Poštnina plačana v gotovini. Letnik VII 73. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1925. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina.: 234. Odločba o stopnjah tare, ki se odbijajo ob uvozu na inozemske proizvode. 235. Razpis (navodila), kako naj se uporablja predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami. 236. Razpis o postopniku za odgon živine čez carinsko črto na pašo in prezimovanje. 237. Razpis glede uporabljanja ugodnosti iz pripomb in opazk k tar. št. 5. pod 2., 25., 29., 57., 86., 202., 217., 445., 470., 548., 588. in občih opazk k XV. delu pod 4. in 5. uvozne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 234.* Na podstavi klena 7. predloga zakona o obči carinski tarifi, ki stopi v veljavo dne 20. junija 1925., odrejam: Na inozemske proizvode, ki spadajo pod spodaj označene številke in postavke uvozne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi, naj se odbijajo pri ocarinjanju te-le stopnje tare: Blago iz tarifnih številk V dvojnih sodih V lesenih zabojih V lesenih čebričkih V lesenih sodih V lesenih polzabojih V košarah V koših V vrčih V balah V vrečah V mehovih V lesenih okvirih 5., točke 1 9 6 2 6 9 6 2 7., točk 1., 2. in 3. . . 18 10 4 8 18 • 10 4 9 18 . 10 3 10 18 . 10 3 11 15 . ' 8 3 12., točke 1 15 11 8 , 12., točke 2 12 . 6 3 13., točke l.a) . . . 15 11 8 3 13., točke 2 18 10 3 14 18 za sveže 10 3 15 15 sadje 11 11 8 3 16 12 10 6 4 17 15 . 8 3 18 10 za točko 1. 6 4 Pripomba za tar. št. 18., točko 1. Zaboji, oviti s slamo, senom ali rogozom. 18 8 19 10 8 6 4 20 14 6 3 21 12 10 6 4 22 14 11 6 3 23 12 10 6 3 24 18 11 10 3 25 9 6 2 26., 27 12 6 4 28., 29 18 10 3 32 • • 15 8 4 33., točk 1., 4., 5. in 6. 15 8 4 34., točke 1 15 11 8 4 34., točke 2 18 11 11 6 35 18 11 11 6 36., točk 1., 2., 3. in 4. 15 11 8 4 40 18 • 10 3 42., točke 2 15 * 8 4 46., točk l.b) in 2.. . 15 • 8 4 47, 48 samo . samo 56 v zabojih 18 30 v košarah in koših 10 20 10 58, 59, 60. in 61. . . • 15 • 10 5 £ 1 £ £ ^ 1 o"E£ 1 -1 1 £ .h Blago iz tarifnih številk g 1 1 I cd a) o n >o m rS rS :S ’£ 'S c -S ° .a J o 'a ■Šl-šs 5 > S£ 1 > 1 >>> > >>> >>>> 62 18 10 63 15 ; 11 10 i 64 samo . v zabojih 16 165 13 ■ 6 3 66, 68. in 69. . . . 13 6 3 ! 73 25 • 15 8 I 76, točk 2. in 3. . . 15 . 8 4 81, točke 2 20 10 5 85 15 8 4 86, 87, 88, 89. . . 18 10 4 100, točk 3, 4.b) in 5. samo v košarah 3 v zabojih in koših 6 12 103 samo * v košarah 3 v zabojih in koših 6 12 104 10 samo v košarah . v zabojih in koših 18 , 12 105, 106 10 18 12 . 107 10 18 12 . 108 9 4 2 109 10 5 3 110, točke l.a. samo v košarah 2 v zabojih in koših 6 12 110, točk l.b), c) in 2. Pripomba. Pri tekočem sladkorju velja tara samo za sladkor 12 *6 2 v zabojih. 112, 113, 115, 116, 117, 118, 119, 120. 10 samo v košarah . v zabojih in koših 18 12 121, točke 2. . . . samo v košarah . v zabojih in koših 20 12 122 samo v košarah . v zabojih in koših 18 10 123 10 samo . v košarah v zabojih in koših 18 12 124 9 samo 6 3 v zabojih 12 125, 126, točke 2. . 10 samo # v košarah . v zabojih in koših 18 12 128, točk 1, 2. in 3. . . 15 . 6 2 129, 130, 131. . . . 20 za tar. 13 6 št. 129. 13 132, 133, 134. . . . i 135, 136, točk 1, 2, • 16 • 8 4 3. a) in b), 137. . . • 12 . 6 3 Blago iz tarifnih številk V dvojnih sodih V lesenih zabojih V lesenih čebričtđh V lesenih sodih V lesenih polzabojih V košarah V koših V vrčih 1 V balah V vrečah V mehovih V lesenih okvirih Blago iz tarifnih številk V dvojnih sodih 1 V lesenih zabojih V lesenih čebričkih V lesenih sodih V lesenih polzabojih V košarah V koših ; V vrčih V balah V vrečah V mehovih V lesenih okvirih 138 . 18 10 4 243. z uporabo opazk 139 . samo . v košarah . L, 2. in 3. . 16 . 9 6 v zabojih in 1 244 . samo v košarah 3 20 koših 12 .. 1 'i J v zabojih in 140 , 16 8 4 14 koših 6 141 za teko- , za teko- . 245., 246., 247., točk 1., čine samo čine samo 2., 3. in 4 , 16 , 9 6 v zabojih v košarah 1 247., točke 5. . . . za teko- . v košarah 3 16 in koših čine samo in > 10 v zabojih koših 6 142* za teko- . za teko- . 12 čine samo čine samo 248., 249., 250. . . . 12 samo . v košarah 4 v zabojih v košarah v zabojili in 18 in košihlO 17 koših 9 143.. 144., 145. . . . 16 10 4 1 251., 252 , 16 , 9 146 18 10 3 .253., 254., 255., 256., 148 10 4 2 257., 258., 259., 260., 151., točke 2. a) . . . 12 6 1 261 12 samo . v košarah . 171., točke 2 10 samo v košarah . v zabojih in v zabojih in 18 koših 10 18 koših 10 264., 265., 266. . . . 12 6 177., 179 10 samo , v košarah . 267 18 v zabojih in 268., točk 1. a) in 2. a) 7 18 koših 10 268., točk l.b) in 2. b) 18 180., 182., 183. . . . . 13 6 2 268., točke 3 12 184 13 . 6 . 269 15 185., 186., 187. . . . 13 6 2 270., 271 16 8 3 188., 189 . samo v košarah . 272., 273., 274., 275. . 15 8 3 v zabojih in 276., 277., 278., 279., 18 koših 10 280., 281., 282., 283., 190., 191., 192., 193., ! 284 . 18 . 10 3 194., 195 , 13 . 6 3 285., 286., 287. . . . . 15 . 8 3 196., točke 3. . . . v železnih 18 10 4 289 15 • 10 3 cilindrih 290., 291., 292., 293, 25 točk 1. b)in 2. b), 294. 200., točke 2. a . . . 13 . 6 2 točk 1. b) in 2. b), 295. 14 • 9 2 201 , 13 . 6 2 296., 297., 298., 299., 202., točke 2., 204., 205., 300., 301. in 302. . . 13 9 3 206., 207., 210., 211., 1 303., 304 • 13 6 2 212., točk l.b), 2., 3., 305 13 9 3 4., 5., 6. in 7.. . . 12 . 6 3 306 , 13 9 3 214., točk l.b), 3. a) in 4. v železnih za teko- za teko- 4 307 • 10 6 1 cilindrih čine samo Čine samo 308., 309., 310., 311., 50 v zabojih v košarah 312., 313., 314. . . . 16 11 6 18 in košihlO 315., 316 . 15 • 8 3 215., točke 2. . . . . 13 . 6 3 317., 318., 319., 320., 216 18 . 10 4 321., 322., 323., 324., 219 v železnih 18 , 10 4 325 18 10 5 bobnih 10 327 16 11 6 220 v železnih samo . v košarah . 328 20 10 6 cilindrih v zabojih in 329., 330 18 10 5 50 18 koših 10 331., 332 20 13 10 222 # 18 10 4 333., 334 22 14 11 223., točke 1. ... . 12 . 6 . 335., 336 20 14 10 223., točk 2.b), 3. in 4. . samo • v košarah . 337., 338., 339. . . . 20 13 10 • v zabojih in 340 22 14 11 12 koših 6 341., 342., 343., 344., 224 12 . 6 . 345., 346., 347., 348.. 12 6 3 225., 227 za teko- . za teko- 2 349., 350., 351. . . . 18 8 4 čine samo čine 352., 353 20 13 9 v zabojih v košarah 354., točke 2., 355., točk 12 in koših 6 2. in 3 16 8 4 228., točke 2., 229.. . za teko- # za teko- 4 356., točk 1. in 2. . . 20 . 13 7 čine samo čine 356., točk 3., 4. in 5. . 15 8 4 S , v zabojih v košarah 357 20 11 9 18 in koših 358 20 13 9 10 366 20 11 9 230 , samo v košarah 4 368 18 8 4 v zabojih in 370., točke l.b) . . . 12 10 2 18 koših 10 370., točk l.a), 2. in 3. 15 12 3 231 20 12 5 371., 372., 373. . . . 15 12 3 232 14 6 3 374, 375., 376. . . . 18 12 6 233., 234., 235. . . za teko- # za teko- 6 377., 378-, 379., 380., čine samo čine 381 16 12 6 v zabojih v košarah 382., 383., 384., 385. . 18 10 5 16 in koših 9 387 12 8 4 236., točk 1. c) in 2. b) . za teko- , za teko- 6 388 15 8 4 čine samo Čine 389 13 9 5 v zabojih v košarah 390 16 10 6 18 in koših 9 391 . 12 8 4 237., točke 238.. . . . 12 , 6 3 392., 393., 394., 395. . 13 9 5 239., 240., 241. . . . 14 # • 6 3 396 12 8 4 1 242 13 . 5 2 397., 398 16 13 5 399., točke 2., 400.. . 18 za tar. 13 5 * Ta tarifna številka je natisnjena po popravku v «Službenih Novinah št. 399., kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. julija 1925., št. 159. (XXXII. točko 2., - 1925.) 10. g ~ 1 •'■—»•—H (—! o rt: rO pO 'O cd .h i ■S ° Blago N »O 10 I ■g g.-s s o o’S rS ° Blago g co o o N ‘O M ""o Q< iz tarifnih številk a •H, g jö jC 'c c ’H dl 01 OT Cfl Cfl •1 g .clŠ %% •ri-si iz tarifnih številk t O £3 £3 £3 ’c ’c ’g Ol 0) 0) a G 0) 'rt £ d> G° 2 > G Ü ^ jD J3J -2 ^ ^ > Q> O) 0) V ^ ^ > 1 >>> > >>> p» >>> > >>> p>>>> 401., 402., 403.. 404, I 536., točk 3. in 4., 1 405., 406 I 18 13 6 537 5 2 1 407., 408 18 13 6 - 538 4 2 1 409 .. 20 12 6 539., 541., 542., 543., 410., točke 2., 411., 412., 544 7 2 1 1 413., 414., 415. . . j 20 12 6 545 8 3 1 416 20 13 9 546., 547., 548., 549., 417., točke 2., 418.. . 16 L 8 5 55 0., 551. . . . 7 2 1 419 , 420 15 8 3 547., za kose .... samo 421 12 6 2 v zabojih 422 15 9 5 15 423 15 9 5 552 i 7 2 1 424., 425., 426., 427. . 15 za tar. 9 5 ! 553. ....... 8 3 1 št. 424. 554 7 2 1 in 427. 13 555 7 2 1 428., 429 12 ' 6 3 j 556., 557., 558. . . . 7 2 1 431 15 13 9 5 559 10 . 4» 4 2 432., točk 1. in 3. . . 15 9 5 560., točke 1.. 30 5 432., točke 2 16 10 6 * 560., točke 2 10 2 1 433 15 . 9 5 561 7 2 I * 1 434 18 10 6 552 10 5 2 435 15 10 9 5 563., 564., 565., 566. . 8 2 1 2 436., 437., 438. . . . 15 8 3 567 12 4 439 18 13 13 5 569 . 9 2 1 0 440. ....... 20 14 13 6 570 10 4 412., 443., 444., 445., 571 10 . 4 2 446 15 8 4 572., 573., 574., 575., 447., 448 16 9 4 576. . . . 10 4 2 449., 450 15 8 3 577., 578. . . 8 2 1 451 15 8 4 579., 580., 581. . . . 10 5 3 452., 453., 454. . . . 14 S' 3 582 9 2 1 1 1 3 455., 456., 457. . . . 15 8 3 583 5 2 458., 459 15 8 4 1584 6 2 460 14 8 3 ' 585 12 6 461., 462 15 8 3 586 10 4 2 463 18 10 6 587 10 4 2 464., 465 16 9 4 590 . 10 5 O 466., 467 14 8 3 591 10 5 2 468., 469., 470. . . . 16 10 6 592 10 5 2 471 16 8 5 593 16 8 3 472. in opazka k tar. 594 10 5 2 št. 472. in 474. . . 15 8 4 595., 596 12 6 2 473 15 8 4 598., 599., 600., 601., 474 16 9 4 602., 603 5 2 1 1 2 475., 476 25 15 604 6 477., točk 2. in 3. . . 15 10 5 605., 606., 607., 608., 8 3 479., točke 2.b) . . . 15 10 5 609, 610 481., 482., 483. . . . 12 8 6 612, 613, 614, 615. . 7 2 1 481., 485., 486., 487. . 15 10 5 616, 617 8 3 2 489 12 8 6 619, 620 7 * 2 1 490 . 15 8 3 621 8 2 1 1 2 491., točke 2. ... 12 8 3 622 7 2 492., točke 2., 493. . 20 12 6 [ 623 9 3 496., točke 2., 497., 498., 625, 626, 627, 628, 499 18 7 5 629 5 2 1 501 12 6 4 630, 631, 632, 633, 502 14 10 7 5 634, 635, 636, 637, 503 20 13 638 8 2 1 504 20 13 639 18 10 4 504., za namizne posode 505 30 20 13 13 640, 641, 642, 643, 644, 645 20 13 6 508., 509., točke 2. 20 12 646, 647, 648, 649, 510 12 v lesenih 650, 651, 652, 653, 510., točke 2. a) . . . okvirih 6 654, 655, 656, 657, 20 v leseiiih okvirih 6 658, 659, 660, 661, 662, 663, 664. . . 13 samo 6 4 510., točke 2.b) . . . 22 v lesenih okvirih 6 za tar. št. 648. 8 510., točke 2. c) . . . 25 v lesenih 665, 666 16 5 3 511., točke 1 okvirih 6 j 667. . . 20 12 6 12 v lesenih 668. . . 16 6 4 511., točke 2. a) . . . okvirih 6 669. . . 13 6 4 20 v lesenih 680, točke 3 16 10 6 okvirih 6 680, točke 4 15 9 5 511., točke 2. b) . . . 22 v lesenih 683. . 18 • 10 5 511., točke 2.c) . . . okvirih 6 684, 685, 686, 687, 25 v lesenih okvirih 6 688, 689, 690, 691, 695, 696, 697. . . 20 samo 12 6 512 20 12 9 za tar. 513 15 10 . , št. 686. 514., 515., 516. . . . 20 12 12 517., 518 18 10 . ! 698, 699 12 6 2 519., 520., 521., 522., zb. tar. 1700. . . . 16 13 8 4 523., 524., 525. . . 20 št. 521. 13 12 • V Beogradu, dne 20. junija 1925.; C br. 29.297. 528., točke 2., 529., 530., Minister za finance: 531., 532., 533., 534. • 20 . 1 12 5 dr. M. M. Stojadinovič s. r. 235. Razpis (navodila), kako naj se uporablja predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami.* Po odločbi ministrskega sveta C br. 29.291 z dne 19. junija 1925., sklenjeni na podstavi pooblastila |V členu 71. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925., stopi predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami v veljavo dne 20. jxmija 1925. Za pravilno uporabljanje tega zakonskega predloga se dajo carinarnicam ta-le navodila: 1. ) Odredbe tega zakona in carinskih tarif naj se uporabljajo na ono uvozno blago, ki se bo prijavljalo izza dne 20. junija 1.1. carinarnici z občo prijavo po členih 8. in 9. carinskega zakona. Na blago, ki je bilo prijavljeno carinarnici z občo prijavo do vštetega dne 19. junija t. L, je uporabljati odredbe dosedanjega zakona o obči carinski tarifi, razen če zahteva deklarant sam, da naj se uporabijo na to blago odredbe novega zakona kot ugodnejše. — Potemtakem se mora prijava imenovanj v uvoznih deklaracijah ujemati z besedilom dosedanje tarife vselej, kadar se prijavi blago za ocarinitev po dosedanjem zakonu o obči carinski tarifi, a z besedilom nove tarife, kadar se mora opraviti ocarinitev po novem zakonu o obči carinski tarifi. Prav tako naj se pobirajo na vse ono uvozno blago, ki se bo ocarinjalo po dosedanjem zakonu o obči carinski tarifi, poleg carine vse ostale davščine, kakor luksusna taksa in druge, iz tega zakona in ostalih zakonov, pa tudi postranske takse, ki so se pobirale na to blago, dokler je veljal ta zakon. Takšno postopanje z blagom, ki je bilo prijavljeno carinarnici, preden stopi v veljavo ta zakon, in ki leži v privatnih carinskih skladiščih, je uporabljati samo 15 dni od dne, ko stopi v veljavo ta zakon. Po tem roku bodo veljale za vse blago v privatnih carinskih skladiščih odredbe novega zakona in nove uvozne tarife. 2. ) Za izvozno blago, ki se je ocarinilo pri carinarnicah v notranjščini, preden stopita v veljavo novi zakon o obči carinski tarifi in nova izvozna tarifa, in ki je onega dne, ko stopita v veljavo ta zakon in ta tarifa, na poti k izstopni carinarnici ali ki je že dospelo k izstopni carinarnici, se sme zahtevati povračilo carinskih davščin, če so po novi tarifi ugodnejše. Zaradi tega morajo izposlovati deklaranti od mejnih carinarnic potrdilo, kdaj je blago izstopilo iz države, ter zahtevati na podstavi tega potrdila v roku, navedenem v členu 56. carinskega zakona in v členu 74. zakona o proračunskih dvanajstinah, razliko v carinskih davščinah. Če bi bilo za izvestno izvozno blago v novi izvozni tarifi imenovanje drugačno, nego je bilo v dosedanji izvozni tarifi, mora deklarant takšno blago vnovič prijaviti izstopni carinarnici ter zahtevati, naj ga še enkrat pregleda ter ugotovi z zapisnikom, kakšno blago se izvaža glede na imenovanje v novi izvozni tarifi. V takem primeru je dokaz za povračilo ta zapisnik. Kjer tega ni, tudi ne more biti povračila. Na izvozno blago, za katero so se pobrale carinske davščine, ki pa onegai dne, ko se razglasita novi zakon o obči carinski tarifi in izvozna tarifa, ni krenilo iz kraja, kjer je bilo ocarinjeno, se smejo uporabiti odredbe novega zakona in izvozne tarife, če so ugodnejše. Zato morajo deklaranti s pismeno vlogo zahtevati povračilo razlike; to razliko vračajo carinarnice same. Za izvozno blago, za katero se je predložila deklaracija, za katero pa se onega dne, ko se razglasita novi zakon o obči carinski tarifi in izvozna tarifa, še niso izračunile carinske davščine, naj izračunijo carinarnice same carinske davščine po novi izvozni tarifi, če je ta ugodnejša, ko to ugotove z zapisnikom. 3. ) Načelo, izraženo v točki 1.) za uvozno blago, ne velja samo za ono blago, za katero so se pobrale carinske davščine, ampak tudi za ono, ki je bilo oproščeno plačila carinskih davščin, in sicer na podstavi dosedanjega zakona o obči carinski tarifi kakor tudi specialnih zakonov, ki so veljali, dokler je veljal dosedanji zakon o obči carinski tarifi, ki pa se po členu 21. novega zakona ukinjajo. Potemtakem: a) Če gre za oprostitve iz dosedanjega zakona o obči carinski tarifi, kolikor niso določene tudi v novem zakonu, naj uporablja carinarnica te ugodnosti na vse ono blago, ki je bilo do dne, ko stopi ,v veljavo novi zakon, prijavljeno carinarnici z občo prijavo — in sicer tako, kakor so se doslej uporabljale te ugodnosti. Ugodnosti, dane na podstavi dosedanjega zakona o obči carinski tarifi, se ne uporabljajo na blago, ki ni bilo do dne, ko stopi v veljavo novi zakon, prijavljeno carinarnici z občo prijavo, in sicer ne glede na to, da rok, določen z ugodnostjo, za nje uporabo ni potekel. b) Ugodnosti, dajane na podstavi odobritve ministra za finance ali generalne direkcije carin po specialnih zakonih, odredbah, odločbah itd., ki se s členom 21. novega zakona ukinjajo, se smejo uporabljati po dosedanjem postopniku samo na ono blago, ki je bilo do dne, ko stopi v veljavo novi zakon, prijavljeno z občo prijavo in za katero so se dale talce ugodnosti, preden stopi v veljavo ta zakon. Te ugodnosti se ne uporabljajo, če so bile dane, preden je stopil v veljavo novi zakon in preden je bilo blago prijavljeno carinarnici z občo prijavo. Za takšno blago veljajo odredbe novega zakona in nove tarife, razen če je bilo blago, preden stopi v veljavo novi zakon, že prijavljeno carinarnici; v tem primeru je treba postopati po točki 1.) tega razpisa. 4. ) Po drugem odstavku člena 1. novega zakona morajo pobirati carinarnice tudi odslej poleg carine vse ostale davščine po specialnih zakonih, kolikor ti še veljajo in kolikor je pobiranje teh davščin naloženo carinarnicam. Te davščine se pobirajo v vsotah, ob pogojih in na način, ki jih določajo ti zakoni, kolikor ni odrejeno s temi zakoni samimi, da jih morajo pobirati carinarnice tako, kakor je določeno s carinskim zakonom. Na isti način naj rešujejo carinarnice tudi ,vse spore, ki bi izvirali iz pobiranja teh davščin. 5. ) Po drugem in tretjem odstavku člena 3. in zato, da se more izvestno blago ocariniti kot sirovina, iz katere je, ali da se more pustiti prosto carine kot pokvarjeno blago, morajo carinarnice predhodno ustanoviti komisijo, v kateri naj bodo trije člani, in sicer: upravnik in dva uradnika carinarnice, ki ugotove z zapisnikom, da so izpolnjeni vsi pogoji za to. Če bi bilo mnenje ločeno, mora poslati carinarnični upravnik mnenje komisije v odločitev generalni direkciji carin. Poleg tega pošlje carinarnica po možnosti tudi vzorce blaga; če pa jih ne pošlje, se mora v zapisniku komisije točno označiti stanje blaga. Tako smejo postopati carinarnice samo, če to lastnik blaga pismeno zahteva, dokler je to blago še pod carinskim nadzorstvom, ne glede na to, ali je že ocarinjeno in ali so davščine pobrane. Blago se sme narediti za nerabno pri carinarnici sami tako, kakor predlaga komisija, ki je odgovorna, če se na ta način ne doseže zaželeni namen, nego ostane blago še nadalje sposobno za rabo. Če se blago ne more narediti za nerabno pri carinarnicah samih, bodisi zaradi tehnične nemož-nosti, bodisi zaradi velikih stroškov, ki bi jih bilo treba zaradi tega, se sme izvršiti to tudi v prostorih lastnika blaga ali pa kje drugje. Če carinarnica to dovoli, je zavezana, imeti to blago po prenosu (prevozu) iz carinarnice pod stalnim carinskim nadzorstvom, da se prepreči vsaka zloraba. Stroške za to in eventualno tudi za uradnike trpi lastnik blaga. 6. ) Glede člena 4. se opozarjajo carinarnice, da se plačujejo po novem zakonu tudi izvozne carine v zlatu z dodatkom nadavka (ažije), ki se pobira na uvozne carine. 7. ) Ko se izračunavajo carinske davščine po členu 5., morajo računiti carinarnice pri njih obračunu v zlatu znesek, večji od pol pare, za celo paro; zneska, manjšega od pol pare, pa naj ne jemljejo v račun. Pobiraje carino in druge davščine v srebro, mora carinarnica, če je znesek vsota, ki se ne more popolnoma poravnati zaradi nedostajanja denarnih edinic, znesek a) ako je manjši od 25 par, zaokrožiti na 25 par; b) ako je večji od 25 par, a manjši od 50 par, zaokrožiti na 50 par; c) ako je večji od 50 par, a manjši od 75 par, zaokrožiti na 75 par; in č) ako je večji od 75 par, a manjši od 1 dinarja, zaokrožiti na t dinar. To zaokrožanje se sme vršiti samo pri skupnem znesku vseh davščin, ki se morajo pobrati na eno deklaracijo, nikakor pa ne pri poedinih vsotah. 8. ) Po členu 6. vrši glavni kemijski laboratorij pri generalni direkciji carin samo analize onega blaga, ki mu ga pošilja generalna direkcija carin, in superanalize. Superanal ize se smejo vršiti na zahtevo privatnih oseb ali pa uradoma. Uradoma se vrše, če nastane spor med kemiki ali med kemijskim laboratorijem in carinarnico, ali ob carinsko-tehničnih vprašanjih načelnega značaja. Analize in superanalize na zahtevo privatnih oseb se vrše, ko se pobere taksa, predpisana z razpisom C br. 70.476 z dne 7. decembra 1923. Te takse se vlagajo z referati kot depozit v blagajno carinarnice, dokler ne izda generalna direkcija carin naredbe, kaj naj se stori z njimi. 9. ) Po členu 7. se morajo držati carinarnice, ko odbijajo taro, dosedanjih pravil o tari z vsemi navodili, naredbami in pojasnili, izdanimi za njih izvrševanje, dokler se ne izdado na podstavi pooblastila v tem členu nova pravila o tari. Dosedanje stopnje za odbijanje tare prestanejo veljati, ker so z odločbo C br. 29.297 z dne 20. junija 1925. predpisane nove stopnje tare; te se morajo uporabljati im vse blago, ki se bo ocarinjalo od dne, ko stopi v veljavo novi zakon, ne glede na to, ali se uporabljajo nanje odredbe starega ali novega zakona. Stopnje tare za izvozno blago se odbijajo v onih odstotkih, ki so bili odrejeni doslej. 10. ) Vrednost blaga za plačilo carine po vrednosti se ugotavlja, dokler se ne predpišejo nova navodila, tako, kakor je določeno z razpisom C br. 71.602 z dne 14. decembra 1921. 11. ) O oprostitvah, omenjenih v členu 9., odločajo carinarnice same za predmete, navedene v točkah 2.), 3.), 8.), 9.), 10.), prvem odstavku; 13.), 14.), 19.), 20.), 22.), 23.) in 28.). Oprostitve po točki 2.) člena 9. izvršujejo carinarnice brez vseh formalnosti. Oprostitve po točki 3.) dovoljujejo carinarnice, ko predloži prosilec dokaze (ukaz, dekret), s katerimi mu je bilo to odlikovanje podeljeno, in ocarinitev se opravi uradoma, po mali priznanici, ki se ji priloži overovljen prepis dekreta ali ukaza, s katerim je bilo to odlikovanje podeljeno. Po točki 8.) se puščajo predmeti sodnega postopanja prosti carine samo na zahtevo sodišča ali onega oblastva, ki se mu pošiljajo ti predmeti. Ocarinitev se opravi uradoma, po mali priznanici, ki se ji priložita zahteva in dokaz, im katerih podstavi so ti predmeti oproščeni. Prav tako izvršujejo carinarnice oprostitev predmetov iz točke 9.). Glede predmetov iz točke 10.), prvega oristavka, izrekajo oprostitve carinarnice same tako, kakor je razloženo v razpisu C br. 45.477 z dne 17. julija 1920.; vendar pa morajo pošiljati odločbe po izvršenih ekspedicijah v odobritev carinarnicam, pri katerih je ustanovljen kolegij po odločbi ministra za finance C br. 22.563/25. Dovolitve za prosti uvoz gospodarskega inventarja tvorničarjev in obrtnikov daje tudi nadalje generalna direkcija carin. Prtljaga se oprašča po točki 13.) tako, kakor se je doslej. Za oprostitve iz točke 14.) morajo zahtevati carinarnice dokaz, da so osebe, ki nosijo te predmete, res dijaki. Za dokaz služi številka potnega lista z označbo oblastva, ki ga je izdalo, kar se mora zapisati v mali pri-zimnici, po kateri se izvrši ocarinitev. Potni list se ne pridrži. Po točki 19.) morajo puščati carinarnice prevozna sredstva privilegiranih carinskih voznikov v rednem potniškem in tovornem prometu prosta carine brez vseh formalnosti, ker se ta prevozna sredstva ne vpisujejo v skladiščne knjige. Za prevozna sredstva se smatrajo tudi specialni vozovi, kakor vozovi za prevažanje tekočin, mesa, rib itd., najsi so to železniški vagoni ali pa plovni ali zrakoplovni objekti. Oprostitve po točki 20.) dajo carinarnice ob uvozu samo, če se ujema količina z desetdnevno potrebo za prehrano živine ha poti, ako je transport namenjen v države, ki meje ob našo kraljevino, a s petnajstdnevno potrebo, ako je transport namenjen v druge države, in sicer od dne, ko krene transport od imše meje. V prevozu je vsa hrana prosta; vendar pa morajo carinarnice ob prihodu označiti točno količino hrane, izstopne carinarnice pa ob izstopu blaga paziti na to, koliko hrane se je porabilo, in potemtakem, ali se izvaža iz države resnično ona količina, ki je preostala po porabi. Ob uvozu se pušča prosta carine hrana za dejansko potrebo; to pa se ravna po tem, odkod se pošilja živina v notranjščino, toda največ za pet dni. Če ostane živina v kraju, kjer se je opravila uvozna ekspedicija, se pusti hrana samo za en dan od dne, ko se je živina raztovorila iz prevoznih sredstev. Oprostitve po točki 22.) se dajo le za ribe in druge vodne živali v živem stanju ali samo toliko nasoljene, kolikor je treba, da se ribe ali ostale živali na poti ne pokvarijo, hibe, v kakršnikoli obliki predelane ali dalje konser-virane, plačujejo carino. Oprostitve se dajo samo na ime ribičev in njih združb, ocarinjanje pa se vrši uradoma, po mali beležnici. Oprostitve za predmete, navedene v točki 23.), se dajo po veljavnih predpisih o dvovlastnikih ali pa po mednarodnih sporazumih, kolikor so ti v veljavi. Oprostitve po točki 28.) dajo carinarnice po predhodnem pregledu, ki ga izvrše sanitetna oblastva; ocarinjanje pa se vrši uradoma, po mali beležnici. Vse te oprostitve smejo dovoljevati samo glavne carinarnice I. in II. vrste. Oprostitve za predmete, navedene v točkah 1.), 4.), 5.), 10.), drugem in tretjem odstavku; 11.), 12.), 15.), 16.), 17.), 21.), 24.), 25.),* 27.) in 30.), dajo glavne carinarnice I. vrste s centralno carinsko blagajno, pri katerih je ustanovljen kolegij po odločbi ministra za finance C br. 22.563/25. Dokler ti kolegiji ne začno poslovati, daje oprostitve za te predmete generalna direkcija carin. Predmeti, navedeni v točki 1.), so oproščeni samo, če jih uprava dvora pismeno zahteva; tej zahtevi se mora priložiti tudi originalni račun z overovljenim prepisom in s potrdilom na njem, da so predmeti namenjeni neposredno za Njegovo Veličanstvo kralja. Njeno Veličanstvo kraljico in za prestolonaslednika. Ocarinjanje se opravlja uradoma, po mali beležnici. Oprostitve po točki 4.) se vrše tako, kakor je razloženo v razpisu C br. 10.900 z dne 1. aprila 1922. V potrdilu mora biti izrečno navedeno, da postopa dotična država glede opraščanja od carine predmetov, označenih v potrdilu, po vzajemnosti. Oprostitve iz točke 5.) se dajo na podstavi zakona, kako se opraščajo državni uradi uvozne carine, dokler ne prestane ta zakon po členu 22. tega zakona definitivno veljati. Oprostitve iz točke 10.), drugega in tretjega odstavka, razen inventarja tvorničarjev in obrtnikov, se vrše tako, kakor je predpisano v razpisih C br. 25.402 z dne 27. aprila 1921. in C br. 27.707 z dne 25. aprila 1921., oprostitve od carine in zavarovanja valute selitvenih stvari ob izvozu pa po razpisu C br. 19.729 z dne 1. aprila 1921. Ko se oprašča selitev, morajo dopustiti carinarnice s selitvijo vred izvoz zlatih in srebrnih predmetov, če so izseljenikova lastnina in če se ujemajo z njegovim stanjem, kar se mora dokazati s posebnim potrdilom pristojnega političnega (policijskega) oblastva. Oprostitev iz točke 11.) se daje ob pogoju vzajemnega postopanja; vložiti pa je treba prošnjo, ki ji morata biti priložena seznamek predmetov in potrdilo oblastva, ki pošilja uslužbence na službo. Seznamek stvari mora biti overovljen po pristojnem oblastvu, pod katero spadajo, in v potrdilu mora biti označeno, da je njih lastnik uslužbenec in da se kot tak priseljava ali izseljava. Oprostitev iz točke 12.) se daje na podstavi pismenih vlog tujih prometnih naprav v naši državi, toda samo za one predmete, ki so navedeni v teh specialnih sporazumih. Oprostitev iz točke 15.) se daje samo zai predmete, ki se uvažajo za javne zbirke in naprave na predlog ministra za prosveto. Prosti carine se ne smejo puščati kakorkoli razmnoženi predmeti del naših umetnikov. Oprostitev iz točke 16.) se daje samo na podstavi uvoznikove pismene zahteve, ki ji morajo biti priloženi dokazi o dediščini, izdani po pristojnem sodnem oblastvu, kakor tudi potrdilo pristojnega oblastva, da je uvoznik najbližji sorodnik. Za najbližje sorodnike se smatrajo oče in mati, sinovi, hčere, bratje in sestre. Oprostitev iz točke 17.) se omejuje samo na uporabljano obleko in perilo ter se daje tako, kakor je razloženo v razpisu C br. 6710 z dne 13. februarja 1924.; dokazati pa je treba, da se pošiljajo te stvari kot darilo. Oprostitev iz točke 21.) se omejuje samo na darila ter se vrši na podstavi pismenih vlog, ki jim je treba, priložiti dokaz, da se pošiljajo ti predmeti kot darilo. Oprostitev iz točke 24.) se daje na uvoznikovo pismeno vlogo; dokazati pa je treba, da je blago domačega izvora, kar se ugotovi s tovornim listom in izvozno deklaracijo. Oprostitev je vezana na blago ter se dä, če se blago ujema s številom tovorkov, znamko, številko in težo in če ni dvoma, da je blago namenjeno v inozemstvo. Rok za povratek tega blaga kakor tudi to, da ni stopilo v prosti promet, ne vpliva na oprostitev. Če se vrne le del blaga, se vrne samo oni znesek carinskih davščin, ki odpada nanje. Oprostitve iz točke 25.) se dajo nezavisno od tega, ali so posode ob ocari-nitvi zglašene za povratek. Zato se smejo dajati te oprostitve tudi takrat, kadar je mogoče ugotoviti z deklaracijo (ne glede na obeleževanje), računom in drugo korespondenco*, da se je izvozilo v posodah, ki se vračajo, domače blago. Oprostitve iz točke 27.) se dajo samot, če se predloži dokaz, da bodo služili ti predmeti za javne spomenike. Te oprostitve daje, in sicer: za predmete iz točk 1.), 4.), 11.), 12.), 17.), 27.) in 30.)* inspektor, za predmete iz točk 5.), drugega in tretjega odstavka, 15.), 16.), 21.), 24.) in 25.) pa kolegij, ustanovljen pri glavnih carinarnicah I. vrste, kjer obstoje centralne carinske blagajne. S tem se izpreminja odločba ministra za finance C br. 22.563/22.* Ocarinjanje se opravlja uradoma, po mali beležnici. Oprostitve iz točk 18.), 29.) in 31.) daje generalna direkcija carin, in sicer: oprostitve iz točk 6.)* in 18.) načelno, kar se o pravem času priobči carinarnicam; oprostitve iz točke 29.) na uvoznikovo blago s povoljnim mnenjem ministrstvoma narodno zdravje (prošnji se mora priložiti tudi potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da se ta zdravila ne izdelujejo v državi); oprostitve iz točke 31.) na podstavi potrdila ministrstva pravde (temu potrdilu mora biti priložen tudi seznamek predmetov). 12. ) Pogojne ekspedicije z začasno oprostitvijo od plačila carine se vrše po ustreznih predpisih carinskega zakona, postopnikov in razpisov, izdanih na njega podstavi. Kjer ni po teh px-edpisih izrečno določeno, da se mora polagali zaradi zavarovanja carinskih davščin gotovina, so carinarnice pooblaščene, sprejemati od deklarantov tudi druge garancije za njih oprostitev. Te garancije se lahko polagajo v državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjih po borznem kurzu, v garancijskih pismih domačih denarnih zavodov, pooblaščenih za poslovanje z devizami in valutami, ali pa v vložnih knjižicah takih denarnih zavodov. Te garancije smejo sprejemati samo glavne carinarnice J. in II. vrste. Sporedne carinarnice smejo sprejemati za zavarovanje samo vložne knjižice. 13. ) Uvoz predmetov v predelavo, popravo, obdelavo ali dodelavo kakor tudi izvoz predmetov v popravo, obdelavo in dodelavo dovoljuje v mojem imenu za vsak poedini primer generalna direkcija carin, ki odreja tudi pogoje, ob katerih naj se opravi ekspedicija teh predmetov. V prošnji je treba navesti vrsto, obliko in količino predmetov s točno označbo predmetov, ki naj se izdelajo, nadalje način njih predelave, poprave, obdelave in dodelave, poleg tega pa tudi, kolik bo razgubek pri teh predmetih, ki se predelujejo. Če je treba po členu 11. zakona pobrati 15 % vrednosti kot carino zn one predmete, ki so se dodali pri predelavi, obdelavi, popravi in dodelavi, se obračuni .vrednost po vrednosti v fakturi, in sicer po uradnem kurzu onega dne, ko se opravi ekspedicija. Ta odstotek vrednosti se izračuni V bankovcih. V dvomljivih primeriti se ugotavlja vrednost dodanih predmetov komisijski. V komisijo spadajo: upravnik carinarnice z angažiranima uradnikoma in en strokovnjak, ki ga pozove carinarnica za dotično grano predelave, poprave, obdelave in dodelave. Komisijske stroške trpi lastnik blaga. 14. ) Po členu 21. novega zakona prestanejo veljati poleg zakonov, izrečno imenovanih v tem členu: a) Iz točke 5.) člena 21. odredba člena 3. zakona z dne 20. februarja 1922. o olajšavah pri prevozu naših umrlih državljanov iz inozemstva («Službene Novine> št. 224 z dne 9. oktobra 1922.1), kolikor se nanaša ta odredba na oprostitev od carinskih davščin. Odslej se bo vršila oprostitev na podstavi točke 29.) člena 9. tega zakona. b) Zakon z dne 30. marca 1922. o izvozu v predelavo («Službene Novino št. 105 z dne 15. maja 1922.2 * * 5 *). c) Zakon z dne 22. januarja 1922. o izvozu življenskih potrebščin in živali v okupirane krajine, ki so po rapallski pogodbi pripadle kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in o uvozu proizvodov ribarstva, kmetijstva in tvorniške industrije iz teh krajin v kraljevino («Službene Novine» št. 77 z dne 6. aprila 1922.“). č) Zakon z dne 23. septembra 1921., s katerim se izpreminja člen 22. zakona o obči carinski tarifi («Službene Novine» št. 216 z dne 28. septembra 1921.’). d) Zakon z dne 22. januarja 1922. o oprostitvi uradniške zadruge za zidanje stanovanj v Beogradu od plačevanja vseh državnih davščin («Službene Noivine» št 77 z dne 6. aprila 1922.). e) Zakon z dne 22. januarja 1922. o izpremembah in dopolnitvah člena 6., točke" 24.), zakona o obči carinski tarifi («Službene Novine» št. 77 z dne 6. aprila 1922.“). f) Zakon z dne 20. februarja 1922., s katerim se gasilna društva opraščajo plačila carine in ostalih taks pri uvozu potrebnih predmetov («Službene Novine» št. 224 z dne 9. oktobra 1922.°). g) Odločba gospodarsko-finančnega komiteta ministrov C br. 55.590 z dne 22. septembra 1920., ki je bila razglašena in uzakonjena pod C br. 61.602 z dne 23. septembra 1920., in odločba gospodarsko-finančnega komiteta ministrov C br. 73.679 z dne 10. decembra 1920. h) Zakon z dne 6. aprila 1922., s katerim se državni uradi opraščajo uvozne carine («Službene Novine» št. 77 z dne 6. aprila 1922.7); vendar pa se bodo uporabljale ugodnosti iz tega zakona na blago;, ki ga uvažajo državni uradi, do vštetega dne 31. marca 1926., če se blago, ki se uvaža, ne izdeluje v zadostni količini v državi. Za dokaz, da se predmeti ne izdelujejo V zadostni količini v državi, služi potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo. Ministrstvo za vojsko in mornarnico se koristi, kolikor se ne more koristiti za oprostitev od carine po tem zakonu, dokler je še v veljavi, za oprostitev potrebnega materiala po točki 5.) člena 9. novega zakona o obči carinski tarifi po predhodni odobritvi in ob pogojih, ki jih predpiše v tej odobritvi ministrski svet. i) Vse odločbe, vsi odloki in razpisi, kar jih je bilo izdanih na podstavi dosedanjega zakona o obči carinski tarifi in drugih specialnih zakono,v, ki se ukinjajo s tem zakonskim predlogom, kolikor mu nasprotujejo. 15. ) Izpremembe in dopolnitve zakona o obči carinski tarifi z maksimalnimi in minimalnimi postavkami, ki so se uvedle z uredbo z dne 4. junija 1921. («Službene Novine» št. 156 z dne 16. junija 1921.8), so s točko 1.) člena 21. tega zakona izrečno ukinjene. 16. ) Po točki 6.) člena 21. se ukinjajo tudi vse ugodnosti, dane s specialnimi zakoni kraljevine Srbije o individualnih ugodnostih, ki so bile dane na podstavi zakona o podpiranju domače industrije z dne 16. julija 1898., kolikor se nanašajo te ugodnosti na uporabljanje zakona o obči carinski tarifi 1 Ur. 1. z dne 17. oktobra 1922., št. 339/108. 2 Ur. 1. z dne 29. maja 1922., št. 159/55. “ Ur. 1. z dne 21. aprila 1922., št. 109/39. 1 Ur. 1. z dne 10. oktobra 1921., št. 311/123. 5 Ur. 1. z dne 21. aprila 1922., št. 108/39. a Ur. 1. z dne 17. oktobra 1922., št. 340/108. 7 Ur. 1. z dne 21. aprila 1922., št. 107/39. 8 Ur. 1. z dne 1. avgusta 1921., št. 239/89. in tarif, če tem ugodnostim rok veljavnosti že ni potekel ali če niso že drugače prestale veljati. 17. ) Odločba ministrskega sveta C br. 29.295 z dne 19. t. m. se mora uporabljati na blago, ki je v njej omenjeno, ne glede na njegov izvor. 18. ) Odločba ministrskega sveta C br. 29.294 z dne 19. t. m. se mora uporabljati samo, če prihaja blago iz pogodbenih držav. 19. ) Uporabljaje uvozno in izvozno tarifo, se morajo carinarnice povsem ravnati po komentarju carinske tarife, ki je sedaj v veljavi, z vsemi njegovimi izpremembami in dopolnitvami, kolikor ne nasprotujejo njegova pojasnila besedilu nove uvozne tarife, najsi se številke nove tarife ne ujemajo s številkami stare tarife in torej tudi ne s pojasnili komentarja. Prav tako se morajo uporabljati vsa navodila, pojasnila in vsi razpisi, kar jih je bilo izdanih za uporabljanje dosedanje izvozne tarife, kolikor jih ne izpreminja nova tarifa. Carinarnicam naročam, naj se strogo ravnajo po tem razpisu. V Beogradu, dne 20. junija 1925.; C br. 29.299. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r. 236. Razpis št. 99 o postopniku za odgon živine čez carinsko črto na pašo in prezimovanje.* Po členu 23. predloga zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami, ki je stopil v veljavo dne 20. t. m., predpisujem za odgon živine na pašo in prezimovanje na podstavi člena 10., točke 3.), omenjenega zakonskega predloga ta-le postopnik: 1. ) Živinorejci - prebivalci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki hočejo odgnati živino čez carinsko črto na pašo ali prezimovanje, morajo prej predložiti prošnjo carinarnici, v katere okolišu hočejo odgnati svojo živino. Prošnji morajo priložiti: a) dva enakoglasna, svojeročno podpisana seznamka živine, ki jo hočejo odgnati čez carinsko črto. V seznamku mora biti označeno, kakšno živino hočejo odgnati in koliko glav; tudi je treba označiti vrsto in pasmo in popisati vsako živinče glede spola, starosti, brejosti, barve, znamenja in drugih znakov. Za drobnico se označba brejosti ne zahteva, toda navesti se mora, če je očividna. b) Potrdilo pristojnega veterinarskega oblastva o zdravstvenem stanju živine. c) Jamstvo za zavarovanje izvoznih carin. V prošnji se mora tudi točno označiti kraj ali okoliš občine, kamor naj se živina odžene. Jamstvo iz točke c) za zavarovanje izvozne carine mora biti podpisano po treh imovitih prebivalcih-živinorejcih naše kraljevine. Poleg tega sprejemajo carinarnice pismeno osebno jamstvo lastnika živine; jamstvo pa se tudi lahko dš v državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjih po borznem kurzu, v garancijskih pismih domačih denarnih zavodov, pooblaščenih za poslovanje z devizami in valutami, ali v vložnih knjižicah takih denarnih zavodov. Omenjena jamstva se lahko sprejemajo pri vseh carinarnicah. Osebna jamstva lastnika živine in jamstva dveh imovitih prebivalcev-živinorejcev morajo biti potrjena tudi po pristojnem občinskem oblastvu z označbo, da imata poroka v občini nepremične imovine v toliki vrednosti, kolikršna je vsota, za katero jamčita. 2. ) Na podstavi vložene prošnje in prilog, označenih pod a), b) in c) točke 1.) tega razpisa, izvrši carinarnica izvozno ekspedicijo na povratek po mali priznanici, kakor določa razpis 34.710/1924. 3. ) Po izvršeni ekspediciji na povratek, se izroči lastniku duplikat male priznanice, na kateri je treba označiti številko vložnega zapisnika, pod katero je bila prošnja pri carinarnici prejeta, in številko veterinarskega potrdila z enim izvodom overovljenega seznamka, na katerem se zapišeta številka in datum izvršene ekspedicije. Z unikatom male priznanice obdrži carinarnica drugi izvod seznamka z veterinarskim potrdilom, jamstvo ali položeno garancijo pa shrani z vlogo vred v svoji blagajni kot depozit, dokler se živina ne vrne. Na prošnji je treba označiti, kdaj in po kateri številki male priznanice se je izvršila izvozna ekspedicija. 4. ) Prehod živine čez carinsko črto se izvrši pod nadzorstvom organov, ki so poverjeni s kontrolo in čuvanjem carinske črte. Če posluje v kraju carinarnica, se izvrši prehod živine pod njenim nadzorstvom. Zato mora deklarant prijaviti odgon živine čez carinsko črto najbližjemu oddelku finančne kontrole ali carinskega oblastva, če je ustanovljen v kraju; organi omenjenih oblastev pa vzporede živino s predloženima listinama (duplikatom male priznanice in overovljenim seznamkom živine) in če ugotove s primerjanjem, da se listine ujemajo z živino, dopuste prehod čez carinsko črto. Seveda mora prisostvovati prehodu čez mejo tudi veterinarski zdravnik, da pregleda živino, če namreč ni dal pristojni veterinar lastniku živine pismenega akta, da se sme živina pustiti čez carinsko črto. Na zadnji strani duplikata male priznanice postavijo organi, pod katerih nadzorstvom naj se odžene živina čez carinsko črto, datum, ko je bila živina na carinski črti pregledana in ko je prestopila carinsko črto. To zaznambo overovijo s svojim podpisom ter izroče nato vse predložene listine lastniku živine. • 5. ) Rok za povratek živine s paše ali prezimovanja je največ 9 (devet) mesecev. Če so v posebnih pogodbah ali sporazumih določepi drugačni roki, se mora vrniti živina v teh rokih. 6. ) S paše ali prezimovanja se mora vrniti živina v okolišu iste carinarnice, pri kateri je bila odgnana na pašo ali prezimovanje. Ob povratku mora izročiti njen lastnik ali pa gonjač organom, omenjenim v točki 4.) tega razpisa, duplikat male priznanice in seznamek živine, po katerih se je izvršila izr vozna ekspedicija na povratek, obenem s potrdilom inozemskega veterinarskega oblastva o zdravstvenem stanju živine. Če je kakšno živinče, dokler je bila živina onkraj carinske črte, poginilo, mora predložiti deklarant o tem dokaz pristojnega inozemskega oblastva. Ob povratku živine čez carinsko črto mora pozvati njen lastnik ali pa gonjač tudi našega pristojnega veterinarskega zdravnika, da živino veterinarski pregleda. Zgoraj omenjeni organi vzporede živino z zgoraj označenima listinama in če ugotove s primerjanjem, da se listini ujemata z živino, dopuste vstop živine v državo, malo priznanico s seznamkom živine, z dokazom o poginulih živinčetih in s potrdilom veterinarskega zdravnika o ugotovljenem stanju živine pa obdrže ter označijo na zadnji strani priznanice, kakšno je stanje, ugotovljeno ob prihodu živine. To označbo overovijo omenjeni organi s svojimi podpisi. Obdržano malo priznanico s seznamkom in ostalimi listinami izroče organi, ki so izvršili pregled na carinski črti, še istega dne zaradi izvršitve carinske ekspedicije oni carinarnici, pri kateri se je izvršila izvozna ekspedicija na povratek. Po prejemu omenjenih listin izvrši carinarnica carinsko ekspedicijo takoj, kakor je določeno v točki 2.) tega razpisa. Ko se izvrši ta ekspedicija in ko se ugotovi pravilno stanje, vrne carinarnica lastniku položeno jamstvo ali garancijo. 7. ) Če je bilo na paši ali prezimovanju pri živini kaj priredka ali če so se dobili od nje živalski proizvodi, mora lastnik živine ali gonjač takoj ob povratku živine ustno prijaviti organu, ki je poverjen s kontrolo in čuvanjem carinske črte, ves priredek ali vrsto in količino proizvodov, dobljenih od živine. Na osnovi te prijave sestavijo omenjeni kontrolni organi točen seznamek priredka in živalskih proizvodov, ki ga podpiše tudi lastnik ali deklarant, ter ga takoj izroče carinarnici, pri kateri sta se izvršili izvozna ekspedicija na povratek in uvozna ekspedicija ob povratku živine. Na podstavi predloženega seznamka izvrši carinarnica uvozno ekspedicijo po mali priznanici, in sicer po členu 9., točki 23.), predloga zakona o obči carinski tarifi, ne da bi pobrala carino in postranske takse. Za priredek pri živini se smatrajo teleta, kozliči, jagnjeta in žrebeta; prost carine in postranskih taks se pušča ta priredek samo, če je bila ob odgonu na pašo in prezimovanje brejost živinčet označena v seznamku. To ne velja za kozliče in jagnjeta, če ni bila brejost očividna. Vsekakor pa se mora gnati priredek z živino vred ter se mora ujemati s številom ženskih živinčet. Oprostitev od carine in postranskih taks ob uvozu živalskih proizvodov se uporablja za te-le količine: za sirovo maslo v količini, ki ne preseza za vsak dan, ki ga je prebila živina na paši ali prezimovanju, na kravo 016 kg, na kozo 0'032 kg; za sir na kravo 0'20 kg, na kozo 0'058 kg, na ovco 0 029 kg. Omenjeni proizvodi, kolikor se ne uvozijo med pašo ali prezimovanjem ali ob povratku živine s paše ali prezimovanja, se smejo uvoziti prosto carine in postranskih taks najkesneje y štirih tednih od dne, ko se je živina vrnila. Živalske proizvode, ki se uvažajo, dokler biva živina na paši ali prezimovanju, vpisuje carinarnica po vrsti in količini v seznamke, omenjene v točki 1. a) tega razpisa; pri tem mora strogo paziti na to, da ni količina takih proizvodov večja od količine, določene v zgoraj označenih zneskih za vsak dan in vsako živinče. Ti proizvodi se smejo prenašati (prevažati) čez mejo po vseh cestah, kjer poslujejo carinska oblastva ali finančne kontrole; toda ob vnosu (uvozu) v našo državo se mora obenem predložiti dokaz, da so to proizvodi živine, zrejene na paši, po seznamkih in duplikatih male priznanice. Te listine služijo za to, da se kontrolira transportiranje do izvršitve carinskih ekspedicij, ki se opravljajo analogno odredbam točke 6.) tega razpisa; po opravljeni carinski ekspediciji pa se vrnejo lastniku živine in ta jih izroči onemu, ki čuva živino na paši in prezimovanju. 8. ) Če ni na prehodišču carinske črte ne carinskih oblastev ne finančnih kontrolnih oblastev, mora lastnik organom, ki opravljajo carinski pregled, povrniti dnevnico in potne stroške po veljavnih predpisih, toda samo, če je prehodišče meje od kraja, kjer dotični organ stalno službuje, daleč nad dva kilometra. O prejeti vsoti se mora izdati priznanica. 9. ) Osebe, ki gonijo živino na tuje ozemlje, morajo imeti za prehod čez mejo in za bivanje na tujem ozemlju z živino potne listine ali dovolila pristojnih policijskih (političnih) oblastev. Take osebe se morajo vselej, preden gredo čez mejo, prijaviti oblastvu, ki je pristojno, izdajati taka dovolila, in ki jim na podstavi njih listin dovoli, iti čez mejo. 10. ) Za živinorejce-prebivalce obmejnih držav, ki gonijo živino s tujega ozemlja čez carinsko črto na naše ozemlje, ni treba drugega postopanja in drugih carinskih in veterinarskih formalnosti, če država, iz katere so, tega ne zahteva ob odgonu naše živine. Drugače pa je treba postopati po občih predpisih členov 72. do 79. carinskega zakona. Predpisi, zgoraj določeni za odgon naše živine na pašo in prezimovanje, veljajo analogno tudi za inozemsko živino, ki prihaja na pašo ali prezimovanje v našo državo. 11. ) Carinarnice se pooblaščajo, da smejo na zahtevo naših prebivalcev-živinorejcev, ki so prijavili živino za odgon na pašo ali prezimovanje, preden stopi v veljavo ta pravilnik, zamenjati položene garancije ali osebna jamstva po odredbah točke 1.) tega razpisa, in sicer na pismeno zahtevo onih oseb, ki so jih položile. S tem razpisom se dopolnjuje razpis C br. 29.299 z dne 20. junija 1925. V Beogradu, dne 20. junija 1925.; C br. 29.398. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r. 237. Razpis št. 100 glede uporabljanja ugodnosti iz pripomb in opazk k tar. št. 5., pod 2., 25., 29., 57., 86., 202., 217., 445., 470., 548., 588. in občih opazk k XV. delu pod 4. in 5. uvozne tarife predloga zakona o obči carinski tarifi.* Za uporabljanje ugodnosti, določenih v uvozni tarifi predloga zakona o obči carinski tarifi, ki je stopila v veljavo dne 20. t. m., se dajo carinarnicam na podstavi člena 23. omenjenega predloga zakona ta-le navodila: 1.) Kjerkoli je navedena v pripombah ali opazkah nove uvozne tarife ugodnost, bodisi da se nanaša na oprostitev od carine, bodisi na uporabo * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. junija 1925., št. 141. (XXIX. — 1925.) manjše ali znižane stopnje carine «ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance», se morajo obrniti uvozniki, ki se hočejo koristiti s takšno ugodnostjo, za vsak poedini primer s pismeno prošnjo na generalno direkcijo carin, kolikor ni odrejeno v tem razpisu drugače. Prošnji je treba priložiti: a) Potrdilo pristojne trgovske, obrtniške, industrijske zbornice ali zanatlijske komore, da so uvflfcniki industrije! ali obrtniki in s kakšno in katero vrsto industrije ali obrta se bavi j o. b) Potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, V. oddelka, v Beogradu, i koliko potrebujejo po kapaciteti svojih podjetij na leto predmetov, ki jih hočejo uvoziti, kakor tudi o tem, kako jih uporabljajo v svojih podjetjih, ali da služijo dotični predmeti resnično za uporabo, označeno v njih prošnji. Če je dajanje takih ugodnosti po omenjenih pripombah in opazkah vezano še na pogoj, da se takšno blago ne izdeluje v državi ali da se ne izdeluje v zadostni količini ali da se daje ta ugodnost samo, dokler se ne začne izdelovati blago v državi, mora biti v potrdilu ministrstva za trgovino in industrijo tudi to izrečno označeno. c) Fakturo, na kateri mora jamčiti uvoznik s svojeročnim podpisom, da je originalna. 2. ) Na podstavi vloženih prošenj z omenjenimi prilogami izdaja generalna direkcija carin odločbe, ki jih pošilja neposredno carinarnicam. Carinarnice pa uporabljajo take ugodnosti, ko so jih predhodno, sklicevaje se na številko in datum odločbe generalne direkcije, priobčile uvoznikom. Uvoznik mora, ko predloži deklaracijo, v njej izrečno zahtevati uporabo ugodnosti iz dotične pripombe ali opazke, sklicevaje se na: številko in datum odločbe generalne direkcije carin. Kjer tega ni, se izvrši ocarinitev po prijavi v deklaraciji; naknadne prošnje za povračilo pa se, glede na odredbo člena 34. carinskega zakona, ne jemljejo v poštev. Ko angažirana uradnika pregledata blago, označita v deklaraciji, da se je ocarinilo po dotični pripombi in opazki, in sicer po odločbi generalne direkcije carin, sklicevaje se na nje številko in datum, ter overovita to s svojima podpisoma. Odločba generalne direkcije carin z vsemi prilogami vred se obdrži z unikatom deklaracije. Količine blaga, ki se dovoljujejo z uporabo ugodnosti, ne smejo presezati poluletne potrebe v dotičnem podjetju. Odobritev generalne direkcije carin velja šest mesecev od dne, ko je izdala odločbo, blago pa se sme uvažati tudi delonuu, a najkesneje v treh mesecih od dne, ko je generalna direkcija carin izdala odločbo. 3. ) O poedinih pripombah in opazkah v predlogu zakona o obči carinski tarifi se dajo, kolikor odstopajo od odredb, omenjenih pod 1.) in 2.) tega razpisa, carinarnicam ta-le pojasnila: Ugodnosti iz opazke k tar. št 57. se uporabljajo tako, kakor so se uporabljale doslej. Uporabo ugodnosti iz pripombe k tar. št. 86. dovoljuje generalna direkcija carin na pismen predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za poljedelstvo in vode. Ugodnosti iz pripombe k tar. št. 202. uporabljajo carinarnice same, de-naturiranje pa se vrši tako, kakor se je vršilo doslej. Ugodnosti iz pripombe k tar. št. 217. se uporabljajo ob pogojih, določenih pod 1.) in 2.) tega razpisa. Ugodnosti iz pripombe k tar. št. 445. in iz pripombe 1. k tar. št. 470. uporabljajo carinarnice same brez predhodne odločbe generalne direkcije carin ob pogojih, določenih pod točkama 1.) in 2.) tega razpisa. Ugodnosti iz pripombe k tar, št. 548. se uporabljajo tako, kakor so odrejene v točkah 1.) in 2.) tega razpisa; vendar pa se mora predložiti poleg omenjenih potrdil vselej še potrdilo ministrstva za šume in rudnike, da bodo služili omenjeni predmeti resnično za vrtanje zemlje ob zasledovanju vode, rude itd. Ugodnosti iz pripombe k tar. št. 588. uporabljajo carinarnice same ob pogojih, določenih v točkah 1.) in 2.) tega razpisa, in po odredbah točke 5.), drugega odstavka, razpisa C br. 29.299 z dne 20. junija 1925. Ugodnost iz točke 4.) občih opazk k XV. delu k tar. št. 682. se uporablja, dokler ne objavi ministrstvo za trgovino in industrijo seznamka predmetov, ki se ne izdelujejo v državi, ob pogojih točk 1.) in 2.) tega razpisa. Isto velja za uporabljanje ugodnosti iz točke 5.) občih opazk k XV. delu. 4. ) Ugodnosti iz pripombe 2. k tar. št. 5., iz pripombe k tar. št. 25. in iz opazke k tar. št. 29. uporabljajo carinarnice same, toda samo, če jih uvoznik v uvozni deklaraciji izrečno zahteva. Omenjene ugodnosti se smejo uporabljati tudi pri naših primorskih carinarnicah in pri carinarnicah v notranjščini, toda v tem poslednjem primeru samo, če se priloži deklaraciji potrdilo one primorske carinarnice, pri kateri je blago prispelo v našo državo. 5. ) Ostala pojasnila o uporabljanju vseh zgoraj omenjenih ugodnosti daje generalna direkcija carin. Priobčevaje carinarnicam in interesentom ta navodila, jim naročam, naj jih, sprejmejo na znanje ter povsem postopajo po njih. V Beogradu, dne 20. junija 1925.; C br. 29.572. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinovič s. r. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Št. A IV 295/25—1925. Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za II. četrtletje 1925. 1 2 3 ' 4 5 6 7 ““ 8 Stanje vlog koncem četrtletja Zap. št. -v— ;.- Ime hranilnice Stanje vlog početkom četrtletja Vlogi na hranilne knjižice tekom četrtletja Vlogi v tekočih računih tekom četrtletja Skupaj 3 + 4 + 5 Dvigi tekom Četrtletja Din P Din P Din P Din P Din P Din p Društvena hranilnica: 1. Kranjska hranilnica v Ljubljani | 40,358.210 | 27 1 2,252.853 j 17 3,174.181 07 45,785.244 51 3,710.375 29 42,074.869 22 Okrajne in občinske hranilnice: 1. Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani 135,282.110 17 8,367.376 33 23,284.825 69 166,934.312 19 19,375.824 98 147,558.487 21 2. Mestna hranilnica v Kranju 15,093.167 52 1,945.783 80 1,133.647 15 18,172.598 47 1,567.162 — 16,605.436 47 3. Mestna hranilnica v Radovljici 9,932.991 05 1,136.385 22 167.400 — 11,236.776 27 761.134 68 10.475.641 59 4. Mestna hranilnica v Kamniku 8,284.246 43 1,496.492 49 1,064.321 56 10,845.060 48 1,149.716 98' 9,695.343 50 5. Mestna hranilnica v Novem mestu . . . 14,856.472 10 2,493.054 53 596.860 95 17,946.387 58 1,813.617 57 16,132.770 01 6. Mestna hranilnica v Kočevju 15,598.649 66 2,902.944 59 — — 18,501.594 25 1,322.143 36 17,179.450 89 7. Mestna hranilnica v Črnomlju 4,955.192 09 905.664 42 83.Q00 — 5,943.856 51 562.458 24 5,381.398 27 8. Mestna hranilnica v Mariboru 35,085.249 29 6,714.284 60 236.870 20 42,036.404 09 3,877.285 11 38,159.118 98 9. Mestna hranilnica v Ptuju 4,401.177 92 577.346 68 — — 4,978.524 60 394.288 24 4,584.236 36 10. Občinska hranilnica v Ormožu 2,470.360 81 232.518 97 — — 2,702.879 78 223.803 06 2,479.076 72 11. Hranilnica mestne občine celjske .... 19,095.096 87 7,087.911 15 — — 26,183.008 02 4,717.343 63 21,465.664 39 12. Hranilnica mestne občine brežiške . . 4,439.968 38 642.067 47 601.358 14 5,683.393 99 887.647 91 4,795.746 08 13. Občinska hranilnica na Vrhniki . . 9,563.214 24 1,092.993 02 10,656.207 26 935 389 12 9,720.818 14 14. Občinska hranilnica v Krškem 6,890.865 08 1,319.723 34 566.450 55 8,777.038 97 1,343.817 27 7,433.221 70 15. Občinska hranilnica v Kostanjevici . . . 1,569.722 89 249.309 41 — 1,819.032 30 330.379 70 1,488.652 60 16. Okrajna hranilnica v Kozjem 1,332.685 51 284.005 44 — — 1,616.690 95 144.987 74 1,471.703 21 17. Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu . . 9,023.601 76 1,780.902 44 — — 10,804.504 20 1,289.972 73 9,514.531 47 18. Okrajna hranilnica v Rogatcu 1,280.998 14 209.710 23 — — 1,490.708 37 107.744 34 L382.964 03 19. Okrajna hranilnica v Konjicah 3,073.247 31 310.026 58 — — 3,383.273 89 283.011 88 3,100.262 01 20. Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu . . . 2,688.815 34 190.841 80 — — 2,879.657 14 285.868 93 2^593.788 21 21. Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici. 3.925.271 25 501.689 88 — — 4,426.961 13 395.516 76 4’031.444 37 22. Okrajna hranilnica v Marenbergu.... 1,922.098 55 4 61.030 42 — — 2,383.128 97 112.649 42 2,270.479 55 23. Okrajna hranilnica v Ljutomeru .... 2,620.115 48 415 839 60 — 3,035.955 08 579.685 95 2,456.269 13 24. Južnoštajerska hranilnica v Celju .... 8,223.735 46 1,023.950 99 9,247.686 45 834.176 97 8,413.509 48 25. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani . 6,338.249 04 886.756 07 — — 7,225.005 11 954.169 53 6,270.835 58 Skupaj . . , 327,947.302 34 43,228.609 47 27,734.734 24 398,910.646 05 44,249.796 10 354,660.849 95 Delegacija ministrstva financ v Ljubljani. dne 28. julija 1925. V. d. delegata : BonaTS s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. Preds. 1107/4/25—1. 3—2 Razpis. Odda se svetniško mesto pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne 31. avgusta 1925. pri podpisanem predsedništvu. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 29. julija 1925. Preds. 540/4/25—2. 3—S Razpis. Pri okrožnem sodišču v Celju se razpisuje mesto višjega pisarniškega oficiala in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa ali zaradi razpisa. Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože pri podpisanem predsedništvu do dne 1. septembra 192 5. Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju, dne 24. julija 1925. Preds. 776/4/25—1. 3—3 Razpis. Pri okrajnih sodiščih v Ljutomeru in Dolnji Lendavi kakor tudi drugje se oddado mesta sodnikov in okrajnih sodnikov in sodnih predstojnikov. Prošnje naj se vlože do dne 2 0. avgusta 192 5. pri podpisanem predsedništvu. Obširni razglas glej v Uradnem listu 70. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 23. julija 1925. S 14/25—53. 1394 Sklep. Konkurzna zadeva: Apnenice «Sava», družba z o. z. na Savi pri Litiji. Dosedanji upravitelj mase, dr. Ivan Mazek, odvetnik v Litiji, je razrešen tega posla. Za upravitelja konkurzne mase je imenovan dr. Josip Krevl, notar v Litiji. Deželno kot konkurzno sodišče v Ljnbljani. oddelek III., dne 28. julija 1925. S 18/25—3. Sklep. 1922., št. 57/23, z dne 25. januarja 1922., št. 10/7, in z dne 24. junija 1922., št. 186/67), se razpisuje po odredbi ministrstva pravde z dne 7. julija 1925., br. 43.113, na dan 2 9. avgusta 192 5. ob enajstih pismena ofertna licitacija za dobavo kruha ljubljanski jetniščnici za IV. trimesečje leta 1925. Popolni razglas je natisnjen v Uradnem listu 70. Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani, dne 24. julija 1925. Št. 20.972—U— 25—846—II/5. 1369 3—3 Razpis razprave za elektrifikacijo postaje in kurilnice v Ljubljani, glavni kolodvor. Podpisana direkcija razpisuje javno pismeno licitacijsko razpravo za elektrifikacijo postaje in kurilnice v Ljubljani, glavni kolodvor. Ta razprava se bo vršila dne 9. septembra 1 9 2 5. ob 10. uri pri podpisani direkciji v sobi načelnika strojnega oddelka v III. nadstropju «Ljubljanskega dvora». Predpisno kolkovane ponudbe z računski čitljivim in brezpogrešnim proračunom se morajo brezpogojno do imenovanega dne vročiti ali pravočasno poslati po pošti direkciji državnih železnic v Ljubljani v zapečatenem ovoju z naslovom: «Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani» in z označbo: «Ponudba za elektrifikacijo postaje in kurilnice v Ljubljani, Glavni kolodvor». Ponudbi mora biti priloženo potrdilo glavne blagajne direkcije državnih železnic v. Ljubljani, da je ponudnik položil varščino 50.000 Din v gotovini ali v državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjih: ponudniki ne smejo zahtevati za vloženo varščino nikakih obresti. Varščina onega ponudnika, ki se mu poveri instalacija, se dopolni na 5 % končnega poračunje-nega zneska za instalacijo ter ostane kot kavcija v glavni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani, dokler se ne izvrši brezhibna superkolavdacija te instalacije po poteku predpisanega jamstvenega roka. Direkcija državnih železnic si pridržuje pravico, da usvoji izmed prispelih ponudb eno ali pa da tudi, če bi bile nepovoljne, ne usvoji nobene, in sicer ne glede na višino ponujene vsote. Instalacija mora biti dovršena najkesneje čez tri mesece po odobritvi ponudbe. Ponudnik se mora zavezati, da plača, ako bi prekoračil termin, za vsak prekoračeni dan globo 15.000 Din. Pripomočki za ponudbe, in sicer: instalacijski načrti in popis posameznih del, so izza dne 30. t. m. na razpolago in vpogled pri strojnem oddelku državnih železnic v Ljubljani, odseku II/5 za jaki tok, v III. nadstropju «Ljubljanskega dvora», soba št. 212. Zakesnele ali nepravilno opremljene ponudbe so ne bodo jemale v poštev. Št. 3083. 1363 3-A Razpis. Podpisana direkcija razpisuje dobavo 10 vagonov krajnikov, samo lepega 4 m dolgega, suhega in čvrstega blaga. Licitacija se bo vršila diie 2 5. avgusta 192 5. pri podpisani direkciji ob enajstih. Ceno je treba navesti za kos, franko vagon Žalec ali druga postaja. Krajniki se potrebujejo za mesece od septembra do decembra 1925. ter se bodo naročali sukcesivno po en do dva vagona mesečno. Ponudbe, vposlanc do gorenjega termina, morajo biti opremljene s kolkom za 100 Din; nekolko-vane ponudbe se ne bodo vpoštevale. V ponudbi je treba navesti, da se ponudnik zaveže, blago po naročilu podpisane direkcije pravočasno dobaviti. Ce naročilo ne bi bilo do termina izvršeno, se mu bosta odtezala v korist invalidskega sklada od istega dne do časa, ko bo količina dobavljena, dnevno po 2 %o vrednosti. Ponudniki, ki so naši državljani, morajo položiti pred licitacijo kavcijo 5 %■, tuji državljani pa 10 % v gotovini ali pupilarnovarnih vrednostnih papirjih. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci (pošta Griže pri Celju), dne 22. julija 1925. Št. 3148/1. 1376 3—2 Razpis. Dne 2 9. avgusta 192 5. ob enajstih se bo vršila v pisarni podpisane direkcije pismena licitacija za dobavo 200 m* 1 2 3 * * * * 8 jamskega lesa ob nastopnih pogojih: 1. ) Zapečatene pismene ponudbe z označbo na ovitku: «Ponudba za dobavo jamskega lesa», se morajo predložiti do gorenjega roka. Ponudbe morajo biti kolkovane s 100 Din; nckolkovano ponudbe se ne bodo vpoštevale. 2. ) Les mora biti vsaj napol suh, zdrav, okresan, raven v celih drevesih ali pa razžagan na dolžine 220., 440 in 660 cm itd., na tanjšem koncu najmanj 12 cm debel. 3. ) Vsak ponudnik mora položiti eno uro pred začetkom licitacije kavcijo v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih, in sicer naši državljani 5 %, tuji pa 10 % ponujene vrednosti. 4. ) Vsak ponudnik mora dokazati: 1.) da je plačal davek za tekoče četrtletje; 2.) da ima koncesijo za izvrševanje trgovine. 5. ) V ponudbi je treba navesti rok, do katerega se namerja ponujeno blago dobaviti. Ce naročilo ne bi bilo do tega roka izvršeno, se bosta odtezala v korist invalidnemu skladu od istega dne do časa, ko bo količina dobavljena, dnevno po 2 % vrednosti. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci, (pošta Griže pri Celju), dne 27. julija 1925. V konkurzni zadevi Ludovika Petroviča, trgovca v Ptuju, imenovani upravitelj dr. Rajmund Sadnik, odvetnik v Ptuju, je razrešen upraviteljskoga posla; za novega upravitelja je imenovan dr. Franjo Šalamun, odvetnik v Ptuju. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 28. julija 1925. S 2/25—33. 1398 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Prezadolženec: Franc Pauline, mesar in gostilničar v Škofji riži. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 2 4. avgusta 1 925. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 1. Prezadolženec mora priti k naroku osebno. Ta narok se določa tudi za ugotavljanje naknadno prijavljenih terjatev. Okrajno sodišče v Radečah, dne 25. julija 1925. Preds. 1067—16/22—40. 1367 3—3 Razpis. Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilnika, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in z dne 25. novembra 1921. (Uradni list z dne 11. marca Direkcija državnih železnic v Ljubljani. dne 23. julija 1925. Št. 1677. 3—8 Razpis. Rektorat univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje na juridični fakulteti ta-le mesta: 1. ) mesto izrednega profesorja, eventualno do-centsko mesto za materialno in formalno kazensko pravo; 2. ) mesto stalnega asistenta s fakultetno izobrazbo. Pravniki, ki se zanimajo za katero teh mest, naj pošljejo do dne , 15. septembra 192 5. prijave rektorju univerze; kandidati za mesto pod 1.) naj pri tem označijo, ali se javljajo za mesto izrednega profesorja ali za docentsko mesto. Prijave je treba opremiti z listinami, ki jih zahteva člen 12. uradniškega zakona, prijave za. mesto pod št. 1.) tudi z izkazi o znanstveni kvalifikaciji. Univerza kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, dne 16. julija 1925. Za rektorja: dekan tehnične fakultete Kräl s. r. Razne objave. 1403 Anjflo-Austrian Bank Limited 24-28, Lombard Street, London, E. C. 3. Naznanja se, da bo 3. redni občni zbor delničarjev te banke v petek dne 14. avgusta 192 5. ob dvanajstih v Londonu, E. C. 2, Winchester House, Old Broad Street, s tem dnevnim redom: 1. )*Poročilo upravnega sveta. 2. ) Predložitev bilance z dne 31. decembra 1924. 3. ) Volitev računskih preglednikov. 4. ) Razne statutarne agende rodnega občnega zbora. * * * Družbeni prenosni registri so v času od vštetega dne 17. avgusta do vštetega dne 29. avgusta 1925. pod zaporo. V Londonu, dne 23. julija 1925. Po nalogu upravnega sveta: M. Mck. Turnbull s. r., tajnik. Ponatisk se ne honorira. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.