C. C. Postale. — Esce ogni mercoledi e venerdi 9. decembrc '9'47. Posame7na Utevilka 25 stofinb tzhaja vsako sredo in petek. Stane za celo leto 15 L > » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Zu inozernstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirali. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mwzmzf :v 88 V Gorici, v petek 9. decembra 1927 Letox. Nefrankimna pisma st ne sprejemajo. OjV«s.' se računajo po dogo- voru in se plačajo v nmprej. List i/.daj* konsorcij *Gor. $tr& že*. — Tisk KatoliSkt tisknrne v Gorici. Ru vti Piazzutta St. 18. Uprava in urvdniMvn. ulica Nameli štev. 5 (prej Scuole). Teles, in l. štev. 30ft Jirščansivo in politika. V prejšnjem in v začetku seda* njega stoletja je zajemalo v državni politiki vedno širše kroge načelo, da mora irneii vladar pogum, da vrši v interest! svoje države tudi nenravna (nemoralna) dejanja. V Nemčiji in tudi drugod so mnogi učenjaki to stališče močno pretirali, posebno v čcisu, ko je imperializem nemškega cesarstva pod zezlom Viljemu 11. sfc lovito nurasčui Modroslovec Treits? chke je bil duhovni vodja takrafne nemške mludine in je postavil na: čelo, da je drzava nositeljica vsak; tere, in sicer tudi nravne oblasti. Država ima oblust, da določi, kaj je dobro in kaj je zlo. Drzavni in; teresi so merilo nravnosti. Država im« pravico poleptaii vsa od Boga dana nravna nučela, če ji to koristi. Ta duh je preMnil nemške drzavnU ke, da so grabili po tujih deželah in so slednjič vrgli čioveštvo v naj; groznejšo vojno. Po vojni pa se v Nemčiji jasni. Ncijboljši nem:ki ljudje so spoz; nali, du je bil nemški narod v hudi zmoii. Danes oznanjajo vodilni r.emški državoznanci, da je tudi dn žava podvržena nravstvenim zako; nom. »Vsi smo pod bozjo mislijo,« oseba in družina, narod in država, za vse veljajo božje postave o prat \ vici, resnici in poštenju. Vsaka člo* veška vest priznava, da človek ne sme lagati, ne sme ubijaii, ne sme ropati — tudi državniki tega ne sme; jo. Tudi zanje veljajo ti nravstveni zakoni. Ta misel, ki je tako jasna in prepričevalna, se posebno med Nemci, ki so radi svojih zmot o držuvni vsemogočnosti težko trpeli, siino širi. Zntmi profesor t\ W. Fo; erster, čigar članke smo na tern me* stu ze objuvili, gre celo tako daleč, du trdi: »Država se rodi in /Avi tako, da posamezniki žrtvujejo mnogo svojih osebnih interesov; za; kaj posamezniki ne žrtvujejo za dr; žavo sumo svojega premoženja, temveč tudi nekaj let svojega ziv; Ijenja in če treba, celo zivljenje. Ta duh žrtve se ohrani in krepi le, če je tudi država kot celota presinjena z nruvnostjo in poštenjem in pri; pravljena celo umreti, samo da za; dosti načelom zvestobe in pravič; nosti. Samo tiste držuve bodo zU veie, ki so pripravljene radi poster nja umreti in bodimo prepričuni, da previdnost bo'zja ne bo pustila tat kih držav propasti.« Ta zamisel, ki je postala skup; nu last učenjakov različnih sve; tovnih nazorov: katoličanov in pro? testnnU.'V, sGciulisfov in meščanske demoknicije, je v svojem jedru pristno KRŠČANSKA. Isto misel je slovesno proglasilu Cerkev, ko je ustanovila pruznik Kristusa - Kra; Ija. S tern je oznanilu, da mora tudi drzave voditi nravstveno načelo pravičnosti, da so tudi krulji in dr; y.uvniki podvrženi zakonom. Da pa v držuvah zavladajo ta na; čela, je potrebno, da se kutoličani vztrajno, požrtvovalno in pogumno udelezujejo tudi političnega zivlje; nja. Bruniti morajo v drzavi krščan; ska načelu in jih vsepovsod uveljav: Kaj se godi po svetu? V tekcccm tednu sc na dveh kon* cih Evrope vršita dvc važni zboro- vanji. V staroslavni Moskvi zbonu je 15. komjres ruske kornunistične strankc in določuje smcr ruske no* tranjc in zimanjc politikc v bodočih mesecih. V /Cencvi pa se jc sestal svet Zveze narodov k svojemu red* nemu zasedanju. Prvi jc začel zborovati komunistični kongres. Tak kongres se vrši vsako leto in i rešuje važnejše zadeve sfranke. Le* j tos pa je kongres zadobil posebno veljavo, kajti letos bo moral rešiti vprašanje opozicije. Politično po= ročilo je podal Stallin, ki jc govoril sediem ur. V svojem dol^em govoru se je dotaknil razvoja svetovnega kapitalizma. Rekel je, da se je st©* di.šče svetovnega ^ospodarstva pre? maknilo iz Evrope v Ameriko, iz Atlantskeija oceana v Tihi ocean. Omcnil je Sicvilne poskuse mime poravnave raznih sporov med naro? j di, n. pr. Locarno in razne prijatelj* ske pc.yodbe. Omcnil je pa tudi šte; vilke oboroževanja v posameznih državah. Spiloh je o zunanjepolitič^ ncm položaju .Uovoril prcccj obširs no Nato je obravnaval notranji pos ložaj sovjetskc Rusije. Industrijsko proizvajanje da je skoro za en od? stotek večje, kot je bilo prcd vojno ; in še stalno raste. Poljcdclskih pri; delkov da je za 8 odstotkov vcč kot pred vojno. Tudi poljcdelstvo da stalno naprcduje. Proračun sovjet- ske Rusije da je znatno večji od carske^a. Samo zunanja trt*ovina da je dosegla komaj dobro trctjino se predvojne višinc. Pa tudi tu kaže razvesuljiv pojav naraščanja in razvoja. Na koncu svojega ^ovora pa je Stalin poročal o opoziciji. Naštel je šcst glavnih točk, v katcrih se opo* zicija loci od vladnc stranke, nam* rcč: 1. Opozicija trdi, da je jjradnja socialistične države v sovjetski zve* zi nemoj-oča. To stališče sta za^o? varjala že 1. 1917. Zinovjev in Ka* menev. Tak rat jima je Lenin zagro? zil z izključitvijo iz stranke. — 2. Opozicija pravi, da se je večinska stianka izprcvrgla v tennidorsko smer. (9. termidorja, to jc 27. julija 1. 1794. je francoska revolucija iz skrajnega terorja jakobincev kres nibd v mirno demokratično meščan^ sko smer. Ur.) — 3. Opozicija je mnenja, da zveza med pro'letarci in si ednjimi kmeti ni dobra. — 4. Opo? zicija se nc strinja z Leninovim na? zcrom, da je zveza dclavstva z na* cionalističnim meščanstvom v kolo« nijah, napcrjena proti imperializmu, pod nekimi pogoji dopustna. — 5. Opozicija je nasprotna taktiki enot* ne fronte v mednarodncm delav* skem gibanju. — 6. Opozicija je zavrgla Leninove organizacijske mctode in ustanovila novo stranko in novo internacionalo. — Stalin je še poudaril, da bo stranka z opozi* cijo brezobzirno obračunala, ako se opozicija ne bo hotela temeljito in korenito odpovedati vsem proti? boljševiškim nazorom. Razvila sc je debata o Stalinovcm poročilu. Izpustimo vse govore o drugih točkah poročila in čujmo, kaj je rekel glavni govornik opozicije Kamenev. Kamencv jc v imenu vse opczicije izjavil, da opozicija noče ustanoviti svojc lastne stranke, tern- vec, da sc hočc vrniti v prvotno stranko. Opozicija je pripravljena sc podvreči vsem sklepom kongre* sa in razpustiti vse svoje odseke. Uradna stranka pa ji mora dovoliti, da v okvirju pravil strankc šc na* prej zagovarja svoje nazore. Zaprti opoziicionalni voditclji pa naj se izpuste na svobodo in zopet sprej? mejo v stranko. Kamenev ni govoril prav nič spo? korniško. Vsi udeležcnci kongresa so sc močno razburili. Takoj za njim jc povzel besedo Rykov in za? hteval naj 15. kongres vprašanje opozicije korenito rcši, kcr to za? htcvajo koristi revoluc;je. Kongres je nato odobril rcsoluci? jo, v kateri se nazori opozicije pro? .^lašajo za rrenjševiške, miselnost Trockijevih pristašev pa za nczdruž? ljivo s članstvom stranke. Ta reso* lucija vprašanja ni rešila popolno? ma. Odvzela pa je opozicionalnim voditeljem možnost zagovarjanja svojih nazorovv, kajti vsakdo,'ki bo zagovarjal opozicijo, bo sain od se? be zletel iz stranke. Boljšcviki nam? rcč ne dovdjujejo druge stranke kot svojo lastn-o. Načela opozicije so menjševiška, mcnjšcviki so pre? povedana stranka, torej, opozicija, pazi! — Tudi predsednik kontrol* ne komisije je izjavil, da komisija šc ni rekla zadnjc besede v tej za? devi. xMnenjc opozicionalnih voditeljev je menda cepljeno. Kamenev in to? variši hi se radi podvrgli, Trocki in Zinovjev pa izjavljata, da se bo boj začel šclc po kongresu. Svet Zveze narodov. Skoraj istočasno se jc v 2enevi začelo 48. zascdanje sveta Zveze narcdov. Otvoril ga je kitajski po? slanik v Parizu Čeng?Lo. Svet se je naj-prvo v tajni scji bavil z ugovori ogrskih državljanov ^lcdc zemljiš? kc reformc na Sedmograškem. Ker je romunski zunanji minister Titus lescu bolan, se je to vprašanje od? ložilo. Načeli so pa drugo vprašanje, ki je večje mednarodne važnosti, nam* reč vprašanje razmerja med Poljsko in Litvo. Bravcem »Goriske Straže« je zna* no. da je litavski ministrski pred? sednik Woldemaras sredi oktobra od Zveze narodov zahtcval, naj po* sredujc med Poljsko in Litvo, da ne pride do vojnc. rFakrat smo v poli* tičncm pregledu razložili vsa sporna vprašanja, posebno boj za posest mesta VVilne, ki jo je mirovna kon? fcrenca prisodila Litvi, ki pa so jo Polji^ki vojaško zascdli in nc več dali iz rok. V sredo' 7. decembra jc svet Zve? zc narodovv zaslisa^l o'be stranki. Najprvo je govoril Woldemaras. Naštcl je vse sporne točke, omcnil »rop Wilne«, preganjanje litavskih učiteljev in podpiranic litavskih iz* gnanccv od strani poljskc vlade. Obdol/il je poljsko vlado, da je na? merav}-la zasesti vko Litvo in jo anektirati. In v slcrbeh za litavsko ncodvisnost da se je obrnil na Zvezo narodov. W'oldemarasu je od govoril polj? ski zunanji minister Zaleski. Izpod? bijal jc vse trditve svojega nasprot? nika. Izjavil jc, da jc Polj ska gosto? ljubna dcžola in da bo še nadalje sprejemala litavske begunce. Opo? zarjal jc na nevzdržno stanje na meji in rckel, da najmanjši dogo* dek lahko povzroči' vojno. Zahteval je od Zveze, naj posredujc, da se obnt;vijo diplomatski stiki med obema državama, ki so že sedem let pretrgani. Predsednik zborovanja je pred* lagal, naj kak ncprizadct človek preštudira vsa sporna vprašanja in naj potem poroča. Oba nasprotni? ka sta ta prcdllog sprejela. Izbrali so holandskcga zastopnika Bclacrt* sa, ki se jc že loti'l proučavanja. V ne'kaj dneh bo lahko predložil po? ročilo, ki bo dalo podlago za re? šitev. Zakaj pravzaprav gre? Važno je czadje tega spora, ki je omejen na majhno ozemlje. Ako poglledamo na zemljevid, opazimo, da ima Litva zemljepisno zclo važ? no lego. Ako jo zasedcjo Poljaki — in to najbrž res namcravajo — dobe dohod do morja. Ta dohod jc važ* nejši kot hodnik do Gdanskega. Ako postanc Litva poljska, potem nima Nemčija nobene poti po su* hem v sovjetsko Rusijo, kajti po po'ljski zemlji pot za Ncmce ni varna. Rusija pa bi bila na zapadu popolnoma obdana s sovražnimi dr* žavami. Zato sc Nemčija in Rusija zelo potegujeta za neodvisnost Lit* ve, medtem ko Anglija vneto pod* pira poljske načrte. Radovcdni smo torej, kako se bo to vprašanje re* silo, kajti v resnici sc bo- bil boj med Rusijo in Ncmčijo na eni in Pdljsko in Anglijo na drugi strani. Okno v svet. Litvinov in Chamberlain. V ponedeljek 5. decembra sta se v Žcncvi scstala načelnik sovjetskc delegacije Litvinov in anglcški zu? nanji minister Chamberlain. Sesta* nek je trajal nad cno uro. Govorila sta baje o obnovlicnju diplomat? skih stikov med obema državama. Poročilo, ki sta ga potem dala časo? pisju, pa ne kaže, da sta dosegla kak snorazum. Važno glasovanje v Nemčiji. V ncmškcm državnem zboru se je tc dni vršilo važno glasovanje. Komunisti in socialisti so predlagali nezaupnico Marxovi vladi. Prcdlog je bil z 229 proti 192 glasovom od* klonjcn. Za nezaupnico' so poleg predlagalcev glasovali tudi demo* kratje, narodni socialisti in posla? ncc centruma dr. Wirth. Ljudska in gospodarska stranka pa sta sc gla* sovanja vzdržali. Italija in Francija. V italijanskem časopisju jc opa* žati gorečo željo po ureditvi odno* šajcv med Italiio in Francijo. Ča? sopisjc poudarja, da bi bil scstanek med Mussoliniicm in Briandom ze* lo potreben. Tudi Anglija zelo po* spešuic to misel. V Romuniji. Stranka gcncrala Avercscu?ja je imela te dni občno zborovanje. Avcresu jc izjavil, da bo počakal padca sedan je vlade. Potem bo on sestavil novo vlado. Volitve na Poljskem. Volitvc v polj ski scjm (parla* ment) sc bodo vršile 4. marca, vo? Htvc v scnat pa 11. marca 1928. Bombni napad v Sofiji. V soboto zvečcr se jc na glavni clcktrični napeljavi razletela bom? ba, ki jc pretrgala dovod clcktrikc. Mcsto jc bilo par ur v popolni tcmi. Vsa clcktrična prometna sredstva so počivala. Ncredov pa ni bilo. Stran 2. -GORIŠKA STRATA« DNEVNE VESTI Duhovnüske vesti. G. Dominik jane/, župnik v Stu* denem, je imenovan za nadškotij* škega duhovnega svetnika. G. Ed* ko Ferjančič, žup. upravitelj na Bukovem je imenovan za kurata v Štjiiku. Na Bukovo pride za žup. upravitelja g. Peter Sorli, do sedaj kaplan v Tolminu. — V obširno tolminsko iaro pride za kaplana g. Martinčič Albin, dosedanji kaplan podmelški. Svarilo. Naše ljudi opozarjamo, da na.i bodo pri sprcjemanju denarja zelo previdni. Med drugim krožijo med našim ljudstvom 21irski predvojni srebrni novci, ki so popolnoma ena* ki novemu 10 lirskemu novcu, tako da so jih mnogi tudi že vreci za lOlirske novce. Predvojni italijan* ski 21irski srebrni novci sploh niso več vveljani. Dobijo sc ponarejeni tudi novi lülirski in 51irski novci; zato svarimo naše liudi, da naj bo* do pri sprcjemanju tega denarja sploh zelo previdni. Razpuščeno društva. »Edinost« poroča, da je bilo raz* puščeno pevsko in bralno društvo v Šcmpasu. Oblast pravi, da je de* lovalo proti nurodnemu redu v državi. Liktorsko posojilo. Ravnateljstvo banke dltalia v Gorici javlja, da zamorejo oni, ki so podpisali iiktorsko posojilo dvi* gniti pri njej v uradnih urah (od 9. 12. in od 12 Vn — 15.) deiinitivne lik* torskc vrednotice; prcdložiti pa morajo začasne vrednotice. Osebe, ki stanujejo izven okoliša banke, zamorejo to storiti potom poštnega urada, ce ne prcsega po* sojilo Hr 10.000. Ravnateljstvo banke priporoča, da, sc zamena začasnih vrednotic z derinitivnimi liktorskimi vredno* ticami izvrši tekom prve polovice meseca deccmbra. Posojilo na starostno obrabo. < O tern predmetu je »Goriška Straža« že vekrat pisala. Hocemo zadevo se enkrat pojasniti, ker so mno-gi zaprosili tajništvo K. D. Z. za tozadevna pojasnila. Posojilo na starostno obrabo da? je zvezni kreditni zavod v Benet* kah. Naši ljudje dobijo to posojilo lahko potom »Monta« v Gorici. Na »Montu« napravijo tudi pros* njo za posojilo. Stranka mora prinesti s scboj: a) konkordat in vojnoodškodnin* sko likvidacijo od stavbe, če jo ima; b) azvarovalno polico stavbe; c) zemljeknjižni izvleček. Pogoji posojila na starostno ob* rabo so danes ti*le: a) Prvih 5 let ne plača stranka za posojilo nobenih obresti, ker jih plača država. Pač pa mora stranka plaeati prvih 5 let za amortizacijo posojila in za upravne stroške skupno 3—4%. Po 5 letih mora pla* čiti stranka 4% obrcsti in 3—4% za amortizacijo posojila ter upravne stroške. b) Posojilo se mora vrniti tekom 25 let v 50 polletnih obrokih; c) edina. neugodnost tega posoji* la jc ta, da sc posojilo oddaja po* torn obligacij, kartel. Danes gredo te karteie no 88—90 za 100. Vsaka kartcla sc glasi na 500 lir. Kdor vzame danes posojilo, dobi za kar* telo od 500 lir samo 450 lir. Ugod* no pa je to, da zamore stranka od* plaeati posojilo prav tako v kar* telah; d) prošnja in priloge so proste kolekov; notar mora računati za pripravo vknjižbe V\ manj ko za druge vknjižbe. Dober nauk, Kakor je znano, je francoska via* da zatrla nckaj nemških časopisov v Alzaciji. To priliko je porabil neki nacionalistični veslarski klub in poslal ministrskemu predsedni* ku sledcčo brzojavko: »Prisrene čestitke radi zatretja *boches*caso* pisov.« Boches (izg. boš) jc najhujša psovka, ki jo Franco« more vrcči v obraz Nemcu. Poincarc jc brzo* javko vrnil z opazko: »Ministrski predsednik ne more sprejeti brzo* javke, sestavljcne v obliki, ki žali sosedni narod, s katcrim živi Fran* cija v mirnih odnošajih.«« »Za zvezo občin«. Za Zvczo občin bo moral vsak občinar plaeati v letu 1927. 8 cen* tesimov, v naslcdnjih letih pa 6 centcsimov. »Gospod« Trocki. Trocki ie z izključitvijo iz komu* nistične strankc iz.ijubil tudi dclav* ski naslo'V »tovariš«. oz .sodrug. Sedaj ga mora vsakdo imenovati z zaničljivo oznako »gospod«. Poslanec pred sodiščem. Prcd kratkim smo poročali, da jc bil zaprt poslanec Ponzio di San Scbastiano. Sedaj je državni pravd* nik pro'Sil predsedstvo parlamenta, naj isto dovoli kazensko postopa* n je proti omenjenemu poslancu, ker je podpjsal tajno izseljevanje prevratnih elementov. »Glasnik presv. Srca Jezusovega«, <4lasilo Apostolstva molitve in ča= stivcev presv. Srca bo izhajal v 1. 1928. v pomnoženem obsegu z iz* branimi slikami. Poročal bo o po* svetitvah družin presv. Srcu, apo« stolstvu mož, duhovnih vajah, itd. Naročnina za 1. 1928. se zniža od 10 na 8 lir, da se more list čimbolj razširiti med vsemi stanovi. List bo prinašal vsak mesec bogat razgled po katoliškem svetu in poročal o bojih in zmagah presv. Srca Jczuso* vega. List je namenjen notranjemu življenju sploh. Januarska številka za 1. 1928 izide že pred božičem. Zato sc narocitc na Glasmk takoj: Naroea sc pri: Apo&tolato della preghiera. Goris zia, Via Torrente e Molino 9. Trboveljski premogovniki. Trbovcljska premogokopna druž* ba je omej.ila in v nekaterih re* virjih celo ustavila deio. Kakih 3000 delavcev je na cesti. Upravni svet pravi, da bo moral delo popolno^ ma ustaviti, ako ne bo železniška uprava vcč naročala trboveljskega prcmoga. Promctno ministrstvo jc naiTireč zahtevalo, naj se ccne pre* moga znižajo. Ker družba ni hotcla ugoditi, je ministrstvo odpovedalo naročila. Spor sc vedno traja. Izginil je od hiše dne 3. decembra t. 1. 72 lctni Giictano Tescaro; obleccn je v doige vojažke hlače s črno peleri* no; klobuk je temno rujavc barve, v rokah ima leseno palico z lesenim ročajem, nosi kratkc brke z majhno brado. Kdor bi ga videl ali zvedcl kje se nahaja, je naprošcn, da to sporoči družini. Naslov je: Družina Tescaro, Via Ascoli St. 27, I nad* stropje — Gorica. Kaj je noiiep m (Mil Vrtojba. Ker so tako redki dopisi v »G. S.« iz naše vasi, pa Vam jaz sporo* cam s svojim okornim peresom par novic: Pri nas ima smrt obilno že* tev. Se ne v enem mesccu smo ime* li šcst mrličev. Med drugimi jc na* gloma umrla 141etna Alma Vogrič, ki je bila članica dekliške Mariji* nc družbe. To si je Marija prvo iz* volila in ]o presadila. iz te solzne doline v kraljcstvo Kristusa*kralja. Takoj za njo je zatisnila svoje oči Justina Gorkič, vdova, ki zapušča štiri Gtrokc. Bila je elanica ženskc Mar. družbe in je kot taka po dolgi in mučni bolczni prva zapustila svojo zemsko družbo in se prcse* lila v nebeško. — Obcma sta Ma* rijini družbi priredili lep pogreb. — Umrla je tudi 601etna Jožeia Černe, dva otroka in dne 4. nov. smo položili k večnemu počitku dvajsctletno Rozino Koglot. — Naj v miru počivajo! — (Po pomoti zaicženo in zato zakasnelo Oprosti* li! Ured.). Livek. 18. novembra sta se poročila Ma* rica Šekli in Franc Sturm. Novopo* ročcncema želimo obilo srcče. — Pred 14 dnevi je pri nas padlo do* sti snega, ki pa je hitro skopnel. — Nasa mlekarna prav pridno deluje. SecUij je nad 6 q mleka na dan. Masla pa izdelamo 20—25 kg dnev* no. Maslo prodajamo po 15 L kg. — Sedaj spravljamo seno s senožeti. Je skrajni čas. — Okrcati moramo nek nczdrav pojav, namrcč, neka* teri otroci, ponajveč šolarji, kadijo kakor veliki. Dobro bi bilo, ako bi se starši pobrigali in takim prcpo* vcdali tobak, ki je zanje zelo škod* ljiv. Soča. Zadnje neurje nas je precej u* grabilo, bolj kot nas pa občino Trcnta. Če Soče nc bodo regulirali, bo voda odnesla ne*le travnikc in njive, ampak hišc in ljudi. Pri »Marku« in Fejanu« je že skrajna ncvarnost. Trcntarji pravijo, da je vojastvo med vojno tercn tako pre* oralo in prekopalo, da izvira žc na razdaljo vsakih par mctrov nov studencc. Ni euda potem, da se va* lijo skozi strugo ogromne masc gra* moza, ki se tu in tarn ustavijo in povzrocijo novo trganje in odplav* ljanjc starcga sveta. V cesto Soča* Trcnta bi bilo treba vrcči nekoliko milijonov lir, da bi bila le zaeasno zavarovana. Občinc jo gotovo ne bodo popravljalc, ker nimajo sred* stev. Pri nas imamo lc par prstov zemlje, umetno napravljene vsled gnojenja, spodaj jc pa sam gra^ moz in pesek. Moj Bog! Koliko zemlje odnesc vsaka povodenj v Adriio in kdo naj jo nadomesti? So tu številni kniet je. (Soča in 'Irenta), ki so prijavili odplavo gruntov, da se jim davck na dotič* nih parcelah izbriše. Rcšitve se ni. Kdo poplača pa drugo škodo? Ka* ko strašen siromak je naš gruntar si dolinci niti predstavljati ne mo* rcte. Le pomislitc! Edina njegova prijateljica je koza, na njo (ee go* spodje nc bodo usmiljcni), bo tre* ba plaeati 20 lir davka. Razun ncko* liko »čomp« (krompirja) naša bor* na zemlja ne da nie iz scbe. Nima žita, nima sirka, nima vina, nima repe, nima ajde, nima poštene hiše, ima na do grla dolga, ki ga nikoli ne bo plačal. Prizadeti soobčan. Maurice Lcblanc: ^kriviiostiio oko. »Da!« »Sprcjmeš pogoje?« »Da.« »Postaneš moj a zena?« »Da.« Te strašne odgovore jc dala nc* srcčnica v ncki omami, saj si ni ni* ti hotela predstavljati, k čcmu se je obvezala. Daubrecq spct pristopi: »Za zdaj bom zahteval, naj Gil* bertovo obsodbo lc odložijo. Ko pa postane gospa Mergy gospa Dau* brecq, tcdaj bom prosil za pomilo* ščenje. Zanesi se, da bom to do* segel.« — »Glcj, vec ko dvajsct let hrcpe* nim po tebi. Ti si edina ženska, ki scm io ljubil. Sovraži me, zaničuj me, vsccno. Naj čakam še en me* sec? Nc, Klarisa, scm zadosti let čakal...« Dovolil si je jo prijeti za roko. Toda Klarisa je narcdila tako kretnjo studa, da ga jc popadla besnost in jc začel vpiti: »Priscgam ti, lepa okrutnica, da nc bo rabclj imel toliko obzirov do tvojega sina. In pomisli, da sc to lahko zgodi v štiridesetih urah. Pri* segla si mi, da postaneš moj a zena. i i si zdaj moja nevesta.« Ko sc jc silil proti njej, se jc šc brcz volje upirala. »Rcši sina,« jc sikal med zobmi... »Pomisli na zadnjc jutro, ko mu bodo srajco na vratu izrczali in la* sc pristrigli. Klarisa, jaz ga bom rcšil in potcm bo vsc mojc življcnjc vcljalo le tebi.« Okrutnež se je jc noted dotakniti z ustnicami. Ona je zamižala, da ne bi videla zoprnega obraza in je zavzdihnila: »Moj ubogi sin.« Prešlo jc clcsct, dvajsct ali še vcč sckund. Daubrecq sc ni ganil, tudi sprcgovoril ni. Una sc jc začudila. Ali se je v zverini zbudila vest v zadnjem trenutku? Odprla je oči. Ncpričakovan poglcd. Globoka groza sc je ruzlila po Daubrccqo* vem obrazu, ki je neprcmično str* mcl prcko naslanjača, v katcrcm je ona sedcla. Ona sc obrnc. Preko naslanjača sta molcla dva revolverja v dveh krepkih pestch. V istcm trenutku zgrabi Daubrccqa za tilnik dvoje rok in ga vržc na tla ter mu pri* tisne na obraz ma sko s kloro* formom. Klarisa jc spoznala Nicoleja, ki je jiravkar povcljcval: »Zvežite ga!« Grognard in Lc Ballu sta zavila oncsveščcncga Daubrccqa v rjuho. Lupin je ko nor skakal in plesal pc sobi. Bil jc kar smcšcn v posta* vi staxega prolcsorja Nicoleja z ozko sukhjo na skrice in sivkastim dežnikom pod pazduho. Lc gospa Mergy se je nasmchnila in pripom* nihi:' • »Prosim, moramo misliti na Gil* berta.« On jo je objcl in poljubil na obe lici: »Tako poljublja dostojen člo* vck.« Potem jc pripcgnil prcd njo koleno in resno pristavil: »Tako, zdaj jc napad veselja minul. Pro* sim, oprostite.« Potem se je obrnil proti kaminu in vzel v roko zavojeek tobaka »Ma* ryland«: »Zdaj pazitc, gospoda! Trcnutek jc resen. Glejtc, ničesar nimam ne v rokah nc v žcpu.« Nato je odprl zavojeek in spret* no kot izkušen cirkuški glumač pri* vlekel ven ncki blcsteč prcdmet, ki da je pokaziil glcdalccm. Klarisa je glasno zavpila. Bil jc kristalni za* mašck. Klarisa je planila proti Lu* pinu: »Da, je pravi! Nima zarcze ob robu. In, res .. . tudi narazen sc da vzeti.« Tako se je tresla samega razbur* jenja, da ji je Lupin vzel zamašek In ga sam odvil. Notri je bila votli* na in v njcj v kroglico zvit papir. Tudi Lupin se jc trcsel vsled raz* bur jenja. Vsi so napcto moleali. »Hitro, hitro,« sili Klarisa. Lupin je odvil papir. Na nj'.m je bilo v vrsti napisanih sedem in dvajset imen. Spodaj jc bil krvavo* rdec podpis predscdnika upravne* ga sveta Panamskega prekopa. Lupin jc poglcdal na uro. ; »Tri čctrt na cno,« reče, »imamo : še dvajsct minut časa. Povcčer? : jajmo!« j »Toda ...« jc pripomnila Klarisa. ! Lupin ji pa prestriže bcsedo: j »Jaz umrem od lakotc sicer,« in j sede za mizo ter si odrcže dobršen ! kos pastcte. »Ali vidva nc bosta?« ! vpraša tovariša. »Prav rada, mojstcr.« I »Dobro, podvizajta sc. Klorofor* mirancc sc gibljc. Na zdravjc, go* spod Daubrecq! Malo sladkcga šampanjca? Grenčicc? Extra*Dry?« (Daljc.) »GüKISKA STRA2A« Stran 3. Skrilje. j Po dolgi, mučni bolezni ic v Go* spodu zaspal Anton Kravos iz hšt. | 46. Pokcjnik je bil mirnega in krot* j kega znaeaja, ki si ga jc zadnja lc* \ ta pridobil pri božjem srcu Jezuso* vem. Naj mirno počiva! Štjak. Iz prvega vira smo doznali vesclo vest, da dobimo za kurata č. g. Ed* varda Ferjančiča, bližnjega rojaka iz Vipave. Pozdravljeni! — Na tem mestu se zahvaliujemo g. občinske* mu načelniku prof. Josipu Scrafini* ju, ker je sei faranom toliko na ro* ko, da je iz župnišča premestil mi* lico in občinski urad in s tem na* pravil pros tor no-vemu kuratu. S tem je popravil krivico, ki jo je nekdo storil vasi, da ie bila dve leti brez duhovnika. Tisti nekdo si je pribcril res zgodovinsko življenje. Ledine. Razpisana je traüka. Kakor smo čuli, je vložilo prošnjo vee strank, a mi z gotovostjo pričakujemo od g. občinskega načelnika in drugih merodajnih oblastev, da bo dobila trafiko zadruga, kateri je bila vzeta. Sed'aj je prilika, da se nepravilnost popravi. Saj je zadruga dosti škode trpela do sedaj, ljudje pa v scdanji traiiki dostikrat niso dobili ne soli ne tobaka ne vžigalic. Takih trafik menda drugod ni. IDKIJSKK NOVICE. Idrijskim rudniskim vpokozencem. Iz Rima smo prejeli in poročamo: »Na ministrstvo narodnega gospo* darstva prihajajo vedno prošnje vpokojenih rudarjev; vsak želi ve* deti nekaj posebnega; eden bi rad vedel, če je njegova pokojnina za* easna ali pa žc definitivna, drugi vprašujc po pokojninski knjižici, GOSPOD ARSTVO. Gozdnospravne razmere. Mnogo vprašanj dobivajo »Gospo* darski list«, »Goriška Straža« in tajništvo K. D. Z., glede predpisov, ki veljajo pri nas gledc sckanja, ka* teri zakon velja, ali prejšnji av* strijski ali je že upeljan italijanski, itd.V Zadeva je sledeea: V novih pokrajinah (torej tudi pri nas) velja še vedno prejšnji av* strijski gozdni zakon in tudi vsi dodatni deželni zakoni. Od italijan* skih zakonov veljajo pri nas zako- ni tieoei se kozje paže, ureditve gozdnc miliee in gozdnih odborov. Kozja paša: V kratkem izide se* znam pašnikov, kjer bo prepoveda* na pašnja koza. Seznami bodo raz* obešeni na občinski deski in zato naj se prizadeti zato zanimajo. Gozdna milica: Prejsnji gozdni uradniki in euvaji so bili vsi pri* ključeni gozdni milici, ki bo vršila isto nalogo kot prcjšnji gozdni od* bor, ki ima polcg drugih zadev tudi tretji spet je radoveden, koliko siužbenih let mu bodo šteli za po* kojnino i. t. d. Popolnoma nepotrebno je, če prašujejo rudarji v teh zadevah ministrstvo. Za to je pristojen rud* niški kr. komisaj v Idriji, ki mu je ob strani pomožni odbor; komisar zamore dati vsa potrebna pojasnila. Ministrstvo odredi plaeilo in po* krajinska zakladnica zamore plaea* ti potom kjizic ali potom tozadev* i nih regištrov (ruoli). Kako plaeuje j zakladnica, prav nie ne briga mini* strstva. Zato svetujemo rudarjem*vpoko* jencem, da se vseh svojih zahtevah in potrcbah zatekajo k komisarju, ker si bodo s tem le prihranili post* ne stroške. Pisinä nošiii izseljencey. Iz Zagreba. Iz vseh krajev sveta se oglašajo goriški izseljenci v Tebi, draga ' »Goriška Straža«, in po Tebi poši* ljajo pozdrave svoji ljubi domaeiji. Tudi mi tu v Zagrebu Te radi bere* mo in Te prieakujemo, da nam pri* neseš kaj novic iz solnene Gorice. rsu v Zagrebu je precej goriških Slovencev. Veeinoma so rokodelci, ki so namešeeni po raznih tvorni* cah. Nekaj je tudi železničarjev, ki so se po vojni. za stalno naselili tu. Nc'kateri bolj podjetn: sc sC1 sezidali svoje hisicc. Tudi par vrtnarjev iz bližnjc goriškc okolice je tu. Imajo sicer vcliko tekmecev v bolgarskih vrtnarjih, ki so se že pred vojno naselili v zagrcbSki okolici, vendar be ne pritozujejo prevee. Zima tu pri nas ni huda. Veekrat se dobimo znanci od prej in se pri kozarcu menimo, kako smo nekdaj pili briea. Pozdravljnm toplo goriške kraic. — N. b. določitev pašnikov, kjer bo prepo* vedana paSa koza. Ta odbor bo tu* di skrbel za pogozdovanje (pogoz* dovanje Krasa in obronkov gora). Od italijanskih zakonov, ki se ti* eejo gr.zda, veljajo torej zgornji tnje. Razlika med avstrijskim in ita* lijanskim gozdnim zakonom tiči predvstm v tem, da je euval avstrij* ski zakon samo gozd in njegovo ozemlje, doeim je podvrženo po italijanskem gozdnem zakonu po« sebnemu varstvu tudi grmičevje v hribovitem ozemlju in na obronkih gora. Po avstrijskem zakonu se smatra za »gozd« one parcelc, ki so vpisa* ne v zemljiski knjigi kot »gozd« ali »z drevesi obraseen travnik oziro* ma pašnik«. Poleg tega pa je gozdni uradnik lahko smatral za gozd tudi take parcele, ki so bile zapisane v zemljiski knjigi, siccr recimo kot travnik ali pašnik, a so se sčascma tako obraslc, da bi jih revizija ka* tTiStra'gotovo dodelila gozdnim par? cciam. Tu je biki dan a avstrijskemu gozdnemu čuvaju gotova svoboda v smatranju parcele za gozd ali za »ne>gozd«. Ker velja pri nas pa še vedno avstrijski zakon, ima to svo* bodo tudi današnji gozdni čuvaj, (;ziroma uradnik. In tu veeinoma izvirajo tezkece, ki jih imajo danes naši kmctovalci. V glavnem pa si zapomnimo sledeče: Predvsem poglejmo v zemljiško knjigo, kot kaj je parcela zapisana. Če je zapisana za gozd (»bosco«) ali »z drevesi obrašeen travnik ali paš* nik (prato, pascolo arborato)«, mo* vamo vprašati dovoljenje za vsako sekanje gozdnih dreves (vse igli* easlo drevjc, rast, jesen, bukev, ne pa akacija, leska, jelša. Vsa dovoljenja izdaja gozdni inšpekto* rat. Če pa ie kolieina majhna (par vozov drvi) je najboljše vprašati ob priliki za dovoljenje navadnega gozdnega euvaja, ki tako dovolje* nje izda, ker je zato pooblašeen od inspektorata. Ce pa bi hoteli pose* kari mnogo dreves v »gozdu« ali na »z drevesi obrašeenem travniku ozi* roma pašniku«, ali če bi hoteli spre* meniti »gozd« rceimo v njivc; ali travnik, ee bi hoteli »z drevesi ob* rčiščeni travnik oziroma pašnik« sprtmeniti v travnik ali pašnik ali njivo, je potrebno dovoljenje od gozdnega inšpektorata. Navaden gozdni čuvaj ne more dati tega do* voljcnja. Gozdni inšpektorat pa. tudi ne da dovoljenja takoj po predloženi ircšnji (spisani na. kolkovanem pa* pirju od 2.— L), temvee zahtcva kiivcijo (do 150 lir), ki služi za kri* tje potnih stroškov ob priliki ogle* da na lieu mesta. C>e so štroški manjši kot vlo/cna kavcija, sc de* nar vrne. Navadneiuu ^uzdnemu čuvaju se nc izreca nobenega denarja, ker želi iiTieti osrednji urad strogo kontrolo r>::d vsemi prijemki podrejenih uslužbencev in hoče na ta način tu* o'i oncmoigočiti zlorabe. Ko izda gozdni inšpektorat do* voljenje za sekanje navadno tudi rrcdpišc način sckanja. Sekanje sc mora namrce tako izvršiti, da se parcela zopct obrasc. Zato je danes žaganjc dreves redko dovoljeno, drevesa naj se posekajo s sekiro. Navodila gozdnim čuvajem pra* vijo, da naj se dovoli žaga samo za debeLi drevesa (vsaj 50 do 60 cm v premcru) ali pa pri takih drevesih, ki ne zažtnejo poganjkov (breza). Čišeenje gozdov je dovoljeno in ni potrebno pesebno dovoljenje. a scveda mora biti čiščenje v resnici čišecnje. Pod tem jc razumcti sc* kanje akacijc, odstranitev robide in takega grmičevja, ki ovira dre* vesa pri normalnem razvoju. Ce se pa hoče sekati gozdna drevesa, je potrebno dovoljenje. Čistiti pa se sme v dobi, ko drevesa, vee ne ra* sejo. to je med 15. septembrom in 31. marcom. Ponekod je ta doba raztegnjena do 31. maja. Isto velja za sekanje kolov, rakelj za vino* grade, iižol ltd. Vse zgornje pa se tiče samo par* eel, ki so »gozd«, oziroma vpisanc kot »z drevesi obraseen travnik ali pašnik«. Za sekanje na drugih par* celah ni nobene omejitve. Z grmi* čevjem obrašeen travnik in pašnik ne spada sem, ker pod »z drevesi obraScen travnik« razumemo trav* nik z velikimi drevesi in nc tak travnik, ki je obrašeen z leskovim grmičevjcm ali jelševjem. Izdelovanje frodlja v »gozdu« ali na »z drevesi; obraseenem travniku oziroma pašniku« bo v bodoče omejeno, zaenkrat pa v tem oziru ni nobenih omejitev. To bi bile glavnc določbe v tcin oziru. Izgleda pa, da bo v kratkem razširjena na naše pokrajinc celot* na italijanska gozdna zakonodaja in takrat bomo javili eitateljem vse najvažnejše določbe. Naročnikom! Ker je bil v četrtek priiznik in je delo v iiskurni počivalo, se je »Strut zu« skoro za en dan zakasnila. Pro* simo, da nam cenj. nnročniki to na prostovoljno zamudo oproste. ZAHVALA. Zahvaljujem se zavarovalnici »I'Union«, oziroma g. Avgustu l\avnik*u v Gorici, via Barzellini N. 2 za pravilno in točno izpraeilo odškodnine moje popolnoma pogo* vcle hi.se z gospodarskim poslopjem in premičninami. Martin Sedmak — Juršice. Ob hridki izgubi ruiäe ljubljene hčeike in sestrice, izrekemo najto- plejSo zahvalo predvsem čč. duhovščini, g. učitelju, cenj. družini Janesich, vsem darovalcem vencev in evetie, Marijini družbi, domačemu pevskemu zboru; posebno zahvalo smo dolžni g. zdravniku Lokarju, ki je vestno in potrtvovalno oskrboval pokojnico, vsem dekietom in sploh vsem blagim osebam, ki so pokojnici pomagall v dolgi bolezni, jo tolažili in spremili na 2adnji poti, ter na kakršenkoli način pomagali, da se je pogreb tako lepo izvröil. V Sclu, cine 6. dec. 1927. Žalujoča družina Lipovž. Tolminci. Iraamo že vee povesti, ki se vršijo na goriški zemlji. Pisali so in pišejo povesti, v katerih mora krvava do* mača fabula zakriti notranjo šib* kost umetnine; pisali so o velikcm puntu, o tolminskih grofih itd. To* da to je bil samo priniorski teater; ljudje so le obleeeni po naše, njih srec pa je tuje, jc papir iz knjig. Pregelj pa je v »Tolmincih« ves naš. Junak tc knjige jc tolminsko- ljudstvo samo. ri"u ni Gradnik ju* nak in ne sodnik ne kmcčki gla* varji: celo ljudstvo se nam tu prcd* stavlja v dolgi vrsti izrazitih obra* zov. Ljudstvo v mirnim, mucnem tlačanstvu, — potem v rastoči po* buni — ljudstvo v uporu in zmagi — in slednjic tolminsko ljudstvo v strašnem skupnem porazu: to je pravi junak tega velikega romana. In kar presencča, ko prcbiram knjigo, kar daje knjigi pečat popol* ne notranjc rc;.ničnosti — to so ljudje, ki to ljudstvo predstavljajo. Glcjtc jih: Gasper Kragulj, »modrejeansko potrpljcnjc«, ki umira vdan v božjo voljo pred čebdinjakom in se je uklonii grofom iz ljubezni do hee* rice Tončke — ali ni ves naš? Potcp Duša, polubrat sodnikov in njegov najhujši sovražnik, dcscti brat, ki drami deželo — ali ni pri nas doma? Pii Andre j Laharnar, vcljavni kmet na Šentviški gori, ki grunta nad birkvami in sc naposlcd žrtvuje »za grehe vseh« — kako visoka in iz nase zemlje vzrastla postava! In plcmenita osebnost župnika Murovca, ki brani kmctom v punt, jih solzan roti, naj nc drvc v nesre* co, in ko sedijo puntarji prcd av? strijskim sodiščem, jim še skuša pomagati in na dan sodbe govori v ccrkvi: »Otroci, danes ne bom pri* digal, danes bomo molili za naše ljudi v Gorici. Otroci! Krvava rih* ta jc v Gorici, vase bratc in očete je obsodila pa po rablja so poslali in jutri. bo potoval nalašč čez Tol* min, da boste lahko gledat šli... Otroci, zdaj veste, kaj je punt. Očc* naš ..,« Ves naš, ves iz naše krvi pa v ognju molitvc prceiščen, ves sama grenka ljubezen do svojih ov* čic — tak je duhoven Murovec v Pregljevi podobi. In ysi drugi: bajtar Anže Rink, propadli mešctar Skoraenikar, sko^ pvih »pilakai" Lapajne, cepovanski Podgornik, surovi a v srcu poštcni birie Mohor Kacafura in kmet je iz Roč, Scntviskc gore, od Kanala, i Solkanci, goriški mesarji in vsi dru* ! gi — to je našc ljudstvo, je njegov j poveličani obraz! j Pa tudi takratna gosposka dežek j jc mojstrsko opisana. Bodi poveda* ! no Prcglju v cast, da je ves člove* čanski, da ljubcee sega i tu v glo* bočino duš. Tako ko nam rise usmiljcno licc kneza Porzia, ljubi* tclja Danteja, ko nam prikazuje boj med plemstvom in težavni položaj deželnih stanov. V spomin mi pri* de beseda Ivana Cankarja, kmeč* kih puntov, kjer bo pokazal, da ni* so bili vedno plemiei osebno krivi uporov, ampak da so tragieni vz* roki lcžali v sami družabni uredbi. To objektivno stran upora jc Pre* gelj p r v i nodal in s tem silno dvig* nil resničnost pa tudi umctniško vrednost »Tolmincev«. Ivan Prcgelj je zapisal (St. v št. 7): »Tolminci«, sc nadeja pisatclj, smcjo postati v letu 1927. slkDven* ska ljudska knjiga.« Prcpričan sem, da so »Tolminci« že to nostali. Ta velika podoba naše zemlje bo ostala za vedno v naši kulturi. Skupaj s Tavčarjevo »Viso* ško kroniko« in s Finžgarjevimi I deli bodo »Tclminci« predstavljali ! umctnivško zrelo domaenostno slov* 1 ^tvo v prvi četrtini 20. stoletja. K. Stran 4. »GORISKA STRAŽA« Koledarček. 12. dec. poncd., Maksencij, m. 13. dec. torek, Lucija, m. 14. dec. sre-da, Kvatre. Spiridi= jon, sp. 15. dec. četrtek, Kristina, d. 16. dec. petek, Kvatre, Zora, m. 17. dec. sobota, Kvatre. Lazar, škof. 18. dec. nedelja, Gracijan, šk. Valuta. Dne 5. decembra si dobil: za 100 franc, frankov za 100 belg. frankov za iU. i švic. frankov za !¦;() češ.-slov kron za 100 dinarjev za 1 sterling za I doiar Novci po 20 frankov za 100 avst. krön 72 35 do 72.65 Lir 256.— do 260.- ,, 354.50 do 356.50 „ 54.45 do 54.75 „ 32.32 do 32 62 „ 89.93 do 90.03 „ 18.HH do 18.44 „ 70.50 do 72.50 „ ( 0 256 do 00-262 „ Vojno s odškodninske obligacije dne 9. decembra 1927: 69.50. Tržne cene Česen 90 vin. do 1 L kg; zelje sveže 50 do 60 cent, kg; zelje kislo L 1.60 kg; cvetača L 1 do 1.40 kg; čebula 90 cent, do 1 L kg; fižol navaden 1 do 1.80 kg; fizo'l koks 2.20 L kg; solata glavnata L 1 do 1.20 kg; so* lata endivia 50 do 70 cent, kg; krom* pir 50 do 60 cent, kg; repa sladka 20 do 30 cent, kg; repa kisla 1 L kg; redie zelen 90 cent, do 1.60'kg; redič rdeč L 2.20 do 3.40 kg; špinača 60 do 70 cent, kg; zelena 60 do 70 cent, kg; motovilec L 1.20 do 1.40 kg; vrzote 30 do 40 cent, kg; kos tan j 90 cent, do 1 L 'kg: fige suhe L 2.40 do 4 kg: jabmlka L 1.40 do 2.60 kg; maroni L 2 do 2.80 kg; hruške L 1.60 do 3 kg. maslo sveže L 14 kg; maslo presno L 17 kg; mleko L 1 liter; med L 10; jajca 60 do 70 cent, komad.' l.istnica Kniečkesdelavske zveze in Političnega društva »Ediiiosti« v Gorici. /. Erzetič Josip, Kožbana št. 7: Vaš rekurz je bil ugodno rešen. Upat5 je, da Yam bo sedaj ministr* stvo priznalo pokojnino. 2. Kerševan Ludvik, Gradišče št. 46: Ko imatc opravilo v Gorici, zglasite se Vi ali pa Vaša žena tudi v tajništvu. 3. Shmič /., Cerniče št. 58: V kratkem dobite nek odlok Corte dei Conti iz Rima. Upanja ni, da bi bil Vaš rekurz ugodno rešen. 4. Hvalič M., Gorica, Via RasteU lo št. 8: Zglasite se ob priliki v taj* ništvu. 5. Leban Alojzij, Lubinj štev. 8: Sporočite nam čimprej številko po* kojninske knjižice. 6. Urdih T. od Josipa, Sela: Zgla* site se sama ali pa kdo domačih v tajništvu radi pokojninske prošnje. 7. Lukežič L., Renče št. 30: Iz Rima smo prejeli v Vaši zadevi od* govor, da Vam ministrstvo ni usta- vilo izplačevanja pokojnine. Posre* dovali smo tudi že pri pokojninski zakladnici v Vidmu, da Vam po* ncvno nakaže potom goriške za? kladnice pokojnino. Ko dobimo od* govor iz Vidma, Vas obvestimo. 8. Furlan Anton, Komen - Toma; ževica št. 16: Tudi za Vas smo pre* jeli iz Rima isti odgovor ko za stranko pod točko 7. Posredovali smo tudi pri zaikladnici vr Vidmu. 9. Brccelj Fr., Sturje st. 53: V kratkem dobite najbrže negativni ndl'ok v edgovor na pokojninsko prosnj'O. Proti negativnemu odloku zarncrete rekurirati tekom 90 dni. 10. Sivec Kat., Drežnica: Skoda, da niste vložila pravočasno rekurza proti odklonilnemu pokojninskemu odloku. Naprosite županstvo, da Vam napravi milostno prošnjo na kralja. Tajništvo. Franc Prencis, izdelovatelj orgel in harmonijev v Solkanu se pripo* roča preč. duhovnikom in drugim za vsa v to stroko spadaioča dela in popravila. Pregledi brezplačiK;! Prenosljivi gramasoni v obliki kovčka ali pa za sobe, DeCCa z velko zalogo plošč z modernimi slo- venskimi pes- mimi.Pritiklinc za gramas one, vzmet (peresa) in popravila v knjigarni WO- KULAT Gorica Cor so, Tel. 34 Gostilna »na Livadi« v Sturijah pri Ajdovščini se odda v najem ta* koj z gospodarskim poslopjem. Po* goji se dobijo istotam. Lloyd Sabaudc. i-:rihodnje vožnje: v Severno Arnrn! »Conte Biancamano« 11. 12. 1927. »Conte Biancamano« 24. 1. 1928. lz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa Giovanna« 13. 12. 27. »Principe di Udine« 20. 12. 1927. »Conte Verde« 5. 1. 1928. »Pincipessa Maria < 13. 1. 1928. lz Clenove v Buenob Ayres v 13l/2 dneh. v Avstraiij : »Regina d'ltalia« 30. 12. 1927. Iniormacije daje in sprejerna prednaročila na vozne listke za* stopnik F. Rosich, Gorica, V:n Contavalle št. 4. PLJUCNE BOLEZNI Dott Cerretti Radiolo,«ficni kabinet je oö.\.j•¦"¦ v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzelliiu 3 (ob sre clah in petkih ob pop. urah). POZORÜ Velika zaloga mrtvaških potreb* ščin 20% ceneje kot povsod dru* I god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmcti. Dornberg št. 3. hni Dr. BOMLiMS FIKETTI TRST, Via I abto Filzl 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljcuo 3-dnevno zdravljcnje „Š 1 j ATIKE" (Trganje v lcoIRu) Zdravljenjc živčnega trganja v laktih in V bokill - Sprt'jeniii oti 10- 12 in ud 15- 17. Dott. Giüs. Cornel specialist za bolezni v nlesils, nosn in grin, bivši operator na univ. klinikah prof Ncumann-a in Hajek-a na Dunaju in assitent prof Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Bcnetkah je odpri ambulatorij v Gorici, Via; Garibaldi 11 (prej Teatro). Sprejema od 9-11 prt-dp. in od 3-4 pop. Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenjc in izdelovanje; prodaja pasti, WlNDSPACH,Via Carducci 6, GORICA ACQDfi DELL'ALABilRiA proti izpadanju la». Vsebuje kinin in je vsled tega po» sebno pnporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenic* po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Zdravnik za xobe in &asta Dr. LOJZ KRAIOeiR sprejema * GO R SC I Piazza delta Vittoria štev. 20 PODRUŽNICJt Ljubljonshe kreditne bsnke v Eopici Corso Perils „Tr^ovslcl Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljatiska bank* D°in!'öo/oaOOC EEfllFlIi LjuELiillfP Di«. wJoJl^OO Pcdružnict in egendjc- : Brcžice, Ccljc, Črnomclj, Ocrica, Kranj, Legatee, Maribor, Meikovič, Novi Sad, Novomesio, Ptuj. PrevElje., Rakek. Sarajevo, Slcvenjgradec. Split, Trst. Seyonske ekspcziture: Kojia?.l.;.i Slatina. Vloge na knjižice po 4 72%- Vloge v iekočem računu lir ali dinarjev, (najugccipejše obrestne mere). Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojnc odškod- nine (bonov) po naiugodnejših cenah. Nakazila v Ut- in inozemstvo. Borzns in ostali bančni posli. msfcm J n zonucah. Kako je sc siva cela Gorica, ki se širi pod mojim oknom! Tako siva je morala biti tista žalostna doba pred Gospodovim prihodom. Ko ßrem k zornicam, jc jutro nasi* čcno božičnc^a pričakovanja. rfu in tarn srečaš našc ljudi, ki hitijo pro* ti cerkvi, sluzkinje, dcklctca, tu in tam dclavski fant, par inteligentov, sami Slovcnci. Ljudsko štctje bi m or ali izvršiti v cerkvah, ne na ma= gistratu. Potcm bi Slovcnci v Go- rici imcli večino. ¦ * # Ko je izvoljeno ljudstvo icčalo v težkem jarmu, ie čakalo Odrešc^ nika. Mar ne ječimo vsi v težkem jar* mu? Ta jarem so naši .Urehi, ie zlo? ba človeške^a srea, je sebienost močne.iših oseb, je žeja po mašče* vanju, ki peče šibkejše ljudi, ta ja* rcm je s;trasna bestija impcrijaliz? ma, nasilja, ki izte^uje svo.iih scd* mero ^lav črez ljudstva in dcžele... Ko je izvoljeno ljudstvo ječalo v težkem jarmu. so prihajali k njemu pomočniki se ponujat: Prihajali so farizeji, suhljati, v svoji pravieni, samozadovolini brez^rešnosti zibajoei se ljudje, moralni dlakocepci, ki nala^ajo s svojo postavo ljudem novo breme, vlastiželjni, vseh sredstev se poslu^ žujoči, ki ho-čejo celo Kristusove izjave l^ostaviti na kazenski zapis? pisnik — pobeljeni grobovi! jim je v svetem unjevu zaklical Gospod. In prihajali so saduceji, da ljud- stvu olajšajo jarem. To so bili brezbožni bo^ataši, ki so se za do* bre siužbe in vpliv udinjali tujcem. In tam sredi izvoliene.tia ljudstva so bili še eseni, sekta tihih, pasiv* nih ljudi, ki so nekako obupali nad človeško voljo in božjo pomoejo. i Ko ie izvoljeno ljudstvo jeealo v jarmu, so prihajali farizeji, saduce! ! ii in eseni, da mu pomagajo. Toda nič niso moßli poma«4ati. In takrat so miliioni blagih sre po vsej zemlji vpili: Vi oblaki Ga rosste — ali zemlja naj Ga da — Izvelicaj.ja svetal Tudi mi smo v težkcm jarmu. Pa Ga klieimo. da se prikaže, miro* tvorni kralj, da pomaga nositi brej= me o.sebi in ljudstvu, meni in tebi, vscrn, vsem. Vcmo, da Boa vodi našo usodo; v nje^ovih rokah je naše zivljcnje. On tudi narodom mcri poti in jim deli bremena in moč. Ni moqoce, da bi nam bil Bog na= ložil breme kar tako, brez na* mena. Oisto gotovo je, da je napo* eila za katoliške Slovence nova do* ba: to, mtnim, jc božji namen, da se vrncrao k Očetu vsi, vsi ... Zakaj grešili smo mi in naši oeetje — velik del naroda je zapu- stil Boga, sramotil cerkev, podpiral one, ki odganjajo mladeniče od ol- tarja, vzdrževal slabo časopisje, iiodpiral neverske polizobražence, ¦ zasmehoval duhovne, živel proti ! Bogu, vedoma in s polno voljo... () Bog, koliko zla se je nakopieiio na naši zemlji! In še od drugod je navalilo sem in raste, raste, gor a pri gori, Krn za Krnom samega gre* ha, sovraštva, zavisti, jeze, lakom* nosti, poželenja oei, mesa in duha, in vsi smo tcLa deležni, vsi nosimo skale na te grmade. Amnak jaz pa vem: tam je velik ogenj, pred katerim bodo te gore «kopnelc ko kupci rahlega snega v poldanskem solncu. Tam je velika luč, ki nam gori od zoniic do za? hvalnice, vse leto, vse dni. Tam je, v jaselcah, in ne ugasne nikoli. O da bi jo vide la ti in jaz, vsaj ta* ko jasno, kakor jo vidi dekletee, ki kleči tamle pred oltarjem in se srečno smehljä! B. Obnovite naroönino za "Goriško Stražo."