NARODA List slovenskih delavce? r Ameriki. TELEFON: OHebea 3—1242 Entered m Second Obut Mutter September 21, 1903, at the Post Offlee at Hew York, M. Y, nder Act of Oongreea of March 3, 1879. The largest Slovenian Duly fa the United States« Itned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OHebea 3—1241 No. 150. —Stev. 150. NEW YORK, MONDAY, JUNE 28, 1937 -PONEDELJEK, 28. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV« TUDI PRI WHRTON STEEL 60 IZBRUHNILA STAVKA DELAV. VODITELJI ZATRJUJE0 DA K0MPANIJA SLABO RAVNA Z ORGANIZIRANIMI DELAVCI Kritičen dan v Johnstownu je mirno potekel. — Veliko delavsko zborovanje se ni vršilo. — Go verner ne more s silo nastopiti proti Girdlerju. Značilna zahteva delavske tajnice. — Lewis si je svest zmage. JOHNSTOWN, Pa., 27. junija. — Veliko delavsko zborovanje, na katerem naj bi bilo navzočih stotisoč majnerjev iz okoliških majn, se ni vršilo. Navzočih je bilo komaj 2500 premogarjev. Dan je povsem mirno potekel. YOUNGSTOWN, Ohio, 27. julija. - Odbor za industrijalno organizacijo je danes, na 32. dan velike jeklarske stavke, zapretil, da bo stavkavno fronto še razširil. Clinton S. Golden, okrajni rav natelj Steel Workers Organizing Committee, je danes brzojavil E. T. Weiru, predsedniku ravna-teljskega sveta Weirton Steel Company v Weir-ton, W. Va., da bo Lewisov odbor z vsemi sredstvi, ki se mu bodo zdela potrebna, preprečil na-daljno preganjanje in teroriziranje organiziranih delavcev pri Weirton Co. YOUNGSTOWN, O., 26. junija. - Na 150 milj frotni velike stavke, ki jo je proglasil Lewisov odbor za industrijalno organizacijo (CIO) proti štirim neodvisnim jeklarskim družbam Bethlehem, Republic, Inland in Youngstown Sheet and Tube — se je bati novih izgredov. Od Johnstowna v Pennsylvaniji pa do Warre-iia v Ohio zatrjuje ena stranka, da je stavka končana, da se delavci vračajo in da tovarne obratuje jo, dočim pravi druga stranka, da je CIO komaj pričel s svojim bojem. Za jutrišnji dan je v Johnstownu napovedana velika skupščina majnerjev in jeklarjev, katero je sklical delavski voditelj James Mark. Pravi, da se Lo skupščine udeležilo od 50,000 do 100,000 de lavcev. Položaj v Johnstownu je bil nocoj sličen položaju pred tednom dni, ko je bil tudi napovedan pohod premogarjev proti mestu. Takrat je bil pa governer Earle proglasil obsedno stanje in dal zapreti tovarno Bethlehem Steel. John Lewis, predsednik CIO in predsednik United Mine Workers, je vsled tega preklical pohod. V Pittsburghu, Pa., je izjavil Philip Murray, predsednik Steel Workes Organizing odbora: — Dovolj vzroka imamo za domnevo, da bomo zmagali v stavki proti štirim največjim neodvisnim jeklarskim družbam v tej deželi. Treba je le nadaljevati z borbo do konca. Predsednik Bethlehem Steel, Eugenu Grace, je brzojavil, naj se zadovolji z izidom glasovanja, ki raj bi se vršilo pod nadzorstvom National Labor Relations Boarda. Delavci naj odločijo, katera Junija naj jih zastopa in ta odločitev delavcev naj bo merodajna. Governer države Ohio, Martin Dawey, je rekel, da ga je delavska tajnica Miss Perkins prosila, maj prižene v Columbus, Ohio, Toma Girdlerja, predsednika ravnateljskega sveta Republic Steel, Franka Purnella, predsednika Youngstown Morilec treh oseb v rokah oblasti ROOSEVELT NOVA ODKRITJA SVARI EVROPO RUSKIH LISTOV Nemčija se ne zmeni za Svarilo Anglije.—F. D. Roosevelt je poslal italijanski in nemški vladi svarilo pred vojno. LONDON, Anglija, 26. j lini. ja. — Vodilno roko predsedoii-ka Roosevelta jo mogoče vkle-li nad Evropo, ki skuša pre gnati vojne oblake, katere jo Nemčija raztegnila čez cel kontinent, ker se ne zmeni za svarilo Anglije ini Francijo, da ne zbira svojega vojnega bro-dovja v Sredozemskem morju. Po .mnogih izvanrednili sejali v vnanjem uradu, kjer so bili zbrani ameriški poslanik Robert W. Bingham ter vv stopnllri Sjwuiske, Francije iv. Pred vojaško vežb a n j e pod kritiko. — 'Pravda* govori o razpadu delavske discipline v tovarnah. MOSKVA, Rusija, 26. junija. — Ruski listi navajajo nove škode in pogreške. "Na Straže", ki je glasilo "Osoa-vibima1sovjetskega urada za predvojaško vežbanje mladine, govori o organizacijski zmedi, uradna "iPravdia" pa o razpadu detlavske discipline jx) tovarnah. "Na Straže" povdarja, da ?e pri p red vojaškem vežbanju, ki je pod nadzorstvom vojnega komisarja Kleme»ntija E-Vorošilova, bolj oairajo na ve- KRALJ KAR0L NA POLJSKEM Na Stotisoče ljudi pozdravlja kralja in princa Mihaela. — Poljsko časopis je pozdrav 1 j a poljsko - romunsko prijateljstvo. iz- Ncničije, je bilo naznanjeno, j 1[k(>st kot ,pa ua ka,kovost. da je^predsedmk Roosevelt J "Kakovost," pravi list, ' dal nemški in italijanski via-jvežbajie mladine je ze]o raaj. ima in nikjakor -ne odgovarja di v lepili besedah sestavljeno svarilo proti vojni nevarnosti. Obe vladi ste bili obveščeni, da Amerika z velikim nemirom <>l*i zlije dogodke, ki so do vedi i do evropske krize ter i]k>zivlja vlade k zmernejšemu postopanju. Posebno d'olgo je ostal i»o-slajnrk BLngliam v uradu vna-njega ministra Anthony Ede-jia. Bil je tudi v razgovoru s francoskim in španskim poslanikom, kakor tudi s predsednikom razbitega nwmo.sevalnega o st* u.a Anglija za slučaj splošne vo.j- J ziral. Ive zaradi Španske, vsled ka- | "Pravda" tere bi bila ogrožana angleška jKimorska zveaa po Sredozem-skem morju. x kritiziral svoje predstojnike ter nato ,ni hotel sprejeti po velja. Ko je bil pozvan na odgovor, je kratko izjavil: "Samo poskusite me kaznovati, poitem vas bom šole prav kriti- dolži voditelja VARŠAVA, Poljska, 27. junija. — Romunski kralj Karol in prestolonaslednik princ Mihael sta dospela v Varšavo, da vrneta obisk predsedlniku Ignaciju Mosčiokeniu, ki je prekl dvema tednoma obiskal Bukarešto. Prebivalci Varšave so jima priredili ve'licaisten sprejem; ua stotisoče ljudi je stalo po ulicah, po kalterih sta se peljala kralj in prestololnasled -nik z želeaniške postaje v La-zienki palaioo, kjer bosta stanovala štiri dnii. Nek večerni list piše o tem sprejemu: "Prebivalci Varšave so romunskega kralja pozdravljali zato tako prisrooo, ker je naš južni sosed pri nas v resnici priljubljen, 'kakor je tudi priljubljena poljsko - romunska zveza, ki je najnaravnejši in naj j >ri prostejši medna r o ti n i sporazum, , nimam jaz nobene pravice koga prisiliti k PRAVNUKDUA UNCOLNO-VEGA MORILCA NABIRALNIKE OUA:^!^, t™f ^ WASHINGTON, D. C., 27. junija- — Metorji, ki so padli na zemljo pred več miljoni let, so pripomogli (k zalogam pe-trefleja, ki danes goni avtomobile. To »teorijo sta zastopala ua Society for Re- KEEN, Pa-. 27. jujiija. — _______ Pravnukliija morilca predsetl- j zborovanju nilka Abrahama Lincolpa, gle- Res**reli on Meteorites dr. C dalliškega igralca Johna Wil- | C. Atforittopi in dr. John D. kes Bootha, 16 let stara Rosa- Boon, ki pravita, anska, 27. junija. — i k* vet desetin pn>vhn*e Vrisqa\-a se nahaja v rokah armade generala Franca. Kadar Ijadle še mesto Valmaseda, bo dosj*yl»a JCašističua amuida ua mejo priuvince ISantaiivlor. Včeraj so fašisti za\izeli La Arboletlo in Gordejuelo. Bilbao se sedaj nahaja 15 milj za boljno fronto. Hoteli v Bilbao so zopet odprti im je v njih mogoče dobiti dovolj čokolade in čaja, fižola. riža, rib, mesa in belega kruha, ni pa mogoče dobiti kave. SANTANDER, Siw/uska, 27. junija. — Baskiabi poveljniki so utrdili postojarike v So-morrostm gorovju s 55,000 vojaki 12 mdlj od Bilbaa ter so vojakom zagrozili, da se bo moral vsaikdo nagovarjati pred vojnim isotiiščem, ako izgovori besedo "ipredajaM. Baskiški »poveljnika praivijo, da bodo v novih postojankah zdržali, dokler me -bodo uničeni. Vsi polki t&ntkov so prejeli povolje, da a dmamitom razbijemo tapike, alko bi bili v nevar-nosffi, da paldejo sovražniku v robe. Mimioijske tovarne v San-tanderju delajo noč in daa. Irwin je rekel, da ga je verd prisilila, da so je predal ob lastim. Povedal pa je, da n: nameraval umoriti Veroniki?, njene matere in stanovalcu, temveč Veronikino ses t r o, Mrs. Ethel Kuldner, ker jo je ljubil, pa je bila poročena l drugim. Irwin je priznal, da je n;».) prej umoril 54 let staro Mary Gedeon, nato njcino hčer Veroniko in zatem še staniovalca Frank Bvraesa. Velikonočno soboto ipozno .ponoči je Irwi:i prišel v stalno vanje Gedeonov•i v namenu, da umori Ethel. — Gedeoiiiova ga je prijazno pozdravila. V času, ko je čakal na Ethel, je napravil inekaj rizb Mrs. Gedeoaiove. Irwin je bil namreč dober risar in kipar. Medtem se je vrnil »lomov Byrnes, ki pa je takoj od šel v svojo sobo. Ko slednjič pove, da je prišel, da vidi iičer Ethel, se je Mrs. Gedeoa razjezila. Zato jo je dvakrat udartil z ice-pikoim po glavi, zatem pa jo je prijel za vrat in jo zadavil. Ko je bila mrtvi, je nje»no truplo zvalil poti posteljo in je čakal na Etliei. Mesto nje pa je prišla Veronika. ki pa ni ničesar opazila. Odšla je v kopalno sobo, medtem pa se je pričel lnvui ba*i, da bo odkrila zločin, zato jo je skleaiil odstraniti kot pričo. Ko je zopet stopila v sobo, jo je vdaril z ioe-pikom po glavi, nato pa jo je •zgrabil za vrat in jo ilavil doliko časa, da je u-mrla. Njeno truplo je pusti! •ežati na postelji. B/rvjnes se ves čas ni oglasil, toda Irwin se je bal, da se je Byrnes samo potuhnil in da gn bo pozneje izdal. Zato je šel v njegovo sobo in ga napadel z iee-pikom, s (katerim ga je 'petnajstkrat sunil r glaw in po drugih delih telesa. Po zločinu je Irwin zbežal. Prišel je v Cleveland, kjer je dobil službo kot pomožni natakar v hotelu Statler pod i menom Bob Murray. V sobo-je 19 let f^ara Henriette Ko-sciamsfei, ki je v botelu zapo-sle^ia v kuhinji v neki detektivski povesti videla Irwioo'/o sliko in takoj je spoznala, da je Irwin popolnoma podoben Murrayn. Zato takoj Murrava vpraša, ako je 1» njegovo pravo ime in ko ji odgovori, da je, ga dekele vpraša, ako je kdaj kaj slišal o Robertu Irwim.. Rekel je saano "ne", nato pa ji je obrniil hrbet m odšel. Eno uro zatem je Odšel iz hotela. Odpeljal se je v Chicago, kjer te je javil. New York, Monday, June 28, 1937 THE L2RGE8T BffiVENF 7JUL7 DP VJ9X "Glas Naroda" (A OorponthtX OwiMd tad PnMlahad If 9L0VVNIC PUBLISHING OOMPANI , »>aeldent L. 9mm, TTM. __Place of OA Waal 1Mb oC tki corporation ud addnaaaa ot above offlcera: of Manhattan Nav York Ottr. N. I. "GLAS NARODA" (Veiee of the People), lamed Itot Dej Except Sundays and HoUdaja Be celo leto velja m Aawrlko la Kanado .............................ffl.00 Ca pol leta 93.00 He fctrt lote .................. $Ut Ze New York aa celo leto ...... 9740 Za pol leta $1.80 Za inozemstvo aa oalo leto IL00 Za pol leta .................. 9&6Q Advertisement ou brce podplaa In osebnosti ae ne prloMajejo. Denar naj ae blagovoli po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da aa tod I prejšnje bivaLUKe namanl, da bltreje najdemo naalovnlka. Sabacrlption Yearly 96.00 •HJlas Naroda" lafaajs v taki dan limon nedelj ln molkov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New Ymtk. N. V. Telephone: CHelsea 3—1242 TOM GIRDLER Republic Steel C«i»ik)ration naceluje Tom Girdler, ki j; možak stare šolo i;■ zastarelih idej. Pravi, tla se pod nobenim pogojem ne 1>o pogajal z L«1 uisovini ddborom za industrijah*) organizacijo (CIO), in niti predšolnika Roosevelta ne smatra za dovolj zmožnega posredovalca v stavki jeklarjev. Objestnost tega človeka najbolj razodeva način, kako je označil dva članu predsednikove posredovalne komisije. — Kuki pa je Taflt! (Sin bivšega pi^L^^ciiiiika Tafta.^ — Taft je uiičla, ki m> kaj rad/|>osbaivlja z uspehi svojega očeta. In gin le (pomožnega delavskega 1aju#ka McGradyja je rekel: — (rradv je *lužalmik v uradu delavske tajnice Mis-Perkins. Prejšnji četrtek je bil Tom M. Gittiler zaslišan pre 1 senatnim poštnim odborom in pri tej priliki j«* rekel, da je CIO neodgovorna, raketirsika, nra-.iliu.-t fkumunisitiona organi-7-acijo. Philipa Murrava je 'imenoval lažnjivca, senatorju Guf-feyn je očitail, da ne ve, kaj govori, in dostavil, da bo sklenil i CIO pogodlx> le v slučaju, da bi ga k temu prisililo najvišji sodišče. Le tako delavska organizacija bi mu bula rodošla, ki bi se ž njim popolnoma strinjala glede delavskih mezd in de-kvnih pogojev. Po njegovem mnenju je treba iztisniti iz njegovih 58,(MK) delavcev kolikor mogoče dela za eiimnanjši denar, samo da bi 44,000 delničarjev Republic SteH spravilo Čim več jo bičke. Taike mfr^li s<> v Girdlerjevi glavi, dočim je amerišk) delavstvo prežeto s f »ovseni dru^ačiuimi idejami. Ameriški delavec bolj in bolj spoznava, da je upravi cen do besede v upravi podjetja, pri katerem je zaposlen. Tako jo že precej časa v Angliji in tako je že pri mnogih ameriških podjetjih. Tom Girdler pravi, da se kaj takega v njegovi industri-no bo nikdar zgodilo. Najbrže se Toin Girdler moti. SILEN VIHAR V HRASTNIKU V soboto dne 32. junija popoldne okrog štirih je pridivjalo v smeri iz Kala naki hrast-niSko in dolsko kotlino strašno neurje. Mdd silnim nalivom je besen vihar lomil in ruval drevje, odnašal strehe in cele stavbe ter preobračal kozolce in elektrovode. Na Brnici je razkril več stavb, odnesel in prevrnil kozolec-dvojnik posestniku Majcnu, raztrgal električno omrt"žje, prevrnil in poru val mlaje, sadno drevje iu cele parcele gozdnega drevja, pred vsem posestniku Alojzu Igrič-niiku. Dežomer na Dolu je izmeril nad 30 mm padavin tekom neurja. V zgornijoin Hrastniku (pri nnhiiku) je vihar prevrnil par mogočnih hrastov na fantovsko stanovanjsko hišo (puršn-hans) ter polomil ostrešje. V spodnjem Hrastniku (kemični tovarni) je vihar raztrgal mnogo streh ter prevrnil skladišče kemične tovarne v potok, kamor je odnesel tudi potujoči vrtiljak. Voda je zalila več stanovanj. va. Zapušča 2 otroka in lostncga moža. za- S lje, to lahko stori. —\ t Naročnina za starip Peter Zgaga ne tovarne začeli popravljati raztrgane strehe. Pri tem pa je 24-letni Jože Miklavčič padel z visoke strehe ter se smrtno pobil. Pripeljali so ga sicer še živega v celjsko bolniš-nico, kjer pa je takoj umrl in so ga prepeljali v Zagorje, kjer je doma in kjer ji* bil pokopan. Med nevihto je padala tudi toča, ki je posebno na Kalu naredila precejšnjo škodo. Xe urje je oddivjalo iz Hrastnika v smeri proti Mokronogu in Novemu mestu. STRELA JO JE UBILA V torek H. junija je privihrala popoldne okoli pol 3. nad Vavto vas silna nevihta. Lilo je tako močno, da je bila kmalu vsaka dolinica polna vode. Med dežjem je padlo tudi nekoliko toče. Huje pa je klestila po host i južno od Vavte vasi in |>o vaisi Praproce, kjer je na polju naredila veliko šiko-de zlasti žitu. Večja nesreča (»a je zadela v vasi Gor. Gradišče pri Toplicah po domače Bartusovo hišo. Mlada gospodinja je sedela pri oknu in šivala. Zabliskalo se je, zaliro-ščalo, in dobra žena je bila mrt. STRELA UBILA CERKOVNIKA Pri podružnični cerkvi sv. Janeza v teharski župniji, je cerkovnik Ivan Žohar med nevihto zvonil. Naenkrat se za-čuje hud udar strele, nakar je zvonenje utihnilo. Domači, sluteč nesrečo, so šli gledat pod zvonik in so našli tam Žoharja že mrtvega. Rajni je bil star 36 let in zapušča ženo ter dva manjša otroka. OTROK UTONIL V POTOKU Ko se je utrgal oblak nad Lopato, je obenem z močnim nalivom dežja padala tudi toča. Čim se je zvedrilo, je šel posestnik Koštomaj iz Lopate 7. ženo gledat na polje, kako .škodo mu je naredilo neurje. Za njima so šli njuni otroci, . štirje fantki in 20 mesecev *tn-1"*®*™*1«*11 županja, ki vlada med Turčijo in Veliko Britanijo, je činitelj, ki l>o vedno zelo ugodno učinkovalo v korist svetovnega miru in splošne varnosti. Naše politično razmerje z Ttalijo je zelo dobro. Tudj naši Turška zunanja politika. Predsednik tunške vlade Izmet Inenj je imel v narodni skupščini velik govor, v katerem je med drugim poudarjal dobre odnošaje med Turčijo in vzhodnimi državami. Nato je o razmerju z Veliko Britanijo izjavil: Laihko rečem, da temelji naše razmerje z Veliko Britanijo na prijateljstvu in popolnem .zaupartju. Čustvo simpatij jo ra hčenka Anica. Pot jih je vodila ob potoku Sušnici, ki je narasel ob neurju za okrog 2 metra. Mali Anici je naenkrat spodrsnilo in je padla v Po nevihti so delavci kemič- narasli potok. Domači so sto- rili vse, da bi našli v potoku otroka, toda ta je takoj izginil v narasli vodi in so ga našli kakih sto metrov od kraja kjer je utonila. OGENJ UNIČUJE DO-MACIJE Na Klopcah pri Slov. Bistrici je zgorel posestniku Janezu Li-poglavu hlev z vsem gospodarskim orodjem, vozovi in stroji. Škoda znaša 65,000 Din, lastnik pa je še lani znižal zavarovalnino na 4&,000 Din. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. — Istega dne je zgorelo gaspodar-sko fKislopje posestniku Maksu Stmičniku v Sv. Vidu. Tudi tu je podtaknila ogenj zločinska roka. NAŠI KRAJI (Ume(miške fotografije naših najlepših krajev) Cena knjigi $1 KNJIGARN A 4'GLAS NARODA" 21G West IHtli Street Now York Citv Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneti ji' vo po dnevnem kurzu. ( V JUGOSLAVIJO ta t tU _ Din. 166 9 Ml _ Din. Ml I 7 JI - Din. m HL16 - Din. CM SUM -Din. MM M6J6--; Din. MM ¥ ITALIJO Za f 6.56 _ Ur M6 I 12.25_____Ur Ml $ MM _ Ur Ml I 5160___Lir 16M $11150---Ur MM SMIM____Ur MM MM* M CBN M SEDAJ BIT ttO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPMEMEMB1 OOEl ALI DOLI kol afera] devaUnjaae ie balJAe ČILA ▼ AMEtttam DOLABJHI JSI.M W nm ~m1j6 t ataraaa krajo laplaflla v dolarjih. miHA mrnni mHowo ro m mmi ia m SCOVENIC PUBLISHING COMPANY *GU« NnikA*99^ mu imk. m. vi* 2RTVE BOMB \ BARCELONI gf»spoil baš umor. Oziroma smrtnega fclučaja 4ii bilo, — dosti pa nti manjkalo. Kot je znano cenjenim čita-teljicam in čitateljem, se jc svet tako modenniziral, da mori (na najrazličnejše »načine. — Revolver in 'bodalo sta že za-ste pa ne hi bila že dobro znana vsemu narodu. '^Posebno moram na podlagi zelo prijateljskih osebnih stikov med voditelji balkanskih držav ugotoviti, da so balkanske države popolnoma enako iskrene v svojem vztrajnem delu za ideal miru, ki jih združuje. Glede naše sosede Bolgarije smo imeli priložnost čuti bes«le iz najbolj poklicanih ust, ki nam dokazujejo njene miroljubne namere in željo, da čim bolj razvije dobre odnošaje s svojimi sosedi. Turški narod je vedno kazal najlepše razumevanje za take težnje." Na koncu svojega govora je prevodnik vlade z izbranimi besedami poudaril, da vidi Turi •ija svojo rešitev in svojo bodočnost v ohranitvi mini in varnosti. Nov rudnik na Kopao-niku. Rudnik Belo Brdo pri vasi Blaž< 'vu na Kopaoniku je začel te dni obratovati. V dveh letih so dovršili vso raziskave ter uredili vse tehnične naprave. Ta rudnik spada med one stare rudnike, ki so last angleškega društva, katero eksplo-atira tudi znani rudnik Trepčo. h ru: V sdboto zvečer smo se v nekem Slovenskem »lomu precej zamudili, fcikoro ik> treh zjutraj je tra.jp/la de-bala. V soibi sem «e nekaj pisal, in je bila takoj ura šest. Prayijo, da se bolezen vedno loti le najslabšega in naj-ni/ajij oiiponiega deia tedesa. Začela me je torej boleti glava. Bolela me talko vztrajno, da nisem mogel več misliti. To se pravi logično .misliti. Misel je prehajala v misel, se razpredala in se koinčavala v ne-smiislu. Takrat pa nekdo potrka na vrata. — 0, si pa priden, priden, — mi pravijo, — smo miskili, da še spiš. Bila sta dva rojaka s svojima ženama. — Se bomo pa malo peljali. Sedemdeset mflj tja in sedemdeset milj nazaj, pa bomo ubili nedeljo. Branil sem se, da ne morem, dn nisem za nobeno stvar na svetu, tla bi rad počival, pa ni vse nič pomagalo. Spravili so me v karo na zadnji sedež. Moža sta selila spredaj, k meni sta se pa za-vajlili zakonski polovici. Vsaka je imela nad dvesto funtov žive v age. In takrat se je začela mori-tev. Desna soseda je hotel vedeti, če >em ožnjen, samski ali že vsaj zaljubljen, leva mi je pa pripovedovala, koliko dela ima z otroci, z možem ter s to 14prekleto bajto", ki ji jo je dedec na glavo nakopal, tako edaj mo dospeli do cilja — do posekanega gozda. — No, zdaj pa povej, — so oglasi mož m»oje leve sosede. — Ah, kaj boš tisto neumnost, — ga zavrne in skuša zardeti. —t Tukaj smo sekali in imeli keonpo, ona njam je pa kuhala, — pojasnuje mož. — Pa sva se spoznala. No, pa obrnimo v božjem imenu, da nas noč ne prehiti. In je obrpU avto. Tudi na vožnji proti domu ni zmanjkalo ženskama govorice. Z leve in z desne stia mi pritrkavali Važno za potovanje. Ml preakrblaM vae, kedlal pceinje za ,pevratn» datalkaJn, petni liste, vlteje In apleb vee. kar Je sa potovanje ^otvehne v najhUraJftea iua., ta kar > glavne, aa nalnwajie Nedrfavljaal naj ae edlaiaje da aadnjega MU, ker ae JaM 1» Washiafteaa pevnOae devpUaaJe. UMCNTKY PISRNl;, trpi aaJvaaJ aanunee. flMte torej take> ta kmaplaiqa navodila In lafoUvljMM Va* Ia pd^NM potovati. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY CTm^lAwMMi) 216 We«t l8tK Street New Yod* N. Y. na usosa. — Oh, kako sem pozabljiv, — pravi voznik. — saj imamo tudi raidio. Trideset dolarjev sem dal zanj. Ni preveč za tako štimo. odpri je vse registre ra-dio-apaita, ki je med kričečim pripovedovanjem obeh žensk prav do doma — torej štiri dolge ure — neusmiljeno igral ameriški jazz. , Naslednjega i zapeljivi fantalin. Go- anal, oče pa je služil v mornarici. Neizmerno je imel oče rad svojoga sina. Bil mu je v ponos. Po šoli se je »prehajal z njim po diwnredih. Veno-aier je govoril o svojem fantu. V tistih dneh so začeli Nemci niwkakovati Pariz. (Bilo je leta 1870). Vse se je spremenilo. ladjedelnico, kjer je služil Stennov oče, so zaprli. V tfjej so shranjevali petrolej. Stennovega očeta ]>a so dodelili straži. Na tej straži niso smeli kaditi. Oče se ni smel ne sprehajati ne videti svojega sina. Stmnov oče je bil žalosten. Toda samo videti hi ga morali, kako junaško in domoljubno je sukal brke, ko je govoril o Nemcih. Domovini je žrtvoval We radosti življenja. In mali Etenne? Naskok na mesto! Prav nič ni strašen za talkega pdbiča; šole ni več! Ndbenega nadzorstva! Nobenega priganjanja! Večni prazniki! Stenne je po cele dneve tekal po mestu. Za bataljoni, za vojaško godbo. Prav dobro je na primer vedel, da godba šestin-d(petdesetega bataljon« ni bog ve kaj, da pa jo godba petinpet- desetega bataljona izvrstna, dalje, dalj« voril mu je in govoril, danes, jutri, dokler . . . Dokler nista nekega snežnega jutra z nahrimiki, polnimi časopisov, korakala proti mestnim vratom. Fantalin je vlekel Steuna za roko, da se ne bi pobič premislil in pobegni. Straža pri mestnih vratih ju je ustavila. Dolgi fantalin pa je imel izgovor že pripravljen. 41 Dobri gcjupod stražnik, )>us-t Me naju ven. Mati nama je zbolela. Sva brata in bi rada na domači njivi pobrala nekaj krompirja." Brkati stražar je bil dobra duša in je fantičema odpr! mestna vrata. Kako tudi ne bi, ko je pa dolgi fantalin tako bridko jokal . . . Komaj pa je stražnik ni ino-gel več videti, se je glasno in grdo zakrohotal. Steuna je stresel mraz . . . Hodila sta in hodila in že sta /.»slišala streljanje. "Vrniva se!" se je prestrašil Stenne. "Vrzi se na tla! (Vsa se l>o-iiš, teslo neumno!" se je rogal fantalin. Nad njunima glavama je žvižgalo in brenčalo. Šla sta Gledal je vojašk«' vaje. Z eno besedo: zabavno. Naj kar na-fikaklujejo! Drugače ste ga lahko uajveč Komaj, komaj sta se splazila v sovražnikov tabor. Ko so Prusi zagledali mala Parižana, so od vseh strani za- krat videli, kako napeto opa-jdoneli vzkliki: znje igro "galofihe" na trgu ( Hura, hura! Bravo! Sta že Oiateau d' Ean. Sam kajpak I pridna! Hitro dajta sem časo-ni igral, ker ni imel denarja.Ipi^e! Zadovoljen jo bil, da lahko gle- Dali so jima piti. Dali so da. jima jesti. Dolgi fantalin jih je na vso moč zabaval s svojimi val igro, se je znašel poleg nje- pouličnimi popevkami in šala-ga nekak velik, suh fantalin.'mi. Najbolj pa so se smejali Ko je nekega dne spet opazo. Skupaj sta gledala. Nenadoma so je pritrkljal do Stenno-vih nog srebrnik. Ni bilo mogoče ugotoviti, kdo ga je izgubil. "Obdrži ga! (Vmu se vrtiš okoli svoje osi?" ga je ogovoril dolgi fantalin. "Se ti dopade, kaj! He, he! Ce hočeš, ti lahko jaz povem, kje si jih lahko nabereš kot listja in trave. Tn ne samo srebrnikov, ampak tudi zlatnikov. Pojdi z menoj." "Kam?" ga je nezaupno vprašal Stenne. "K Prusom. Da jima prodava časopise . . IStenne je z gnusom odbil to ponudbo. Tri dni ni več prišel gledat igre "galoche". Bili so trije strašni in neznosni dnevi. (V trtega dne ni več vzdržal. Vrnil se je gledat igro. Preveč ga je prevzela. Ko divja vonja vihra, se dogajajo čudne stva- njegovemu pariškemu narečju. Ponavljali so njegove besede in se na vhe grlo krohotali. Stenne pa ni spregovoril niti besedice. Ravno nasproti njemu jo sedel starejši vojak, možatega in resnega obraza in ga karajoče gledal. Njegove oči so govorile fantiču: "Kaje bi umrl, kakor da hi se moj sin tako daleč spozabil." Stennu se je zdelo, da je legla na njegovo sice ledena in težka roka, ki mu ni dala biti Da prežene tesnobo, je pričel piti. Kmalu se mu je zamegli lo preti očmi in vse se jo pričelo vrteti okrog njega. Kakor skozi meglo je slišal, kako se Nemci rogajo Francozom. Dolgi fantalin jim je pritrjeval. B<«eda je dala besedo in doigin je hotel Nemcem izdati priprave za naoad "francs tireursa." "Slišiš ti! Vse, kar hočeš — samo tega nikar! Nočem! Razumeš? Nočem!" Krohot. Stennu so solze zalile oči. Dolgn pa je govori naprej. Končal je svoje prpovedovanje. Izdal je Nemcem vse, kar je vedel o vojawkh prpravah Francozov. Francozi so hoteli pripravljati napad, a Nemci so bili o vseiu dobro obveščeni. Po zaslugi dolgina! "Slišiš," je rekel mali velikemu, žvenketajoč z zlatniki v nahrbtniku, ko sta se vračala iz nemškega tabora. "Rekel lw>m našim: Ne hodite tjakaj! Mi ... mi smo vas izdali!" "iSamo reči!" mu je zagro-'.il doigin. "Na mestu boš u-itreljen, tepec!" Stenne se je prestrašil in •ltrhnil. Ne sprašujte, kaj je bilo, ko >e je Stenne vrnil domov ves v solzah Ponoči je tako glasno jokal, da nj mogel več udušiti ioka z blazinami. Slišal ga je oče. "Kaj je s teboj, moj mali Stenne?" ga je v skrbeh vpraševal oče. Pobič ni mogel več vzdržati. Skočil je s postelje in se vrgel k očetoviin nogam ... Zlatniki, ki jib je skril pod blazino, so se zatrkljali po tleh. "Kaj je to?" se je začudil oče. "rHi si kradel?" Očetov glas je zadrhtel. Stenne je odkimal in s hli-pajočim glasom povedal očetu-vse, vse . . . Cim dlje je govoril, tem lažje mu je bilo. Ko je skončal, je skril svoj obraz v dlani in plakal, plakal . . . "Oče, oče, oče!" Starec je sunil sina daleč proč od sebe. Pobral je denar. ".le to vso?" je vprašal Stenna. "Vse." Oče jo vtaknil denar v pas /.a naboje. "Potdem, da jim vrnem!" so bih* njegove zadnjo besede. In je šel. Odtlej ga nihče več ni videl. Zvedelo se je samo, da se je oomešal med vojake, ki so imeli ponoči navaliti na Nem-"o, a so bili — izdani . . da tudi je zdaj dovoljeno po-| 1 julbljanje samo, če deflrie temu ne ugovarja. V nekaterih se-veroamerišikih držafvah je bilo poljubovanje proglašeno za adravju škodljivo in se kot prestopek policijsko kaznuje. Dočim je v naših časih po-ljuib izrecen dokaz ljubezni, je bil v prejšnjih časih samo pozdrav kakor jo zdaj recimo stiskanje rok. Še v 16. stoletju je bil poljub običajen pozdrav in če je prišel gost v družino,) je po vn^ti poljubil vse njene| člane. Rimljan Pompon i us je sestavil cela pravila, kako želi biti od svojih prijateljev in znancev pozdravlja n. Samo prvim možem Rima je dovolje val ]x>'ljubljati ga na obraz. Drugi so se pa morali zadovoljiti s poljubljanjem roke ali celo noge. Tako je še zdaj pri divjih pllemenih Zapadne Afrike, kjer pozdravi preprost domačin svojega poglavarja s tem, da mu poljubi stopalo. Odličnejši zamorci smejo poljubljati svlojemu kralju kolono. V starih časih je bilo poljubljanje nog znak udanosti. Na nedavnem kronanju angleškega kralja so pairi v znak udanosti poljubljali kralja na obraz. Francozi in Rusi združujejo poljub z objemom. Francozi recimo v podeljevanju reda C'adtne legije, Rusi pa ko voščijo vesele velikonočne praznike. Učen ameriški filozof je dognal, da skrajša vsak j poljub človeku življenje za en dan. Mož pa ni povedal, kako je prišel do tega spoznanja. ZAKAJ SE LJUDJE POLJUBLJAJO? V Angliji je nek fant tožil dekleta in zahteval odškodnino, ker mu jo bila odgriznila košček nosu, ko ji je ukradel TM>ljuh. Sodnik je razsodil, da ima dekle pravico grizti v svojo obrambo, če ne želi biti a ...... JO VELIKA SANJSKA KNJIGA. stmul. Cena ............ S slikami. 256. JO Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni In zdravljenje; slike. BO ORH1DA DO BITOLJA. l«« -»rani. Cena Zanimiv potopis s slikami krajev nage »tare domovine, ki so Slovencem le malo znani. Doživljaji slavnega raziskovalca, ki te prvi raziskal "črni kontinent". .70 GOVEDOREJA. Spisal B. Legvart. 143 stranL S slikami. Cena .......................... GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 61 strani. Cena ...........................60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, S katerimi Je v gotovi meri rve»e— zgodovina slovenske prestolice. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... JO Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznau-stvu, IZBRANI SPISI MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ JO Levstik. 220 ttrani. Csna broS. ..JO ve«. L18 JUGOSLAVIJA. Spisal Auton Melik. Prvi iu drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del____ JO____n. Del JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o pre-bivuibtvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razlnger, 64 strani. Cena trdovez .... JO Bros. .... .35 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... JO KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ .30 KNJIGA O LEPIM VEDENJU. (Urbani.) Ve«. U5 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 «tr. JO KUBIČNA RAČUNICA. Trd* vel. 144 «tr Cena .75 Navodila sa izračcoaoje okroglega, /tuneli ln teaanegm lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL poezije. 800 vtr. Cena...... .70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL 332 strani. Cena JO V teh treh knjigah Je zbrano vse knjlfcvno delo nafega velikega kritika, jrfttte- Ija in Jezikoslovca. M1STERIJ DUŠE. Bplaal dr. Franc OoestL - 275 strani. Oena ........................L— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA ln ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- melj. s slikami. 180 strani. Cena..........1.25 Nauk o atomih, molekulih tn elektronih. Poljudno pisana razprava o i*Biea*ih modeme ananostL MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. s slikami. 168 strani. Cena ........................ Knjlga za mlekarje in ljubitelje mlekarrtva ■ploh. SPOMINI. (Spisal Jože Lavtliar.) 243 strani. Cena......LftO V tej knjgi o^r.ja nns znani potopisee župnik LavtlZar spomine ua svoja brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broS. JO NAJVEČJI SPISOVMK. 150 stran!.. Cena.... Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnlh ln .79 NAROD, Ki IZUMIRA. 101 atrani. Oena .... Poljuden tola najsevernejšega naroda aa svatu. aJogovo lege ta navade. NASA PRVA KNJIGA. SplSal Pavel Mere. 00 strani. Trda ves. Cena .................. To Je neksk slovanski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških ačtdh knjig- K sUkaml Primemo m otroke, katero hočeta nandltl pravopisa. SVETO riSMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 709 ln 233 strani. Trda ves. Cena S.— SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellcita KalinSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — ObseRa 728 strani, slike. Cena trdo vezano 0.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. v~nna. Cena L« V knjigi je nad žeststo najvH^nelSlo kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena broS......................... J® UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1J0 VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... M Zbirka voSčllnih listov in pesmic k godovom, novemu letu In drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JO VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ JO VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stranL Cena .......................... JO V prvi knjigi so pesmi in basni, dojim ga nam Je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za lete 1127. 128 str. Gen«........JO Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... JI Knjiga je izSla v založbi Vodnikove drulbe ter vsebuje Življenjepise m oš. ki so s svojim delom privedli slovenski narod i« ■uienjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 straai. Oena.. JS Zanimivosti is ruske zgodovine in natančen opis vojaSke republike saporoftklh kosakov. ZDRAVILNA ŽELITA. 62 strani. Cena ...... .40 V knjiiici najde* v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuje*, da si ohranil in poi..«vil svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... UO Znamenito delo natega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi Je 07 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Oena........\M- HIgijena doma ln v iolL Opia bolezni pri mladini. SL0VENIC PUBLISHING COMPANY m WEST 18th STREET NEW VORK, N. Y. - New York, Monday, June 26, 1937 nw znvnf wwvwwb wiIM n PII m mala Veša O IZ2MJEUA OftO ZA "JUS MRODA" PRIREDIL: I. H. 2)6 13431 3d Naglo pa pravi Bdi: "Saj vendar Vaša spačka k vain! Saj vaju ni mogoče misliti ene brez druge!" pravi. Gospod Thalheimer se smeje in njegovi veliki zlati zoibje se svetijo, nakar Carmencita nehote pogleda bleetečo belo vreto Bditovih zob — to je bilo vendar vse kaj drugega. Agent vstane in se prične poslavjati. Bilo je že pozno in je hotel iti. Gonpia Arabella ga na njegovo prošnjo spremi iz hrupnega voza. Molk zavlada med tremi, ki so ostali v vozu. '"Mri je dobro, Veša, potegnila si prvo srečko!" pravi slednjič Carmencita, "kajti neumna bi bila dovolj, ako se ne bi zmenila za ponudbo gospoda Thallieimerja." "Potem jm bi morala proč in ta misel mi je strašna! Da, ako bi ti sla z menoj. Žita--" "Saj mene ni hotel! Samo tebe, ve'iko umetnico." Ali j** bila to zavist, ki je govorila iz Oarmencite? Deša čnti neko nerazumljivo Carmencitino sovražnost, ki jo boli. Carmencita je k kakega vzroka želela, da bi šla proč. Ali tudi tukaj ne 1k> mogla več dolgo ostati t "Trudna sem," pravi in vstane, "grem spat. Lahko noč, Rdi!" Brvo&ifao mu ponudi roko, ki jo močnejše stis-ne, kot pa ji je bilo drago, vsled česar mu naglo izvleče roko. Canncn-cita je to dobro opazila in neprijazen pogled zadene Dešo." "Takoj pridem za teboj, Deša," pravi Carmencita, "samo materi grem še naproti." Bdita prime za roko, ker se mu še ni nič kaj mudilo iti, mogoče, ker se še ni mogel ločiti od Veše, ter ga vleče nekaj htopnic za seboj. Njena mlada kri je nemirna. Hrepenela je za tem, da bi jo poljubljal. Tesno se mu privije. Toda ne pritisne je k sebi prisrčno, kot navadno. Tudi je ne poljubi. Pogled mu ,'e vprt naravnost naprej, ko pravi: "Veši ne boste pregovarjali, da bi šla; škoda bi je bilo, da bi vajin prizor raabila. In za Vešo bi bilo tudi škoda, za njeno nežnost in njeno nepoznanje sveta. Pri vas je v ddbrem varstvu — toda v svetu? Ne! Za tam ni! Dovolite ji tesnobo vašega malega cirkusa — dobro ji je tukaj — ne prodajte je!" Carmencita trdno stisne svoje polne, rdeče ustnice, da ji leže v bledem licu kot krvavo rdeča črta. Ničesar ne odgovori — toda misli in pekoča bolečina prešine njeno srce. ° "Ranio sedaj je čas, da DeŠa gre! Alko ni že prepozno!" Tedaj pa zagleda visoko, močno postavo gospe Arabelle in otetoji. "Tukaj pride mati, Bdi! Lahko noč!" TTrefiencnjc, da bi ga danes poljubila, se pogrebne v jezi in bolesti. Njen glas ga je moral zadeti; tako kratko in jedrnato ž njim še ni nikdar govorila. Presunilo ga je_Car- mencitoi je bila užaljena! Ali je bil nepreviden, da je jasno pokazal svoje zanimanje za Dešo? Zopet jo je moral' potolažiti, drugače ne bo imel nobene prilike biti v družbi z Dešo, čije ljubkost in lepota je popolnoma prevzela njegove čute! Naenkrat je prišla nad njega misel za Dešo, odkar je vprizorila svojo novo igro "Ples veše in luč." Tedaj ga je prijelo. Ali je bila njena neznowt, aH pa njen duh, ki je njega, močnega moža prevzel — tega sam ni vedel. Ragti Carmenciti, z njeno zdrarv o, močno svežost jo je bil iz srca v in jo vpraša: "Kaj ima« z Bditom?" Deša osupne in jo začudeno pogleda. "Jaz! Z Bditom? Ne raaumem te! Vendar ničesar!" V začudenja je bila tako resnična, da ji mora Carmencita ^ v 8Vojo lastno rmko' vpraša: "Ali Tedaj pa se Deša lahno in prisrčno zasmeje in pravi: "Kako pa pradci najjako misel?" Ali bi ga pdtočila?" Dvanajst časnikarjev piše en roman. Posebne vrste romane so za-čeli prinašati varšavski listi. Talko tamkaj v nekem dnevniku izhaja roman, ki je te dni doživel svoje 200. nadaljevanje, kar je gotovo rekord v časopisnem romanu. Pri vsem tem satelj romana ni prinesel rokopisa o pravem času v uredništvo. Uredniki so bili seveda vsi v skrbeh ter so po vsem mestu iskali pozaibljivega pisatelja. Ker ga niso našli, romana pa v kratkem času ni mogel pa je najbolj nenavadno to, da nihče dilugi nadaljevati, so na-niti pisatelji tega romana ne redili za vzrok "tehnične ovi- V Ubija vAmč&ii vedo, kako in kedaj se bo ta roman končal. Pisateljev romana je namreč kar cel tucat. Roman popisuje sedanje življenje na Poljlskem ter je pod njim kot pisatelj podpisan "Spisal Redakeija." S tem so fantje, ki pišejo roman, hoteli povedati, da roman pišejo vsi uredniki lista skupaj. Ti se vrste tako, da vsakih 12 dni pride vsakdo na vrsto za prihodnje nadaljevanje. S tem pa ni rečeno, da so ti uredniki edini, ki sodelujejo pri tem romanu. (Oglašajo se namreč posamezni naročniki, ki vsak dan gostobesedno napovedujejo ali tfvetujejo, kakšno naj bi bilo prihodnje nadaljevanje. Tako uredniki s pomoč,jo svojih naročnikov in bratcev kar sproti lahko pišejo 111 si izmišljajo po mili volji. Tako za časnik tn-da med lwaQci vsak dtan bolj raste zanimanje za roman in pa seveda za list, ki ta roman prie (JriiNse v Havre 7. avgusta: ltci v Genoa 10. avgusta: Kuropu v Bremen 11. avgusta: Queeu Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst Cliamiilain v Havre 18. avgusta: Normandie v Havre Aquitauia v Cherbourg 19. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta; Paris v Havre Conte d i Snvoia v Genoa Barengaria v Cherbourg ?4. avgusta: Roma v Genoa 25. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 20. avgusta: lie de France v Havre Kun.1 m v Bremen 28. nvpusta: Lafayette v Havre fat uro ia v Trst Za vsa pojasnila glede potnih listov, een in drugih podrobnosti s« obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" . 216 W. 18th St.. New York Posebno naj hite oni, ki nameravajo potovati meseca Junija ali julija, kajti za ta dv& meseca so na vseh parnikih skoro io vse kabine oddane. vsega v izobilju. Cena gume je na vseli svetovnih trgih močno poskočila in to je prineslo prebivalstvu Sumatre nepričakovano blagostanje. Denar jim kar dežuje v naročje. Kjer je pa dovolj denarja, je dovolj tudi viseiga drugega. Zanimivo je, kaj vse si znajo privoščiti prebivalci Sumatre za denar. Nekateri so si napravili iz bankovcev zastavi-i ce in okrasili z njim kolesa,] motocikle in avtomobile. Čim več zastavic ima kdo, tem večja je njegova slava in tem bolj se postavi, da je bogat. Po Sumatri vozijo avtomobili in kolesa, na katerih je vse polno zastavic iz bankovcev. Ce se nekaj zastavic izgubi, se lastnik za to ne zmeni. V nekaterih hišah pa izdelujejo iz bankovcev krožnike. Prej so jim služili v ta namen olupki banan zdaj si pa pomagajo z bankovci. Nekemu bogatašu se je zahotelo celo kopanje v piMu. Mož pravi, da je to poseben u-žitek in da se počuti po kopanju v pivu mnogo boljše, nego v kopanja v vodi. "2BSKSS VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je t L« vidno do tdaj imate plažano naročnino. Prva Bttf'lka pomeni mesee, druga dan ln tretja pa :eto. Da nam prlbra* nl«» nepotrebnega dela in strafikov, Vas prosimo, da skutate naročnina ptavoCasnc poravnati. PoSljite naročnino naravnost nam aU jo pa plačajte naftemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastoplkov, kojlb imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nalih rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN rRATIK»5; ČE NE Jltl PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lanshla COLORADO: Pueblo. Peter Cullg, A. SaftM Walaenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indlanapolla, Fr. TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PSI: « g 'narooltej se na "glas ITN ur A D M A VI AC1VA DAH A* I naroda" najstarejši MIJluARHA uLA5 nAKUUA slovenski dneviok v ^_^ .......... K I1 AHKRHU 'LLINOIS: Chicago. J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck In Illinois) Jollet, Mary Bamblch ' U SaUe, J. Spellch Maacoutab, Frank Anguatla North Chicago in Waukegan, Ma-thias Warsek MARYLAND: Kltnniller. Fr. Vodoplvao 4ICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlaholm, Frank GoaSa Ely. Jos. J. Peabel Eveleth, Louis Oonfls Gilbert, Louis Veasel Hibblng, J0L.1 Povle Virgins, Frank Brvatleb V.ONTAN A: Roundup, M. M. Panlan Waaboe, L. Champ« NEBRASKA: Omaha. P. Brodorlck HBW YORK: OHIO: Barherton, Frank Tram Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl-linger, Jacob Beanlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagoda Lorain, Louis Balant, John Kn*>H Youngs town, An too KlkalJ jREGON: Oregon City, Or«« J. Koblar I PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlka? Broughton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezove« Coverdale ln okoUca, Mrs. Rupnlk Export, Louis FarreL Jerry Okora Forest City, Greensburg, Frank Novak Johnstowu, John Poluli Krayn, Ant Tauitlj Luzerne, Frank Balloefe Midway, John 2uat Pittsburgh ln okolica, Philip >'hUlp Progar Steel ton, A. hren Turtle Creek, Fr. BdUftai Weat Newton, Joseph Jovaa ''I800N8IN: Milwaukee, Weat AlUa, Fr. Sheboygan, WYOMING: Bock Springs, Latria Dlamondvilla, Joa RoUoh ___ - ___