc^so vp!iva prot! stabostim v že!of"c^ fer radi te*?a v nobesii dratini   ne   bi   smt\   manjkali.
Une posebno&t| |__jjjjtija je     j
it~ ii■■ im■■ i     11 hip if i ii iii mimi ii
V ped prsno h?  E^res^aist^
POmljflO p8 J8 i:i UUil
pifperols ?rgf>.^na s ^o^SellMim pe^e^n in puhom
ei     F±f. JI. WiP 3S ^ KS b    dl'a    sž'ži *r» 1IIy» 9w wm
U^3»lja«iat S^c*stni trg Steu. £
FCZO^i ??•■?.res'oa /isalisrcTC^ ;;rlnc::r, r.?. trg t:^ r.>?to C3 o nr.pol sli sli r^ižtono blego Teg?. * erja s^ irle «og>si'j ostasski E-esa lnMesaagm, ki iTiin]e toio .o- j£atr»ae ^rl^osvrd, da se z*az7£je o
išžiako In akol%i.
W
^enja 6ih umetn. rcr3gteđnic v orfcina'mi oo7Qmi pravdat ii$ta.    Cena 120*^.
r9
označuje vestnost \sakega državljana v vojui. Kdor rabi Iysoform, hrani mo^ in zdravje ter bo pre-stal   Uidi   bližajoeo   se   gospodarsko
vojno.
KsMstinlo
samestojno moč z večletno prakso, zmožno knjigovodstva, korespondence in -,n!oh r eh Icontoar^kh del, sprejme J. Kra&ovic V Afilcu- HraDa in stanovanje   v   niži.   Plača   po   dogovoru.
2304
Sveže                                   2276
fctaHl ?Mi; LiloL
Mirna, stala« straaka hrw* otrok iUm ma takof ali m 1- septembra«
nemeblov. stanovanje
obstoječe iz ene ali dveh sob, kuhinje in drugih pritiklin v mestu alt zuna| mesta. Najraie z električno razSvetljavo. Prijazne ponudbe „nemebl. stano¥aa|e/2210M na upravn. »Siov. Naroda«.                          2216
¥s! MM poasliiii
kateri se nahajajo zunaj te obrtne, na) nemudoma dopOĆlfel# Oa iun-stvo Dombepfr p#ite Rihambark popis veh preniteia, katere ao pustili đOMia v kuhinji, v spalnieab, v podstrešiu, na skednju, v hlevu, v kleti itd. K premičnini spada tuđi veČ vrst živina, govedo, konji, prešfCi, ovce, koze itd katere je imel posestnik pred Časom evakuacije občine. Županstvo Dornberg, 7. julija 1917.
\M Knrpf in rp\arifa T\h ?! iiiUimii
lb JU! iiiilfj. IH LCJUlILULilll I LJUUiJilUh
$3si sploSno zahtevo
se £a fiim denes v peiek pri predstavah v
1 Ino fElifrci4 v dežel. gledali
$3 enferat predslavlja ob 7. in 9. uri zvečer.
Peeeg te^3     Cl/rhf^oct   Ho^bfS^^si-i     Velika   detektivska san^o dane«:   jKliVilOSI   u8Ig3Cl9¥OVdd           drama.
J   novlrens j    L1842.
lofoiui oiiidi narv, us in nrnoza
Tslifn   | ftnilkj 154.
;      far ,t(i -  ^ji   x^ jii.    jfii     A     A    Jm «-
----- i
I
\ (ftejliim iirariutavta
j
;        Frodajafnicas
;  Mildošičeva   ulica   št.  6. I         nasproti hotela „Union'1.
JjBtiljioa
ig pofcitaa Dlesiaria:.
121
Oelavnicai
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Št    16.140                                 •                                                          230&    /
Mestni magistrat odreja na podstavi § 26. ob£. reda, to&ka d), za stolno mesto Ljubljano slede^e:
1. Vsi prodajalci zelenjave, branjevci ia oni, ki jo priđelajo na lastuih vrtovih ali gredah, morajo vso zelenjavo postaviti na trg vsak dan najkasneje do 8. žjutraj.
Kdor bi zeleujavo pripeljal po 8 uri, je ne bo smei na trgu prodajati, ker bo za isti dan 8 trga izključen.
2 Vsa zelen java, ki priđe na trg, mora biti ob&nstvu takoj na razpola*ro
Slago ca sme biti nokrlto In ne roiervlrano. Cene blaga merajo biti na vgaki poeamezni košari natančno razvidne.
Protiravnanje se bo v zmisln obstoječih doloČil najstrožje ka-znovalo.
l^lestni magistrat ljubljanski,
dne 10. julija 1917.
Kajvečja slovenska hranilnica!
LJUBLJANA
< re&ernova ulica štev. 3
je imela koncem leta 1916 vlog .    ♦    .    „   K 55,000.000*—
hipotečnih in občinskih posojil.....K 30,600.000'—
rezervnega zaklada........„    1,500.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuie najvišje po
• 47.
večje in   nestalne vloge   pa   po   dogovoru.
Hranilnica je pnpilarno vama in stoji pod kontrolo
c ki*. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike.
Posoja aa smMIMa Ia p«il»p|a aa KraaUtrai proti 5% Izvan Kra^*« pa pr«tl 9'/4% **rm*m te pra« ■afauia] ------------   1"/» ■■■■■■i *n % oapla*a«aafa aa *an§.  ------------
s    V p*a>iraa|« frf«veav trn obrtalkov   I—■«■■»■!]—u    H
liv Kreditno društvo. -•■