St. 1. Maribor, w soboto, dne 3 aprila 1920. Letol. državna UOEJSUKHJlZMIGA V LJUBLJANI Gia silo Naz>udno-Socijaliatlčne Stnanke. Uredništvo in upravništvo: Maribor, Narodni dom, Kopališka ulica, I. nadstropje. Izhaja vsako sredo in soboto. Posamezna številka velja i K. Naročnina: mesečno 8 K, četrtletno 24 K, polietno 48 K, celoletno 96 K. — lnserati po dogovoru. Za uvod. V sila težkih časih živimo, težkih ne le za posameznika, ampak za cele narode in države. Temelji, gospodarski, socijalni, pa tudi moralni, na katerih je slonel do-sedaj svet, se majejo, človeštvo, trpeče vsled globokih ran, da bi našlo izhoda iz sedanjih neznosnih razmer v lepše, srečnejše življenje. Ta pojav vidimo i v naši domovini, posebno tudi v živahnem gibanju delavskih množic Proletarci zapuščajo meščanske in agrarne stranke s kapitalističnimi stremljenji ter se pridružujejo socijalističnim strankam. Zlasti se množe vrste narodno mislečega delavstva. Polagoma spoznava že tudi naš priprosti delavec, ki se še zaveda, da je sin jugoslovanske matere, da spada edinole v Nar o dno-Socijali stično Stranko. Po vseh krajih naše lepe domovine se snujejo podružnice, se organizirajo delavci vseh strok in panog, duševni in ma-nnelni, na socijalistični in narodni podlagi. To je veselo znamenje, to kaže, da korupcija in demogoštvo še nista zastrupila našega ljudstva. Še je v nas zadosti moralne sfle, še imamo dovolj moči, da zajezimo pogubno delovanje onih prikritih in odkritih sovražnikov, ki škodujejo naši komaj ustanovljeni svobodni državi in jo ovirajo v njenem napredku. Tisoči in tisoči so •stali še pošteni, narodni v pravem pomenu in vidijo le v delu naš spas. Manjkalo pa nam je dosedaj vezi, ki bi te6no spojila vse naše vrste, manjkalo nam je javnega glasila, strankinega časopisa. Tak list nujno potrebujemo, posebno ttl ob narodni in državni meji. Šele z listom dobi stranka prepotrebno oporo za nadalnji razmah in razvoj, in zdaj ga imamo. Kaj torej hoče naš list? Nakratko: Razširjati med našim ljudstvom načela in priigram Nar.-Soc. Stranke. Našim tovarišem in somišljenikom je s tem dovolj povedano. Širši javnosti bomo pa obrazložili ta program v prihodnjih številkah. Veliko ovir in težkoč je bilo treba premagati, da je stranka dobila svoje glasilo in velike požrtvovalnosti bo treba vseh naših tovarišev in somišljenikov, da ga vzdržimo, razširimo in izpopolnimo. V sedanjih razmerah stane vsak časopis ogromne vsote. Nimamo kapitala, kakor druge stranke in njih podjetja. Kapital pa smo mi sami, naše združene moči in naša trdna volja, delati za dobro in pravično stvar, — sebi in sotrpinom v korist! Trdno imamo namreč vero in zaupanje v sebe in naše somišljenike, vero, da je naša stvar, za katero se trudimo in borimo, dabra in naša pot prava, in pred vsem daje naša stranka narodu in državi •'e le koristna, ampak — potrebna. Zato delamo neustrašeno, saj pa tudi pričakujemo trdno, da bo naše zbegano ljud- stvo to našo pravično stvar in naš pošteni namen kmalu spoznalo in se nam tudi pridružilo. Prepričani smo, da ima naša stranka in z njo naš list vršiti važno in v sedanjih časih prepotrebno nalogo, da bo nesebičen glasnik in zaščitnik vseh zapostavljenih in izkoriščanih, pa tudi pošten politični vzgo-jevalec moralno zanemarjenih in duševno zaostalih rojakov. Ime našega lista nam je simbol in cilj obenem. Pred več sto leti je vstal jugo-slovenski kmet-trpin proti svojemu tujerodnemu tlačitelju na boj za „staro prav-do“, ki jo je konečno tudi, čeprav po prvotnih porazih in nadalnjem trpljenju, vendarle izvojeval. To je bilo v naši slovenski zgodovini najizrazitejše socijalno gibanje, ki je imelo pa tudi svoj narodni pomen. Danes pa zahtevamo in se borimo za „novo pravdo1*, za popolno narodovo svobodo in zjedinjenje v lastni državi, v njej pa za socijalno pravičnost. Naj se razširja „Nova Pravda1* med našim ljudstvom in naj nekoliko pripomore k temu, da zavlada po naši mili domovini čimpreje in čimlepše ta nova pravica, ki bo temeljila na načelih socijalizma. V tem smislu in s to gorečo željo pošiljamo to prvo številko v svet. Vam vsem pa, ki res razumete in ste dobre volje, kličemo: „Le vkup, le vkup, uboga gmajna, n« delo za „Novo pravdo*11 Uredništvo. Pesem narodnih proletarcev. R. R. Ha plan, o bratje, nov se bliža dan, bi srna rb njsm v temini koprneli, ko dvakrat sužnji v robstvu sms trpeli, osi polni žgočih in skelečih ran. Hi plan, o bratje, sestre, asi na plan! Ves giev, obup, stoletij dolgih jad, mi prekovali o krampe smo jeklene, zdaj niža srca plamenice so ogijene, odkritih je tisočistja skrit zaklad. Hažflnarod proletarec, proletarci mi! Fred nami treni, zrušeni maliki, blede v foteljih mehkih oblastnih!, obupen strah pred nami jih duši. Ha pian, a bratjB, bliža se aaž dan! Haž narod proletarec proletarcev čoka, da vzplaptla od Strume do Belinka, zastava naša. čez snob dno pian. Ha plan, a bratje, sestre, osi na pian! Krist je vstal — vstanimo tudi mi! Lepi so velikonočni prazniki. Nekaj vzvišenega, svetega objame te dni naša srca, duše naše. Slavimo spomin, ko je bil preganjan in križan On, ki je učil resnico in pravico, ki je oznanjal čisto, nesebično ljubezen in bratstvo. Svet že pa 2000 let ni maral slišati resnice in pravice, ni maral vse osvečujoče ljubezni in bratstva. Zato ga je hotel uničiti. Trpinčil in križal je Njega, ki je bil vzor ljubezni, ki je bil sam resnica. — On pa je vstal iz groba z lastio mofcj«, poveličan in mogočen! Tudi danes — kakor takrat — nas obdajajo vsepovsod krivica, nasilje in sovraštvo. Resnica in prav ca ne prideta do veljave. Ljubezen in bratstvo sta se morala umakniti sebičnosti, ki vidi povsod le sebe in svoj žep. Na svoje altarje stavijo malike in teleta iz papirja, ker nimajo zlata. Pred njimi klečijo, jih molijo ter jim darujejo vse svoje žitje in bitje. Oblastniki in farizeji so postali slepi in gluhi za ubogo trpeče ljudstvo, ki tava zbegano, skoro nago in sestradano. Pribijajo ga dannadan na križ. Vedno večje žreblje zasajajo v njegovo krvaveče telo. Obenem pa mu kopljejo grob . . . Bratje, sestre! Kljub vsem krivicam ne klonimo glave. Kvišku srca! Resnica in pravica, ti dye božji hčerki, sta bili vedno zmagovalki prej ali slej. Rane je vsikdar celila in zdravila ljubav, nikoli pa ne sovraštvo. Tako je bilo za časa Krista, tako neštetokrat pozneje in tako bode tudi danes. On, glasnik pravic in ljubezni, je vstal sam s svojo lastno močjo. Vstanimo tudi m i! V izkopani grob naj ležejo tisti, ki so ga kopali. Imamo dovolj sile, da hočemo živeti, da hočemo pživati svobodo v svobodni domovini. Bratstvo in ljubezen zavladajta v naših vrstah, poštenost in pravica, poštenemu delu pošten zaslužek in imeli bodemo raj na svoji zemlji, četudi jo hočejo sebičniki in nasilneži izpremeniti v neznosen pekel. Strnimo vrste vsi, ki hočemo delati pa tudi živeti in ni na svetu sile, da bi naspremagala. Zatorej kvišku srca, vi vsi teptani in zaničevani, vi vsi, ki trpite krivico i n nasilje. Zakaj mi vstajam«, vstajamo z lastno močjo. V tem smislu kličemo širom svoje domovine vsem somišljenikom trpinom; Vesela Aleluja! —ski. Ali res sloveniziramo Nemce potom šol? Našim internacijonalcem leže zadnje čase posebno pri srcu nemški otroci in nemške šole. Po svojih številnih shodih se zavzemajo za pouk v nemškem jeziku, zlasti v okolici Maribora in na meji. V svojem glasilu napadajo posamezne šole in učiteljstvo, češ, kako kruto ravna z deco nemške narodnosti. Trdijo, da ni bilo preje prav, ker se je potom šol ponemčevalo Slovence inj sedaj ni prav, ker se istim potom slo-venizira Nemce. Mimogrede bodi povedano, da so se ti gospodje še-Ie zadnji čas postavili na ta stališče. Preje se niso nikdar na nobenem shodu in na nobeni korporaciji zavzeli za tako nepristransko stališče, ko bi to bte Slovencem v prid. Nasprotno, sami so pomagali z vsemi močmi prejšnjemu krivičnemu in nasilnemu sistemu ponemčevati slovensko deco. Ako bi bili gospodje preje okrog internacijonale tako pravični in nepristranski, bi se bilo po vseh šolah ob naši sedanji severni državni meji poučevalo tudi slovensko, in danes bi jim bili tisoči in tisoči ne samo otrok, ampak tudi odrasli ljudje, hvaležni prav od srca. - Pa pustimo to in poglejmo, ali se v naših šolah res godi Nemcem krivica, ali jih res po sili sloveniziramo? Preosnova šol na naši severni meji se je izvršila po zelo previdnem, pravičnem in pametnem načelu. Poleg krajevnih čini-teljev imata pri tem glavno zaslugo takratni poverjenik Verstovšek in višji šolski nadzornik Poljanec. Na podlagi narodne statistike šoloobiskujočih otrok so se preos-novale šole. Pri sestavi narodnostne statistike so se šteli k Nemcem samo res pristni nemški otroci. In takih je bilo seveda jaka majhno število, ker je sploh število res pravih Nemcev v naših krajih silno nizko. Precej visoko število pa je umetnih „Nemcev** ali ponemčencev, čemur pa je kriv prejšnji avstrijski aparat, katerega so pomagali goniti tudi naši internacijonalci in ki je fabricira! kar na veliko iz Slovencev — Nemce. Seveda se teh ponemčencev — ljudstvo jih imenuje nemčurje — po nobeni vesti in pravici ne more šteti k pristnim Nemcem. Sami morda res trdijo, da so „Nemci“, a če pogledamo malo nazaj, opazimo, da mati ali oče teh *Nerrtcev“' nista znala niti besedice nemški; dedek inr babica sta pa bila poštene slovenske korenine in sta kmetovala v kakšni hribovski vasi ali pa kje na ptujskem polju, kjer ni ne duha ne sluha o Nemcih. Ako se torej otroke takih poslli-Nem-cev šteje med Slovence ter se jih poučuje slovensko, mislimo da ni to nikaka krivica Najpopreje je treba vstvariti pravo in pravično podlago, na kateri se dela, potem pride še-le drugo. Če naše šole vračajo narodu in domovini deco, odtujeno umetnim potoni, to ni nikako sloveniziranje. Da se pa Nemci uče našega državnega jezika, to je samoobsebi umevno in njim samim v korist. — Mnogim ni prav, da se poučuje na teh preosnovanih Šolah samo nekaj ur nemščine in se večina časa in boljših ur posveti slovenščini in drugim predmetom. Ta je mm .hi avb a. a V soboto, 3. aprila 1920. pa popolaoraa naravno. Kjer je večja potreba 'm večje zanemarjenje, tam je potreba bolj prijeti. Slovenščina in pa splošna na-obraaba je pa v naši državi potrebnejša nego nemščina. Mi nikakor nismo proti pouku nemščine, kakor sploh ne proti pouku tujih jeiikov. » Kolikor jezikov znaš, toliko glav veljašu, pravi pregovor. Neumno bi bilo torej, ako bi komu branili, ali pa ne dali prilike, da bi se naučil tujega jezika. Tako se je delalo preje. Še bolj neumo in krivično pa, ako bi zamenjali svoj lastni jezik, ki nam pripomore do kruha. Ako torej ne morejo naše šole posvetiti več dragocenega časa pouku nemščine, niso temu krive ne šole z učiteljstvom, ne naše oblasti, ampak prejšnji krivični sistem, katerega grehe in napake moramo ravno mi popravljati. w Sicer pa morajo naši prijatelji okrog iuternacijonale in tisti posiii-Nemci, ako so pravični, priznati, da se v splošnem otroci prav dobro počutijo pod našim učiteljstvom in se radi uče »tujega11 jim jezika. Počutili bi se pa še boljše in se učili še uspešnejše, ako bi v šole ne zavel včasih kakpr odmev dih strankarskega in političnega b»ja- Kdor hoče šoli in otrokom do- b«5l ta je ne bode vlačil v politiko. —ski. politične vesti. Jugoslavija. Odgoditev parlamenta. Naše narodno predstavništvo je odšlo že zgodaj pred prazniki na »počitnice*, ki so odmerjene za »nedoločen čas“. Ribarčeva dem i sija. Minister za trgovino in industrijo Stojan Ribarac se po ponovni in sedaj sprejeti ostavki poslavlja od svojega kratkega poslovanja. Njegovo mesto zasede dr. Momčilo Ninčič. Dopustniki —odpustniki. Vsled odredbe vojnega ministrstva se vojnim ob-vezancem, ki se sedaj demobilizirajo, pa so na dopustu, ni treba več vračati k svojim poveljstvom. Novačenje. Vojno ministrstvo je pozvalo k novačenju razen 1. 1898—1890 tudi dva letnika onih, ki so bili lani oproščeni vojaške službe kot začasno nesposobni in skupno z osebami, ki so stare nad 20 let. Avstriji. »Sovražniki “ militarizma —' in to je gotovo nemška internacionala — sedaj sestavljajo svojo novo armado »Neue Wehrmacht“, s katero se ob priliki še po bližje seznanimo. Na tem mestu le opozarjamo na udobnosti, ki jih nudi nova armada. Novi vojak dobi staroveški naslov „S61dnertt in kot tak takoj pri vstopu 14.592 K letno, seveda če je oženjen in ima otroke, še posebej za ženo in otroke (za te do 21. leta) tako, da dobi na primer oženjen vojak s tremi otroci 21.209 K, a poleg tega Še prispevek za stanovanje. Mlad fant, ki še ni bil vojak, dobi 11.600 K, prosto stanovanje v vojašnici in razne druge ugodnosH. Ako tak fant še ničesar ne zna, se med vojaško dobo lahko priuči poljubne mu c bdi. Predpisov za oficirje v novi Avstriji in r.rmadi ne poznajo. Vsakdo, ki se izkaže zi to čast sposobnega, postane lahko oficir. Nemški, zlasti pa soc. demokratski listi vabijo že celi teden na priglas in vstop v novo armado; iz teh vabil pa je na prvi pogled razvidno, da vlada reflektira v prvi vrsti na delavstvo, organizirano v soc. demokratski stranki ozir. internacijonali. Nemčija. Svojčas med vsemi državami politično najbolj organizirana Nemčija kaže še danes najbolj kričeče znake popolne anarhije in razsula. V takozvanerri ruhrskem ozemlju so se pričele operacije državnih čet proti komunistom. Vlada upa, da komuniste prisili z oboroženo silo k udaji. S tem načrtom pa je vlada razburila tudi socijaliste v svojem lastnem taboru. Zahtevajo namreč, da vhda takoj umakne svoj ultimatum, predvsem pa kar se tiče proti komunistom na-pcrlenfh vojaških operacij. Vsled te?ra je izbruhnila tudi generalna stavka. Položaj je do skrajnosti napet. Berliner Tageblatt poroča iz Essena, da je rdeči centralni svet v brezžično brzojavni zvezi z vrhovnim vodstvom ruske rdeče armade in s centralnim moskovskim svetom. Rasi] a. Denjikinin njegova armada na begu. Angleško brodovje je moglo vkrcati velik del moštva prostovoljnih čet, preden so boljševiki vkorakali v Novorosijsk. Den-jikin se je vkrcal na rusko oklopnico. Ogrska. Nov kandidat za madžarki prestol. Madžari imajo baje spet drugega kandidata za njihov prestol. Kakor poroča »Chicago Tribune11, je to drugi iz belgijske kraljeve dvojice princ Charles. Iz naših organizacij. Tovariši! Kličemo Vas na delo za „Novo Pravdo“! Nabirajte “naslove in naročnike, deleže in prispevke za konzorcij „Nove Pravde*. Ne v naših, usoda, bodočnost lista je v Vaših rokah! [Mi smo storili, kar je bilo v naši moči, storite to tudi Vi! Predvsem je sveta dolžnost vsakega tovariša, da ni le sam naročnik lista, ampak da pridobiva za stranko in za list tudi še druge iz vrst onih zapeljanih, ki se ne zavedajo, da sin in hči jugo-slovenske matere ne spadata v organizacijo pod vodstvom nemško-nacijon. Židov, in da za jugoslovenskega proletarca tudi ni mesta pri drugih, — kapitalističnih strankah. Čeprav je „Nova Pravda* v prvi vrsti namenjena kot obrambna straža za od treh strani ogroženo obmejno ozemlje, vendar imejte vsi od tega ozemlja oddaljeni vedno in povsod pred očmi, da je list glasilo tudi Vas vseh in da ste na njegovi usodi tudi Vi vsi soodgovorni. Smatrajte ga kot svoj list, ljubite ga, podpirajte ga kot svojega otroka! Vi tovariši iz jugoslovenskega Štajerja, ki se ima v kratkem preosnovati v dravsko in savsko okrožje naše stranke, Vi kot obmejni stražarji pa imate še posebno dolžnost, da se čim najtesnejše oklenete »Nove Pravde11 in stranke NSS. Združeni in složni na boj za »Novo Pravdo“ — in lepša bodočnost in zmaga bo naša! Konzorcij za »Novo Pravdo*. x Kraievnk organizacija N. S. S. ▼ Celju prosi vse odbornike in zaupnike, da oddajo vpisovalne pole in liste za tiskovni sklad vsled obračuna do 10. t. m. tovarišu predsedniku K. Žabkarju. x Maribor. Občni zbor krajevne organizacije NSS se je vršil v nedeljo, dne 28. marca v veliki dvorani Narodnega Doma ob 10. uri dopoldne ob zelo dobri udeležbi. Zborovanje je otvoril predsednik tovariš Jarh s pozdravom na zbor ter delegate iz Celja ter Mute. Po iskrenem od-zdravu tov. Žabkarja, preds. kraj. org. Celje, je občni zbor prešel na dnevni red. V nagovoru predsednika je tov. Jarh pojasnil razloge ustanovitve NSS ter posebno važni pomen krajevne organizacije Maribor, kot obmejne postojanke. Tov. Pirc je v poročilu tajništva v kratkih posnetkih razložil delovanje krajevne organizacije. V kratkem času se je organiziralo nad 650 članov, odbor je imel 22 sej, dva zaupna sestanka delegatov iz centrale, priredilo se je sedem javnih shodov, več predavanj za odbor in javnost, dve veselici, ustanovili so se različni odseki, med njimi tudi časnikarski odsek, ki je izdelal predpriprave za izdajo lastnega lista »Nova Pravda*. Posebna pozornost se je'posvetila reorganizaciji z dalekosežnim vplvom na celo Štajersko. Podružnica je zasnovala mnogo lepih načrtov; da se niso mogli vsi že sedaj izvesti, temu je bilo največ krivo pomanjkanje lista. Tov. Podlesnik poda sliko gmotnega stanja organizacije. Blagajniško stanje: dohodki 11.507 K 78 v, izdatki 2.951 K 76 v, prebitek 8.656 K 3 v. Prispevki, ozir. deleži zi ..Novo Pravdo* tvorilo noseben sklad. Tov. Petek predlaga absolutorij za blagajnika in odbor, čemur občni zbor soglasno pritrdi. Izvršila se je volitev novega odbora, in sicer so bili izvoljeni tovariši: Jarh, predsednik, Hren, podpredsednik, Dobravc, Podlesnik, Roglič, Majcen, Černe, Selinšek, Verli, odborniki, dr. Slokar in Pegan, namestnika, France in Petek, rač. preglednika. Obenem se je volil tudi zbor zaupnikov, h katerim spadajo tudi tovariši iz bivšega odbora, n. pr. Dekleva, Moškon, Mislej ter po odboru predlagani dr. Ravnik. Občni zbor je sprejel po tov. Pircu načeloma predlagani reorganizacijski načrt za razdelitev Štajerske v dravsko in savsko okrožje z novimi okrajnimi in krajevnimi organizacijami in temu primerno preosnovo dosedanjega poslovanja krajevnih organizacij. Načrt se predloži v odobritev centrali, nakar se skliče ustanovni občni zbor za obe novi okrožji. Istotako je občni zbor načeloma sprejel po istem tovarišu predlagani organizacijski načrt ustanovitve »Socijalne komisije14 za vse krajevne skupine nove okrožne organizacije. Izvršitev tega načrta se poveri krajevnim odborom. »Socijalna komisija11 bo velikega pomena tudi za delovanje in splošne interese izven organizacije. Zbor zaupnikov se pozove za soboto, dne 10. aprila, ob 19. uri v malo dvorano Narodnega Doma v svrho sestave odsekov i. t. d. Občni zbor se je zaključil z apelom preds. tov. Jarha in tajnika Pirca na sodelovanje za stranko, zlasti pa za »Novo Pravdou. Jarh je v krepkih besedah izrecno naglašal, da nosijo odgovornost za usodo lista vsi tovariši, nikakor pa ne odbor sam. DOPISI. Iz Studencev pri Maribora. st Iz železniških delavnic mora v kratkem odriniti večje število zaslepljenih delavcev tja, kamor jih je od nekdaj vleklo srce. Svojčas so se prijavili, da odidejo v Nemško Avstrijo. Sedaj so pa v nemali zadregi. Srce jih vleče tja, želodec in razum jih pa sili ostati tu, kjer vsaj ni potreba naravnost poginjati gladu. Želodec je pa močnejši od srca. Prosili in moledovali so na vse načine, da bi smeli ostati vendar-le tukaj, četudi so svoj čas sami zaprosili za odpust. Izgovarjali so se, da so bili takrat zapeljani, ali »predelani1*, kakor so se izražali v svojih prošnjah. A vse skupaj ni nič pomagalo. Oblast je ostala dosledna in iti morajo. Seveda’ se jim bode v republiki pogosto tožilo po življenju v naši kraljevini. st „Pod Srbom nočem živeti", je rekel neki delavec lansko leto in je odrinil v stradajoči raj, v Nemško Avstrijo. Sedaj pa se obrača na svoje nekdanje znance ter jih milo prosi, naj mu pripomorejo, da se vrne zopet k nam pod Srbe. Piše, da mora kljub lepemu zaslužku v Dunajskem Novem mestu prav pošteno stradati. Verjamemo. Take medicine bi bile pa dobre še za marsi-kakega zabavljača pri i:, nas. Jih bode pač treba’ preskrbeti, i v . . ‘st Telovadno- društvo „Sokol“ kljub svojemu; polletnemu obstanku prav pridno deluje. Pozimi je vadil v šolskrtelovadnici, sedaj se je pa preselil v svoj lastni dom, katerega so postavili Nemci z judeževiini groši Sudmarke in Schulvereina. Telovadnica je ena najlepših, kar jih imamo sploh. Sicer so jo pred odhodom Nemci močno ‘ poškodovali"— iztrgali so bili tla — a Sokol je dal vse popraviti, da imajo člani, članice in številni naraščaj pravo veselje razvijati v njej svoje sile. V kratkem namerava prirediti v Mariboru akademijo, kjer bode "pokazal, kaj se da doseči s pravim smotrenim delom. Vse kaže, da ima Sokol v Studencih krasno bodočnost in_postane ravno tu, na nekdaj in deloma še sedaj tako vročih tleh prava trdnjava narodne in državne misli. Iz Mute. m Tihotapstvo po naši okolic' ‘i sploh v Dravski dolini prav bujno c i e. Razni mladi ljudje, moški in žensk- , k ni ni do d?h, kupujejo živila ter jih spra zlasti v lepih nočeh po raznih kozjih stezah preko demarkacijske črte. Po drugo blago pa se vozijo v Maribor ter gre v nahrbtnikih isto pot. Kako je to vendar, da orožništvo te vrste škodljivcev naše države ne more konečno iztrebiti? Opozarjamo občinstvo, da pomaga samo iztrebiti te pijavke na našem telesu. Naj se naznanijo pristojni oblasti in ta naj prav energično zgrabi take tičke, da jim za vselej preide veselje do tihotapstva. Dela je povsod dovolj, a letalu rajši tihotapijo, ker je lažji in večji zaslužek. m Na Muti in v Vuzenici ne zadostuje rdečkarjem, da pritiskajo z vso silo na delavstvo, da se mora organizirati pri njihovi stranki, ampak so se vrgli že na kmete. Posebno v Št. Vidu in Št. Primožu na Pohorju so nalovili dosti kalinov. Kaj so jim neki obljubili? Naibrže rdečo marelo in Nemško Avstrijo, Zlasti se trudi in brusi pete delavec \K’ankmit:!., iz-Vuzenice, na Muti si pa brusij . jezik Grosove ženske. Celje. c V interesa prabivaistva. Pod tem naslovom je neki možakar v celjski »Novi Dobi“ reševal stanovanjsko mizerijo v Celju s tem, da bi se odstranilo večji del drž. policije, katere člani so skoraj brez izjeme naši vrli Primorci. Mi smo pa mnenja, da bi bilo potrebno skoro še večje število stražnikov, kateri naj bi vse ponočne kričače in razgrajače, ki ne dado ljudem miru, spravljali na varno. Med temi junaki pa niso samo nemškutarji, ampak tudi v veliki meri bližnji sorodniki »Nove dobe“, ki včasih tudi kakšno nemško zakrožijo. Stanovanjska mi-zerija bi se pa lahko dala odpraviti s tem, da se mnogim »aristokratom" odvzame nekaj sob, odstrani nekaj penzijonistov, ter pošlje »korpskommando* tukajšnjih staroavstrijskih oficirjev v njih obljubljeno deželo »la-čenbergerjev*. Tudi so še različne vile v našem mestecu skoraj popolnoma prazne in na razpolago. Kakšno je delovanje stanovanjskih komisij v različnih krajih, naj služi sledeči slučaj: Rodbina, ki se je nedavno naselila v Mariboru, je tam iskala že 2 meseca stanovanja in pred tolikim časom vložila prošnjo zanj. Na ponovno osebno intervencijo se jo je vedno zavračalo, da primanjkuje v Mariboru stanovanj in še-!e s posredovanjem nekega »čifuta* je bilo stanovanje v teku 12 ur odkazano. Gospodje spametujte se! c V ilustracijo naraščajoča dragieje.Cen- tralna uprava je poslala baje iz Celja na Dunaj kot kompenzacijsko blago dne 24. marca 2 vagona fižola, katerega je nakupil tukajšnji trgovec Šoštar od različnih trgovcev po 7 K 50 v za kg. Radovedni smo, ako so ti celjski trgovci pri tem fižolu zaslužili samo 20% ali pa še imajo mogoče izgubo. .Različni teh gospodov zatrjujejo vedno, da ne zaslužijo nič, da delajo le za narod ter da bodo prišli kmalu vsi na kant. Največji »revčki* so pa naši mesarji, kateri vsled ukrepa precenjevalne komisije uprizarjajo pasivno resistenco. Zaslužili bi pač radi v 3 dneh isto kakor kmet, ki redi vola — v 3 letih. Svetovali bi uradu zoper ve-rižništvo, da bi si ogledal vsaj vsak teden ražnejzložbe in ugotovil, za koliko so cene pri enem in istem blagu poskočile. Menjavanje,, cenilnih' listkov na raznovcstnih predmetih, kakor obleke, klobuki, črevlji in drugo je podobno aprilovemu vremenu, samo, da je vedno grše. V splošnem pogrešamo v Celju delovanje urada zoper verižništvo. Kaj”je's tem uradom, ne vemo; ali sploh obstoja^in če, pa spi_;spanje pravičnega. Iz Žalca. ž Dramatično društvo v Žalcu, ki je bilo pred vojno sila delavno iu je že tudi lani razvijalo svoje delovanje, sedaj že nekaj časa spi! Pred kratkim se je »vršil občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov predsednik, ki je jako razumen in zmožen mož. Upamo, da’ bo umel vzbuditi društvo iz odrevenelosti, in nam bo pokazal kmalu kaj dovršenega^na našem lepem odru, zlasti ker je dovolj zmožnih in nadarjenih fgralcev-<. nov, hvaležnega razumevanja med oh- V soboto, 3. april* 1920. • " —— činstvom, posebno med izobrazbe in uka-željnim proletarijatom bo pa tudi. ž Aretacij.avcerkvi. Pretekli teden je aretiral orožnik v Žalcu v cerkvi dve prostitutki, ki sta se pudrali v spovednici in zagrešili razne delikte. Prav je, da stopi orožnik tej in enaki golazni z vso strogostjo na prste, dasiravno se mora z žalostjo ugotoviti, da so te ženske dostikrat žrtve so-cijalnih razmer. ž »Olepševalno d r u št vo“ v Žalcu je pred kratkim dalo obžagati drevored sredi trga tako v živo, da se je upravičeno bati, da se bodo nasadi posušili ali začeli hirati. Občina, katere last je drevored, je odločno nastopila proti takemu početju in je zahtevala, da se mora takoj ustaviti nadaljnje žaganje in uničevanje dreves. Porezano in obžagano drevje izgleda kakor kaka vešala ali brzojavni drogi. ž Gospodarski nap rede k. V Žalcu se je osnova" konzorcij posestnikov vrtov, ki se bo hr.vii umno semenorejo v večjem obs : o ■ jjezato vrtnarja-strokovnjaka, ki se je šolai pri največjem gojitelju semen Francije, v Parizu. Včasih so uvažale semena svetovnoznane tvrdke, kakor n. pr. Mautner v Budimpešti. Danes pa je uvoz otežkočen ker Avstrija, Ogrska in Nemčija ne dovolijo izvoza iti se je radi tega letošnjo pomlad pojavilo občutno pomanjkanje semen. Radeče pri Zidanem mostu. r Zgodovinska plošča. V Radečah te pozdravlja pri prvi stopinji še -vedno stara Avstrija. Na spominski plošči poleg savskega mostu čitaš, da je bil most zgrajen, ko je bil avstrijski cesar Franc Josip 1. in župan radeški Jakob Rižnar. ■Gliha vkup štriha. Gospod župan trdi namreč, da je to zgodovinska plošča in je ne ne pusti odstraniti. Da, da, gospod Rižnar vi res že spadate v zgodovino. Zabrusnik. Iz Sevnice: Pozdrav naši »Novi Pravdi"! In vendar —! Dolgo smo upali in se bali in vendar je prišla i za nas vesela Velika noč. Vesela zavoljo tega, ker pozdravljamo z njo prvo številko našega toli potrebnega, težko pričakovanega glasila. Kar je vojnik brez orožja, to je stranka brez glasila, zato smo težko občutili vrzel v tem pogledu. To tembolj, ker nismo našli glasila, kjer bi doprinašali naše pritožbe, kjer bi zamogli nemoteno pobijati korupcijo, ki danes vlačugari vsepovsodi in katera poganja i tu pri nas v lepem Posavju bujne korenine. Zato se hočemo tesno okleniti tebe, naš bodoči glasnik, naša »Nova Pravda" in ne glede na desno in levo brezobzirno razkrinkati vse, kar se ne zlaga z resnico in pravico. Predvsem se bomo zanimali za aprovizacijske razmere, ker te so v Sevnici takšne, da smrde do neba. Ne bodemo trpeli, da bi vojni dobičkar in župan (ki je baje že odstopil) delil protekcije svojim izvoljenim, druge pa odstavljal praznih rok in šikaniral, kakor se je to dosih-dob godilo. Trdno smo uverjeni, da se bodo kmaiu i natri vremena zjasnila, zato pozivamo vse naše tukajšnje pristaše na boj za naša prava, kajti le v pridnem in dobrem delu vidimo dosego naših soci-jalnih idej! Še enkrat iskreno pozdravljena in dobrodošla nam naša »Nova Pravda11. Mariborske vesti. § »GeschaiftssleHe fier Laibacher Ba-zirkakr&nkenkasge in Karibar“. Za danes pribijemo o tem javnem škandalu tnaše T,internacijonale“ samo naše začudenje, zakaj se ta škandal ni že takoj odpravil kamor spada. § Naš mestni park se je pod novim slovenskim vodstvom „01epševalnega društva" vseskozi korenito preuredil. Pač pa pogrešamo, da letos ni nobenega javnega čuvaja, ki bi pazil, da občinstvo ne postopa z nasadi, kakor se komu zljubi. Trga se cvetje in lomijo se veje in preko‘parka se delajo vsaki dan nova pota. Temu samovoljnemu postopanju je treba storiti energično konec. § Stanovanjske razmere v Mariboru postajajo od dne do dne žalostnejše. Ne le, da ni dobiti stanovanj za družine, ki že celo leto čakajo nanje, tudi z mesečnimi sobami je velik križ. Hišni posestniki iz-zlorabljajo to pomanjkanje sob na naravnost barbarski način. O tem bo treba spregovoriti resno besedo. § »Oderuške cene“. Pod tem in sličnimi naslovi nam je že za prvo številko došlo mnogo dopisov, ki opisujejo, kako se najpotrebnejše blago, zlasti vsakdanja živila na oderuški način podražijo. Največ pritožb smo dobili glede mleka in vina. Za eden liter vodenega mleka se zahteva že po 6 K, če se ga sploh dobi. Vino pa po nekod prodajajo že po 36 K, da, že tudi po 40 K. Na zadnjem občnem zboru naše krajevne organizacije smo ustanovili »Soci-jalno komisijo", katere naloga je med drugimi tudi ta, da se prične resno pečati z oderuškimi cenami. Apeliramo na občinstvo, da nam pošilja tozadevna stvarna in z dokazi podprta poročila. § Nemške notarske pogodbe za — Slovence. Neki tukajšnji notarski namestnik očividno ne pozna jezikovne naredbe ju-stičnega poverjeništva za Slovenijo. Izdeluje namreč za stranke slovenske narodnosti pogodbe v nemškem jeziku. Omenjena jezikovna naredba predpisuje slovensko uradovanje tudi za stranke, ki slovenščine niso zmožne. Gospod notarski namestnik, ki je sicer znan kot zaveden narodnjak in od katerega bi se torej kaj takega najmanj pričakovalo, pa dela, kakor rečeno, za stranke slovenske narodnosti nemške pogodbe. Da bo ironija popolna, je treba še pripomniti, da je njegov nemški sosed g. dr. Mravlag napravil v isti zadevi vlogo na sodišče — pa v slovenskem jeziku. § Hud Nemec je tukajšnji mehanik Dadieu v Vetrinjski ulici. Nedavno je kričal v gostilni Halbvvildl v Vetrinjski ulici, ki je sploh pribežališče nemčurskih grešnikov, da na nobeden način in nikdar ne bo vodil svojih obrtnih knjig v slovenskem jeziku in da na slovenske dopise in pisma sploh ne da odgovora, marveč jih kratkomalo meče v koš, naj celi svet ve, »daB Marburg deutsch ist“. — Je ta zagriznjenec sploh naš državljan ? In ali je to podjetje pod državnim nadzorstvom? Treba je tega človeka poučiti o našem političnem položaju. Če se noče ukloniti dejanskim razmeram, ker se je že najedel jugoslovanskih dobrot in naše potrpežljivosti, naj gre, kamor ga vleče srcel § Nemški napisi nad tvrdkami še vedno niso popolnoma izginili v jugoslovanskem Mariboru. Tako se z državnega mosta vidi doli v „Draugasse" — če se ne motimo na hiši štev. 8 napis: Anna Stepich Klei-dermacherin". Ob cesti na Studence pa je še vse polno tudi uradnih nemških napisov, nekatera celo še iz preteklega stoletja. To so grehi »tolerančnega komisarijata v p. Pričakujemo pa, da pod novo vlado čimpreje izginejo. § Pomanjkanje živil. Pretekli teden je bilo zaplenjeno na južnem kolodvoru v Mariboru ozir. na kolodvoru na Teznu okoli 180 vagonov različnih živil med drugim tudi: 95 vagonov koruze, 46 vagonov fižola, tri vagone ječmena, eden vagon prosa, sedem vagonov otrobov, 5 vagonov suhih sliv, štiri vagone marmelade, dva vagona bele moke, eden vagon pšenice in eden vagon kaše. Živila bi se morala po-razmerno razdeliti med mestnim prehanje-valnim uradom, društvom jugosl. državnih uslužbencev in gospodarsko zadrugo železničarjev v Mariboru. Dne 29. sušca t. 1. je bilo že vse pripravljeno, da se razdele zaplenjena živila. — Hvala Bogu, zdaj bomo vsaj nekaj živil dobili, se je slišalo govoriti. . . A človek obrača, »bog" v Ljubljani pa obrne. Ravno ko je bila komisija na licu mestu, da prevzame zaplenjena živila, pride brzojavka od deželne vlade v Ljubljani, — da je vsa zaplemba »dvignjena", vsa zaplenjena živila morajo iti čez mejo. Zanimivo je bilo gledati razne obraze članov komisije, ko so vzeli na znanje to brzojavko. Nekteri so zabavljali, drugi so se spet zaničevalno smehljali, a sodba vseh je bila ista: Tukai stradamo, živila pa grejo čez mejo. A vendar je »Slovenec" dne 14. m. m. naznanil na uvodnem mestu, da je deželni predsednik dr. Brejc ukinil vez izvoz iz Slovenije. — Toraj to naj bo uki-njenje izvoza živil?! — Ne mečite vendar ljudem peska v oči — sodba ljudstva bo zelo huda in stroga, — pa takrat bo spoznanje prepozno. § Tatvine in ropi ob naši severni meji. Dan na dan dobivamo poročila iz naših vasi in občin ob severni meji, da se tatvine grozno množe. V zadnjem času se je izvršilo že celo nekaj prav predrznih ropov. Roparji in tatovi obiščejo eno noč kar po več hiš in poberejo vse, kar jim pride v roke. Zdi se, da so to organizirane bande iz Avstrije, ker po izvršenih zločinih zbežijo navadno čez demarkacijsko črto v Avstrijo. Zgodilo se je že tudi večkrat, da so take tolpe napadle tihotapce in jim odvzele vse blago. Tihotapcev ne bodemo branili, ker tega ne zaslužijo, zavzeti pa se hočemo za naše ljudi ob meji. Da se obvaruje naše ljudstvo pred temi nepridipravi, bi po našem mnenju bilo dobro, da bi se naše severne orožniške postaje izdatno pomnožile in da bi se orožnikom dovolilo postopati brezobzirno proti tem bandam. Tu ne pomaga nikaka rahločutnost, le brezobzirna strogost bo zamogla iztrebiti to zalego. § Stattka trgovskih naslavljencev. V četrtek je nepričakovano izbruhnila stavka vseh trgovskih nastavljencev v Mariboru. Stavko je priredila stanovska organizacija pod zaščito »internacijonale". Mnogo trgovin je moralo ostati zaprtih. Popoldne je bil določen shod v gostilni »Maribor", katere lastnik je v zahvalo, da je dobil to gostilno, že tudi v drugih slučajih svoje prostore dal na razpolago organizaciji brezdomovincev, ki zlasti v zadnjem času pridno »delujejo" za Nemško Avstrijo. § Shod »Zveze jugosl. železničarjev" v Maribora se je vršil v torek, 30. p. m. v veliki dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je bila nova pragmatika, o kateri je tovariš Korošec iz Ljubljane podal zanimivo pojasnilo. Tozadevno obširneje poročilo je za to številko prepozno dospelo. Priobčimo je v prihodnji številki z resolucijo vred. § K Maribora zasačeni nemški komunisti. V četrtek je dospelo v Maribor iz Gradca več komunistov, opravljeni kot železničarji. Naši državni policiji se je posrečilo četvorico teh nevarnih elementov zasačiti in sicer: Števa, Hlavačka, Mitter-mayerja in Gebhard‘a. Vsi Štirje so imeli pri sebi legitimacije kot železničarji. Razne vtsti. * Kako živb v Avstriji? Pri nas je-še mnogo takih ljudi, ki se želijo nazaj pod »staro Avstrijo". Tu ne mislimo na tiste rogovileže, ki so za take želje od avstrijskih agentov dobro plačani in ki bi to protidr-žavno politiko uganjali tudi v tem slučaju, ako bi bilo pri nas že danes vse tako v redu, kakor žal še ni. Ampak v mislih imamo one priproste ljudi, ki se pustijo po takih avstrijskih agentih slepiti, češ, tam v Avstriji se živi vse drugače, lepše in cenejše. Tem zapeljanim nevednežem služi za danes kratko sledeče v pojasnilo: Te dni se je pri nas zglasil Dunajčan, $ je prišel semkaj, da se je predvsem enkrat zopet pošteno in poceni najedel, kakor je sam priznal. In tu je izpovedal: Pri nas stane goveje meso — kadar ga sploh dobimo 130 K, konjsko meso 70 K, mast 200—300 K, jajca 9— 10 K, maslo 170 K, mleko 12—15 K, sladkor 150—180 K, 1 steklenica šampanjca 1000 K, najbolj priprosto kosilo v navadni gostilni 40—50 K, v boljših gostilnah 200 K; zna M' o pa je, da se cene v kavarnah ne razli ■io mnogo od cen v naših kavarnah, ozio |. še cenejši ko n. pr. v Zagrebu. Pn v-'.o je razširjeno mnenje, da imamo v Avstriji vsaj obleko mnogo cenejšo ko pri vas v Jugoslaviji. Toda kako se motito oo-gU*lte: 1 par čevljev stane pri nas ’ " A K, 1 priprosta moška obleka 4—6CT9 ' . »0- zarjam pa, da bo ta cena do konci.m ’< __________________ NOVA PRAVMA. U.l1 BM poskočila najmanj na 10000 K. Pač pa so pri nas na Dunaju stanovanja cenejša ko pri vas v Mariboru. Za danes prekinemo z razmerami na Dunaju. Opozarjamo le še na kratko, da je v Gradcu še slabše. Pretekli teden so bili v Gradcu velikanski kravali: Sestradana množica je vdrla celo v poslopje deželne vlade, kjer je dejansko napadla posamezne člane deželne vlade (med njimi tudi soc. demokrat, dežel, svetnika Maholda), razbijala po uradih ter ropala, kar se je dalo odnesti. Glasilo — tudi naše »internacijonale"— graški »Arbeitervville" prosi in roti na uvodnem mestu okoličanske kmete, naj se za božjo voljo usmilijo poginu se bližajočega mestnega prebivalstva zlasti z oddajo klavne živine, sicer Gradčani za velikonočne praznike niti tistih 10 dk mesa ne bodo dobili, ki so bili dozdaj odmerjeni za celi teden na osebo. Ali kakor je slišati, se nemški kmetje malo brigajo za svoje brate v mestih. — To za danes kratka slika o * »rajskih" razmerah v Avstriji. Kdor hrepeni po teh razmerah, hajdi, srečno pot! Izpred sodišča. Smola „Don Jouana“. Mlad hrvatski milijonar (najbrže verižnik) je pred kratkim zahrepenel obiskati svojo ljubico, bivajočo nekje v Nemški Avstriji. Ker za to zanj ve-levažno pot ni .mogel od naših oblasti do-biti potnega dovoljenja, se je obrnil do francoske komisije v Ljubljani. Francozi so v nežnih zadevah bolj kulantni, kakor mi, so zaljubljencu »šli na roko" s posebnim dovoljenjem, ki je stalo sedanji draginji in seveda še tudi namenu primeren honorar v znesku 1000 K. Do državne meje se je to francosko dovoljenje še respektiralo. Ampak obmejna kontrola v Špilju spoštuje tudi v takih »mednarodnih slučajih samo pečat in dokumente kraljestva SHS. Namesto k dragici v Nem. Avstrijo, so hrvatskega ženina poslali v družbi primernega spremstva nazaj v Maribor pred kazensko sodišče. In ker tudi naši sodniki v takih važnih poslih ne poznajo šale, se je hrvatski »Don Jouan" moral ukloniti obsodbi na denarno globo v znesku 3000 K v prid mestni ubožni blagajni. To je fanta seveda ganilo do solz. Toda jokal se ni za teh u3000. K, ki se vporabijo za piruhe mestnim revežem, ampak ker mu je žal 1000 krone za »mazilo", ki je njegovi srčni rani pomagalo ravno nasprotno kakor si je želel. *x Tovarišem kraj.organizacijeMaribor. Pošljite članarino in prispevke na naslov organizacije, naročnino in deleže za list pa na upravništvo »Nove Pravde". Dolžnost vsakega organiziranega tovariša je, da vpo-šlje vsaj za en mesec naročnino vnaprej. Našim naročnikom! Ker v tem času ni bilo še mogoče dobiti poštnih položnic, prosim), da vsakdo, ki se misli naročiti na list, pošlje naročnino po poštni nakaznici. Današnjo številko vpošljemo na vse, do sedaj nam znane naslove. Kdor tudi prihodnjo številko obdrži ozir. je ne vrne, se ga smatra kot naročnika. Upravništvo »Nove Pravde«, Maribor, Narodni dom. Liistniou. uredništva. Gg. dopisnikom: Prejeli smo iz raznih krajev toliko gradiva, zlasti večjih člankov, da nam ni bilo mogoče vse uporabiti že v prvi številki. Mnogo gradiva pa je dospelo sploh prepozno za našo prvo izdajo. Naj se nihče ne čuti užaljenega, ako svojega dela ne najde ravno že v tej številki. Pride vse ha vrsto! One, ki so v dopisovanju že bolj izurjeni, prosimo, naj pišejo samo na eni strani, razločno in če le mogoče s črnilom, kratko pa jedrnato! Sicer pa nam je dobrodošel vsak dopis, seveda resničen in stvaren. Pri neznanih nam dopisnikih je treba tudi natančnega naslova, ki pa seveda ostane v vsakem slučaju tajen. Izogibajte se osebnih napadov, zlasti če ne služijo dobri stvari sami. Želimo s dopisov tudi iz Prekmurja, Medjimurja, Koroške Gorenjske, Notranjske, Dolenjske itd. — O. Atana-zijev Žalec: Vaš članek »Brez vesti, brez srca" — izboren 1 Pride v prihodnji izdaji na vrsto. Izdajatelj in založnik: Konzorcij »Nova pravda". Odgovorni urednik: Franjo Pirc. Tisk tiskarne Sv. Cirila v Mariboru. MSI A PRAVDA'. V soboto, 3. aprila 1926. j 11 veznica *1 Ml HBXL, MBRHIIH, RLflVHI TUB Z SlMlHIHIimMinMMHUUUUHMUl IUIUU« se cenj. abfiistva pri- j poroča kot prn nar. i podjetje ti stroke. J | Prlporočljlvt tiifc Trati Dovak prva slovenska brivnica 16-1 RUribor, fllek$aH(liwa c. 22. JAKOBL1H Maribor*. Glavni ti*g 2 Z«loga čreviiev, perila, potnih keiar, tržnih torbic i. t. d. to—l Andrej IHam i»t» 9! {revljarlis m. HUtBOrUBtrinjsha nUSfM9RIB0R Jinton €rtl ČFevljarski mojster, ifiarlbor, flkk$anrg i maribor galanterija, drobnarija, kosmetični predmeti, potne košare, pletarski izdelki na debelo fri drobno. I^lorijan Nkale prevoznik v Mariboru, Vetrinjska, ulica fet. 30 se cenj. trgovcem, kakor tudi drugemu slavnemu občinstvu za prevoz blaga ali drugih predmetov s točno in solidno postrežbo ter po najnižji ceni priporoča. Krjavee Se TSirife trgovina ■ želeantno „ppi zlati lopati** — Ljubljana _Valvazorjev trg 7.___10—1 Glaoni zastop se cenjenemu občinstvu v svrh« zavarovanja proti požaru, vlomski tatvini, življenju i t. d. s kulantno in točno postrežbo najtopleje priporoča. Itlartln Staflkf, glavni zastopnik v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 30. Prva mapihopsha izdelovalnica čregljBP Valentin Glušič in drug Slovenska ul. ZO Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel v Mariboru Priporočam se za obilen obisk. iKCinlco Kosič, restavrater (preje v Trstu). gostilne. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem kupila"in otvorita gostilno F. Marčič, poprej -Sošterič, Maribor, Mlinska ulica 15. Prizadevala si bom, kar najbolje zadovoljiti vse cenj. goste z dobro pijačo ter mrzlimi in toplimi jedili. Priporočam izborna stara in nova, bela in rudeča bizeljska vina lastnega pridelka. Lep prostoren vrt in kegljišče. Sprejmejo se abonenti na hrano. Se; priporoča Ana Žičkap, gostllničapka. 1 * (3'C Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov). Tesan les (smrekov, jelkov, borov). Okrogel les (smrekov, jelkov, borov, mecssnev). Bukov les (hlode od 25 cm naprej). Drva (trdd in mehka). Stoječi les v gozdu. Smrekovo skorjo kupi vsako množino BfllUa m w m lesna trgovska in industr. MMBmfJuL w A družba z o . z v Mariboru. Ivan Kravos, Maribor Sedlarska delavnica: Keroikrteasta 17-Trgovina In zaloga: Cankarjeva uttcaj. Opreme za težke in lahke volje, kakor tudi različne potrebščine za konje. Ovratniki, biči in nagobčniki za pse. [Potni koši, torbice, denarnice, tobačnice, nahrbtnike itd. Sprejemajo se M vsa v to stroko spadajoča popravita. Postrežba točna injsolidnai