Iz domače in tuje prakse GDK: 907.11 : 907.2 : (430) Rekreacija in turizem l\ot nasprotje varstvu narave Ulri ke PROBSTL * Zavarovana _področja se pogosto štejejo za temeljne stebre naravovarstva in zavarovanja dragocenih bio- topov ter rastlinskih in živalskih vrst (.JEDlCJ<..E 1994). Zavarovanje določenih območij se šteje za tako ime- novano klasično naravovarstvo, ki ima v Evropi že kakih 170 let dolgo tradicijo (PROBSTL 1991). Danes vlada v Nemčiji velika raznolikost v kate- gorijah zavarovanja območij, katerih pomen se glede ciljev varovanja narave znatno razlikuje. Če analiziramo preglednica 1, nam hitro postane jasno, da lahko sistem oz. mreža varstvenih območij prevzame obveznost do varstva in zaščite narave Je v omejenem obsegu. Ali sploh lahko to stori in v kolikšni meri, pa je odvisno od tega, ali nam je uspelo med seboj konkurenčne zahteve po rabi prostOra pravilno razporediti. Poleg kmetijstva in gozdarstva spadajo sem še zahteve s področja rekreacije, ki imajo zelo močan vpliv na uspeh ali neuspeh naših prizadevanj za varstvo naravne dediščine. K širjenju rekreacije je pripomoglo ne le vse več razpoložljivega prostega časa, ampak tudi sistem dntž- benih vrednot, ki je prostemu času in športu dal še dodaten velik pomen . Prosti čas i.n šport postajata po- gosto pomembna sestavina življenja in vir identitete posameznika. Tako pridobivajo športru simboli pomen tudi izven športa in prostega časa samega. Športen izgled, športna oblačila, športni avtomobili so v sis- temu vrednot v družbi dejansko sicer prisotni, nimajo pa pri tem skoraj nič skupnega z dejanskim športnim udejstvovanjem posameznikov. Nekakšno izgubljanje občutka za življenje, iskanje identitete in šport sta sebi v prid obrnila tudi gos- podarstvo in industrija prostega časa, ki si vedno znova izmišljujeta nove in nove vrste športa, nove trende in nove modele. Vse te novosti povzročajo novo povpra- ševanje, pogosto pa tudi nove obremenitve za naravno ravnovesje, ki se odražajo na primer v zahtevah po novih površinah ali po uporabi doslej mirnih con. * Dr. U. P., Delovna skupina za načrtovanje izrabe zemljišč­ mštitut za ekološke študije, St. Andras tr. 8 D-82398 Etting- Dolling 1 Prispevek je bil predstavljen na slrokovnem večeru Rekreacija v gozdu (naravi)- problemi in rešitve, 4. 2. 1999 na Bledu GozdV 57 (1999) 5-6 Diferenciacija na področju zimskih športov je poz- nana. V zimi 97/98 (FfSCHLEHl\tR 1998) seje npr. carving razdelil v več različic: - Allround - Carver - Easy - Carver - Fun ali Extrem- Carver - Skiboarding (podobno snowboardu) ali - Race- Carving O tem se je v športnih laogih veliko razpravljalo. Gotovo ne bo treba dolgo čakati na razne zabaviščne parke ali veli ka tekmovanja, ki jih bodo prirejali sredi gora in ki jih bo spremljala hrupna glasba iz neštet ih zvočnikov. Narava se pogosto uporablja le kot kulisa; ki se jo da zamenjati. Obraten primer, drug ekstrem, se je razvil, ko so hoteli človeku iz velemesta ponuditi neposredna do- živetja v naravi. Gre za obliko rekreacije- imenovano učenje iz doživetij. V teh primerih Jjudje iščejo eks- tremne situacije (prenočevanje v igluju, alpinizem in spuščanje v kanujih po divjih vodah). Med obema skrajnostma pa je prostor za večino ljudi željnih rekreacije. Z gozdovi bogate krajine, za~ varovana območja, narodni in naravni parki so še po- sebej vab lj ivi za rekreati vee. Mnogovrstn.i problemi, ki zaradi tega nastajajo, so : - pretrganje življenjskega prostora, -vznemirjanje in motenje biotopov, kar vpliva pred- vsem na živalske vrste z večjim arealom (življenj- skim prostorom), - spremembe, poškodbe ali motenje rastlinske odeje, tal in vodotokov, - povečana požarna ogroženost. Poleg tega so obremenitve tudi posledica izgradnje nujne infrastrukture, od prostorov za parkiranje, do- stopn.ih poti, varovanih stez v pogorju do zavetišč, itd. V gozdu obnašanje športnika v prostem času vpliva tudi na varovalno funkcijo gozda. Neposredno in tudi posredno. Vznemi.tjanje parkljaste divjadi namreč pov- zroča povečanje škode zaradi objedanja. Zaradi vseh naštetih razlogov sta turizem z rekreacijo in naravo- varstvo za mnoge povsem nezdružljiva pojma. O tem pričajo debelo tiskani naslovi v časopisih, kot npr. Beli teror v Alpah (SPA TTE 1989), Turizem - uničevalec 24 5 Iz domače in tuje prakse Preglednica 1: Oblike varovanja narave v zakonodaji in pomen zkonodaje za varstvo narave ter rastlinskih in živalskih vrst (pregled prilagojen po Jedickeju 1994 in Olschowyju 1978) Oblika Stopnja Red velikosti varstva varstva površine Narodni Zelo > 10.000 ha park visoka Naravovar- Visoka < 2/3 st v eno <50 ha področje Naravni Visoka Velika rezervat površina Naravni Srednja Največ do spomenik do 5 ha visoka Zavarovan Srednja - del krajine do visoka Krajinski - Majhna 1 V povprečju park do pribl. 1.300 ha visoka 1 Naravni Majhna V povprečju park 860 km2 krajine in Rekreacijska krajina - uničenje ali blagoslov (K RIP PEN DORF 1986). Vsemu temu navkljub pa nekateri primeri kažejo, da vendarle obstajajo poti, kako se je temu koni1iktu moč izogniti. Krajine za svoj bodoč trajnosten razvoj pravzaprav potrebujejo neko možnost in morajo tudi nuditi kaj za preživljanje prostega časa, neko obliko turizma, ki je predvsem orientiran na kakovost. Pogoji za to so predvsem: - do naravnih virov obzirno usmerjanje rasti, - ekstenzivna opremljenost z infrastrukturo, Preg lednica 2: Šest vzorcev za razrešitev konflikta Pristojne Pomen za varstvo narave oblasti in zaščito vrst Zvezna Zelo velik pomen, med drugim vlada tudi za medregionalne sisteme zavarovanih območij . Predsednik 1 Velik pomen, možne so omejitve vlade oz. in izključitve med seboj konku- dežela renčnih načinov rabe prostora na večjih površinah. Dežela Velik pripomoček pri uravnavanju med seboj konkurenčnih zahtev po izrabi prostora. Deželni Omejen pomen, primeren za okraj varstvo narave in vrst na malem prostoru na lokalni ravni. Deželni Omejen pomen, primeren za okraj varstvo narave in zaščito vrst na lokalni ravni . Predsednik Omejen pomen, primeren za vlade omiljenje in dopolnitev sistemov naravovarstvenih območij . Velik pomen ima le pri zelo omejitvenih varstvenih predpisih. Deželni Neznaten pomen, pozornost okraj 1 se posveča bolj rekreaciji , ki 1 je tukaj prvotnega pomena. - diferenciran koncept razvoja z določitvijo meja raz- voja in rasti. V tem konceptu mora biti v središču krajina sama in njeni prebivalci. Te tako zastavljene generalne cilje spremljajo vsi udeleženci, vendar se včasih v podrobnostih zdijo re- šitve zelo težavne. Zato si moramo pomagati s konkret- nimi vzorci, ki prispevajo k temu, da se konfliktom ali izognemo alij ih razrešimo (glej preglednica 2). Pri tem velja, da nas samo en vzorec ne pripelje do cilja, pač pa je praviloma potrebnih več ukrepov, ki učin- kujejo sinergično. ' Vzorci za razrešitev konflikta med naravovarstvom in športi ter rekreacijo v naravnem okolju: l. Koncentracija na dosedanjih površinah in vrednotenje manj primernih delov krajine 2. Upoštevanje preobremenitev rabe .., .). Izravnava med seboj konkurenčnih in druga drugo obremenjujočih vrst športa ali raznih oblik rekreacije 4. Zmanjšanje prometnih obremenitev z organiziranimi prihodi skupin z javnimi prometnimi sredstvi 5. Pospesevanje okoljskega izobraževanja in širjenje informacij o okolju glede na športne aktivnosti v naravi 6. Pospeševanje socialno neškodljive športne ponudbe in ponudbe za prosti čas 246 GozdV 57 (1999) S-6 l . vzorec Koncentracija znotraj že obstoječega prostora in povečanje pomena do sedaj za rekreacijo manj pri- mernih delov krajine Z rekreacijo obremenjenih, ekološko občutljivih predelov ne smemo širiti. Da bi to širitev preprečili, lahko ali povečamo koncentracijo na dosedanjih po- vršinah ali pa povečamo primernost neke druge krajine ali dela krajine za rekreacijo. 2. vzorec Opazovanje preobremenitev rabe prostora in nji- hovih učinkov na živlienjski prostor Prepletanja znotraj naravnega ravnovesja, vsota različnih oblik namenske rabe krajine in prevelike zahteve različnih športnih zvrsti ne pustijo pripisovati krivde enemu samemu dejavniku. Da bi stanje izbolj- šali in rešili konflikte, je treba v vedno večji meri uporabljati diferencirane posnetke dejanskega stanja in kompleksno načrtovati. 3. vzorec Izravnava med konkurenčnimi vrstami športa ozi- roma rekreacije Za varstvo narave in kraj ine je potrebna tudi med- sebojna izravnava med konkurenčnimi vrstami športa in oblikami rekreacije, ki se med seboj obremenjujejo. Tako se bomo izognili povečanju zahtev in obreme- nitvi krajine. GDK: 907.1 + 907.2 : (497.12 Triglavski narodni park) Iz clotnače m ht" e J:>rakse 4. vzorec Zmanjšanje prometnih obremenitev Analiza in izboljšanje stanja v prometu z organi- zacijo izletniških skupin ob upoštevanju, da mnoge vrste športa zahtevajo precej opreme. 5. vzorec Pospeševanje okoljskega izobraževanja in širjenje informacij o okolju Da bi premagali precejšnjo odtujenost modernega človeka od narave, moramo na različnih nivojih po- nuditi možnost, da športnik ali rekreativec izve čim več o krajini, 0 njeni zgodovini, njenih posebnostih, o rastlinskem in živalskem svetu in o športnih aktiv- nostih, primernih za okolje. 6. vzorec Pospeševanje socialno neškodljive športne ponud- be in ponudbe za prosti čas Pospeševanje socialno neškodljive športne ponud- be in ponudbe za prosti čas ima posreden vpliv na učinke teh dejavnosti na naravo in okolje. Povzetek Različne kategorije zavarovanih območij v Nemčiji lahko prispevajo k varstvu vrst in narave le takrat, kadar so zahteve o rabi prostora izravnane. Rekreacija igra odločilno vlogo zlasti v krajinah, bogatih z goz- dovi. Šest vzorcev podaja načela za rešitev problema. (Prevedel: fgnacij Pišlar) Rekreacija v naravi - načela varstva narave in možnosti za rekreacijo v Triglavskem narodnem parku 1 Martin ŠOLAR* REKREACIJA (TURlZEM) Razmerje med delovnim in prostim časom se je v zadnjih sto letih bistveno spremenilo v korist sled- njega. To je bila vzpodbuda za razvoj turizma, ki je lahko prestopil okvire ekskluzivnosti za redke izbrance * M. š., univ, dipl. in:ž. gozd., Triglavski narodni park, Bled SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovnem večeru Rekreacija v gozdu (naravi)- problemi in rešitve, 4. 2. 1999 na Bledu GozdV 57 (1999) 5-6 in postal dejavnost, dostopna širokim množicam. Ma- sovni turizem je doživel vzpon sredi petdesetih let, zimski turizem pa dobrih 1 O Jet kasneje. Naslednji vrhunec je sledil po letu 1980, ko so začele množice iz močno urbanih predelov iskati zdravo in prijazno okolje vsaj v prostem času. Na močan razmah turizma je vplivala predvsem povečana rast mestnega prebi- valstva, višji življenjski standard, več prostega časa in izboljšanje transportnih povezav. :247