Si. 70. V Trstu, v sredo 1. septembra 1886. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« /izhaja 2 krat na te* ... v.ako »red« m tabel« o noludne. Cena za v«» eto prilogo'Tel za polu leia 3 BOkr., za 6etrt leta JL gl. T5 kr. - Sama pri-ogaflane 1 gl.SO kr. za celo leto, - Ponamezne li^vilke •« njoivaio dri ooravniitvu n vtrahkaL v Tr«t« do kr., v tiriol in v Ajdavičlnl no « itr. - AfV-.aW.iii, reklamacije .n mnerate prejema OpravRlItve, vla TtrreMt, »N«v« ilikarna« Val dnviti ae pošiljajo (Jradalitva »vla Tarranta« »Nuova Tlpogmfla;« vsak mora biti frankiran. Rokoplal brez poaebne vrodnoati ae ne vračajo, — Inttrali (razne vrate naina-nila in poslani««) zaraiunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglaalh z drobnimi ž'kami plafiuje za vaako besedo 2 kr O otročjih vrtih. O vzgoji, in sicer vzgoji, ki bi nagemu milemu narodu najbolj prijala, govorilo sa je po slovenskih knjigah in časopisih večkrat in obširnejše in nasvetovalo raznih načrtov, s katerimi bi se, da se v javnost uvedo, narodna naga omika povišala in okrepčala. Govorilo se jo in tožilo mnogo nad denašnjem šolstvom in o pomanjkljivostih, ki v njem vladajo, osobito v Šolah po tržaškej okolici; ali le malo in redkokdaj so se omenili takozvani otročji vrtovi, tako sicer, da nekateri nemaj o niti pojma o teh otročjih prvotnih šolah. Ker je tukajšnja podružnica hvalevredne družbe sv. Cirila in Metoda pred nekoliko časom prvi korak storila do ustanovljenja tafcega vrta, zato hočemo s tem Člankom pozornost Čestitih čitateljev do teh vrtov obrnoti ter jim predočiti korist, ki bode narodu našemu prihajala od te ustanove ter ga spodbuditi, da se i nadalje pobriga za ustanovitev družili enakih vrtov. Pred vsem moramo izreči, da so te gole od svojega začetka pa celo do danes imele mnogo sovražnikov, ki so se vanje Zaletavali, jemali jim zaupnost ter poskušali na vsak način jih zbrisati iz zemeljskega površja. Takih sovražnikov, osobito ako so otročji vrtovi v katoliškem duhu osnovani, imajo še dandanes, kateri bi radi videli in se na vso moč tvegajo, .da bi njih ustanovitev zabran j al i in preprečili, kar pa tem šolam dosti ne Škoduje ter bi moralo zaupnost do njih tembolj povišati, ker znano je, du dobra stvar ima povsod obilo zakletih sovražnikov; povekšati bi moralo to napadanje zaupnost do njih tudi iz tega razloga, ker so osnovani PODLISTEK. Nebeška naša svatovšcina. Spisal J. Volkov. Nebeško fladko veselje Natu namenjeno je uže Pri mizi vsej obloženi Na nebeški svatovščinl. Bo,; stvarnik hrani nas za to, Da dospejemo v nebo. Srce ae tega veseli, K mizi skupni hrepeni. Dušice moje ljubljene V slavo rajsko vabljene, Svetilnice pripravite, Z oljem je napolnite, V kreposti narod naj živi, V činih žlahtnih se gveti, D.i dobri ženin nekoč bo Nas pozval na svatovšČno. Blagost neskončna čaka vse, KI je človek ne ume. Za delo pl.čo vsak vdobi Kol'kor dobrega stori. Trpenja sladek je spomin Grenkih starih bolečin. Bogu dušice svatovske So najbolj omiljene. Miline ogenj čist gori Hudega trošice ni, Zavisti in omraznih del, Ne zvijačnih tujih sel. Cesarja, kralja, kneza ni, v katoliškem duhu, ter deco vzgojajo v dobre vernike, ne pa v hude verske sovražnike. In kdo si še dandanes v teh hudih in poliu Šljivih časih ne želi vernega sina ali hčeri, polnega zaupanja do Boga in prepričanega o svojih verskih resnicah? Mi menimo, da takih očetov in mater, ki bi se ne veselili krepostnega otroka, ni na tej ubogej zemlji :n, ako se kdo nahaja, sam sebe v obraz bije ter deluje proti samemu sebi. Očita so tem šolam pred vsem, da nasprotujo naravnim zakonom, kateri tirjajo, da se otrok na domu odgoji, ker tu ima ljubeznjivo mater in skrbnega očeta, ki mu marsikak blag čut v srce vsadita; pravijo dalje nasprotniki otročjih vrtov, da se otroci, ki se o njih goje, lastnim roditeljem odtujujejo, ker jih le redkoma vidijo, malo ž njimi prebivajo ter jim radi tega v poznejšem času niso zahvalni: ljubezen in pa spoštovanje so pridobi le z pogostim občevanjem, z lepim ravnanjem in z dobrotljivostjo. Slednjič pravijo colo nekateri in sumničijo te šole, da so novejša iznajdba mož, ki nevedoč se drugači proslaviti in si svoje materijalno stanje zboljšati, jeli so ustanovljati te vrtove, ki so bili nekdaj povsem neznani. Ali iz vsega tega krivičenia in opravljanja jasen je srd in črtenje teh ljudi do šol, pokazuje njih črno in pokaženo dušo. Tu ni govora o osno-^alcu in iznajditeljih takih šol, ampak 0 njih važnosti in koristi za človeško družbo, naj si je bil z njih osnovo združen najpodlejši namen. Tudi slabo drevo čestokrat zarodi dober in okusen sad: zakaj ne bi mogle donašati dobrega sadu te šole, čeprav so bile ustav- 1 jenje od slabih ljudi? Naj je bila kaka stvar osnovana celo od judeževe po- Da zasužnll bi ljudi. .Tednak je bratu bratec vsak, Bogat prej al' siromak. Kraljevi sedeži stoje Okrog mize svatovske, Na njih sede povabljeni V rajski zadovoljnosti. Edinost prava veže vse Brate, sestre ljubljene. Resnica je odgrnena Z vrha večnosti do dna. Vseh peRmlc pesmi se glase Z grl nebeščanov done, Nobeden nem in elušec ni, Vsik ko angelj glagoli. Okrašen je prostrani kraj Ko duh teč' cvetoči maj. Zadruženim na svatovščni Večna pomlad zeleni. V tem kraju ni minljivosti. Meje času skrajnosti, Ni let, ne dni I ne noči, Ne trpenja, žalosti; Zivenja tek godi se zdaj Z vekov v veke vekomaj. Obraz je lica božjega Sredotočja jednega. Ljudje na svatbi lepši so, Kakor solnčice svetlo, Ko misel hitro je telo, Gibčno kot krilatčevo. Ljubezen zliva se v srca Z božjega In v druga vsa. Dvovrstno radost vsak ima, Z duhom, srcem jo spozna. zrešnosti: ako bi se spoznalo, da ta stvar ali ustanova res vodi le k dobremu, slab namen če je tudi z njenim osnovanjem sklopljen, ne smeli bi jej niti jemati kredita pred dobro mislečim občinstvom, niti no vpljivati na ustanovo, kajti slab namen bila bi le slaba osebna lastnost ustanovitelja ter ne bi bila združena z ustanovo samo. — Po Laškem in drugod, koder so so osnovali prvi otročji vrtovi, govorili so slabi jeziki celo, da so ti vrtovi jramasonske lože, kder so se hoteli otroci vzgojiti v neveri in nav-dahnoti z idejami socijalnoga prevrata ter druge take neumnosti, prod kojimi bi se moral sramovati vsak pameten človek. Naj je torej bil združen z ustanovitvijo teh novejših učilnic tudi slab namen, to nanjo čisto nič no vpliva, ker, kakor smo uže rekli, dobri stvari hudobni svet vodno nasprotuje iu tako ni nič nenaravnega, ako jo nasprotoval tudi tej. Ali facta loquuntur — čini in uspohi govore o dobroti in koristi teh šol; to je za nas glavna stvar. Ono so potrebne vsem narodom, ali prepotrobno so osobito našemu milemu narodiču, ki so mora vedno boriti za zadobitev svojih pravic ter je stiskan in obtežon od vseh strani; prepotrebne so nam vzlasti tu v Trstu in okolici, da so narodna zavest oživi, ter da se narod ne odtujuje ter z sovražnikom ne potegne. S prepričanjem, da ako žrtvujemo svoje moči in bore krajcarje za narodno šolstvo, žrtvujemo se za sveto, človekoljubno in koristno stvar — oprimiino se družbe sv. Cirila in Metoda ustanovljeno v namen, narodno Šolstvo povzdignoti in znanje in po- Tam sije slava blaženim Last dušic jednaka vsim. Napaja večna milost vse Brate složne in sestre. Z itopljeni, zamakneni So v obraz prvenstveni. Krasot dobrin je vseh vrsti, Kolikor jih kdo želi. Nebeški zid kristalnati, Streha krita z demanti, Iz belih žarkov okna vsa. Pod iz suhega zlata. Sedmere dveri mavrični Sedemkrat zakrožene Ozračnib tencih so snovi Moč nebeška je drži. Sprljateljno ljudstvo vse V slavo prerojeno fte Je misel v željo združena V jeino zvezo /.vezana. Živenje smrti ne pozna, Dih je z večnega Duha, Ki sam iz sebe jedin V snovi naoči vseh prvin. duk slovenskega materinega zmot, Na zemlji boj je vednih Vojska, strasti in dobrot Kdor zvitezi se — bo izbran Z vencem slave isti dan. S telesom prerojenega, Z duhom prenovljenega, Iz nekaj zopet nekaj bo Bolj dovršeno krasno. Nikdar še videlo oko Slikalo še ni uho, Občutilo nikdar Brce pospeševati. jezika (Dalje prih.) Politični pregled. Notrinje dežele. Cesar je 29. avgusta odpotoval v Bu-dimpešt, kder so ga pri prihodu navdušeno pozdravili. Na več hišah so vihrali prapori. Cesar je 80. avgusta v BudimpeStu položil zadnji kamen za Fran-Josipovo konjičino vojašnico v pričo nadvojvode Josipa, vojnega ministra in mnogo dostojanstvenikov. Na pozdrav vrhovnega župana je cesar odgovoril: Z velikim ve-seljem sem prišel, da ogledam konjičino vojašnico. Glavno mesto je zgradilo veli-kansk, službi in času primeren dom za vrle naše vojake in s tem dalo nov dokaz domoljubnega požrtovevanja. Naj sprejme toraj prebivalstvo glavnega mesta in vsi oni, ki so pri tem sodelovali, gorko Moje priznanje. Tistim vojakom pa, katerim se odpro vrata te vojašnice, želim iz srca, naj tukaj najdejo ljubjen dom ter naj v teh prostorih krepe svoje moči za spol-novanje svojih dolžnosti do prestola in domovine. Madjari so imei veliko smolo, ko so vabili Nemce, naj se udeleže slavnosti, katere se imajo vršiti na dan dvestoletnice, ko se je Buda vzela Turkom. (Da je niso vzeli Madjari, ampak Slovani, to je zgodovinska resnica). Monakovski in be-rolinski mestni zastop je vabilo odbil ter svoj sklep utrdil s tem, da Madjari zatirajo Nemce. — Nemški cesar pa je hotel Madjare potolažiti, zato je poslal k slovesnosti vojaško deputacijo, in sicer polkovnika in poveljnika dveh polkov, kista se v letu 1GS0 s tedanjimi zavezniki zoper Turke bojevala. — Madjari so čudni ljudje, sedaj tako na čast delajo Turkom, pa ni še minolo mnogo let, ko so nesli Muktar KakorŠno je veselje, Ki čaka nas da čas vzori Ter se Ščisti in zjasni. Tako preroki glagole Z vero trdno nas uče. Ce^slepcu se odpro oči, Ves osupel ostrmi, Mu čuden prvi je pogled, Ko zazre se v razni svet. Nov svet prostran se nam odpre Čas ko h koncu steče se, A tajnost je zagrnena Do vremena resnega. »Blago onim, koji plaću ; jer <5o se utješiti'« Ko listja trave vstvaril si, Nas posjal na vse strani, Ljubezni Oče usmiljeni naš, Težnje narodov poznaš, Največi prašek mi smo tvoj Bod na zamlji pred teboj, V krotkosti se ti klanjamo, Z vseh moči proslavljamo. Ponižajo naj se gore, Zvišajo doline vse, Ko lice ličen svet naj bo, Ves prekrščen v srca dno. Varuj Vsebože nas povsod Vragov vseh In krivih zmot, Pšenico žlahtno sčstimo Za obiljno Bvatovščuo. Proslavljena prečeščena, Brata dva nebeščuna pači častno sabljo, katera jim je bila v Trstu skoraj ukradena, deputacija sama pa je smrdela od gnijlih pomarančah katere so nanjo metali Tržačani. Vnanje dežele. O bolgarskej revoluciji imamo te le važ-niše vesti. Iz Londona se 23. avp. piše v »Polit. Corresp.:« Vest o bolgarskem prevratu je angleško v J a d o zelo osupnola. Noben vladin ud ni prav nič slutil o rečeh, ki so se v Sredcu pripravljale, in v zadnjem ministerskem svetu se vvshod-njem prafanji £e govorilo nI. Sploh se misli, da je revolucijo pozvročila Rusija, molče pa ste v to privolili Nemčija in Avstrija, in da se je tako storil lait ac-compli, s katerim se nevarnosti stanji .jako zmanjšajo. V ministerstvu zunanjih zadev pa hočejo vedeti, da ]e dogodha nemško in avstrijsko-ogersko vlado prav tako osupnola, kakor angleško. — »Polit. Corresp.« od 27. avgusta poroča: Tabor v Slivnem, obiskovan od 10.000 osob, izjavil je slovesno zvestobo knezu in to se ima naznaniti zastopnikom velevlasti v Bukrešu. — Tabor v Kazanliku je brzo-javil carju in ga prosil, naj ohrani Bolgariji svojo dobrohotnost. Odgovor iz Pe-tershurga se glasi: Dobrohotnosti si smejo Bogari v svesti biti, ako se red ohrani, v čemer jih bodo ruski opravniki podpirali. V Sredcu in po vsej deželi vlada popolen mir. — Brzojavno poročilo iz Levova, 27. avgusta: Bolgarski knez je ob dveh popo-ludne sem dospel ter bil od ljudstva navdušeno sprejet. Knez je poljubil otroka, kateri mu je podal Šopet cvetic. Nek urednik je nagovoril kneza ter govor končal z besedama: Pereant izdajice 1 Ljudstvo je kneza na rokah neslo v kočijo. Jutri knez odpotuje v Bretislavo. — Bu-kreš, 27. avgusta. Vedno bolj se potrjuje vest, da bolgarski knez ponoči 21. avgusta ni hotel podpisati odstopa, in ko so mu pretili z revolverjem, rekel je, da je pri Slivnici emrti kljuboval in zaničuje zarotnike. — Iz Carigrada 27. avgusta. Iz Plodiva se poroča 25. avgusta. Poveljnik rumeljske vojske, polkovnik Mutkurov je danes z dvema polkoma in polovico baterije odpotoval v Sredec, da bo podpiral kneževe pristaše. Vsi bolgarski vojaki, izimši C5U0 mož, odbili so zahtevanje. naj prisežejo revolucijonarnej vladi. —28. avgusta popoludne je prišlo v Trst iz Levova brzojavno poročila, da se je odstavljeni bolgarski knez ob dveh popoludne s posebnim vlakom odpeljal na Rumunsko. Ta vest je velevažna, ker priča, da se knez hoče zopet polastiti bolgarskega prestola ; evropskemu miru pa ni ugodna, ker je zelo dvomljivo, ali ruski car zoper te ne izreče svoj »veto,« in v skrajnem primerljaji ne pošlje svoje vojske na Bolgarsko, kar bi lahko vzbudilo evropsko vojno. Angleži vsaj bodo ščuvali na kraje. Svetitelja Ciril, Metod Razsvetljujeta svoj rod Po delih neizbrojenih Završivši zdavnai jih. Nas grejeta z ljubeznijo, Vabita na svatovščno. »Blahosloveni milosrdni; nebo oni milosrdenstyl dojdou.« Otvori se prejasni dan Z jedne strani v drugo stran, Naj pride skorej zlati čas V naša mesta, v sledno vas. Cez gore vse in vse doli, Čez vodovje in rebri Naj carl nam nebeški car Svete »Slave« gospodar. Od tam, kjer vshaja solnčice, Kjer se vmakne za gore, Kjer oljka masten sad rodi, Kjer se pozno 3neg topi, Po svatovska napravljena Zlahta je obrnena V naš sveti tempelj k ženinu Naroda spasitelju. Svet svet svet Bože silnih trum Dvigni v borbi naš pogum, V kraljestvo solnčno vodi nas, Svatbe slavne vzgodi čas. Ti večni stvarnik in sodnik, Naš hranitelj in vodnik, Naj tvoja volja 8e vrši. Tvoje stvarstvo proslavi. (Konec prib.) Iz Levova se 28. t. m. poroča v »Pol. Corresp.«: Vsled poslanic, katere je prinesel princ Battenberg iz Nemčije, naročen je bil poseben vlak, ki bolgarskega kneza skoz Bukreš in Giurgievo pripelje na Bolgarsko. — Iz Carigrada. 28. avgusta : Angleški poslanec je od turške vlade zahteval, naj se potegne za to, da se bolgarski knez zopet na prestol posadi. Turški minister zunanjih zadev mu je odgovoril: Ksr je turška vlada sklenola postopati dogovorno z velevlasli, zato sama ne more samostojno ravnati. Iz Gjurgjeva se brzojavlja v »Agence Havas«: Sedaj ste v Bolgariji dve vlade, ena v Sredcu pod Karavelovim vodstvom, druga pa pod Stabulovim vodstvom, katera zastopa vso drugo Bolgarijo in Ruraelijo. Zadn|i se je ločil od Karavelova, ker je ta zahteval, naj se pošlje ruski komisar v dogovor. Stambulov hoče vse v stari red spraviti brez ruskega komisarja. Njegova vlada se ima tedaj za ono, katera sprejme vs:i| do kneževega dohoda. — Iz Bukreša, 29. avgusta: Stambulov proglas naznanja ustanovitev začasne vlade, v kate rej so Stambulov, Slavejskov in Stranskyl s temi le ministri : Radoslavov načelnik in minister notranjih zadev, Načevid zunanje zadeve, Nikolaiev vojno. Do kneževega dohoda se bo vladala dežela v njegovem imenu in vse se poskrili za okranitev miru. Mutkurov je bil za vojaškega poveljnika potrjen. — Bukreš, 29. avgusta: Knez Aleksander je ob desetih dopoludne sem dospel. Čakali so ga ministri, »angleški« poslanec, bolgarska naselbina i nepiezirna množica, katera ga je burno pozdravila. Knez je govoril z raznimi csobami ter se ob enajstih odpeljal v Gjuivjevo, — Gjurgjevo, 29. avgusta : Knez odpotuje skoraj gotovo skoz Trnovo in Plodiv v Sredec, da ga Ru-meljci pripoznajo za kneza, predno pride v glavno svoje mesto. — Gjurgjevo. 29. avgusta zvečer: Knez Aleksander je aem dospel, sprejela ga je bolgarska deputacija ; častna kompanija ga je pozdravila z vojaškim pozdravom, musika je zaigrala bolgarsko himno. Knez je takoj stopil k deputaciji, katere vodja je bil Stambulov, srčno je tega objel, od vseh krajev je došlo neizmerno ljudstva, ki je kneza viharno pozdravljalo. To je bil ganljiv prizor. Mnogo možem so kapale solze iz oči; knez je bil silno ganjen. Na ladijah so streljali s kanoni in na trdnjavi v Ruščuku so odgovarjali kanoni. Knez je stopil v parnik, ki ga je odpeljal v Reni, ter se odpeljal v Ruščuk. V Ruščuku je bil sprejet kakor zmagalec. Stambulov, ki je odpotoval pred knezom, sprejel ga je na mo-stičd mej patnikom in suho zemljo ter ga pozdravil mej burnim pozdravom ljudske množice. Potem so kneza na rokah nesli mej burnim pozdravljanjem v kneževo p;ilačo. Ministri so se takoj zbrali v posvet. — Knez se jutri odpelje skoz Ri-stovo, Trnovo in Plodiv v Sredec. Mi poročamo objektivno, brez predsodkov in strasti, brez lastnih srčnih čutil, kakor dohajajo vesti, to omenjamo le za to, da nas kdo krivo ne sodi, prva naša dolžnost je govoriti resnico, če tu<1 i dostikrat oči kolje, s tem, kar se je zgodilo, moramo računiti, naj nam ugaja ali ne, ne bi pošteno bilo, ne previdno, pa tudi ne koristno, našim bralcem pesek v oči metati. — A potreba se nam z i i, poročati tudi o tem, kar merodajni vladini časniki o Bolgariji govore, ker iz teh se dostikrat — a ne vselej — vidi, kaj mislijo in hočejo vlade, in to je gotovo važno. Znano je, da so prognane^a bolgarskega kneza izkrcali na rusko zemljo; ruska vlada bi tedaj ruskemu carju tako neljubega kneza lahko bila v Rusiji obdržala, a te«a ona ni storila, car je bil tako blagodušen, da je knezu dal popolno svobodo, in to je gotovo prav storil. .Zakaj ? Tega ne bomo razpravljali, saj vsak človek ve, da ni lepo proganjati proganjanega nesrečnega človeka. ki se ne more braniti. Mogočnemu ruskemu carju bi to nikakor ne bilo dostojno, ampak silno nečastno, otemnela bi bila čista slava njegove krone, blagočutie njegovega srca. — A pustimo to. Car ima poštena sredstva, da knezu razodene svojo voljo In moč. — Opomnili smo zgoraj merodajne vladine časnike; tak časnik je »Nordd. Allg. Zeitung,« katera svari nemške Čaenike, ki se strastno potezajo za bolgarskega kneza ter pravi: Noben nemški državnik nema pravice, žrtvovati prijateljskih razmer do Rusije v prid kakega bolgarskega kneza, in da bi bil tudi angel. Lastni interes nemške stranke je tedaj, da se ogne nespametnej trditvi, da je ruska pest udarila nemški obraz. »Ne Nemčija, ampak Rusija je posadila Aleksandra na bolgarski prestol. — Angleški časniki skoraj brez razločka izražajo bojazen, da vrnitev kneza Aleksandra povzroči velike nevarnosti za evropski mir. » Morning Post« kliče: Angleška, Nemčija, Avstrija in Italija naj skupno Rusiji zaupijejo: Hands ofT (roke strani), ker sicer Rusija posede Carigrad. Ta časnik mala Rusijo kakor hudiča na zid in poživlja ves svet v boj zoper Rusijo. To kaže, da ta časnik ne stavi nobenega zaupanja več v angleško moč. To je slabo zadosti. »Daily News« pravi, da kneževa vrnitev v Bolgarijo k tnalu povzroči evropsko vojno. — To je mogoče, ali gotovo ni, nevarnost pa je na vsak način velika. »Times« pa sodijo mirnejše in pravijo : knez Aleksander se je vrnol v Bolgarijo na svet angleške vlade in vse kaže, da se car temu ne upre, in če ee car pritrdi tudi knezBi-smark. — »Standard« pa prorokuje vojno. Poročilo iz RuŠčuka od 30. avgusta : Vlada, katerej je bil načelnik Stambulov, izročila je vladino oblast knezu. Oistopil je tudi Karavelov, načelnik vladi, ki se je ustanovila v Sredcu. — Knez Aleksander je izdal na bolgarski narod proglas, v katerem odobi uje naredbe, storjene od vlade, katerej je bil načelnik Stambulov, on potrjuje minister8tvo, katero je sestavila ta vlada, kakor tudi Muktarova, za poveljnika bolgarske vlade, zahvaljuje se ljudstvu in vojski za zvestobo, skazano prestolu v teh teških dnevih, za potezanje neodvisnosti Bolgarije in za čast bolgarskega imena ter prosi božji blagoslov za Bolgarijo, za katere blagostanje naj enodušno vsi vse svoje moči združijo. Papež je 27. avgusta izdal encikliko vsled praznovanja vzetja Bude Turkom. V njej navaja dela papežev za Ogersko, hvali ogersko ljudstvo, naroča škofom, naj verne poduče o civilnem zakonu i neveljavnosti zakona z nekršćani, obsoja mešane šole, zahteva, naj se katoliškim zavodom vzeto premoženje povrne ter njegovo oskrbstvo izroči škofom. DOPISI. V Lokvi na Krasu, dne 24. avgusta 1886. (Izv. dop.) Uže dalj časa nisem naznanil nič novega iz naše prijazne Lokve, zdaj pa podajem par vrstic, da se razvidi, kako se je pri nas veselje v žalost premenilo. Kadar koli se ozrem v črno zidovje tnkajšnjeg'i starodavnega grada »Tabra«, vsakikrat mislim, da vidim iz srede plapolati slovensko zastavo z napisom — «Ži-vila Slovenija !«kakor je to bilo v minolem pred pustnem času. Ta zastava je osem dni poprej oznanjevala kaj posebnega v tem gradu, ker se Še nikdar v Lukvi kaj enakega vršilo ni. Pa ne bodem opisaval, kar se je vršilo, ker bi dopis preveč naraste!, zadostuje to, da je »Edinost« v istem času prinesla v Štirnajstlh dneh dva programa. Pa glej! veselju seje v žilost spremenilo. V imenovanem gradu v prvem nadstropji, kder je bila poprej učilniška soba za petje, zdaj je bolnišnica. V drugem nadstropji, kjer je velika dvorana, koja meri 12 metrov na dolgost in 8 metrov na širo-kost, in ki je v poprej imenovanem času bila prekrasno odičena, v tej se je h 26 gladkih grl lokavskih pevcev m pevkiuj razlegalo milo Blovansko petje pod vodstvom St. Ražina. Morala se je v resnici imenovati dvorana krasote iu veselja. Zdaj je tu občinska zbornica in pisarna, to je lokavsko županstvo storilo zarad tega, da lažje poplati velike bolnišmške troške, da bi bilo vendar kdaj občini mogoče, oteti se tržaškega bolniškega jarma, tla bi potem mogoče bilo domače napredovanje. Tržaška spridenost je hujša od kolere, ker kuži zdravije in srka sok skoraj iz vseh občin sosednjih dežel. Ta ku^a naj se zatare. Pretresla nas je vest iz Ljubljane v polovici meseca avgusta, da je čestiti gosp. Janez Rekar, bivši duhovni pastir tukajšnje duhovnije, ki je pred dvema letoma šel na odpust zaradi mučne svo|e bolezni, ker ni mogel dalje božje službe opravljati; — v Gospodu zaspal dne 20. avg. t. 1. Rajnki je služboval v lokavskej dubovniji polnih 12 let, ter si je pridobil tukaj splošno spoštovanje. Bilje iskren učenik krščanskega nauka in šolskej mladini; unet Slovenec, usmiljena in milosrčna duša, posebno ubogim starčkom ; rajnki je tudi za časa svojega pastirovauja delal na to, da bi se ustanovila tukaj župnija, kar bi bilo jako potrebno. Ali do znaj se ti stvar jako počasno giblje. — Pa za zdaj pustimo to, polagam na srca za zdaj tuk. cerkvenim predstojnikom, da bi posnemali Kla/iske duhovnijane. ki so za rajnkega Č. g. Sveta napravili črno mašo v Klancu, kateri blagi gospodje v ricmanskejjdukovniji bil je žrtva svojega nebeškega poklica. Tako je spodobno, in prav bi bilo, da bi se tudi v nušej cerkvi obhajale siove-sne mrtvašnice za rajnkim nepozabijivitn Rekarjem. Tedaj na dan obhajanja mrtvašnic zdiužimo se v obilnemu številu v naftej cerkvi in skažimo rajnkemn zadnjo Čast. Proti koncu teh vrstic izrekam tudi jaz te le besede pokojnemu Ivanu, koji blagi dušni pastir nam Lokavcem ostane v ne-izbrisljivem spominu. Spavaj, vrli mož, sladko; Mir in pokoj naj ti bo. Milo naj te zemlja krije, Luč nebeška naj ti sije. I»04lffra«l, 29. avgusta. (Izv. dop.) V listu »Edinost« štev. 68. čitamc v dopisu iz Podgrada, da se najmanj pomena vredni dogodki v »Edinost« poročajo; kolikor nam znano, ki gotovo vsako Številko »Edinosti« od konci do kraja prečrtamo* poročale so se v zadnjem času jako važne reči, kakor na primer o preiskavi zarad izneverjenja proti odstavljenemu županu JaksetiČu, o njegovem odstavljenju in o nekaterih uradnikih, ki so še vedno demonstrativno njegovi pristaši; to so gotovo velevažni dogodki, ki ne zanimajo le Pod-gradskth ohčinarjev, temuč tudi druge čestite bralce »Edinosti«. Da se je pa dopisnik v Štev. 08 skoraj razžaljenega čutil, da se o tej, od prav te klike prirejenej slavnosti od druge strani nič omenilo ni, to je dobro znamnje, ker iz tega lahko razvidijo, da so drugi in najodličniši krogi stvari prisodili ta pomen in to važnosti katere je v istini vredna. O tej slavnostj ni nihče nič vedel do popoludne 18. t. m. razen onih, ki so jo priredili, ker so hoteli s tem ves drugi svet iznenaditi ali oni dopisnik J. L„ ako je sam kratkoviden, mogel je vprašati, kdo je bil pri obedu navzoč, ker piše, da so bili vsi uradniki navzoči. Kolikor je nam znano, bili so samo trije c. kr. uradniki in to kakor jih dopisnik sam imenuje, onih nižje vrste navzoči. Gotovo pa je, da kolegijalnosti ti gospodje ne poznajo, ker niso drugih gospodov c. kr. uradnikov povabili. Laž je, da so samo oni nižje vrste razsvetlili, kolikor nam znano, razsvetlili so vsi njih stanovanje, eni na predvečer, drugi ni dan rojstva Njih veličanstva našega presvitlega cesarja, nek odličen rodoljub res ni razsvetlil, a razobesil je velikansko trobojnico, gotovo v znamenje lojalnosti do našega presvitlega cesarja, kar na vsak način več velja, nego razsvetljava onega, kateri po ukazu svoje soproge na Krhu razsvetliti nismel, ker je javno rekla: »lo son Italiana e resto Italiana«. Se najgrŠi je pa to, da dopisnik pravi, da take veselice Podgrad Še videl ni, s tem je razžalil čutje naj-iskrenejšega rodoljuba, najimenitnejšega gospoda viteza Vicco, plemenitaŠa v pravem pomenu besede, kar njegova radodarnost mej ne pozna. Obvestilo se je uže, da je pristopil kot pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, daroval je Bralnemu društvu 50 gold. za napravo pobiHva, veliko siromaških obitelji z tedenskimi in mesečnimi denarnimi zneski podpira in to po takej pravej krščan-skej darežljivosti, da več prehivalcev v vasi tega še vedo ne; in tega človeka hoče dopisnik žaliti, ali mu ni znano, kakšne velikanske veselica ji on tukaj skozi celih osemnajst let prirejal na dan rojstva Njih veličanstva, ali je dopisnik pozabii, kolikokrat si je v onej gostoljubnej hiši s »forderladerji« žejo gasil? A da tega to leto ni storil, temu je krivo le rovanje one klike, katera bi hotela samo razdirati, ker nič skupaj ne more Bpraviti. Nadalje prašamo: kako je prišel gosp. okrajni glavar do tega, da se je njemu napilo, ker nam je dobro znano, da osten-tativno vsakega višjega uradnika, ki v Podgra i pride, prezira oni, ki je to veselico priredil, posebno pa njemu predpo-stavbenega gosp. okrj. glavarja. Dopisnik tudi omenja, da so se vaški fantje z vinom In amotkami*) pogostili; to je res, ali ne iz ljubezni do prostega naroda, ali v povzdigo slavnosti, ampak iz strahu, da ne bi jim kako rabuko napravili, ker jih je gotovo nekoliko vest pekla, da so j h proti drugim hujskali in Ščuvali. *) Nam se prav nifl potrebno ne zdi, da bi se mej vuŠke fanta delila cigaro — vino, to naj uže bodo, ker je uže star običaj — ali cigare, to su nam zdi preveč gosposko, kmet-skej naravi neprimerno. Vsukdo ve, da Ima kmet v sedanjih časih druge skrbi, nego so cigare, kadar bodemo vlieli kmete s cigarami mej zobmi, morali bomo sklepati, da se jim pruv dobro godb (Uredil). Naj omenim še to, da so rojstnem dan Njih veličanstva vse odličnejši obitelj: Podgradske, mej njicui tudi čestita duhovščina iz Hrušice v prostorih bralnega društva skupno praznovali, kder se je tu li marsikatera mila nam doneča slovenska pesnica slišala. Iz Kobarida 30. avgusta. Nenavadna slavnost ae je vršila zadnjo soboto 28. avgusta v našem trgu. Pripel se je namreč mnogozaslužnemu preč. gospodu Andreju Jekše-tu vitežki križec Franc-Jo-žefovega reda. Tukajšnje starešinstvo in županstvo je znalo to za nas epohalno svečanost tako prirediti, da so bili vsi tržar.i z izvršitvi]o jako zadovoljni. Posamezne točke so bile tako naravno urejene, da je bila vsa slavnost le ena krasna celota. Začela se je svečanost v saboto o poldne z streianjem in nabivanjem. Prav takrat razobesile so se po vseh oknih cesarske, naroine in celo belgiške zastave. Na zvoniku so bile tudi papeževe zastave. Okoli treh popoludne pa sešli so se povabljenci v ozaljšanej Žganovej dvorani, kjer se je imel mej slavnostnim banketom križec oilikovancu pripeti. Ker je bil okr. glavar radi vradnega posla zadržan, poslal je križec in diplom iz Tolmina po pošti. Kmalu potem, ko seje bila dvorana napolnila, nastopil je preč. g. Peternel, edini župnik odlikovanega g. dekma ter je govoril o namenu danes zbranega občinstvu o značaji in zaslugah preč. g. vite/.a dekana. Konec svojega govora pripel je svojemu g. dekanu rečeno dekoracijo. Na to je zagrme! po dvorani enoglasni živio-klic, kateremu so se pridruž il topiči z Gradiča ter piitrkovanje v zvoniku. Vrla domača godba pa je hitro zaigrala cesarsko pesem, katero je vse občinstvo spremljalo. Na to odgovori odlikovane« prav po domače ter prikriva v svojej skromnosti svoje zasluge — ćeš, v prvej vrsti zaslužili so to najviše priznanje farani sami, kateri so zmirom v soglasji živeli z svojim župnikom-Jekanoni ter mu tako na roke hodili, da je mogel on (dekan) uspešno, plodonosno in vzorno delovati. Gromovit irikratni živio- in slava-klic razlegal se je po vsej dvorani. Ko se je bilo navdušenje nekoliko poleglo, prikazalo se je iz bližnje sobe domače starešinstvo in njemu na čelu župan, kateri je imel primerin govor, zadevajoč čestitanje vse naše občine k lepi današnji svečanosti in dolžno hvaležnost radi načelnih zaslug, posebno za našo občino. Da bi se bila naša občina za vse to vsaj kolikor toliko hval-žno izkazala, izbralo je starešinstvo v svojej seji 18. avgusta t. 1. preč. g. viteza dekana za častnega občinskega uda. Govornik, župan, vzel je zato dvema podžupanoma iz rok diplomo častnega občanstva, izročil ga od-likovancu ter pozval vse navzoče občinstvo na živio- in slava klic. Na to izprosil si je tudi povabljeni mešani pevski zbor dovoljenje, da je zapel kantato: Vrlemu možu. Po tem so se vrstili župani in starešinstva iz cele dekanije (a radi pomanjkanja časa niso bili vsi^ s primernim govorom in voŠčilom. Mej banketom godli iu peli so za to naprošeni in povahljeni naši godoi in pevci, kateri so svoje težke vlo^e prav povoljno izvrševali. Mej odmorom vršile so se napitnice. Kako lepo je bilo videti preč. g. vit. dekana občevati z različnimi povabl|enoi ter se jim zahvaljevati na odkritosrčnim navdušanji. Ker nas je pa mučila prehuda soparica v dvorani, pobrisali smo drug za drugim na dvorišče, kder se je banket nadaljeval, — Proti večeru pa zbirali so se slavitelji pred županovo b'š >, od koder se je imela ponukati bakljada proti farovžu. Okoli Ave-Marije prižgal se je pri sv. Antonu velik kres. Hitro potem stopala je bakljada: najpreje šla je godba, ob njej lampioni, za njimi pevci, veteransko društvo, finančni komisar obdan z svojimi možmi, domaČi občinski zastop in starešinstva iz okolice, za njimi mešani nevski zbor, kateri je prišel takrat s čitalnično zastavo, baklienosci, obČinarji in množica. Pod farovžem zasvirala se je podoknica, za katero so zadoneli trikratni živio-iu slava-klicl in pokanje topičev. Hitro po tem zasvirala se je cesarska pesem, katero je ljudstvo enoglasno spremljalo. Za tem nastopili so pevci s težko Jenkovo Slovensko himno, katero so dobro pogodili. Godba se je zopet oglasila. Zadnjo točko pred furno hišo izvršil je tudi po godu mešani pevski zbor. Od tu vila se je bakljada po vsem razsvitljenem trgu. Pri tem slavnostnem sprevodu dospela je navdušenost občinstva do vrhunca. Konec tej vsestransko impozantnoj svečanosti storila je cesarka pesetn pred občinkc hišo. A domači pevci, kateri so ob enem cerkveni pevci, hoteli so preč. g. vitezi dekana tudi v nedeljo nenavadno počastiti s tem, da so pri njegovej sv. maši izvanredno lepo peli. — Da, take svečanosti ni še viuel Kobarid. Zatoa močno razsajati, zanesli so jo tija nekateri delal« f, ki so del;.h na hrpeljskej železnici. Do danes je tam uže umrlo 14 ljudi za kolero in je deželna vlada poslala v Travnik posebnega zdravnika, dr. Ž žka. Kolera v Dalmaciji ln Hercegovini. Pojavih se je kolera u Metkoviću in v mnogih krajih ob Neretvi in Hercegovini. Vsle i tega so ponehala vsa državna dela v Hercegovini in so delalet, mej katerimi ie dosti okoličanov, sopet došli domu. Mrčen plaveč. Nek Julij Szottak je v nedeljo priplaval iz Pirana v Trst. 7, njim je šla ladjica, da ga reši, ako hi na potu opehal. Pot je dovršil v 12 urah. Nesreča na železnici. Ni postaji Mo ihrig je 29. avgusta trčil poštni vlak v «iva tovorna vlaka, več vozov poštnega vlaka je bilo skoraj popolnoma razdrobljenih. Doslej so našli 7 mrtvih in 22 hudo poškodovanih popotnikov. Izpod IluJ se nam piše: Letošnja trgatev node, ako na^ Bog varuje še nadalje kake nesreče, obilna. Glede kakovosti bi uže lehko sedaj so lil, da refošek ima biti »non plus ultra«, kajti vreme ima, kakoišno sam hoče in zato tudi naglo zori. Tukaj imajo navado refošk prodajati v grozdju. Ker ga je letos obilo, ne bo nad 10—12 kr. kilo. Tudi teran ne bo nad 10 gld. vedro — 40 bokalov. Tudi bele trte so jako dobro obrodile: beli muškat in beli inatun. Muškat je brž dozorel. Trže se precej po Malem Šmarnu. Pozor tedaj kupci z vinom! V Istri najdete dobrega in močnega terana, tudi špiritozno belo vino. Drugod na Primorskem je peronospora, v Istri te kazni božje ne poznamo. Ha deželnej kmetljskej Soli v Gorici napravljajo se poakuAiije z veliko sušilnico za sadje po amerikansKem načinu. Sušilnica izvrstno dela. Dobro bi bilo, da bi si tudi kak okoličan ogledal to sušilnico. Gospodarskega lista v Gorici 6 štev. je izšla te dni in ima to le jako zanimivo vsebino.- Fr. Zepič: Koliko živine naj kmetovalec, redi primeroma svo» jemu posestvu. — Čebelar; Roji. — Fr. Zepič: Dvajset pravil o umnem sadjarstvu. — J. Dominko: Kitajska ovca. — Uredništvo: Oznanilo iri imenik udov c. kr. kmetijskega društva. — J. D.: Dopis iz Kobanda. — Uredništvo. Gospodarske novice in razglasi. Znižanje davka za poškodovane po peronospori. Visoko c. kr. liinnčno uiinislerstvo " svojem odloku oi dne 14. julija 188l>., br. 22635, izjavilo je, da privoli v znižanje zemljiškega davka i/.vau-redno za provzroČeno škodo zemljišču po «peronospori» v onih slučajih, v katerih zadeti posestnik po parcijelni zgubi svojih dohodkov, bi trpeti moral začasno zgubo v svoj h poljodelskih povzetjih in ako se še nahajajo drugi pogoji, pod kiterimi se mu zniža lahko davek po obstoječih pravilih. Tem pravilom pripada i tu, da pro-vzročena škoda mota se naznanili v pravem času po dotičuiku, da se jo tako more ceniti. Visoko c. kr. finančno minister-stvo je tedaj pooblaščeno presojati na podlagi prošenj za znižanje davka, vloženih v pravem Času, škodo prouzročeno po peronospori letnim dolioikom, v sni slu obstoječih aoločil in v času njemu naj-pripravnejšem, kakor tudi sestav, tičoč se zadane Škode. Kar se pa tiče škode glede mešanih kultur, povdarja se. da glavni pridelek se zaračuni s '/, in drugi pa s i/t na skupno letno produkcijo, in glavnim produktom se bone smatrai isti, ki se povsem viem t z obdelovanjem navedenim v sestavu cenitve. Za llad€9zkyjev spominek so darovali nadalje >i le p. n. družabr.ikt in družabnice del. podpornegi društva: Ivan Hritz 10 kr.; Anton Kounbin 10 kr. Samec Matija 10 kr„ Dan KrapeS 10 kr., Anton Boncina 10 kr., Miha B-^rtot 10 kr., Lojze Pegan 10 kr, Ivan Loviećič K) kr., Marija Britz 10 kr., Anton Fakin 10 kr., Ostruška Mih. 20 kr., Firm Franc 20 kr., Vertoue Andrej 20 kr., Kavacič 20 kr., Spiznagel Josip 20 kr., Vrh Gašper 10 kr., Klis Franjo 2') kr.. Pipan S kr., Oranek Ivan 10 krM Mikol Jakob 30 kr.. Trebeč Ivan 20 kr., Kalin Jošle so poslanice, da je na Grškem začela neka gora ogeni biuvati in da je tri mesta pokonč.ila. Ta vest pa se, hvala Bogu, ni potrdila. Turški sultan hoče postati Nimrod. On je namreč ukazal, da se imajo pogo-zditi goli griči okoli njegove palače Jildiz-Klosk, da bo mogel v te gozde na lov hoditi. Bo čakal! Gospodarske in trgovinske stvari. Peronospora na Primorskem. Nek dopisnik »Oesterr. Weinzeitung« je zadnji mesec obhodil tisti del avstrijskega Primorja, ki leži mej Krasom in lagunami pri Gradu. N> tem popotovanji se je dopisnik prepričal, da so popolnoma resnična poiočda iz teh krajev o žalostnem stanju vinogradov. Peronospora je uže v poprejšnih letih v teki krajih hudo razgrajala, in lete s svoje uničevalno delo nadaljuje, če tudi se ne more trditi, da je letošnja škoda večja od v one letu 1885, ali rešnično pa je. da s je v zgor::e| deželi, v gonškej okolici, v vipavskej dolini i na bližnjem Krasu zelo puhujŠalo. Zgodnji prihod bolezni i nje posebna moč je zagovornikom apna dala najugodnejšo piiliko, kazati na to, kolika pomoč ie škropljenje z beležem (apneno tekočino). To se mora tem ljudem tudi pustiti. da so vse storili, da razširijo iz Italije prineseno zdravilo. Nafti italijanski sosedje — tako pi*e gospod K. — so dali tudi jako spodu iljiv izgled, ter so precej začeli škropiti trte z beležem, ker se je neki to zdravilo v nekem nogradu dobro spo-neslo in trobentah so svetu : »Peronospora je uničena.r: Brez preudarka, kikor so ljudje uže sploh, navduševali so se tukaj za italijansko znajdbo in z gorečnostjo so širili vero o škropljenji z beležem. Ali pre varili so se. Poapnene trte nikakor niso hotele biti zdravejše od nepoapnenih in ' pokončavajoči poieruh je v neverjetno kratkem času pokončal list za listom, tako da je konci meseca julija uže v mnogih krajih suho, rujavo odpadlo listje pod trtami tako na debelo ležalo, kakor v poznej jeseni, ne pa še le v pasjih dnevih. Črt se je katera znaj d ha kedaj zavrnit, v tako kratkem času se gotovo nobena ni, kakor škropljenje z beležem, da se zatare Peronospora. Veliki posestniki so skoraj vsi poskusili poapnovanje. malih posestnikov pa se je dalo le malo pregovoriti, in blagor jim, da sa niso dali, ker z lastnimi očmi se lahko vsak prepriča, da so nepoapnene trte manj trpele, da niso tako posinojene in da imajo boljše grozdje od poapnenih.Ktemuje mnogo tudi to pri« pomoglo, da se je žveplanje tu pa tam popolnem opust lo, ker trdilo se je celo, da žveplanje ni potrebno, kder se rabi apno. Ali apno ni pomagalo ni£ zoper peronosporo i prav toliko zoper plesnobo, in trte sta oba bolezni silno hudo prijeli. Z laj se priporoča, ker apno samo ne pomaga, naj se pridene kuprenega vitrijola in sicer osampreentna raztoplina (8 kg. kuprenega vitrijola v 100 litrih vode)! A tega ti priporočevalci ne vedo, da uže triper-centna kuprena raztoplina listje sežge, in tudi ne vedo, da je zdravlju zelo Škodljivo vino, ki se tako pokupra. C. k. generalni konzul v Marsilji je uže pred več meseci našo vlado na to opozoril, da se na Francoskem za Škro-pitev trt rabi dve — do tri tripercentna raztoplina kuprenega vitrijola, in da tedaj more biti z iravlju škodljivo s tacih trt pridelano vino. In doma se ne zabranja trikrat močnejša kuprena škroptev! Tako ne odpremo poti avstrijskemu vinu v zunanje dežele, občinstvo se ogiblje uže Francoskega, v katerem se naha|a kupreni sled, kaj poreče pa k našim pridelkom? Nazadnje naj omenim še, da sta se v poslednjih tednih dva jako imenitna italijanska strokovnjaka, prof. Orazio Comes in prof. G. Briosi v svojih poročilih jako krepko izrekla zoper škropitev trt z apnom. I>unaj«fca ll<»r*a dne 31. at gusta Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 60 V Enotni drž. dolg v srebru 84 • 90 Zlata renta......118 • 10 5'/, avst .... 101 • 90 Delnice narodne banke . . 803 • — Kreditne de'"lce .... 278 • 00 London 10 lir sterlin . . 120 • 30 Napoleon.......io » —'/ C. kr. cekini...... 5 » 96 ' Kr. državnih mark ... 61 » 80 Kedo je našel psa! Iz Skopega je zginil dne 18. avg. t. 1. velik lovski pes, barve bele in temno-rn-jave. Ulj« na ime «Ali». Kedor ga pripelje naj s» oglasi pri Jos. Tomšiču, kder dobi lep da-. Cegnarjev Viljem Teli se nrodaja v tiskarni Dolenčevi po 1 O Moldov. Poglavitni nauki In molitev I Ujpltl VIU11 ki jih mora znati k(lor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, In s*, zakon, zov* se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. £!Sl»!5!k35fk33lCCi A »TiniTilkTSliTŽiTilJfcflCl^Ti J^JfriiTiSTfilMTfr Pekarlja Podpisani naznanja si. občinstvu, da je zopet odprl svojo pekarijo v Via deirAcquedotto br. ir} ter se priporoča plavnem občinstvu, da mu skaže svoje zaupanje, kakor poprej. Kruh bo pekel po ceni in dobro. Josip Sclcš. Poziv S Duševni in materijalni napredek naroda je le mogoč na poJlogi dobre, domače in šolske vzgoje. V to treba narod ustno in pismeno poučevati tudi izven Šole, kar se najlaže doseže po društvih in z razširjevanjem primernih spisov. V zadnjem obziru pa nam pomanjkuje slovenske »pedagogične litetature.« Da se temu nekoliko pomore, ustanovilo se je 1 »Pedagogiško d i'uStvo« za učitelje in šolske prijatelje, s sedežem v Krškem. Namen temu društvu je poleg nadaljnesa izobraževanja učiteljev — snsebno teženje po tem, da se v vseh stanovih naroda probudi zanimanje in volja za pravo vzgojo in za potrebni pouk mladine. Ta namen se ima doseči sosebno a) z večkratnim zborovanjem društva v različnih krajih, kjer se bode v pričo naroda popularno razpravljalo o šoli in o domu ter njunih vzajemnih odnošajib s posebnim obzirom na boljšo vzgojo mlidine; b) s priobče-vanjem primernih spisov v posebnem glasilu, v »Pedagogičnem letniku«, kateri se bode brezplačno delil društvenlkom. V »Pedagogičnem letniku« se ima polagoma priobčiti tudi tako potrebna in pogrešana slovanska »Pedagogikam Primeren del čistega dohodka se bode izročal »Društvu sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.« Podpisani odbor se s tem obrača do vseh učiteljev in šolskih prijateljev s prošnjo, da z svojim obilim pristopom omogočijo izvršitev te vzvišene ideje. Ltttni donesek iznaša 1 gld. P. n. pedagoeični in drugi pisatelji pa se uljudno prosijo, da blago-izvolijo društveno namero podpirati s primernimi spisi za »Pedagogični letnik.« Leti rokopis', kakor tudi doneski, naj se blagovoljno pošiljajo odboru »Pedagogi-škega društva« v Krškem. V Krškem, dne 8. avgusta 1886. Fr Gabršek, J. Ravnikar, prvosodnik. tajnik. tlihla voda, kopelltčj RADENCE h voiii j Ulio ottiln »TiiTrr«H lllliion-kinllno«. tinro-W ilovi ]>■ k lisi so riiikii-iii , olJ?c driivlln. 1—20 V si c ii llflTH njr-r.ji'H'ikis i kn, niitrolii ili II llilnliil je rml-imskiL kUlu vmla k i s|iL'cillUurii jul; priti u, kitiuiijl v ?i«;lii. BlmirtViinja, n'siu vražju ruvsiituruuiju cono. Z i '(M,- F. riiint/ v t.j ubij u u l, 1». .soli iifriir vili H"p|ia k V mili, A. MimziJi v (iorliii v Celju in Mariiorn. Borsno poročilo. Kljubu vsej bolgarskej komediji, katera se Še vrši, se je borza zopet popravila in so državni papirji zopet iskani t"r so se tudi kurzi v obče popravili. Borsa torej veruje, da je zarad Bolgarije uže vse dogovorjeno. Mil fl-l k P t! Li m Ivan Kor čel v Cerltnici pri Pakeku lilij kuha iz kranjskega in istrskega 1=i brinja prav Lj] pošten brinjevec ter gii prodaja po različnosti kvalitete po gld.l.—, 1.20 in 1.40 liter. Popolnem jamči, da je blago pravo in pošteno, ter ga s tem zagotovilom vsakemu lebko priporoča. Naročila se po poštnem povzetji takoj izvrše. 3—3 LA FILIALE IN TRIESTE delt' i. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per oommercio ed Induttrla. VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: 2,[4°/n annuo interesse verso preavviso di 4 giorn 3 a » » » » » 8 » 3'j4 »■ » » » »30» Per le lettere dl versamento attualmente in clrcolazione, 11 nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente. 31 c.or-rente e 22 Novembre, a HB^onda del rispettivo preavviso Napoleoni: 2*U°ln >nnuo interesse verso preavviso di 30 glornl 3*» » » » »3 mesi 3'14 ■» ■ * » ■ 6 » Banco Giro: Ban onote 2'/»<'/o sopra qualunque somma Napoleoni aenza interensi Assegni Bopra Vienna, Praga, Pest. Bruna, Troppavla, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt. Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori. divioe e incasso r.oupons '/t0/r Antecipazioni eopra Warrants in contanti, interesso da con-venirsi. M«diante apertura di credito a Londra X'/o provvitfiorie per 3 mesi. • effettlD'i,0/, interesne annuo «ino 1'importo di 1000 per importi superiori da conr Trleste, 1. Ottobre 1883 20-48 Svoji k svojim! Najboljšo gospodarske stroja kot: rezalnice, mintilnioe, tilnioe, stiskalnice, mline za grozdje in saclje, kakor tudi vsakovrstno, pri gospodarstvu potrebno orodje in pripravo, prodaja za gotovo ali na o fc> r* o k e J. M. Jereb, v Mariboru, Miihlgasse 7. Sprejemam tudi sposobne zastopnike stalne in potovalce pod vrlo dobrimi pogoji. — Cenilnik franko in brezplačno. 3_g B r nskoPot denarj«» Vse po najnižej' ceni, le sukneno blago ali pa s povzetjem zneska. Obleka za <■'/, gl. in ve5. v zalogi tovarne za sukno Friderik Brunner w Brno, FrSHchergasse 3. Oglede požilja brezplačno In franko, ve5e zbirke ogledov za IcrojatSe nefrankovano. Čudo najnovejše obrtnije! Jako važen in neobhodno potreben za človeško blagost in vpodnost, xa vse družine In vzlasti za kmetije, slrarnice, za posestnike, j-* na novo znajden c. kr. za vso Evropo privilegovani Auspitz - Schmidl's Zenith Stroj za mesti maslo ki se odlikuje ne po udarnim ali suvalnim sistemu temveč po nekim nov^iznajdenim kr privi L za vso Evropo patent, rezavnem sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto ne,™™ rejeno močno in okusno maslo, naredi £ prav ugodno celo s pomočjo 8 letnega d(lfcu" v pet minutah. Kako se ima ta stroj čisfitV i,. rnzdHbti poduči se lahko vsak iz navoda za rabo tega stroja, ki je v vseh iezikih tiskan. Z tem stroj nm napravi se v n minutah iz iipponarejf'nega mleka sladko ali kislo smetano, v .cl minutah pa najčistejše in najokusniše maslo. Da vsakteremu nmopoiim pribavo jedneea takepa, na vsak način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih cenah: št. 1 (drži F) litr.; s termometrom vred po f » " 2 ( « 10 « ) „ a «>11 0 3 ( " 25 w ) 0 „ , , as « 4 ( „ 45 « ) , „ , . f5 Opazka. , Ta c, kr. patentovani stroj je narejen ves iz fine in trpežne kovine, ter "ima prednost pred vsimi drugimi dosedaj iznajdenimi stroji radi tega, ker nadkriljnje vse druge v proizvajanju masla kakor tudi v kakovosti in zdat-nostl. ter je vedno zvest, pomoček v družini. v dokaz resničnosti mojega oznanila izjavljam očitno: vsakteremu d^nar koj povr-noti. kojega pričakovanje od tega stroja ne bi bilo nadkrilovauo od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroči. Razpošiljajo se proti popre t odšteti svotl ali proti poštnemu povzetju; naročbe raj se adresu jejo: 1—30 An die dsterr.-uuqarischR Generalvertre-tung Universal-Export Bur^au S Low. Wien. II. Nordbahnstrnsse N. 26 HoM Dono Lastnik druAiv0. -BDINOST« — isdatoij in odgovorni uradni*: VIKTOH DOLENC Nuova tiskarna V. Dolenca v Trstu.