Leto LXIX. St. 289
LJtiiOaaa, pete* IS. fecemtra 1936
Cena Din !•-
^^^^          ^^B          ^^H    ^^1      ^^1 ^^M         ^^^^^^m        ^^^^^k^^l       ^^^^k         ^^^^^b           ^^H                   ^^^^^k^^l       ^^l^^l     '      ^^^^a^^^m         ^^1    ^^H         ^^H     ^^H
tz/iujo ws&k j&d popoume, tzvzemAa aeaeij« at pr&znilte. — insermt) đo 00 P*B* rrst a Die 2, do 100 rat ft Ote 2.00. 00 iUO do SOO vrst ft OlĐ & vecjl inmrutJ petit rrsta Ote 4.^ Popust po dogovoru, mser&tzu davefc poeebej. — »SlorenaJD Narode r^na  m«Mx*.no v   Jugr>«L«ivit1  Dtn 12 -   za  mozemirtvt'  Din 25 -   Rokoptai oe oe rrac&jo
CREDN1ATVO   IM    OFRAVNMTVO LJUBLJANA.   anaflje**   alta   Mar.   ft, Telefon: 81-S1. 51-28. SI-**. S1-2S te 31-96
PoOiutotc*: MJUUBOK đtn>a«mayer}eva 3& — NOVO ftiESTU, LjuDijamaK* a telefui At. 20. — CEILJiu: ceijafteo uredništvo: Stroeamaverjeva ulica 1, telefon ftt_ 06; podružnica uprav«: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JBSENICE:   Ob kolodvoru 101.
PoAtna nranimJca w Ljubljani ftt_ 10-351.
Važen problem mednarođne politike:
Razprava o reSormi Društva narodov
Pakt Društva narodov naj se dopolni tako, dabov bodoče mogoče uspešno izvaiati nkrepe proti napadalcu in preprečiti oboroiene konflikte
2eneva,   l.s.   decembra.   \n.       DvajfrefČlanski    odbor    za    prouči tev    reforme    DN je
\o-raj naila!jL'v;t! 5voje ra/prave. Naloga tega odbora je proučiti predlože posamez-nih vlaa o reformi pakta Društva narodov. Pri italijansKo-abesmskem sporu se je pokazalo, da pakt ne funkcionira tako, ka-kor bi bilo potrebno. 2e pri gospouarskih sankcijah posamezno članice DN nišo hotele izvesti sprejetih sklepov. še večje tež-koče pa bi nastale, če bi nastala po vo-jaSkih  sankcijah.     Kor     posamezni     člani
pakta DN mso dovolj točni in jasni, so splošno uvide li, da je nujno potrebno točno precizirati vse obveznosti, da ne bi v dru-gem primeru nastal sličen položaj, ki bi moral neizogibno dovesti do popolnegu razpada Društva narodov.
V tej smeri sta povzcla pobudo zlasti Leon Bium m Delbos, ki sta predvsem zahtevala, naj se točno konkretizirajo do-ločbe člena 11 in 15 pakta Društva narodov.
Cl. 11 določa, da more izdati svet Društva narodov primerne tikrcpe, da prepreci iz-bruh konflikta. Po sedlanjem besedilu tega člena moro ta na te ukrepe pristati tuđi obe držav, med kate rima ^rori koo-flitet, fcar pa se je že v več primerih pokazalo za popolnoma izključeno. Zato ic bil sedaj postavljen predio^, na i se ta člem izprcmeai taJco da obvelja sklep sveta F>N *ud    brez   pristanka   priz&detih   držav.
d. 16 določa sankcije proti na-padalco. k:   so se   nm   došle i  <ku§al-n  odtegnH   zla-
sAl dTŽave, ki nišo oile neposredno pri za-dete. Zato »trome {■zpremm je valni pTedlo-gi sedu! za tem, da se točno določj, k*ite-re saujvcje so obvezne za vse države in k&tore sankoije enora>o i/vajat le one dr-žave. ki so pr: konfliktu neposredno i&~ it*teresiTane al pa n^posrt-J no me je mi državo, proti kateri se pmcjlase sankcije-Obst-ojfl rudi še ćela vrsta drugih dodatnih tzpreimi^j-erval-n-h predlo^ov. tdko da ho ćelo  fegn   odbora  trajalo   da.1j<?  ča"^.
Anfonescu c rumunski zunanji politiki
Rutnurita ostane zvesta vsem zaveznikom, z drugimi državatni pa hoče živeti v naj-boljših odnošajili
Pariz t^. dci't.'mbra. AA. Vć^raj (to-poldne   je   bil   runiuii^ki   miianji  ministcr
AjltCMl^vSCU tm QlU; d-c Orsavu, kjer se je razcovarjal s franeoskim zunanj'm ministrom Delbosrf>m do 11.45. Opoldne <Id je srpreje! in pridir/^l ii;-i kosilu pjedsednik Te~ puhl ke Lebru.ii.
Atonescu se je včeraj popoldne sestal tuđi z ministroma za letalstvo in narodno obrambo. s katerima jo razpravljal o letal-ski obrambi in oborožit.'i rumunske vojake, pozneje pa tuđi s poljskim in jugoslo-vensklm poslanikom. Zunanji minister Delbos je pnpoi-ine sprejel ^eSkoslovaškeg:^ <n jugoslovenskega poslanika, ki ju je informira! o  svojih rar^ovorih z Atonescom.
Danes bodo Antonescovi razgovori s franeoskimi državniki končani ter bo brž-kone zveCer izdan uradni komunike o nji-hovem poteku. V francosklh. kroglh po-udarjajo, da so razgovori potekli v popolno zadovoljstvo franeoske  vlade.
LredniJcu 1 sta »Pariš SoiTa ]e dovolil Antonescu daljši intervju, v katerem }c izjavil med drucrn: Ako bi d«jal, da sem prišel v Pariz samo zaradi okreptve ob-srtoječih pa-ijateljsikih vezj med Rnmuniio n Francijo, bi bila to že nevadina bar»al-ttost- Xe mo}i prv; stiki z Delbosom in Blumom v Ženevi so dokazali, da je naše ®od«l<wanje tem ažie. £Vn večj<i je mednarodna nane-tost. Franc;j« je nas ve-Kk; zapadni zsvernik. Upam, da se bo naše tradicionaVio pri ratel j-sl-rn} še boli utr-d.lo   x   <*osr>°<larskimi   *n   fitiancnitni   dogo-
vori. Glede vseh naSih zve/ z ostalimi državami moram poudariti, da so i'^ra/ito d€feri2i\-Tie^a značaja. V njih ni nobeu© Ujne  klavzule  >h   ne ogrožajo   niko<4ar.
V razqovor;h s polsk m zunanjim mini-st.rom Bečkom v Varšavi sem se lahko prepričal da je poljsko-rumunsko prijateljstvo eden izmed tcme'jn;h kamnov evrop-sk£rt<i tri'-ru, A Itnlijo horemo ostati še nadalje v najbuljših fKlnošajih. Moja ženevska posveto van j-.i z Lit vinov.-ni so dokazala, da so tuđi naše 7\c/e s Sovjetsko unijo prisr5ne. 'A Nemeijo smo zvezani z uospodarskimi doqovori. ki 5ie čedalj^ bolj izpopolnjujejo. \* tak;h okolišć^nah sem pnrepričcin, da se bodo tud- moy pariška razgovori konoai- z najboljš'm uspehotn, tako fflede fi-nančnih dO£jOATarov, kaikor glc-<lt utrditve miru in boljše oborožiive naše armaide.
Obdsku Ar»tr>n«>sca posveča uvodn'nk tuđi oficioz^i" »TernTvs<r. k; poudiarj^ med drugim: Znano je. da so nekateri vplivi moč-no na tem irtferesirani. dti bi razbil: Malo antanto :n spelja-l'. Rumunijo v nemške vo-d-e. Prav tako j« znano, da vse KumiiniTa rz notran.iepo-PHčniK razloa^v" brani stopiti v pre-tpsine od nosa je s Sovjet *?ko utnijo Kljub temu je treba reci. da Rummvja, četudi se kolikor le mo^oce iz^blie SFpIoš-n'm evropskim zanletljaietn. vendarle na** daljuje svojo tnadiciona^no ztinanK> politiko, kri se nasila-nia na Malo emtanto. Fra-n-cijo in Polrsko, kakor je to ponovno pcni-<*aril sa-m Antome^cu v svojih 7T\Ar\ih rKia-vah.
London, 18. decemura b. DruStvo -Vnu'lo-Ge!rrna.n-Felk>w-Shijp je pr:redilo pod pred-sedstvom iorda T^mpicja svečan sprejem i*a caat -nemškenui po>laxiiku Rihb&nlropoj. Prvi je govorj 1 lord Londonderxy o st-da-njem mednarodnem položaju. na»to pa je poslaniic Ribbentrop v SA-oje«m jjevoru raed drugim i^javtf:
Ncn>či>a se nikakor ne name*ra<va vnve-%v«ti v TKttranje zadeve dru'i h držav, Na-•fptrofcno, mi želimo, da vsaik h\\\ tako, ka-koT se to n;emu ^<ii najbolj pTav. opozar-M»-m pta p^ed nevamostjo konv-nterne, ki je vmeAaAtan>e v tu Je zadev« >-p:sala v s^oi program. Sivet se bo pomiri1, Sele ted.ij, ko Hr>do te de^+Tukthrne »deje rzaiTiile z nj-e-^ovetja povTŠja.
Sevoda ao vzroki za sedanj sploNn; ne-Tr>rr   Sin?.!    driMJod.   zktsti    T   gospodar i tvu-
Ribbentrop o politiki Nemčije
Nemčija se ne želi vmešavati \ zadeve drugih držav
Nemskj narod mora živeti m bo tuđi žVvel. Danes so vsi Ncrnci združeni v navdirše-necn delu za izvedbo gospodarske štirilet-ke. To»da nekaj moram v tej zvez;i zredno krepiko poudariti: Netnoiji ni do tesa da b\ uved^a evta.rkijo. Vprašali me boste: Kiaj p«a ted»aj sp>k>h hoče Nemčija? Odgo-varjam: Nemciia hoče postati soetf nasrod. kj se hirez stalne gosrvodiaT-ske brige predaja svoiemu delu. GosDodaTSika štirMetka je scfno korak k temu smotru. Glavni faktor za ohmiTtev m zviSanje življemTsket!« standarda pa v;d; HUler v zopetni posesrti r!ckdanj:h nemških kolonij, ki so nam potrebne zaradi preskrb« s s»rovinami n* ^»rii rn za o/:vlienje naš<» trjjoviive na drugi stran'. P.imetn« reštev k^lo^i^i-ncsa vprasanja   ie   zaf->  ^-•"-«
Atneriski mirovni pakt
pomesti veliko okrepitev mirtr na ameriSkem kontinentu
Bueno*   Aires,   18.   decembra.   AA. 'Vse-
amerišku konfvrenca je na svoji plenarni seji sklenila pozvati vse anaeriške države, ki še nišo pristopile kpogodbam. o zavarovanju miru in jih še nišo ratificirale, naj to store sedaj. Gre predvsem za pogodbo, sklenjeno v Santiagu 3. maja 1923. Bnand-Kellog^ov pakt z dne 28. avgrusta 1928, mednarodno pogodbo, sklenjeno v VVashingtonu 5. aprila 1929 m pakt o nenapadanju, sklenjen v Riu dt Jnjiei-ro dne 10 oktobra 1933, znan pod unenom pakt Saavedre Lamasa. S tem paktom se pogodbene države obvezu je jo, da bodo vsak spor uredile mirno, in se v primeru vojne takoj posvetovale o sredatvih proti njenemu nadaijevanju in dotlej ostale strogo nevtralne.
Pred log Kolumbije o ust&novitvi zveze ameriških republlk včeraj Se ni pr^flel pred plenu- -• leonference. Na seji ao sklenili pri-poroditi   tajništvu   voeameriSke  zveze   zla-
sti  predlog  o  ustanovitvi  posebnega med-narodnega sodišča za anieriske države.
Buenos Aires, 18. decembra, br. V&eame-riški kongres je včeraj definitivno odobril nacrt mirovnega pakla, ka eo ga predložile Zedinjene države. V emfela tega pakta ee vse američke države podvriejo obvearaemn razsodi§ču. ako ostanejo neposredna poga* ianja za re^itev naetalega epora bremepes-na S t^m paktom je latinaka Amerika pnrii tuđi priznala sevemo ameriske Zedjni^ne države, kar bo za nadaljnji razvoi političnih odnosa je v v Amerjfci vš^kakor vel>kega pomena.________^_______
Francoski proračun sprefet
Pariš, 18. dee. w.    Zbornica je v noćni seji, ki je trajala đo 6. stutraj,    sprejala : celotni proračun  s  4*9 gtaaovi
Ivan Jelačin zopet pređsednik zbornice TOI
Komisar je opravil svoje delo — Zbornica se je konsti
tuirala
Ljubljana.   18.  decembra
Danes ?o s>e po ra^pui?titvi prejsnje^a člansiva Ln vodstva ZLtornice za TOI in po volitvah ilne ^9. novembra prvič zbrali no-voizvoljeni zbornični svetniki. da si izbe-rejo svojeg-a  (»redseclnika.
0b pol 11. uri je komi&ur <lr. l^o^ar Frano otvoril sejo za. konstituiranje zl>ornice. Po-ztlravil je zastopnika KaD^k*1 u[»rave načelnika g1. dr. Marna in vse n.ivz-očne avet-nike ter imenovn.l za zapi-aikarja dr. PleR^a. z*i ovcrovaU'Ija pa svetnika ^. Senčarja Milana jz Ttujc in g:. Kavko Karla iz Ljubljane. Po kratkem poročilti o delovanju zbor niče pod komisarijatom. ki je l^ii v*»s čas brez zastoja po zasluzi vet.tnega uratliii^tva zbornice, je jr. komisar na^tel važne kon-ferenco in ankote. ki so sp vrMle tu časa komisarijaU v Tvornici. Poro^al je nato o poteku volitev v zbornico ki T<>I. ki so se vršile br^z incfclentov. Naznanil je. da so je izvoljeni svetnik škedelj Vencelj o^l-povedal maJidatu za obrtni odsek v novo-meakom   volilnem   okraju.
Po prevrtanju imen vseh izvoljenih evet-nikov.   ie   kom:^ar   usrotovil.   da   eo   navzoei
vei   ražen   g%.   Smerkol^   Ivana   in   Kavč^a Josipa    iz   trgovinStket'a   odse-ka.
S tem ;e aioja naloga končana ie zaJcliu-čid komjsar, in izročaui vodstvo eHj]e najsta-rejšemu   svetn^ku  <z    Konradu   EUbacherju.
G- Elbbach^r je /a-^edel ^red^ediii^ko me sto ob generalnem tajniku g. Ivanu Mohorr ču m ee zahvalil za čast, |>ozdravil \"se in prečica! določbe plede poetopka pn vol i i vah predsetlnika Zbornice z:\ Tl>I Za *4cniti-dina^orja je imnenoval ^. Frana Sirca rn g. An tona  Fazarinca.
Ob 11. urj to se prfcele volitve predise<lni-ka, ki se vol; tajno z gla^ovnicami. Cl. K!s-bacher je Čita! imena na\*zooih evetnikov. ki so prejeli jlia^ovnlfo. ;o izpolnili v kotu dvorane za za^ioroni ter to na to oseb-'io vrsiH   v  žaro  na   predt>edni>k|   ni:/i.
Tik pred poldnem so sledile volitve pred-sednika. Skupno je bilo oddanih 60 glasov, od katerib je glasovalo za Ivana Avseneka 28, za Ivana Jelačina 29, tri glaM>vtiice so pa bile prazne. Za predšednika je bil torej izvoljeli biv^i pređsednik Zbornice za TOT g. Ivan Jelačin. Zbornični svetniki so spre-jeli njegovo izvolitev z viharnim navduše-njetn.
Bombardiranje Madrida
Pri včeraišnjem napadu Fraaeovih letal ie bilo v Madrldii ttbitih 63 liuAi9 26} pa ranjenih
Madrid, 18. decembra. AA. Včeraj so na-cionalistićna letala bombardirala Madrid in sicer predmestja Cuatros Caoninos in Tetuan. 63 je bilo ubitin* ambulante pa so nudile pomoć 263 ranjencem. Med njimi je većina težko ranjenih. Bombardirana predmestja so s:lno opustošena. Pod razvalina-mi išćejo mešćani svojce in imetje. Ko je nastal alarm, je mnogo prebivalcev predmestja Tetuan mislilo, da bodo na prost em bolj varni kakor pa v kleteh, toda sedaj se vidi, da  je število žrtev izredno veliko.
Napad na Oviedo
Madrid, 18. decembra. AA. Republikanske Žeic eo napadi? <>v;odo Topništvo ^ unieilo vojašniro Cavelliada nad Ovi^dom. Naciona-sti so moralj zapn^t:ti ludi vojašnico Pelajo Guezdo
Izpužčeni talci
San Sebastian. IS. decembra. AA. Dane« je prispelo v Bilbao na podkgi dogovora, sklenjenega na pobudo baskiške vladef 252 talcev iz pokrajin, zasedenih po nacionali-stih.
Maročani poslani pred Malago
London, 18. decembra, b. Genentl Fran-oo je spričo neu^peha f-rancosko-angleŠke posredovalne ekcije sporočil nemški vladi, ■da pofcrebuje za znia<jo najenaoj 60.000 dobro irvežbanih vojakov. Xa italijatisko podporo se FTanco ne more več zabasa ti, ker je baj« MussaliJri preporvedai nadalj-nje zKfnanje prostovoljcev zanj. da se ne bi zameril loivdonak vladi, s kaftero se pnav sed«i potaja za ureditev sredozeirvsicih v^Tašanj.
Hom/rva se nadalie. da je g^nemj Ftwi-co iirnateifl z boi:3ča većino imirokAnskih čet. ker ne vrdrže s^ie^a mntza. Vi je na-stopil te dm'. Te eete zbira sedaj pri M«-la«; ter narnierava z niitnr nodvzet: večio ofen^^-o   tvm>**   f^'   v^i»<fr»-*   h»Vi.
Bepabllfcanrtia vlada pristala aa posredovanje
Valeod|a, 18. decembra, o. Madridska vlada je veeraj objavila, avoj odgovor na posradovalne predkMje Franci je n Anjjl:-je.   V njem  protOJUia  predrsem.  ker  ob-
t ranca kot enukopravno s.nrvko. čeprav je madridska vlada edina ledina predstavnica 5pa.nije. Kljub temu je tn-d-dridsk.-i v.ia-da pripravljena sprejeti ponuđeno posre-ciovaTije, zahfteva pa, da se uvede nastrož-j« kontrola tuđi v portu^alskii lukah m rva portugalsko-španHki rnej- . preko k*T?ere se v ijlavnem t hotapijo orož>e, municija in druge vojne potrebščine y\ generala Irranca.
Iz Narodne skupščine
Beograd, 18. dec. p. V nasprotju z vče-rajšnjim dnem, ki je bil zelo živahen. je xa-vLadalo danes v narodni skupščni pjpolno zatišje. Poslanci so po većini izrabili par-dnevni odmor, da so odpctovali domov. Danes ni bilo v narodni skupšćini nobenih sej in posvetovanj. Po sklepu narodne skupščine bo na predlog pređsednika Ciri-ća prihodnja seja plenuma v ponedeljek, ko bo končana verifikaciiska debata. Ni nobenega dvoma, da bo vladna većina verificirala mandate štirih namestnikov, ki so priSli na mesta posTarcev obsojenih pred sodi56em za  zaščito  države.
Vremenska porodila
Stovenskega   planinskega   društva   dne   18. decembra.
Dom na Komni: — 3. jasno, zapadnik, 15 cm pršiča na 60 podlage, smuka izborna,  arauSka dola.
Kamnidka Bistrica: — 2, jasno zapadnik 12 cm snega, sankališće p"ri Domu dobro.
Dom na Krv»vca: — 4, severozapadnik. na 50 podlace 10 cm pršića, smuka odJi^-na.
Velika Planina: — 1, jasno, mirno. n^. podlaci 60 cm je 5 cm pršića, izborna smuka.
Erjavceva koca na Vrtiću: — 8, jasno, severozap^dnfk. 15 cm pršiča na podlago 45 Srenj   smuka Izborna.
Sv. Krit na .fe^enicami: — 2, jasno, se-ver.  15 cm  snefra
čmi Vrh, Pusti Rovt,
Roica:   —   2.   iasno.   sever    3*    cm   snesra
SmrekoTec-Pohorje: — 2, jasno, 5 cm pr«!ča na 40 cm podlage, smuka prav dobra.
peCiticni  oG$o\ni&
Naša družba ie obolela
»Jugos!o\*en$ke A'ovine* no objavile čla-nek »Ozdravljenje na&e druibe*, članek, ki je vreden J.i bi se ž njim seznanili najširši nali slo/i Pisec i rva ja med drugim: »Kako se je dogodilo, da je naša druibd obo~ lela? Našu družba, ki je bila tako tdrava, polna vere v ljudi in ideje, poina vere, da so iJeje, ki nw< vodijo, velike in s\*etle, a Ijudjc, ki nosijo te ideje, poiieni požrt\m*9i ni in dostojni Tu vera, \*eta v ideje m ljudi, je ust\-arihi naj\*ečja dela v naši zgi>-dovini. Onu je dala moč. da se je izvršilo nuie uedinjenje in ustanovila nula nacionalna država Ona je nas v burjah prošlosti obdr/jLt Ona še ni završila svojega /g»-dovinskega pttsLmstva. \je danes ne obču-/imo, toda ona je Še iu, ker bi brez nje nastala nopofna pušča\ u in razsulo. Ali ona ne gori, sumo Ili. Kdo jo je vrget z visoke-<_!<i prestots. na k;*terem .«e je nabujala? Kdo je imel interes to storiti? Kdo }e kakor pn peklcnskem nacrtu uvajal brez značajnost v ja\no življenje, lomil značaje in kvaril duše? Kdo je želei zdravi* n^domestiti z bvlezmio? . Dokler se veliki, ideja, ki ti n:*š.j Jr/m'n doleti je svoi nastunek in oh-stimek vCi**ih bojii?ljivo skriva v razne zavoje, včasih p;i popolroma prikriva, dokler >v / njo na obroke plavu ie fo Jrobnj računi, dotlci se ne mrtremn nvdejati moralnegn ozdravljenju nuše družbe In za tu je zdr.i-vilo in to zdravilo homo našli! Velika ideju, ki ji nušu državu dol guje svoi nastane k in obitanek, bo irvr<ilu to zgodovinsko /v>-s!;mst\-o. Kduj? K(t bo z.opet p<^ta\ijena na s\oje pruvo mesto čista, svetta in sijaj-na \r njvni &\ctl('bi b<* zopet za/arela \>ern v iijajno b<>doćnost Jugoslavije. Takrat bo tuđi naša družbu o/Jravelu. A^inila ho me~ g/.-i, ki zastira sedat vid. in mi homo ortirm*-Ijcni, preporojeni in moćni. mlaJi in hmh-
ri   s torta?i   neprej,   nupre i       .'"
„Slovencu" se Je zarehlo
V »Deluvski Pulitiki* / dne ltt. t. m. >« biln objavljena tale hudomušnu noiica: »Ko je 7. decernbr.i yS!rt\-enec« pvntćnl o »zma~ goi'item zaključku vohlnega boju*, je bit radi nekih neuspehov tako zelo razjarjen. da so v dotičnih   občinah   i/dufniki  pregltt'
I sova/i slovenski in jugoslovanski g/*f*- Včtt-^ih je »Slovenec« govorit *i:mo slovensko, 1<ednj pa, kakor vidimo, spušču ie tuđi fit~ iinsJovnnslze gt asove. Ako člo\*ek živi dl je ća*,i v Heo'.frul't, Ke tuđi kuj tuke&a navodi.«
IBrco so dobili Iz Rujtier.but^n pišejo »Detuvski Politiki« »Dunes bi bil vsak rad naš prijatelj. Mi pa se prijateljstvu brrtnimo, ker po tovartiji, kjer je poleg ttuii »Slo\~enec>r, čhn*eka rada glava  boli.«
Voman'ltanie dobrih infomuicij
l* Vilderjevem tedmktt »Srivi Riječi« čitamo iimimivo beležko: »Naše politično življenje trpi na pomanjkanju dobrih, z*-r.cstjivih infrjrmucijnh. Infotmucije v politiki so pruvtakf> potrebne, kakor v vojni, Kdoe dela politiko, moru poznati vse elemente\ ki v njej sodelujejo. to je ljudi in ideje, vse gonilne sile. Kakor o življenju, ki poteka, in se menju, tako mor.i biti poučen tuđi o vsaki spremembt v toku dogodkov. Pravi politik in državnik jemlje pred vsem v roke nusprotniske liste, da izve, kaj protivnik dela, kako mis-li, kaj snuje. Da ve potem •L'rniti udarec. uli pa tuđi da se pouči o p*>-grcšknh. S<idologi označujejo kot najusod-neiši neda*tittek vitake diktature to, da ne more biti poučena o mislih in rarpoloienjih svojih nmprotnikov. Sa ta način se izgub-Ifa ravnotežje, nas topa nervoza, ker te nc-uspehi odlagajo na tu je rame. ln potem te čujejo fraze o *sabotnži nasprotnikov režima«  in  se  vedno globi je pogreza v  naniT)-
Zbor županov Hodjerine stranhe
f'odjerina stranka je  sklicala v  Beograd zbor županov, ki so bili pri zadnjih občin-zkih   volitvah   izvoljeni  na  njenem  programu   Iz dravske banovine ni  bilo nobenega župana,  ker ni  bil nobeden  izvoljen.  ki bi bil pristaš te stranke. Pač pa se je udelei.il zborovanjn  poverjenik     Hodjerine   stranke za   dravsko   banovino  dr.   Ivu   Potokar,   od-vetnik   v   Kamniku.   Na  zboru   so   go\'oriti strankin   vodja   S\metiihr\'   Hodfera,   Mirko Ben;č iz  Zagreba,  dr.  Potokar  iz  Kamnika in   bivši  narodni poslnnec dr    Milan  Meti koš iz Like. Županom so bila dana navvdi la   za   posfopanje   v   vodstvu   ubčin«kih   po slov   Sklenieno je  bilo. da prične stranka ? živahno   akcijo   zla ti   v   oniJi    banovinph kjer   se  doslej   le   ni   mnopo   Ui1ejstvn\'t*la H--*ie   so   povsodi   pod< ni   ugodni   pogofi   //i tijpcZen   raz\'oj  borbaške  stranke.   lrpl:nr   *'• imer'iteio   beo^rajki   listi
f.,'uril».   18.   decf»inbra    He<»7ra't   1<». •J0 332.'j     !>«idon   21.:-».    N>*york    4**.     Uru ' M»l;  73.">7:i   Milan  ^.»»Ju   Amt-!cr<!<un  JlvT.T" I i3»?4!in l~r». Dunai 70 7% — 81.30. Pr.ier 1"" 1 Varšava Š2.10.  Lukarr^H   V3T«
Stran 2
»8LOVEN8KI   NAROD«   patck, 18. đeeemtm MSB.
Stev. 289
VAŠA   PftIHODA
priredi   svoj   violinski  kooMft  prvi*
v   filmu*   —   Sodelujajo  Sat   Gustav
l>io»»l, Isa Miranda,  \\tihx |§ftrbig<if
ia HUdt* v. «|olz
V  tijft&em  luHsu«^n roUJeJu  »ivi  duptičen mot nfpmape preUfcfefU!  W«C9Vft ljute** in r^4v^ »rc^ TOM P^MBFRA v ELnu* KINU HATMt TeL TIH
Maharadilna ljubeien
Na Kongresnem trgu tuđi „izdelujejo" jelke
Leto« ■« priSla v mod« um«t»a bdU*M *r«v*s«a
Ljubljana. 18. decembra Ko decembra zadiši ik> smiei,u v Zvezdi, zavlada v Ljubljani bodeno rtupoloienje. kj oiu pravdo tuđi poeii-;a. Ta poezija pa se navaduo ne manjieatira oamo v blagim v^dužju snirecja, temvec lud; v ra*njb s»kr-beh. kj so si jih ljudje hooeš nočes nakopa-li na glavo. Vendar nam o »krbeh ni treba govoriti, saj to najbolje opravj v«?ak sam Povpraiajmo raje {h> kup&ji na tem ataleaam sejmu. Vt>e se paČ raviia po kupiiji in ćelo božična poezija. Bae se je prva kupfcjja za-#ela že v  raju je aker 2 jal>olki.
MfftTNA   TROŠARINA   NA   DOBER   ZRAK
Kar **mo iorej pri kupelji, na i nam bo do voljeno poveđati. da prodajalc, emrocja a* Kouigret»ut»m trgu plačujeio tuđi nakakšiia carino ita uvoženi dišeeu zrak, kj se žiri [*Q '/.vtnAi. Samo po t»Bb; «*? raiunie, da ia i>a" rjita Ut javno proijlaiona in fee ©kriva ^od zailiavjem tranme la najeniunie za tržne prostore. V resnicj ;e dižeei zrak liiksus tn je prav, Če ;e obdaveen. Toda naj se oihče ne ustraši. da hoćemo zdaj morda govoriti o davkjh  na  Škodo  katerekoli  blagajne.
PRBKUFCBVALBC  NI ZADOVOLJEN
—    Koliko   dreve*   je   v   vašem    »j>Oidut? «m  vpnišal prekupeevalca.
—   Hoćete  rečj — v džungli?  Vidite, stoje   v   vrsti,   ko   hiše   v   Trsti.   Torej   pet   Krat dvajoet   je  t>to
__To bo denaria!  Le oprezni  bod:te,  ko
ga boste nalagali!   Koliko ste pa dali za  ;o etnrecje?
—  Vse# akupaj me stane 500 Din. In plača ti  je  treba   vevak  dan  po 5   l>:in   tržinine.   Na-jemnina  za   prostor  bo   [»a   znaAala okroii   7 kovačev.   Za   dreveece   pa   noče   nihoe   dat; ve£ kakor 2  do 3  D;.n.
—   Da, hudo je,  niti lagali  vam ni   treba
NOVA OBRT. IZDELOVANJE JELK
Letos &o prišle v modo uare;erie jelke od-nosno umetna lK)ž;čiia drevjsra. Njhoe ne ve povedati, kdo je uvede] to modo PrejS-nja   leta   e»o   bilj   sirer   že   na   delu   lepoini
>k:rurgi«J ki «H> popravljaj pohabl.ene emre ke kakor n. pr. v Ameriki jepot.ee. Kjer jo bilo prev^iČ, so odrezali, kjer premalo. v&Li v li Joda te operacije se ne uierejo prime«-jati letoćnjim, ko v pravein pomenu basede izdeiujejo boiičaa clrevesca. Za ©urov,ne ni-50 v zadregi in si jili laJiko dobav^ajo brez deviz. Iz vej in vejic seetavijo ^eiko. Treba te nekoliko žice Ln spreten mora* bit. dovol> da navrta> lukn e \ 6tebJo za veo ter vse lepo maskiraš. Tako so zdaj začela konkurirati ćelo umetna dreve©oa naravn m. kakor da smreke ne vedo več raoti meicanoiu po £ođu Narejeue jelke so nekoliko draije, kakor   je   pač   vedno   modno  blago.
TUĐI   KMET JE BI  RADI  Č?1M VEĆ PRODALI
—   Le   uberite   eaol   V.-aiie.   ta   je   leps-Velike 6o  po dinarcu.  ma>  zastonj.
—   Nq, pa  m:  da;te eno paio-
—    Vj   hi   pa   radi   :a-Ao   ku|.-ovali   auireke kakor  Ribničan  ure.
—   Spioh   ne mislim kupiti, da bo Sa za druge ka i o&ta^o.
—   Sa-,  e«  m;   je  zdv^o.   Sploh   ni  nopene kupčije.
__   Zakai   pa   ui«te   raje   prodali   smrgžja
na   debe.o   prakuprejaku •
—    Vs,   ne   uioremo   in   kaj   m^Hte,   da   je sinrec e   na   debelo   ka i   d raste "^   Kmftt;e   ga prodajajo  v  ^ozdu po dinarjU  (ueier v^iue. Izpod  metra se sploh  ne ^te;e. Na^več s;ane vožnja   v  Liubi;ano  in  tržnina    "re-jšnja   ieia ?nio  plaeevali  e>amo  po 3 OiD   2a  daa.  letos  i pa ■"> LMn. 2 Din gre uanirsč zz etražo pono    j e-i.  Mestna  občina  ie     uajeia  rjeza^>oelenega zato. da bi emreke ponoč. ne dobile nog.
—   Al; 6O i ih prejsnja lola kradi;   me^čanj-
—   Morda rudi.  reci pa ne Amam. Veudar se   je  zgodilo,  da  čo   irevai&ca  z  n&katerio
kupov hodila Sf>at na drage kupe. \ ax>va!a so. drugi dan ^e pa nišo vrnila, ker je smreka c-mreki podobna. Baje so nekateri ?=[*retni proda ia U* i _ toda ne melfte. da tn\\o knietje tako pokvarjeni — naeij fanlaliua* da &o  5arjli   jx>noc-   po ^mr^ni.
NaS tekoei foman je končan.
Prijateljem lepih romanov smo pripravili zopft velik uffleb z na^?*^ novim romanom

Izhafati začne v božični številki!
Žrtve fffe^vestnik
perverznežev
Razmere, Ki krize do n«ba — Strana usoda %% letnlft
dečkov
Ljubljajirt,,   18.   dece^ntKrd
121ctni Lojzek \č še taXo mfljhen, oj je segel i no&om ravno  do roba ^etene mi*c,
za katero je sedei sotinik poeainec y. Kaj-ko Lcderhas in obravnav^J o poćetju treb pcrver/.Ti£i*v, .ka«tBr.iii /artev je bu b^ra-ćek Lojzek eh njc^v iovariš beraček M hcc tcj še lDjeni t^nt 1vxlti. Tiuii obioženCl *o b.Jj irij©, dva st* jwiš^ in sedU na zsitoi-no kic»p, neki d^Javec in n<iki ljublj^nsk-Lrgovec. Trerji, n<:ki pek 12 Otkol.ce Ljub-Ijiiue, se ti; odzvai vabilu in so ga 6\jai". v od^)tnosti. Čećrlega je nenadaa smrt pred   are>tiacijo   redila   kritn.iii*ila.
Že i.b iwxka-terih prjikah stn<> panočali da jina naie sad^če čedaJj*; pogerstej^ opravfca s 'nomaseksuaKii. ki se spoza-blja-jo nad mlad no. Nekst-eri med njimi so skoraj sraln; gost je sodme dvorane, oziro-laa z*ttažne klopi. Nedavno je »>dišče {ri lake perverztteže izoroiilo psib'1* iu, ka]4 števiinc kasni, ki so |h že &*.^edeti. ne tnarejo poboljšati te vrst« ljudi. N<ai so" d mo o teh Iju deh kaioarkali, naj jUi preso jamo po prirodnem instinkitu, ki nam PTjka/e njih početje kot nci-aj ognboeaA, *1;   pa   s  staliića   nek«)terih   psiholoških    «
r\~nih teorij, kj pravijo, da so bolniikš jim nj pomoći in z^ura*dri teg« ne spftdajo v jetii r>nice. 4emveč v internacijo, vend*r kaže primer 1eh treh. kj jih je včemj državni pmvdnik obtož;l zločinstva zop«r javno moralo, da je ku£a homosaksua^noflti, ki se Širi tudj v Ljubljani fn ivtd\ na d©-žclj o^aben tvt>r ne našem narodnom te-lesii.
Naposkd je res, da so čV>veku zajamčene z zakoni neke pravce, ki tmi dop'U" šeajo razmah osebnostj im indh^iduakK^tti. VzcmiiTio, da ie hidj res, da so homoseksualca bolniki, ki n:so odgovorni za svoja Tv-TToiens iim nđ^nenki, toda JHoveškđ z*" jedn cm, človeška družba knn veiike derfž-nosti do svojih č^anov rn posebne odflovor" nost.i do svoie^a nara^čcia. do svoje mladine,   ki   je  most   v  bodočnoart.
121otn:   ber«^k   hojzck   m   121etni   b«rr-
ćak  M:hec   sta  oba  siroti   brftz  Očeba.  Nju-
ni materi geraila doma k&t perači n dc-lavki. Lojz-ek in Mihec sta stradala. Gl*d j33 beda «t« ju pognalm. oa uHco. Dccna v okolici Dcmžal na brže ništa imela u*pe-ha z herraocnj«Tn. k*r so ju ow>žnilci pre-g«nj«l!. Mal>n la sta jo v Ljubljeno v upe-nju, da bos»ta v mestne*n vrveiu iaifc uila raki pnaviice. kada^ se bo ategnjla. 9» oji* im. Sljomo upanje se j« ure»n^)o. ZjuLraj sta se vo«ila s vla&om v Ljirbljano m rv«» čer 9ta se vr»6aha z vlakom domov &Ha m dobre volje im &e nekaj kron jkne je o*ta-lo v žepu. Vjdeli »mo ju potvsod, k]«r »c zbira jo Ijtidje v ffrvčah, v b fejih in t*b postajaji56ih cosbn« železnic«. Prav Twevvđ-no *U se avmikaJa okoti ljudi in o^r««o* vak mi u^od«n trenutak ter popw«o»tla sa ^emio kroneo«. Malerau Lojzbu. ki tm« na-žen obrazek in l*f* plav« riv»hne oči ni n"hoe inogel ocCclan5^ profaic. Nekoliko vjiji Mihec kt ima dvoben obraz % vtdni-cni sledovi b^evni jfi b«d«, je zital tako milo m lepo fsrpefti, da mu n hć© ni mo* g©J o»dreč: kronice.
Z Irubljafiritimi sfcražaihi «fea imela »eve nekajfoaft opravflca. idMoma «U a« priv»-dila tuđi na te nev^ečnoaii avoje^i bedna-j?a poikiKa. Navadđa ala m u^fr raki i>ra-vtc« rn reda. pn>»t*i tUi mojrtra ▼ b«n-čenja. Spoznala 9ta p« todi nevarnos*i marta in tmteta »te irhn Iiub1jftiiak& oer-Tcrmeiev. Z aalo mftniraffinii prrrvcr»«wi s» jih le-ti ptnvabii v arvoje mreže. Komino ni bilo teiko u jati ti *r« irM Kdor nm je obrjuMI Ini aa Ie4odec in neka i (fVnriefv, ta tu je kMco zapetjal kamor koli, v svoje tftanoraaje ali v m»io Uat ▼ b«once. LotvIcu ie im primar ofetotat' tr* sovec dal m? %n niii p«t k**». kaktn* i« povndjil «witt» do£«lr. k; raSutwi Se w&no na k^nrve. S uotruit KTonsfn? 3^ la ^ctv#WT" než  >fkv^<rin(U  svo\  oe«b*n  w*»n   1  «tpe"
Mi mo|»oće, da bi popMM v»e p«*«H-HostT s te rasarave. kar ie MVa tovna. Tr-gorec je iw ta ja, ddsvec je detomt pri-
znal. Dvg obtoženca flt bik obsoj^^i na 3 mesect •tfogega zutM, «4^ p^ At 15 dn zapof« pocjojno, («r |t bH prvift kaz-novaa. Opozori.!« p« ie tf«ba 041 usudu ma!ega Laj«ka in Mihoa Ob lej fM-illk:, Beda ju ]t vr^Ia na ulico ifi na dao. orož* n*Jci iz Dom ta 1 90 »i n<riwKlev*U na w%% u*-Čkie, d« bi te obih b»ra&kov kdo uwn IM m ju viti v »vojt vtirvtvo, da b; sa naaal tavod »M mtern*t v Sloveniji, ki bi ju vze! v svoje va«rstvo rn hi r*%\\ s p<rti, ki .ru vckJ: v iločki in proeaat. Todt vie wt)-šnje ■« v«e jfitervonrii« «o bi« >*m*n. DanM sta L<>jzek m Mihec šc vediv> otro" ka ul*-ce k? ju -^d in bed^ trre v z^i'n-ikio 5:v!f«iJia. Ker ne wneU več prti v LmV;<ano. se Tx>*eT>a*a doma -n — krade'«. S-Mniik ni mo^e. ver:eti. da j-c res tako. k^kor ie rKv-o^al orožn'k o teh dveVi r*i*x-d'h rrt«-?.h ljud'' z zloč n«.k:m; nadjeni1! :n družbe, k je odgovorna za U-Nodn K-h ?r-tev.
Po^tna služba
na Pohurjii
Maribor   li. 4ecemcia.
Tnjsko-prometna z\*eza iPutrukc v Mariboru kt je GDrniig. ua meroda.jQe Činitelje re^jj pofetut ao^tavne »:užbo na Po*icu-ju. Z <^oQiQ.ait\/iio prvega dela dutomobilake ceste zlu. Pohorje od Reke do Pohorsk&ga QOii;a in Maiiborek« kace se je tujski promet a% ttini vzhoaaem de*u i-'olioija ZA&ešl fiUno razvijali. V p+fciettii seson. ništa i>:l4. le t*choisrw Ltoiii jn 3»ianborska. koća oalič-no zaseaena, a:npak 90 se zaće^e v okolici teh domov graditi privatne vile in wcekend hižice, tako Cs, je dobil ta predel Pohorja po vsej pravic; naziv jugosiovanski žena-meiang. Z većjini dotokom goe*ov m ;:uj-cev £0 a« se bolj nanožile upravićene tfelje po reani costavi pošte na teh postojankah. f'Ostni urad 3e nahaja v 10 km. oddaijeniJi Hoćah ter inorajo nele domovi ampak tuđi privatniki pešačiti dobrih 5 ur da dospe-jo do ^ oSte. Ker so dobre poštne zveze po-goj xa raz\oj turizma, uašjn leLovišo in zuiiako-sportci^ posto;,-anJ* je nujno potrebno, aa Direkcija poštf* in telegrafa ođ-pravi ta ncucstatek ld irecli za I>iar:i3orsko koio, Poacrski dom in ostale privatn« na-»eibine, katerim. se bo v kru.tkeui pridružxl ie Dom poStnJi uSlužbencev na bivšem Petkcvem posestvu, redno poštno dostavo in s:cer v meseciii maj, junij, julij, av^ust in september vinevno v ostalih meaecui pa vsaj trikrat tedensko. Le tako bn mogoce ugoditi upravićenim željam. £^oatov za re-den prejem pišem, časopisov in denaradi nakažii. Brez zadovoljive refiltve tega vprašanja so vsi napori za propagando za-m&n., ker veliko število gostov mora irneti tuđi za debo počitnic r^dr^> poštno dostavo.
Seveda želeti bi bilo, da h ae upoet&vila tuđi potrebna telefonska »veaa, na katero reSitev pa ra.di pomanjkanja sredsiev, se ta aedai se ne mor^ misliti. Prepričani srno, da bo peštoa direkcija uvidela nužnost in utemeljeuost gornje zaJiteve t«r pričakujemo, da borno na naših po«Lojan-kah že v naikrajšem času imeli redno poštno dostavo, kar bo brezdvom^ velika pn-doKtPv  za.  oaše  pohorske  poetrjsnkf.
Đivji lovci v Kamniskih planinah
Kamni-c, 14. de*!.embra Žvalio je. 4a w? divji lov v naših planinah zeio priljubljen žport vsch ljudi ki prebl-vajo ob DJilioveDi vznozju. Koliko &o jili pri tein žg zasačiii ia koliko jih. je, ki eo fiuli t©^4 lč l«p ftifl fi«l®H m zamr^^niuii okni, aii vst 10 nič ne pomaga. Lovska &tr^5t teb ljud; je vt?ja, od zavesti, da po ia *voje 4eja.nj« pred zakonom rvl^ovorni. Cloveic ima vti>. da fanr., ki se ni-koli ui bil na divjojn lcvvu, v oč^h fvnjih tovariifcv ni uuiogo vredea, kar je "^sijalo nekoe tuđi w Ukaga fdjaLa, ki s bv^jiic n^žem še nikomur ci pngoai kivj. Orožj*, ki se ?« divji lovci ua evq}ili pobfMjifc po-služujejo. h\ pa^t»n lovec se v ro|t« o« prijel. Imeli smo te> priliko vid**i lovaite puŽke, ka ter i h ^tene c-evi »o bile tajik« kot p*pir  ia  na  koncu Se vbc  razcefraJBe, drug A
puška j« bila vopet .jdrewna tako, <ia jo je gospodar lahko akrll pod suknjo itd.. da o rji in sličnih nedofetatkib »ploh ne govorimo. Cu<ino }f sirao, da se pri tem n« dogodi kakSna neeieda. M^rtla, *« tuđi »godi, ali ostane javnosti prikrit*, kot divji lovec sam.
V* divch 29. novembra in 2. t_ m. so divja lovci zop«t gospodarili po dvorskem lovila. Dvorski lovci »o slia&li vgž str«lov. lasledovali so lovce vesdaj fto *e jisi loaUi spretno umakniti Orotniitvo j« radi tega. uvedio db#irno prei«kavo in oi>i«kaio f«no-miran« divje lovce na njihovih domovih. M-ed drogimi 9a oplakali ie v«đkrat radi divjega. lova ka^novanega K. T. iz Kre-garjevega pri Stahovlct kataregra elu6ajno nj Mio doma. Vpratali so iemv 6e ima njen mol nv»wH kako oioije pri hHK, karjeon* Mrreda odločno »nikada ta «v«*ano hjtela xatxjevati. da »jeo mol bc gT« nikoli n* lov, ker kna drogega posla dovolj. T« be-Mde pa. oroinikorr Mvedft m«o motrio odroniti, da no bi oapr»v|li hife« prmakav«. Km*4» to ua-Si krafno lf^«k« dT<x«^ko, ki >e bila Bapolnpma ▼ aai »vvi ■ iibraaai, t dragi pa g kroglo. Pri pragfodn paik^ 90 ttgrotorfli, dm ie HU M« P1*^ kratkim nporabljena. k«r Je Uila ts& oka)a«a te je dHhila  po  tmodnikn.
Orožniki «0 zraddi tndi •» a«k«f» J. E. k Stahorioe. mi im ovolje. PnlOi m ▼ hi*> m g* pobrali, ^j jim poiko rsro«. Na ^▼ctn pa ni m€fida IfloTcka. ia manj p» df^jagm In^i, kt bi motoi po«taw avojn najHražJo stvsr kar t»ko m«ni nift, tebi ni? ivroCn m tako *e j» mMa tuđi t» rwport Totil n?i ?rvc rn Hrtrs. ds p*>d BJC^oto nji-rolhibno itr»bo ie mkda? ni trijo drolju. 4Q0a> tiuUUU) U m 9m IPi1!   Wmlm>,
Ataar oe otipljejos tega noćejo verati, eo todl ta aapmviU Ulno proUkaTo. Tu pa nm M*i HJM »e Milii, Mp* Ml« om, tof!9( I l<"tk! F1*^ 4 M^ •» lovi*« pu-Ske, I w»4>k?f* in n«je H#vUo Mtej^r. Iigof^r h Wl feved* l^tro tu. J- K, §e J« izgor»r)ali 4A i»* ta pfhalntfct 6e od Ukr*» ko j« bU U>¥|ki 6uva.j in 4» je naoja li popoiBOOM   pO*^bil
Orolniki to te vrnili t bogatim lovikin plenom. I ¥ftali strani j-e od njih. Itrlelo ojoljtjt Mravnott strašenjobll pogled »a-nje. Seved* p* tft njihova pot ni bila zaatonj. TaJioj po avojain poretku «o napisali ova4-bo la neupr»vičeni pos«»tniki orolja, te bodo morali utovar ja ti pra4 •odi&čcm. Morda priđe pri trn} priiiki na, daa tuđi utod* mnogih g»m*>Qv, »rn m eaj^kov, ki so uko »krivuos«10 rzginili n dvornega loviića. —
Komponist D. Zebre
Ljubljana, li. daeambra Drevi ob HO. borno v novi dvorani kon vikta a F. M. pod okrii.er.n pnpravtalnega odbora dnj»;va prijateljev giadbcnef« nara-t^a:a ia Gtasbenp Matjc« prvi? v \e: *«^>-ni "«l;šali koucert našega priznanega l'uh" l;&n&kga godaln»ga kvarteta, kj «a tvorijo ^olitfti fg. L. Pleiier, F. Stanife V. ^u*ter-£•5 m G. MiiHer. CMvef N 1-il^ hvalnice, č-aj JLb poja« ;n eani v** naia konrertiiia publ,-ks..   Om^nlti   moram   1«   jrar.imiv   spored.   *<»•
&tavlj«n i? klasnih Uv«rt*tov A- W. M<r ?aria ia E. Griegvi. Prt tej pntik; pa se nem   bo   pr»<4^tavi!   tudj   naš   mlarlj   kompo-
n.at D. 2ebre č svo im iucdern;tm kvart^toni I v treh Vtavkih (Ma^to*»>- Allegro nou trop* ' po Aiidante, ,\Kegrstto), k[ so p;««n.i v dva-ri3j^3t:on£šJ«ern eistemu. pr\ [ v e^oiiatiu, drugi v T>e4eni5k:i in tretji v rondojs'^i fomii. Kom-f»on^.; sp tsicer drij k!H*;čne oblik«, poslu£ii-> !♦:• pa se novejVh harmoničnih [n meio«MSnih izravnih sred^tev in dogega s tem v evo i em umfttni^kem ustvar afiiij prav lepe uspehe. CMnenjeai kvartet ?o i«vajali že eokrat v Pray-; in dvakrat v Varsuivj t. z*"idanra vrednin: uispehoni. K-ht-Jce poiidar'ajo. da i'iladj 1> Zebre odlično obv'ada <slo^ ju uuie mojštrtko pikati kvartete ter inu projokuje-io kot giasbnenui u^tvarjalou najlepSo bo-dorno«t.
Nedvomrio nala Konc^rtna publtikft 1 z*,-.umanirm pričakuje noc-oj^njVžra kon.r^rta. k[ je fK) s}x»redu izredno zanimiv, nastopajo->{ pa nam janrciio za odl^io izvedl>o ^po-rptia.
Najmanjši nam zapojo
LjuDij&na,   1S   dscfiritbra.-
Zadoia let* so postah mladinaki »bori pr: naa nek^ksna niuvia. Vendar ne ie to, saj fo neka.ten dosegli v reanica iare<ine u^pehe, ki jih je obCuclovalo tuđi iaosani-atvro. Neclvomno je pet je pri mladini *elo pomembeij vzgojni ćiaitelj, ki ne oblikuje le otrokovega ana^aja, tamve* vpLva. na ve* poznejši njegov razvoj. Ce se zbudi prava ijubezen do petja pn otroRu, ne Ivom iio as bo zajnrl^ pri odrasiem. ze zaradi te^ra bi morali pnpisovoU petju mladine velik pomen. Miadinoljubl, ki vz^ajajo male pevce v reanici s pravo ljub^2Laijo ter s vživetjem v otrokovo duševnosi, pa bi obarali uživat:  za. svoje đek    većjc  priEnanja.
Jutri aopolrind ob 11. borno slifiali po ra-diu koncert nažih najnidnjžih t^r najnunj-ših pevcev. To je pr^f, flančigajev otro-SKi zbor. ki ga tvorijo ćelo Ocroci, ki šc ni-tj ne iuodijo v Solo. Nastopili br>do povsa^n eamostojao m jim ne bo pomag&J Solak: iDor, ki bo tuđi posebtj aapei neKaj pesmi. prof. F- Ranci^aj doseza pn mladiGi s svo-jimi inetodami lepe uapehe. Toda ne le predvsem zaradi svojih metod, temveč, ker si zna pridobiti caupanje otrok. tn zat:> je ludi na fe'la^u njegova ŠoLa za ućenj*" poslu-tha, a se je mežćani ne posluiujejo dovolj za jvojć otroke.
JuttiSnji korjceii. bo posebno zajiimiv aaradi tega, ker r»oqo najmanjži pevtu i*e\i atajre boi;čre pe«nii, ki dosiej ijis.3 bile nlk-jer 7-apjsane in so živele samo v nekaterih i-crajih :ncd ljudstvom. Prof. Ran^ig-aj zbira stare pesini med ljadmi, da jih on ranimo. Nedvomno s^ tako ndjia.žJt» zopet usidrajo rre4 ljudi, 6e jih 2»*no p«tj že pa.jmg.njsi pevel.
Sodbo o najmUjšem otroškam »bc^ru p* pripuštamo poslužalcem. ki naj ne zamude. res zanimivegra koncei-ta.
Uluradena obleka na polici]!
Ljubi >«q&,   1&.   »iecambni*.
V *o4>i lcs«znJnalD«d* odd^Hui pa. (vai *.;]-akt upravi i« dan«&, k*ktw v glctui 5ki gatrdanob . Kupi tcuskih oblak, tnoakeg* pertl*. T4£snc drobnaJije, k<->^iiet- oi:h pred-metov, \Tues pn mzneLM i^rodj^ &eJur, d^e', noifrv, idj\jć*vni»c ;td. Vso to i*>bn i»i P^ licijaki orgftiM ^*pk*uili v hi»i i*. 117 v Pravij«h in s;c«a v §tnnovanju /e ciolgo **s!edov«Miega «-atu pii vkMnUcA Lr-jz^ta De-b«vca.
Debevec b vš; deilavfcc. fei je »tar 32 ^ct, je prišel sele pr^d mesec; -z /apora, \ ke-terem je presede! celih 5 let /ared. v'->-mov. Pošteno dek> mu p,i lu-di po prc^^ni kazni ni diralo, marveč k takoj p»ričel »o-pet krasti. Poiskal jc svojo a#no. o kjiiftri je dozna'], de stanuje v Dravijah w s< K iMviljc temu, da 5e ona ni marak. na_s«:lj pr; n}ej, KmaJu s; ie nabe-vil večjo *krt-n)o. kj jo ie r>red ženo vedno eikirbro ia-kJepđ-1 ter jel panoči izcertajatj. Viafal se ja domov lele proti julm, pomAiU v škrinjo m*ne p*edra«*e *«r jo spet A*kl©nil Od doim je odhajtl vađtcratt tud: podnev In tftdaj vedoo j«p»^ a »eboj savoj«. ki i b * adonia] na»n*nc kam-
T« dlM je Aute) viomilti v fneanieo me-mm* Ma«ol*a v Zfl. šiaki. pa 50 ju /alot;li ta» pc«fiodOi- Za«Wov»7cem je vknni^c pob*imil proti Dr*¥liwn in ko mu ie H mi*&—mcj* trik *a p«*«ni, »e mu j« sxr:l Vb4o St 117. Ntalednji <^n *o stop li v bi«D d«t«Mi7i, ki *> vp^Aaii po De4»cvcu in u miif«fi. Hkr*t «o ttidi prešli r*-novanje tn naši v skrtij: označeno robo. ki 90 jo ševe zafdoroki in ir> spravi n\ poKcitio. Zdaj k prHlo m dan. da jc De-b#rac vkmJM na}v©8 1« «k«l«ci m«t« *&r kradel oble3w>, dnRjoooKMrti. naj-raje sevc-da denar, ki pa ni mog«* z»r.erom ^ojV0" ^a i« vobče ^*t. k*r je r«iS!o pod roko. Kalrar m j« nfotavlio, 1« uteradeno oKleVo tuđi* prodaW n je »to odnsiil vcdn/» 'vd hade  wo|i, D«bev«c  stecr fKi^M, da  |c
vWm:jol, \»ndai noće povcdal- kjc, žalo po ti ci 3^ tuđi u0 more do^iuiu. L;gava )P *aplc-njpi^a oblciv.i, U*kcNi*j\:t iw, p.^ ksN-fih j« bilo »odaje caae vU»*..!jano, k; jo Uhko ogl«<Ujo iw policiji. Ravno iakf» t«u-lidno oro4j», sck-iTe, JlaNi lei druUc pf«d-met«».   ki   jih   yc   ce-a   /birJ^«.
KOLEDAK
Dano-; f^ielv, 18. 4<Kembrtt itak>t.<^u*: Cir«£ijnn.
DANAŠNJE   PRHlEniT\T
Kujo Matfea: Noc v i>j>«ru
/hvD    C*ihi ob 14.15 v Matica
Kino Ideal: lihve Broo.lv: SU"i-Lock Hoim««
Kino Sloga: Dvigni «*idro!
Kino Initm; Taiaa Buijba.
Kino   Mos»te:  Qgane\ka   rapsodija.
^okoi a»i«W«&* prdci«xaii]e ^- ^iax:dLiu>VH« ob *J0. »Kazvt>j ju^Ofclovmiikd mis[i<- l*o pfe-darvjuiu tilui  »ŽHita  <h varlj:vac
I. ijubl|Anka mo^ka podfuinica Urulb« n. Cirila ju Motoila; obi*;ii /bor ob 18   v pissr ni CMD,  beethovnova  uVa 2.
L tlruialmi vt^er l«vcev ob CA. pri Slar •n.čti.
DE2URNC LEKARNE
I>an«**: Mr. Sa>uJc,.Mar.jiri irg 5. Kuralt, uospofveit^ka ««^a 4% Bohiiier. d*xL, C«1*^ ije   aktohra 31.
Naše gieđališče
DRAMA
JViak t8.: Zaprto.
Po!>ou   10.;   Atentat-   Prermie>r«-ki   aJ»*>iuui Ne<i€»l>a 20.: oS 15. Reiiožtev. Premjere. Ml*-diiuika  predstavt.  i^vftn   oh !?0   At«nMt
Poaedrtiiftk 31.:  Zaprto
car Somin, obfcta zopet taittđiuvo nredi*taw>. V draati >odelu;Ha ko4 no^ilca *HlL:iiB vlog ga Mira l>&a.lova in ^. lvuu L^vaj. Sno» obsega tri dejania; »a obravii-iva.«o po»it*du5« atentata, ki «a je izvrSii hititi ixin^ sai-konft>v. Rajcplet d^>ajija -n diak^j »AiMil^ani z odiionim pozna van jjn odiake tehnik« sa \"6eU pripouKKlvOv, k] poživljaio potetk dt>j»-nja. ^o združeni % vseirri odtenki pHihoio^4t<» moilvacije. Režiser: M Skrbjiiuvk. I^e^l^ta-va ;e aa preu>;*jrsk: aUitiiua.
Premjera firecorinnve lxiž|ru<* igre >KraJ| z neba«. i!>e bo vr*ija v aredo 23- t. m. Zaj**-ta \e iz evanejelija in ti*t<*ga ta&tL, t*^r se g& di  za  ca*a  rojstva Jesasa iv.n^tue*a.  V ćelu je  prikazana   na  i?rai^<t  način  razlika   meti ubogain   ;laft*nim   Ijiidfl^voai  jm   r.iik.ota/^m   to. I>]ofckoui   lierotiovt^ja  dvora    V   d^Jii  ACKiebu-fjo etkoro \t*i  f]ani  drame.   Ijjra  je  prepl« teua  i  branim  božje  b^Hetle,  j*t*(jnira   t*>*ti mo^',   v  njej   pinijo  tuct;   ploaalkn   na   Horo dovem   dvoru    Zn^dbo  vlog  objavimo   /utrt-Delo ie  irežir«!  avtor  ^f.  BdvH^d  Gr*gartn.
Ol'EKA
Petevk   18.-   Paprio.
Sobota    li*.:   Cavallena   ruaticasia.   v"Honurfi.
Izveai   Znjiarft r«ne od Sirt  Uin  navxdo«' N*d«L;a   ^! ;   oh   15.   Ma<lam«*   Hulti»rfVv.   br
rem.   /nizane f«nr» od tu) l>jun  nafTtdo1.
Božični praznik! v drami
Lfjubliana, lft. deeembeaw Za. Boži£ bodo iipraii v drfuuj Gre^orU**-vo >x*smoo ifirro, kaUtr« prtmujera lv> da« 23. t. m Soov igre j« sajetto iz evangeJaJ* in tiat«ga Ca&a.. Razdeij^tia ju na i^V-iu IQA manj, ki ae go^ie otj ^ittu ro^^tva JCri-slusa Kralja Znamenja »*> povetuuia a branjem besedts božja. Seđtau sriamenj nosi sledeče naslove; 1. jMinj.c Godi se pn Dt-vici Mariji v galilejfilvi/.ii nu-stu, ko ji pnde nadangel Gabrije! oznamt Jezua*>v»"> rojstvo. 2. iPreroki«. V tej uliki, ki 3** godi na Herodovem dvoru, j« orisu-iia Hrio-dova krutost in strah proti prerokbami, fci caznanjajo rcjeivo iu kiaijevanje Odre*&-nikovo. 3- *Jasli<. Na betl-hejnsklh" paSni-kib vniinio pafitirjti, Ju pokaitejo Jožt f u ia M&riji akalno votliao. kjer Uihiio prenoćita in kjer *e isto ,.o^ ro<ii Zvcliftar. N«jsl«tinjfl. slika četrta: iZvead»v, atj g^o*1i zop* t p«1 Herodu, ko Sv. Tri.ie kralj! vpraaujf jo po novorojeneju kralju- 5. : Kadilo«. Tu piri-hajajo .Sv. Tnj^ kralji, past uji, nialer^ z otrok i k jaalicain tar sa pokloni jo Jezuau. 6, ''Otroci?, se domaja pri Hc*t>dii, ki Je dal nalog pomori ti oArojce, in njegt>vo HiiirL 7   »Tejiiptlj« kjer vutiJ^o 12-I«*tneu»
Jezusa  mi-ui  pLamoulU.
I^rtat r; tu*. Hero<icvem itvon; ec» ftfeictm in đram&ti&u tdr alikajo ve« blajtk in a4-uij Herodovega dvora v ktknrriuitu a o«ta» lutii  znamenji,  ki k^ejo  tla/e.o<> lju<l#twow
vxdi±uijof:e   poo   He:ociovur*   j4trmopa   in   prt-
Iz Maribora
—    CH«<JaljiĆ*.   N<a    prv<;    \y*t čni    prajssua;
l>l^š««. l'-rsiv rprlodaćaio DitMitia gUaba ttr piinrojLa v*e>bin«i, ki «o U^hIi v preicklern suoletju l*ff iJuuVi ni!nt»y<» zttfoav*. dinoi-i ta-Tmj delu pj*v p*j*>cb*»: cx»j i u mu stagotav-l^.Ui r*npiilu u>»jiHh. Rc/ner jo i*rtcv^««f jc  A.   Har*t*tovic.
—   Trgmine v nedeljo-  /^irud»nje  tTfje*-c*«v   »a   m*1 ro   Mar bor   s?r**r*V«,   ^   hfKlr> tru«>v:ne  v   nadtljo,   3H.   cl»cttmi>ra   voh   <ian odprte.
N#v list tehnikov. Te t%H » v Mariboru zbirova!: ci'.plorninfcri teJiriki is Sj<iv©T¥r>e. M*tl dru jar. mi »klenili, da bo-i\o v k^atkem prjč«^ i^ctejat; svoj li*t, ki S*>  str<*kovive«Jc   irntf^ajji.
—   C!#*U |I7 Hj—Maribor.  \*a  radnji s«>i ob5in»koqi sveta v Ko*.k;h so inmrnio ra/* pravij»Li   tv-cii   o   ca»l    St  Hj— Majihot,  ki je   tako   r>t>trebna   pr^jire.litvc.   Kcr   j«  vc-ik   dfc!   !«   c-este   v  ukol ia  eb" n«  Kij&aku bo ta px>dvr7eVi vm r^rtrnhniT. dU Hoxl^»p<o-nviadi   r> K*Vi   z  vrejp-ranjim    i«   avfa JUr*-njem   t«  prev^inc   ces'e,   od   k*t»^ce   £9Ti«f tujeki   promet   c-'e   driavc
—  V artj uri zdrava  in  mrtva. V Ga^n4-ku pr; Ja-r^nin-  y% t« t\w  j.eiud^mji uiiirla ii6J€tn«   k*>^an*.a   Tvcjmi   rM»«r»-.   Kt»   *>   \f> pokopavali to »t po va*   po^V!]«  $&vxyri-cb,  da  je  b 1^   icn%i  zastnjfiiietva- Orožniki m>   krnaki   iHjfA*i\-V.'.   da   +e   bU   naukojtiifti pri   so»edu   na   kolinab.   Zvcačcr  j*e   fc   *!•-t?Va  rn  nopadl;   <*o  jo » In« krči-  Na  pom*w *<>  TKiklJe«!    neko v^jBtonVn,   ki   je  prifia*U Pii!er-ičavi   d\€.   stakieni^iet:   v   *ni   i«  W?^ bk^oskn'liena vod*, v drut*i fNl tfwr4ni i»p'-r'-t, v kaf«rero  so  bi1;,  nsmo^ena  razna ^r-T'šča   K:>  »e napra^K  Ž4-na  "nekaj  požrtom' te  tpVr«rMn^   se   ;c   Jffrrrli   '»<  kfT>alu   :?ffi1i-n?fa.   ObU^i  vodnu  prerfcavin,  k.i  tMj  đnr žaoc, kofto )e reaoioc na goraofcoah.
§tev. 23y
>8«OVSHBS1 N4ROĐ«, p«*, t*. 4mm*i» im
Stran 3
■■"■■"■■    Matineja Z*KJ>,
FraitČlŠKa Gaal   v svojem veselem glasbenem filmu
CC  V n  V    Hermaiui Thimig ~ Thoo Listgest 9 1 Đ 1    in drugi...
ZAMO DANES IN JUTRI OB 14.13 V ELITNEM KINU MATICI
ZA MATINEJSKB CENE DIN 3.50 IN 550
DNEVNE VESTI
—  Vojvoda  VVindsorski naj bi kupi) vilo pri Šibeniku. N'a v«ibt, da naineruva. prispeii
brvši anjrleiki kraij EđvaH VUI. /dpj vojvoda VVimUorski, v Dalmacija in i&ra kuj*iti a-ii zsrradJti viio, mu je poslal neki Siben-ća.n ponudi ra prodajo aii 7a nakup tvoje viie >Mojmir*. Ta vila je bila 7-gTaj^na pre4 10 leti v guzdkiu ob Koncu »ibeoiškega kanala na gurni pećini tako da j« iz njo kra-»en ra&gl*v! [*> vs«*m r>ri?tani?£u. Pred vilo je   lapčk   pri»f&ni&5e   in   ciajhoti   p.irk.
—   Skv*r  kralja  Aleksandra  I.  v  Parim. Z  dekretom   pari&keg*   prefekta      je  dobU sfcver, kjer ja postavljen  spomenik     nnfceinu hlag-opokojnemu   kraj ju   ime   »Sijua-rt-   Alek-*4.udra L  Jugoaloven?k«£*.«. Ta bkvtr j«  v \<r>.  »ikraju iu  promot  po njflm  ftfl mora vr-fiftd  v  popolni  tišini.
—  Ljubljanska     Me si na  hraiiilnica   pr^da ttarodavno  trogirsko  palačo.   Iz  Splita,   po-ročajo, da bo ljubljanska  Meotna, hranilnl^a lirodala   na   javni   dražbi   palačo   trogirske obline, kjer ao občinski uradi, kavirna. hotel   in   prostori   min ih      kulturnih   drušUv. Troe irska   občina   je   n&jeia   pred   leti   pri Ijubijsuski Meetni  hiranUnici  2000.000 poso-J2a. Ker pa občina ni v r**ln plače vala- anuitet, k&kor je bilo določeno, je sklem'lr. hta-nilnioa  prodat!   starodavno   pa'n^-o  na jaMii đr*ibi   Strokovnjaki   eo   oceniii   palačo   na vei mfiijonov.
Danes   premleira!   Film  veselegu  bu-morja ifc mornari&keg-a življenja
DVIGNi SIDRO !
Slavni rađiopevec je poata.1 vedč in izkušen mornar
Danej   ncprekJu-ao   z&dnjič!   Barka,   v
katari naetopajo prvič slavni ameriški
klovni br&tje    M A B X
NOC  V   OPEBI
Prekrasen film po nesmrtnem Oogoljo-vem roaumu
TARAS  BIJLJBA Harry  Ba.ur ln  Danielile Darrieim
—   Nove  moJerne  aeroplane  dobimo.   Pri na*  imamo sicor taustne rvornu1« let?!, toda kl juto  tema  moramo  kupovati  letala. v  drugih driavah, najvec v Franciji, Angliji, fe-flkoslavaški   m   NetnčijL   1%   Tnre:jf   in   Rn-munije prispo te dni  v Zemun  znani  fran-«O«ki  I-etalec  O>»tes, ki i© «xlletei  iv. Pariza *  noviju  totalom  posebne  k<Mi6trukc.ije.  IvC-taia  te  vTfete  Daim*rava  kupiti  več  balkan-•kih držav, med njim; tuđi JugoislaTnja.  l^u-{& zi+ naso eivibio avijacijo "H treV»a kupiti večja in hitrejsa letala. Baj© dnbimo ie epo~ mladi   več novfli   modernih  letal   za   civilu? vaćni promet..
__I>oktorat  tehnjine  Fed#»  s*i  je niidoljll
▼ torsk 15. t. m. na tetui. vii5o'q šolj v j^erli-nu-Ghrh. jrospod dr. d^ri. \ng. Facranelj CiT&zČKn \% Lfub|i*n«. Mladomu xnan^tven.i* Jcn ki fe že dve leti v službi v v^Mk' ^ro^-nj tovannj v Berlinu, iskreno ?«rrtajo vsi ntecovj prijatelji \n ztianc? j. žel^o, da t>i svoje zmožnoetj npor.ibn v prjd svoji dcwno-rini-
—   Mladi  planinci btnlo  imtiii  v božičnih podinucab priliko  da ?e ho^nanijo z o«nov-Tiimi pojmi srrmčaoja. M1adin«*ki odiiek FPU priredi  sknpno  s  planinskim  fnisekom  Ferl-jataega   SMveea.   smiw%ars-k^   tečaja   z-a   svoj« fllanfl  ln  Člaiiii« in sirw !očern>. Clam^ mla-dinske^a otisaka  ho  vfviil   snniSki u^teli et. Vučnik.   članice   pa   pos^na   »muška   učiteljica. T^«ai se bo ttMI od 3. do 0. janusirja t987.  Cdeleienci   so   bodo   rbira-li   na  d'ok»-oenem me&tn v Ljubljani tt*r nato odšli po*T vodstvom   smuSkrga   ucitc-IJA   v   Tjubljanhko okolUvo. kjt'r tnklo pr*j»>l: 1<H^fttietin in prak-tifion   pouk   v  smučanju.   Prijave   kn   t^aje morft sprejeti pi*Rrna  SPD ni  Ank^uidrovi rtiiti  4/1   najkasnei« do  ,11. decembra  1DJ16. ^iamce inla<1iniik«*ra Ox1seka 6ak:i :>p poeohno pn*stmečt*njir   in  &ic«T   i ih  ho   načoln'uMi   ga, Drapinova   fi^l^la      na   litkklrievni   izlet   r okolico Ljubljane, immda na Katarino. L\te-leženk-e   se  morajo  rimpr^ic   prijaviti  v   pl-parni  ^FT>.  P.in bo naknadno dolocen.  Srnu-   \ Au&ki t«*aji in i*I*>fci p<> za. fclan** mladinBke-   *
ffa odjeka t>PD breiipiačni. \Il*di plaiiinvl in planinke, poslužite se ugodne prilike. Upamo. da bo za božično praznike do vol j ?uega. da  se  bodo  mogli  tečaji  ^T5iti.
— Slušatelji visje pedagoške »ole v Zagrebu. Na v;ijo pedagoško solo v Zaizrebu kjer fie prrpruvi^a.)© učitelji |n udttel ice oanov nih bol i« dek) na ms^čai^Ui Solah. je bilo sprejetili za novo sols^ko lelo iz *^av*4ce ban«' vina lii, i primorske (i, ia dravske 5> ia du~ r.ave%ke ^ iz \ rhask^ -, i>z moravske in zet-s«ke po en el-ušateljev rn «Jusateljir, med njiini Anton Zumer. !b-leua IliJiirer, Karei PiSe-, Milka Zemijak, Mirko Kromar. Frajic Pavlin ter ^estrj Mari;a I.f*ar in Dorote)a Matea (lorjšeli.
/VOCM   KINO   8OKOL8K!   DOM
______v Siški, telefon 3S-87______
Joan Crauforđ, Clark Gable v filmu
2ENA JE VARLJIVA
danes ob 20. uri v zvezi s predavanjem po enotni ceni Din 3.50 — Film se penovi v  nedeljo ob  li. uri dop.
V soboto:      Ne pozabi me I B. Gigli
—   Nov}   geueralaj   direktor   i*1 -5£OKa.   Za
aoveiza generaciega direktorja v Zagrebu i« bjl iz-ToLjem dosedanjj ponioomk generel-nega di rektori a Kadovan Mat^aš^ft, ki je dobij  od  *£3 oddauih  planov 22.
—  V plantoah dobra efMuka, Z naaib pia-ninskih   počtojank   porocajo.   da   ie  ^nc^a   v piaiiiuah dovoij /<i timuko m da ie  tuđi vre-n:o ugodno. Na Kofcah fniajo prekrasno vre nm, oierog  doma je «nega tsaHito 3^  cm.  pač pa ^a je na bližnjem VeV?kem vrha  116 cin, in srnu ka je ugodna.
—   Zahvala,   Kmehjskj   šoAi   na   Urmu   je bik)   za   njesn   zlu ti   jubilej   poeJanih   toliko c-<acU,itk od al**oLveDtov ja drug"ih prijai^ljov, da je nemo^oče zahvah^ se v^ake>mu pose-bei-    Zato   ra\-naieltetvo   tem   potom   izreka prisne no zahvalo vts^m, ki po &e spomniJi  ju-bilantke   z   iokreninai   vo^utli.   Lskrano   pa   se •zahvaljuje   tudl   vfeein   350   absolvemtoni   in cez   70   drugoj  od.]i-nun   prijateljem   Orma. i.j iso *>e protiave o^ebno udelcžiii in 8 tean največ   pripomogli   do   Djene  aijajue   i^vršit-w.   Hvala   višem  rn   na  zopetno e-videnjc  ob io^lHznein   jubilej«'   Ravnata|jM.vo.
* Dru.vtvo za zaieito inleri.sav vlagate-Ijev bivše avstrij&ke Po&tne hranUn'ce & sedežem v Ljub'jani ob^fišča srvoj<; čUuic, da je rasprava proti Državne ma zakladu knaljcvine Jui;o5;UivJjc in PošLni hranilnic» v Beogradu /^.rad-i neizplač^nih vio::, k<i-tera se j« imela vr«it.i 15. L m. T*ri sa*e-i>kam 6odišcu v Ljubljani, pre.ložejja na oe-doiočan čjls, kec se je drž-avno rfcre\ohra-niteljstvo v Ljubljani *ai.adi nekompetentnosti iu-kajšnjejja sodisca ie priložilo na Stol sedmorice v Zagrebu. Po na.še-m jikrtTtnnein n>ne»nju je q. državni pnavobra-nikc v -imoti v pogledu zakona iz iela i/->>4. (iMikon o dr/dvnem pravobrambtvu Ji f»13), verid^T prepuičinno vsc to drugim odiočujoćini činiteljem v pretres ilane dru* 9t\*a pa opo/«rjanv>, ci a se mkar ne raz* burjajo /iixadi tc^a, ker pregovor pravi: »Boi'jji Tntini sicer poC-asi rneljejo, to<ia j*otovo.'< Kajti ako je Ie šo količkaj pravice, pet em je ruaia stvar ^olovo na me-stu iji ne nioremo nikakor proptisli. Dru-^tvo ^rc svojo niwmf» pol ivaprej in ne bo pxe,j mirovalo, tlokler njegovi član; ne piri-iiejo do svojili terjalcv. Pri^iasitev novih člajiirv je še većino mogoća za uadaljno »kupino. Za v-sđ-kih sto kron yc prispevka 1 Din, za odgovor i>a .ie treba priložiti xn^mki> ia 2 Din.
—   Vreine.  Vremeikska   napoved  pravi,  da bo   stalno,    prerej    >asno   vreane.    Vćeraj   je 7-n-isala  naiviija   temperatura  v  Sjilitu   lii,  v Beogradu 12, v Zagrebu 9.*2, v i^kopLju 7, v Maribon.1  t>,   v  Ljubljani   5.C,  v  Sarajevu *2. I>avj   je  kazal   baronuMer  v  Ljubljani  7^*2.1. toniiperatura   je   zna^a'a   0.8.
Ženio 70, nevena 75 |Pt. V Za^Mni «t^ fc« porocila te dni 7*"jlt>tua Ana Jlomdi roj. Voja.nseJv in TOletni t^-^ak Ivan Sinkovir. Ana Romib je kot dekle sejala hmelj na t>tajer-f^kem in redila pravice, cakler t-e iij t»eziia-nija s parke>»arjrm Martinom Rombom, kl ;o \e odp^lja! v Zairreb Roinih je pa med vo>i-n.o v  ljubljanski boLnk-.j  umri.
—   Roparekj  umor  oa cesti.  Na re*u  PH f»olnji  Jclon*>ki  bli^u   Po|K>vače je  b,l  v  ta-rei:   utuorjeti   -loletni   kme4   Jo^ip   Klmć^rR*. Ustrelil  t^   jt»   nie^ov  sosed   Miško   Garički i<ii mu vzel 300  Din.  Morjka  \e najel   un»or-jau'T'ev «vak Ivan Škarica in  mu plačal  f2OC.O Dirn. žkar;ca  je  hotel  na ta  na&ii  pri*;   do Ivi ju?a riče vena  pci-c-iVji.
—  Pietre^ijiva tragod|ja v Beogradu. Včer raj se je odigrala pred prp tokova Inim sodni-ko!n okroinega ^odišča v Beogradu  j>retr©»-1-iva rodbiivtska tragedi-ia. Oca in^ade matu-rantke  Mile  l>triiitrijev{č.   k[ ej   je   pred  10 daevi  končaja  življenje,  ker  ie njen ljubcek
ing. Svetozar Stojanovj^ ni w mar&L je od~ <U1 »Urj strele na uperj^vca evo je hčeifce* potem ce je pa u strehi. Na^rečoi moi, fr-spektor poltnega ministretva fctvojin Djmi-trijević je obježa! takoj mrtev, jng. Stojano-vič pa leži t^ko ranjen v bolni«i.
Iz L1nbl]ane
—lj Prvnapobijenm holnlca. V sp4o*ni bornid 9o vsi odde^ki prenatrpani. Balni-ki morajo domala na vseh oddeikiii ležati na, zasilnih posteljah., pa Uidi na bodnikih ali ae morajo stiskati po trije na <Jveh po-steljah. Najbolj se obćirti pomanjkanje prostora na kirurgičnem in tnternem od-deiku. Doslej je bilo sprejetih v bolnico že nad 28.000 bolnJkov, za celih 2.000 veC nego lani do konca leta.
—Ij Med najmanj in naj»l*bše o***rbovu-nm ©este »pvada v niestu najbrž Ca»ta dveh cesarjev, ob kateri pa je zraslo v zadnjih leliii mnogo bis. Ca lo so na^podnjum de-
lu proti Viču sicer na-suli, česar pa nišo ^torili na zgornjem ^c<u. od moet^L Čoz -Mali graben do mestne kolonije, koder je najve<iji promet L.judje se merajo s ceste umikati v stran na tra\iiik? ki pa je tu<ii blaten, kakor cesta ca.ina. Stano\-a.lci hiš ob tej cesti lopo proGijo mestno obCino, naj se jih usmili in jim vsaj za silo uredi cesU&be, na katereni je sedaj mlaka pri mlaki.
—lj >Ti ribjem trgti dobru, izJbira. Danes je bilo na prodaj zlasti prečo 1 boljih vrst morskih rib. vendar je bilo tuđi nekaj oe-nenih. Po 40 IMn so prodajali lubna, zlatice, morski jeasik in trilje. Po 30 I>in *»ta bLla tun in osli-č. Morsku lipan in hobotnice ao bile po 26 Din, o^ade in girice pa po 20 Don. Morske ribe se torej zadaje Ćase nišo se podaraiUe, čt-prav je poadmi slab ribolov. Nekoliko dražje so Ie cenent morske ribe, n. pr. girice po 18 Din ltg, a Ie za n-ekai dinarjev. Donav^ika riba kečiga je bua danes po 30 Din kg, smuć po 24, ftč\il:e pa od 16 Din naprej. Izraed re&nih rib je bilo napredaj tuđi nekaj živih po-strvi, ki ao stalno po 40 Din kg.
■__ Kino Matica definitivno ureien. Uprava kina Matice nam je sporociia: v i^iedno naglem temjm tse ie niorDlo dolati na pro-zidavi pot>iopja Filbarmon:«ne družbe in to predv«em zaradi ?a^ka nove rezone v Eljtnem Irinu Matiri; tako dvorana kakor njeni stranakj prostor- n:t»o bilj ob otvorltvi povsem urešeni, Pr-, defirtitrvnein ur^ditve-nem deiu zadnje dni bo te upošievala vsa dognan i a iz obratovanja k:*na v toku dveh mesecev. Pridobfle so $e dragocene i/-" kušnjeT kj &* uovedle do definitivne uredi-tve dvorane. Po nacrti-« rni. arh. Jože PLatnarja se je ve« promet preu^meril in <>e je ^euo-rakio loč;!a odhajaS**a in prihajajora publiko. Ker je vesUhul preniaihen, je namenje-na obfi.nstvu wa de«'ia garderoba, kakor tud; ^topnišč-c s hodurki \Ted za eakanje in nj več jx>trel»no ((H^ebno ob cieževn.h dne-vih) uporabljati Kontiresnega trea v ta na-nifn. Razpor^rlitfv eeiležev «»e je {X)V.-eiu iz-premeni!a. Sedežni blok se jts prereza I po dolgem ter pri treh vhodih m izhodih poče/ ■Ivorane. Tako je v eni vr^ti samo 9 aedežev. Podjetje kjna <^o ni strii^ilo zgiibitj Itevjlne tiedeže, ki «*o odj>ad|i pri tej iw*eureditvj, kei hoe-e publiki nuditi čim udobnejše bivanje v dvorani. V dvorano vodijo triie žirokj vhodi na desni strani, iz dvorane pa i .stota ko tri" ie izhodi na i*%v| atrauj ter direktno iz leve stran; iskox. levo ?arderotx> široka vrata na ulico. Ualkon jma ravno Liko t^voj kistni iz-hod direktno na ulico. Dvorana Pe na ta na-fin jzprazni brez vsakjh nepr;!j;k izreduo liiiro. Ker ^e je v dvorani omet že poču^il te je ves spodnji del pretsljkal v tapetnera vzoreu. ki prijtni'o uči.nikuje na oko gledal-ca, ravno tako okvir okoli platna v teninej-5;h t»arvab, da je *ljka na platnu čim bol] plafona. Podje»t)u kina gre v izredno hvalo, da £e je odJočjlo za to definitivno ureditev, ki daje občinetvu v>o udobnost.
—lj 50 dinarski falsifikati. V za<tnj«m času so spravili neznanci v promet več 50 aiiiarakih falzifikatov, o katerih oblast zaeniirat *e ne ve, odtood izvirujo. Pred dnevi ja bil od'iaai ponarejen kovanec v bufetu Daj-D&in. f^alsifikat je bil izborno ponarejen in se je ločil od praveg^a novca Ie po svinceno sivi barvi in pornamjkljivem napisu >Bog čuvaj Jusroslavijo«. Drugi falsifikat je bfl oddan na g"lavni carinarnici, tretji na glavni pošti, ćetrti pa na pošt-nem uradu VI. Falzifikati 30 se pojaviš tuđi na sejmifc po d«**?li. Kn ako so se za-čeli po javljati v pfromttu tuđi fa'zifikati 20 dinarskih novcev in sioer največ v Preknaurju.
—lj Matineja Z.K.D. Zveza kultuamih društev nam je tokrat zopet pripravila film. z Pranfiiško Gaal — CsibL Kaj po-luend Frančlška Gaal v pevskem. in igTav-akem oziru, je imela kinopublika že do-volj prilike spoanati in mirno lahko trdi-mo. da je do zdej *e vsak nj«n film zadi-vil publiko, še već — postal je dogx>đek. Dejanje je polno veselih zgodb in doživljaje v za. kar posicrbijo Hermaji Thlniigr, Theo I^iiigen in drupri. Fra&ĆiAka Gaai pa nam   poleg   svoje   komične   vloge   poAtreže
ie e dovršenim! glasbeaimi toćk&mi. ki 90 ji aapraviie ^.etovno ime. Kdor si hode užitka in razvedrila, naj n» mnudi ttzg\ flnaa. v Elitnem k.inu Matici daj*es in jutri ob 14.15 za. naatinejake oene Din. 3 50 in  560
__lj Pogafarjer  trg  kanaliiiran.  Med  tri-
njnia lopama, kjer ;e Urcnliio ži\«liBn pr<j m©t ^i«»ii ob tržnih dneh, do*ilej ni l>ilo nj*i saprte kanalizacije ter je voda za*?taja!a v jarku in ^mrdela tik pre<l t^idj^in. Po.'iam pa je bil larak po^osto zalodenel in mar-Hikdo je na njegov račun r«»'»>iil ko^li s*%'Oi»-,.t n)c;va na cttsto. Zato je rt>^ ireba laj*1.-sati nezaalšSan napredek. aa ^o /ačeli kana' llzirati tuđi ta del trga. Morila smemo cf-lo upaii, da bodo tiwt>h neka] me-trov ce»te rlakovajli če že b'ato ni neohhodno potreban {irUaatek   tr^ra.
—lj lionoert Ljubljan^e^a jrodiiliieg^ kvarteta bo danes zvečbr v novi dvorani franči&karjsuega kolegija — na to še po-slednji^ opozarjamo in vabimo vse prijatelje glasbe. Koncert se po radiu ne bo prenašal.
—lj I'prava HubaUovc Župe obv«?4ča vae elane uprave, d? se vrši Uanes ob 18. uri Lzredno važna seja v i>o^io-pj\i Gla&beoe Matice — Uprava.
—lj Po tovarniških cenah dobite ostanke za možke ln Ženske obleke; perilo itd. pri ,Textilos«, Miklošičevu cesta 17 v palači Vzajemne zavarovalnice ). Praktična in najcGnejža darrla.
—'j Redijsko veselj« bo sijalo z obra-zov vaših otročičev, ko se bodo divili fi-vim jaslicara, >t jih priredi g"a. Danilova v okviru Atene 21. de* embra ob 16 in pol v dvorani Delavske zbornk-e. Za kritje stroškov plaća jo odra*sli 5, otay>ci pa 3 Din.                                                               a
—lj Jjovdl Danes zvečer ob 20. uri prvi druiabni  veCer  pri   ^Slamiiu«.
—!j Propodena vlomilca. Pred ne-kaj dnevi je policijska patnila prepodila crv*a vloinilca, kl sta skušala baš vlomiti ^kozi zamrelano okno, v hišu gostilničarja Jompa Anžifta v štepanji \-asi 28. Eden je •med begtim vrgel prov dežnik ra\-no pod noge zasledujočega stražnika, tato da je pactel. Vlomilcema se je posrećilo pobeg-niti Lq izglniti v temo. Vlomilca. sta bila stara približno po 24. let in oba sta nosila kratke hlać«.
— lj   Šleperi ja.   V  torek   popoldne  je  neznana ženska na  zvič   način  osleparila   kr-znarja  Josipa   Dolenca  na  Sv.  Petra  ce«ti im mu  pod  pretvezo  iz,vabUa   štiri  Kožvibo-vinaste ovratnike.  Dol eno je oAkodovan za 400 Din.
__lj   šivalm*   potreh^čine   >Pribor ,   Tyr_
£eva  c.  9.
^lj Dve mladi žrtvi opeklin. V bolnico so smoci pripeljali leto dni starega sinčka posestnika FYanca Benedlia iz Zg\ Jarš. Otrok je doma po nesreći pade I v škaf vrele vode in dobil huće opekline po spominjem životku. Pozno zrvecer 90 spravili v bolnico tuđi 31ctno hčerko posestnilta An-tonijo Koeec z RaAice rad Gameljnami. Otrok se je sukal v kuhinji okrog- kof.a. kjer so kuhali za prašiče. Tončki se je na-ejikrat vnela obleka ter je dobila i«redno nevarne opekline po vsem telesu.
— lj   Seziiam   naj a en ih  predmetov,     prijavljenih upravi policije v Ljubljani od 1. do   30  novembra:      100  Din,     zlat  pn?tan z   rdecim   kamnom,   mala   damska   zapest-na  ura  na  čruejn   traku.   dou*ble   2a.pef3tni-ca,      starinski   prstan   2   rdećim   ka mnom, srebrna bosanska verižica,     roćna torbica v njej  dsnarnica  z 2  Din,   očala.  robec,  2 žepna  noža,   glavuik  in   razglednice   z   naslovom   Potoćaiik   Alojzija,   Priniskovo   125 Kranj,   čxna   rocoia   torbica  v  njej   24   Din 75  para,   slika,   g-lavnik,   koliruska  vo-ia  in robec. plašč d\okolesa. ponošen moški dežnik,   moške   aive   kožnate   rokavice,   de^ka suknja,   pes   jazbečar,   po  hrbtu   crne,   po tretoubu rjave barve, ćrn rep, ima na koti-cu   bele   dlake,      pes   voleje   pasrae,   rjave barve,  na  \Tatu  ijn na čelu ima  belo  liso. pes   bele   barve   3   pasjo   zaiamko   iz   leta 1932  x  1095   categ.  I.   V   žele2n:6kih  vozo-vih  so   bili  najdeni  ti  predmeti:   39   dežni-kov,  2 palici.  4 možki k*!<nbuki,  6 eepk\  5 plaš^ev.   9  aktovk,  3   pari  galoš,   jjukjjjič, 2   knjigi,   nahrbtnik,   zavoj   praznih   vreć, zavitek  klobos,   zavitek  tLskovin,   zvez  de-lov dvokoleaa, 2 6rpalki za kolo, 2 povčka, prazna   pletenka,   torba  3   vkuhanim   sad-
*jerrL, z sveci, 2 oblica, lesen stativ, vrč. 2 metra moške<ja blaga. Ješka pelerina, gu-mijELSt plašć, svetiljka, slika v okviru, jo-pica, otroski škornji, den*»rnica z 80 Din 75 para,   denarnica z t>2  Din  25 para.
—lj Predavan)«* v ^okol^kem tlomu ^ s>i-»ki- V pf;t*k, itt. dt*i'onibra bo ol> '10. v Sokol>ke.'n domu »potnint&o prediivanj'*. l'rodavai Ik> br. Maranovjč liumbert o tenu: >Raz>oi jus«»-!oven-ke uti^ljc. Po pr^dava-ii;ii l>o i;i;n >Ži*aa je varljiva*.
—lj Oeska glazba se j^oji z v^o vnp»mo ludi ita nađeni dr/-itvnem konservator:;!!. saj   6O   de>la    čeških    moifetrov   f)riznana    iti
vpobievaiva po v«em <;ljM«V»enf*rn *vetu. ifM« na Dvorak, Smtttana, N«v»k. Suk ?td. s« n«" t*mrtna in »rt^ava-mo jih na *|»oredl*i *4^ narodov. Produkcija .1 't\\ka |ihist>ai bo > px>iietleijt*k *-l. ;. 111, ob C-etrt aa 7. v velik filharimunioni dvorani. Spo red »e dobi a kjiiijiarju Glasbene Matice za 'i Uin.
Iz Celja
—c  Ljubi jonska   radijsk«  po»tai* v Cclp
\* acSolo z\eČLT ob 30. un ol> »čc »i;kr.v fom ljubi jaii^Le i»id.>»ke postaje celjske rr.esfeio ijJenial'iČe, kjer bo od<i*ijrt t'-cij-Akt^-ja večera, k; je v p^vi \Tstj po^v^ćer poča^^tvi slov. !*k!iMl««t€l>a dr. A. Schw* ba. Sode'.uj^jo: konocrtn»i pevika c;«. M G«!ob.ixCYa, £. Tone Pclrovifc, ravnartd. Glas. Matice. viol:-n<ski fnttiJOar K*r! Si^ cin, Slovcn&ki voLalm kv,ntat, C©lj%lco p«r sko društvo in Radjjsk; orkestor. Dirvgc-rt Dra«*o -^\diri*> ^ijanec. Kra*tt^ poadnrv b-sprc^voril tuđi celjski meskij ^un«4i tt. A Mihd::: prcduvanjc o kuHmrn s>tkt ^«*i' pa bo porR.il «. ttmic;. r*b. F. Grad'^nik Upamo, da bo ta svoje vrst im pri*cditev kj se bo v^a vršila pred inikrofonom, /bu \?;Ja zaJi:nvar.je enod CeJjani in ▼ *vwikf#i oz^iru   prav   lepo  uspelo,
—c Predavanje 0 šp*nlii. ^ I.Jiidskf« VieijsJilišCu bo dekan jra^r^b^kc k«>m«rr'«l ne v^soWf šr*le ^- dr. Josip \"*gy r prme drtljeic 21. t. m. c»h 20. na<tal>rr^ mn^h prcda^ittiie o .^par.<iii. Sedaj bo onreH^ •ipansko potrt '<ct*o »fiodi'vrK* im tttoIc«. k j*o pr vedl dA revolucijo. TV^t^vnirJ^ h< x  risa ln'ci  mei>3;<iin«kp   $o\e.
—c Celjskj cV.juk|. čVan; dni*va kitfn slo-vert^lcih jirednKvV>lcev »Silose* rm ce^i ski 2>rr,Tii»zii;. bocl-o tipT'zoT^M cVrfrt r»h trn m h r veliki dverani Varfidinotl« llrwr»i r:n/<4arj^V€i>a tDivj«iJn !cn\vgi« v r*fo\ lf A.   Siiibtrkv«
—c Mcttm> pari«* )n kad no k«»patift5e K zarad- br»žj^nih n>ra/n 4cov o4>r«1rivaV» 32 31.  j-n   24,  *..  ni.   ves   tlon.
— c Planinsko predavan |p v radiu. Rnđin ccH«ki alt*ini«t <J- Amir:no KoirrtT^ek N predaval. v areilo 2V t. m. ob 1R ▼ r>t*V> !inT^-ki»m rad u 1 Pr^duv-inje im« f««*rr Jr Vrat M*withUinC". Oporarjuino im ^ Ain'ni'vo   p-reiliivati jč.
SOKOL
— Xw aok«l«ke iup« ljubllan*. fAapuH pro^vutni odbor pimovmi <*p»u*r» v«« /\rp~ ne e*iin<oe, ti sq nit*o r*w»1*le in«aačn+h prosv^tinoh pxwovil, tU t*> j>«*nHJcUin^ «^o-c in poisljejo iPO vsa /ia<n»tttki p<-»roćiU Ho 31. dectmUra t. I Mnotfo je *e edtnir. kn nišo posla!« za Int.,"*nj<» U*r> &e> f>raiT nobe-jic<ja porobila. Hiratj* r*m»v«^»r>i §AorAc svojo a*!v<»lsko do!/rm**t.- Pmrt>čilo o proslavi 1. dt*ccmibrt» jiaj ©duni^e vnn**jo /»PO t*Lkoj, prav tuko ponoćilo o projvi^flFriicViem t«dnu 7^i M>Jco4^k; tPsk. Rratje r»-v>rrrtlđLrj« 11aj tu<li zberejo čhn već naroOnikov va /upni vc.4nik »S»iibnl«, p^*»t»bno pOMoetno^t pa ohraoaKe mladTn&kum soAtol^mi itfAnm ->SoJvO;i'v. ti »N:>.s.i r««d-.>»t*«. - - OkrO/.ni pro^vetni dan l.iubljanskejja okr^.ja N> t>° sVlp'pu /iulnjc nrosv^lne .konfcrcnce kjort" etr« me»eca februai-ja. Vse b-r«4sakt- •*-ivice Ijub'janakeij* proNvctnc^gm r>krnž'TJn>ai takoj odnovor.jo na okrA£n'e*> Ol'O. Iri jo bodo  pre-jele  v  pri hod njih  dneh.
Zopet krasen
Srancoski film
LjuM ana. 18. <!»»<•<-nihni (u^olivv raiuaii >Tar<tf I*il}bat po pmvjri slovi v avetovni |it«*r**turi kot wo nnlK>ij^0i književnih <1H. Sloviti ko^a-Stci ataman je opi-i^tn t» tiiko žu«vo. da rli>\eikn ni tr»b« pernati ra-Aiuer in ž.ivlionja Iato, kjer ae d^mj« ^v'iitrava. da 1; hko *!edj vwe*rMi tiotM^mfi. Nj tuda, tla je ftt^m f^ni^ka Lndufttr^a tt»«H f>o \e*u romafiu t©r prenei*la njegov ti jurva-ke iu njihjvo živijmije na fUnieko j^amio. rudno «u /di 1 a [>r\i po^z!^, da bo i«lorili to hai Krajicoisi, to«la IruiU-osdta fil-nirJin Lndu-siriia je u*tvari;tei že U>ljk^ odli&iih fi«lmo%. da ejq jo laliio v poimi navesti *voje visoke htopnjo   nadela   tudj   to oafco^o.
Film »Tara« Huljbac nam aop**? \utk&i» slovirei»a fruiK'Otiike^a iuralea Harry Haura v vs?tjj njegovi orja^k^. iu prodorni innKnj^ln i*|li- rranrortko ^ovoroči ko«tki b^ bili naL« vnste al»>unl, da ni P:4«i >T^ras Kulfhe* rw žiigko. lehn.črio i u r^Tafcko t»ko <iov«r*iw. da je/ ka skoraj «piioii ne aJn'-i*. A«iatogrwi 2 ju.eki»ui: Muoeo je pdkiii«nhb. a malo irr voKenih. bi i;t)Kko rt«<kVi: M;ogo je tzdnia«»h, a ntalo iUAtr.h fiimov. In roaad t« r«^iiffirk> dobre ^ia^la film *Tajat. Huljbac.
12: plo^ča za ploočo pi«aoa r-mab p^^mic ▼#-•^lih ;-n godhp z# (»IftK. ..    l'J.4f>;  Vr^nnft, po*
robila.__IH;  Plo^n za  ploAM. piaanA smM
pe^mic veselih in iiodU* y.a plfts. — H: Vrlinu. — 18: ^a delopuan (poAče). — 18.4O; Poniru našega mdarotvu 7.4 nar^Mlno ^ob^to duretvo {g. Viktor (i<Mti£a). — 1^: tes* vr»* nie, porocila, ii|XfreJ, obvMtl|t. — 19.*): Nar. ura: K<in"tii»iko t;o^|X>dan*tvo JutfOi4a' v^je v letu 193t> (Ivo Zorirjč) Zjfb. — 1^5(J: Pregled «».pore*la. __ 20: Ziinanja politika 'dr. A. Kuhar;. __ 20.20: Pojdinio v Oelj* po veselje' 'obit^k inilkrofutiii v c»ljak»m uietjtnejn gledaljšču). - Ii2: Cae* vreme, po« roTila. *?pored. — 22.15; Cinjeroiianav trio. —   Konec* ob 23. uri.
MALI   OGLASI
Beseda 50 para, davek Din 3.—, Deaeda 1 Din. davek 3 Din
prekJIci
Za plsmeDe odgovore glede mtJifi oglasov je Creba  priložiti zuamko.  —  Popustov  za male oglase  ne priznamo.
Bti^eda   50   par.   davak   3   Dii Najnianjši   ir.esek   S   Din
Telefon 2059
Sriha     drva.
mFj^      preniog. *jC^     karbop&kete W ^     dobite pri
1. POGAČNIK
Boboriće\a   uL   št. &.
Be^eda   50   par,   davek   3   Din Najmanjši   zaiesek   S   Din
ZIMSKE SUKNJE bojjše vrste.      Hubertus  uepro uočljiv  2fiC   Dtin,   p«rilo  io   1» praktična   o&teč'te   audi   po t&-Mamnib cenah Pre^ker. Sv.  Pe tra   resta   14.                      6.   R.
Sveže najfiBej&e norveško
RIBJE    OLJE
iz lekarne
DR.   G.   P1CCOLUA V       LJUBLJANI
se priporoča  bledim in sla-botnim osebam.
tSi.i
JUCOOI>ANl(A
Tudi danes bo nudila
OPERNA   KLET
veliko izbiro kvalitetnih morskih ril>. Na razpolago so: škampi, brancini, orade, sfblie. barboni in 6e druge špecijalit .•►». — Sa aladokusce: pcO^novka na mornarski način. — r cimo vedno ođlifioa dabnatindia vina.
Z* dobro poetrrtbo poakrhi         Letlka LOZlĆ
Mali     CONTINENTAL
je res najboljši pi sa Ini stroj ćekl
IVAN   LEGAT   - MEHANIK
MARIBOR.   VKTKINJSKA   30       ----    LJUBLJANA, PREAKRNOVA 44
Tel.  int. 24-34                                                Tel.  int. 26-^6
Stran 4
tSbOTIHBII  IVI KOD* PM*, m. *m*» flHL
Stev. 2P0
Razgovor s Fincem
Korhonenom
V sredo je prispel finski trener JZSS Leo Korhonea, ki je danes prevzel trening naših tekmovalcev za gnraHtl tek
Ljubljana, 18. decembra,
Z jutra njim moaakovskim brzcem ^e je pripeljul v eredo v Ljubijano Leo Korhonen. naslediiiic &vojega rojkka Einc Kuisme, ki je laaii tako u»j>e<iio pripravi! na*e enmčarje /a olimpiado. Korhonen 6e je včeraj popol dne odpeljal v Mojstrano, kjer ee je prjč»;l clanes tf£a| z« tek.mov.alce. Pred odhodom \z Ljubljane  je   naš     urednik   govoril   z  njim.
Finci nišo Slovenci, eein sj rekel, ko ecm crloj*al v četrto nad->;ropje Kreditne banke, kjer ima JZSS svojo pikamo. Sponmil sem e^o lanteke^a razgovora s Kuismo Ln žal »ii je bilo, da ni^eni vzel 6 seboj nemkko liu-skega slovarja. Toda kje t>i ga v Ljubljani vzel — v knijgamah že premoreo Langen-achekla — za me ie pa bila merodajiia kole-dar^ka števiika. Ln že sva >e predstavila. Prav takšneija sem š\ pred^tavl'al; ra]5i boT; visoka kakor srednje velika ti prč na ^portna postava, viteJc, pleća široka, podolgovat obraz in svetlolasec. Tako] je bil pripravljan za razgovor. Poteijni] je iz žepa dva »lovarja, finsko-nemSkeiia ie obdržal. nein-Sko-fpnskejia pa pomoli] meni. In razgovor **e ie pričeL Be*=ede sva kazala kar v slo" varju.  Zvedel sem naelednje.
Leo Korhonen je star 3q let rn je že 2 leti poročem. Rojen je bil v Petro^radu ida-nes bi bil Leningrad), vendar ne govori ru--Ščine. Že dojpo vrerto !et žrvj v Mikkeli, ma" lem meetu na iužnem FinsOcem, kjer !ma pvoi dom. Od vsega početka ie !>il navduSen •portnik  in  se ie z veo vnemo pocvetjl ix>-
kiicu &portnega učitelja. Na univerzi v Hel-ftijiki je aboolvjral Sti-riletni tečaj in postal telovadnj in sportni učitelj. Kot tak ee je udejslvoval že v raznih Jtrajih Finske, več-ji del koi učitelj telovadbe ali pa trener za lahko atletsko. Zaduja leta je pouierral tuđi cjiuučanje iji to po raznih krajUr. Se to io«son je bil telovadnj učitelj v M&kelii in je e svojega službenega raeata odpotoval k
nam direktno. V soboto je sedel v Milckelu na vlak in se vozi! mimo HeJsin.ki na Švedsko, kjer se ie dotaknil Turkuja (finski na" z;v za AI>o). Stockholma !n TraHeborga. Tu je vlak zapeljal na ladjo, ki je pristala v Sa^nitzu in nalo uadaljeval jK>t preko Berlina in  Monakovega do Ljubljane.
Korhonen smuca že 12 let. VeSkrat se je udeiežil na Fin^kem akademekega prvenatva, najuspe^nejŠ.e j>a leta 1932 Ln letos v fe-bruarju. ko <?i ie oba!krat priboril prvenstvo, letotf med '200 tekmovalci. Sicer \e pa tek-nioval že kot dijak na bolskih smučanskih tekmovaiijih.
Finska smuca reka zveza sra je doloeila za trener-a v Jugoslaviji. Poklala bi tuđi Kui-Riio, toda ta je stavi 1 prevp=oke zahteve. Kor honen ie dopisoval 6 Kujemo in je od nje-!ia zvedel kakšne eo smuške prilike v na5i državj in da bo naletel na zelo hvaležne učence. ki pred^tavljajo izvreten material. Trening bo vodil po navodilih in metodi slavnega fin&kejia tekinovalca Saarinena. ki mu je v ta namen dal na razpolago celoten spored svojega  treninga.
Korhonen ie dmijače sportnik v pravem poirienu besede. Alkohola ne pije in kadi tuđi ne. žtiridnevna vožnja ga n\ prav n;č ntrudila. Smeje ie položi} nioo roko na svoje etejzenske mišice, ki v resniei nieo bjle nitj najman' napete. Popoldne ie bil v družbi »aveznega tajnika v kinu ln 6i Oiiledal film Piz Pallij. Ljubi ana mu zelo ugaja. Rekel je. da je to zares le|x> in snažno mesto in slasti ni niocjel prehval;ti čistoće na uli-cah. Nehote seni pogled a 1 na svoje Čevlje, češ. lahko je tebi novoriti. ko si hodil le sredi nic^ta po tlaku. Simpatini; Finec sioer ne pije   vina,   pač   ie   pa   ^tras-ten   »kofetar^   in
posreba 5 do G skodelic  dnevno __ na Fin-
ekem pravijo. da kava sportnlku ne Jkoduje.
^o:a >f;nščina€ n»e ie menda vidno utru-dila, kajti na vprašanje. če ima kakiš no želio, ie najprei odkimal. na to «se ie pa šepavo zabliskaio v njecrovih očeh in ie rekel: l>a,   eno  željo  pa   vendar   imam:   bojim  se.
da se ni^te moje nem^ne __ pokazal mi je
p prstom v *Movar — kvllg^tvnvt ali po naše — uaveličal]!                                    M.  P.
Tovarniškemu delu
priznanje
Na kaj je pozahil „Slovenčev" dopisnik iz Kanmika
Kamnik.  16.  decembra.
Pcxl teni naslovom je *Slovenec<£ od S. t. m. poudarjal požrtvovalnost in vztraj-noat naših clelavcev v kamniški smodniš-nict, ki so vse svoje življenjske sile žrtvovali državnemu poujetju. Navaja, da so Tned njimi mnogri. ki so zaposleni nad pol stoletja, eden pa ćelo 61 let ter, da je njihovo delo okrog" izdelave razstreliv težko in odgovorno, vendar ga opravljalo z ^"ledno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo in tako pomagajo k prospehu državnemu podjetju. Čeprav imajo vedno pred očmi nevamost, pri kateri je izgubilo življenje že toliko njihovih tovarišev. Vp rasu je se, Če 501etno delo v taki tovami ne zasluži priznanja od strani države in ugotavlja, da se doslej še ni nažel nihče, ki bi te skromne in prulne delavce predložil v odli-kovanj e.
Naj najn bo dovoljeno ugovarjati ten i tepim izvajanjerti in slavospevom rSloven-5evega< dopisnika. Predvsem moramo rpraša.ti, če misli dopisnik, da bo sode-lavec, ki je odslužil državi tri ^°trtine svojega življenja in bo na koncu dobil skromno odlikovanje, zapustil deio in odšcl do-mov, kjer bo lahko živel na lavorikah flave, ki mu jo je odlikovanje prineslo? AJi ne bo tak delavec kljub odMkovanjti tero*en bedi in pomanjkanju? Od skrom-nega   zaslužka   si   prav   gotovo   ni   mog-el
prihraniti toliko, da bi v primeru onemo-glosti mogel brezskrbno živeti. Ali bi kateri od teh delavcev, ki zvesto služijo ie nad pol stoletja in so skoraj vsi že one-mogli, služil samo še en dan, če bi bilo rešeno vprašanje njihovih pokojnin, za kar se brezuspeSno bore že od prevrata? Na to vprašanje pač ni težko odgovoriti. Zato  pa  smodnišniški   delavci  ne     ^    *    *
njim naj se aa priznanje v oDiiK. ^oAojnine, da ne bodo v starosti prisiljeni vzeti v roke beraško palico in prositi milodaiov. ćeprav so vse svoje moči  žrtvovali  državi.
Večicrat je že vSlovenec-* objavil, da so radi pokojninskeg-a zavarovanja delavcev posredovali na merodajnih mestih razni gospodje in da bo vprašanje pokojnin v najkrajšem času povoljno rešeno Rezultat teh posredovanj je bila zahteva, da se vse delavstvo smodnišnice pod naravnost ne-mog-očimi pokoji za varu je pri vojno-teh-ničnem zavodu v Kragujevcu, kjer je bil v ta namen že pred leti ustanovljen po-seben fond. To pa je večina delavstva od-kloaila z zahtevo. da denar, katerega bo vložilo v pokojninski sklad, ostane doma, Naistarejši in sedaj že skoraj onemogli delavci pa bi iz tega zavarovanja sploh iz-padli, ker prav gotovo ne bi nihče ž'.vel toliko časa,  da bi mogel odplačati zavaro-
Se na eno dejrtvo ti * drmifc oporoniti gospođa   dopisnika.
* mu je Tnano. da me ae-lavcem, Ki morajo iskati pomoći pri zdrav-niku. odbija ta čas od njihovega zaaluikaT
Tb ft noT, kstero bi moral dopisnik
>Sfcyvenca«   v   svojih   dopisih   obdelat^i   in
. opogorltl gospode,   ki intervenira jo  v  Beo-
gradu   trn.   izbolisaDie   po loža ia    delavcev
smodnidntee, * *
kaj n    delavci   smodnišnice    so preveč   skromni,   da   bi   se   po tegova U   za vidna znamenja  priznanja,  ki  jim  ne  do-naSajo   nitesar,   upravičeno   pa   zahteva jo nujno refiiter  vpraSanja njihovih pokojnin, kakor  tuđi  pravic,   ki  jih  uživa  delavstvo vsakega Se  tako  majhnega obrata  v  državi.     Najprej se  mora  zavarovati to delavstvo. "   v              * "      '        ------
ovanja in  takrat se  prav gotovo ne DO naSel nihče, ki bd temu oporekaL
Podgana z nogo na hrbtu
ZanimiT poskos asnertiOicca učenjaka Schwinda s pre-saditvifo noge z enega sesalca na drugega
Take abnormalnosti se pojavljajo tu pa tam v naravi. Toda v našem primeru ni obdarovala podgane z nepotrebno nogt> mati narava. temveč učenjak v laboratoriju, kar je pač nekaj izrednejra. Iz grole prirodne kurijoznosti smo prišli naonkrat ▼ zanimi-vo oblast razvojne mehanike, v sre^tisče ia-gonetnih pojavov, ki jih nazivamo rege-neracija   ali   transplantacija.
Enoceličnemu bitju, kolikor ju to v me-jah po-sku^ov sploh mogoče. UiliUo zvlu glo-boko posežemo v življenje. Pfževnico lahko nr/.režemo na kose in iz vsakega &e razvije zoi^-t ćelo bit je. Tuđi tnloživa lahko tako razčetvorimo. Iz njegovih innogoceličnih ko?čkov >e iz vsakega dopolni ćelo mnogo-eeiično telo. Višja živa bitja j»a izgubljajo sposobnost obnoviti se v celoti, sposobnost restitucije. Pri njih se ne morejo dopolni ti niti nekateri organi, ki so jtui bili odrezanu Ta živa bitja nimajo niti sposobnosti regeneracije. Cim bolj koiiiplicirano je živo bitje, tem manjši je ta sposi>'»itost. Pri vre-tenčarjih vidimo ?e sposobnost regenerirati izgubljeni ud, pri st-f^ileih je p:i sploh m već. Kuščarju zraste otltrgani rep. žafrjemu menku pa nogu. . . Sesalcrnv pa i/g'ubljena noga ali rep ne zra^te ve<3.
Toda no samo da najvi.-ju živa bitja \o-gubljenih udov iut morijo regenerirati, ona ćelo ne dobe v nadome«tilo za izgubljeni ud novega, ki se jim umetno pritrdi na meetu izgubljenoga. Ne da E>e jim torej ud na telo presaditi, transplantirati. Samo nekateri notranji organi ali bolje rečeno del njih recimo košeki kosti se dajo transplan-tirati v tako kompliciranim tek-su kakor je človežko. V čem jo zapopadena remene-racije ka in transpLantacij^ka s[K)sobnost go-vorjeno razvojno? To je že dokaj dol^o hvaležno vprašanj« poskusnih morfologov. V njegoveon okviru se je posrećilo že teta 1S>O7 zdaj elovečeniu ravnatelju Rockefeller-jevega zavoda za medicinska raziskovnnja v New YoTku Alexu Carrellu transplan'irati sesalčev© nogo. Ta po«ku« je napravi! na psu. Carrell je eporoiil. da se ikoga op^ri-ranemu pwj normalno cell Ni«o ee pa r<v-generirali živci in zato 6e tuđi ni vrnflo delovanje miSičevja. Noga je siceT trasla toda. ostala je neobčntJjiva in ne^ibna.
Zdaj pa poroča v »Scienoec J. V. Schwind z medicinske fa-kultet^ katoliške Lovolov© iiniverze v Chicagru, da se mu ni posrečilo samo presaditi noge z eneg'a »esalca na drugega, t<*<nveč se mu je todi po*rečilo iz zvat i regenera^ijo živenfh »klepov tako, da &e presajena noga premika in žival njene g-ibe živeno obvlada. Za poskusne živsJi
je vx«i Schwind bale rxxlgune, stare 8 dni do tri tedne. Zve«al je trdno skupaj dve podgsjii, tisto, ki ji je hotel noart> r>dreiati in ono. ki naj bi ji noga na poljubnem me-stu priraela. Potem je de4oma o*-lrezal ntv *?o. da bi ostal krvni obtok v podijaiii ne-pretrgan. I^točasno je pa pritaknil odrozano nogo k telesu drug'e polirane tako, da s>o jeli na nji nastajati novi spoji. Živce j« napojil tako, da }e frlavno vejo s traneplan-tirane noge priključi! k stransM veji isteka živca. Potem je previdno prc^ajal nogo, del za delotn. kakor se je rana celila. z e-ne pod-gane na drugD. Pazil je zlasti. da bi se krvni obtok ne prekini!. Pri drugi glavni operaciji je dovršil drugo polovico amputacije m nove napojitve.
Čez nekaj tednov ge jo rana zacelila in nojra se je vživela v novo okolje. Da bi ji pomaga]. jo je nčc-njak dnu za dnem ma-siral in uri!. Postopno j^ nosra odpovarjala živ6no in konfno je bila sposobna dvigmti lO-gramsko utež en centinieter visoko. FVhwind pravi, <ia teka pomicana s peto nOiro y.f* tri tnesfce. n© da bi se obcntljivost in jririljivost nocf* zmanjšala. Xo*ra na hrht.ri se mwl tokanj^m poderane vfvlno criblje. se-vfsla p-.\ V>rez ponizna, k^r pndjrani no more služiti.
Jejte vsi čebulo
Da je čebula zadnje čajse 2ielo priljubljena, je splošno znano. Ražen Čebule pravijo tuđi o ćesnil, da je človeSkenui adrav-ju zelo korišten. V Evropi dajejo Ijudje akoraj povsod prednost česmi, v Amexiki pa čeb'.ili. Nesreća je pa v tem, da čebaila in če^en smrditđ in da se neprijetnega duha človek dolgo ne moro iiznebiti, Mar-sikdo bi rad jedel četoulo ali česen, pa se boji, da bi mu ne sanrdelo iz ust.
V Ameriki so si Ijudje dolgo beKli glave, kako hi našli izhod iz tega položaja, čebula in česen sta kot rećeno zdrava in če bi še pa-ijetno dizala, bi bilo povpra-Sevanje jx> njih še mnogo večje. Ko so se val poskuai o<tetraniti neptrijetea €iuh čee-na in čebule izjalovtn, je izdalo neko a me-ri&ko društvo pa-og"la9, s katerim bo neprl-jeten duh čebule ođetranjen. Proglas se ! glasi: Jejte vsi čobulo, pa ne bo nikograr motil njen  duh.
Iz ženskega sveta
Turski list >Tan< obravnava ol*širno vprašanje ženske vojaške službe in poroča, da 3e je Turci ja odlocila z;i ieiibko vojaAko slufžbo v vojni za fronto. V primeru vojne bodo tarSke žei>e dodrljen«' provijantni in sanitetnf službi. Vprašanje zaposlitve žensk v gfenerakiwm »tabu zaenkrat 5e ni bilo re-šeno.
Na peruanski univ-erzi San Mareos di Lima, naJAtarejši univerzi Južn-e .Vmerike, je dobila stolico za etnologijo dr. flebekka Carionova. To je prvi primer, da j+* bila v Peru ženska kot profesorica pokidana na imiverco.
V okviru medoarodne razstave v Pari-zu leta 193? bo odkrit »pomonlk nKittTam. Na pariakem bu!\*arju Kelk»nn:uin &o določili prostor ia ta spomeDik. obst^ajoč 3.000 m2.
Spomenik, ki sta načTte iadj napravila profesor ja Bouch:ird in Desratoire, se bo krušno   odraza 1   od   zelem'ga   ozadja.
Na Dunaju jo bil ikhIavjio ko-n^r«m ad-vokatk in ina.giatratnih ura«lnic. Pre«!b**lo-vala. mn je pariška otlvvtnica Mitro IKv-rand-Tbevenin. K«ingTe«>u ao pru*o*tv ovale žont* iz .\nglijt\ Fmncijo. Italijo. Nem^ij^, Ceiškoslovaike, Poljske. Belgija. Amerike, A vs tri je, Eđtooske. Jugoelavijo in švic^. Avstrijski pravosodni minister Je pozdravil kon^Tes in mu želei obilo u«peha. Sve^aui otvoritvi »o pri&ostvovali tuđi j*oiilajiiki vs^h 13 držav na kon^rresu za^topanvh. Na>-va±nej$e vpraAanj** dnevnejri rei!a je bilo raadično državljanstvo tAkoncer in neiAkoo-Akih otrok.
Zatnenjani vlogi
Basil Zakarov je t>ii 21. .septembra 1919 v igralnici kasina v Biarritau. Sam ni i^pral, pač pa je rad gledal, kako drugri igrajo. Tisteg^a večera je <*ve uffi neprestano op&zoval mladegra Praocoza vi-komta de Rohana, ki je bil tem bolj raa-burjen, Čam več je stavi jal. Zaharov j« kmalu spoznal, da je tragedija neizoglbna. Ko je mlađi Francoz slednjifi Izgubil 200 tisoč franko\' naenkrat in podpiB«l frek, je stopU Zaharov za njim iz igralnice. Zu-naj je \-ldel, kako se je oburpani vlkomt na^ slotnil na drevo na morski obali Zaharov je stopil k njetmu in mu za^epetal: Dajte mi svoj samokres. Ker ga je pa obupa,-nec nezaupljivo pogledat, je potetrnil mili jonar is žetpa uvezen j ban k ovcev isn mn jih ponikUl, rekoč: Evo vam 200.000 fran. kov.
Gospod, kdo vam je dovolll ... je zar mrmral vikotmt pKMiosno. — Nobenih otro-^aTijf — je odgovoril Zakarov, ne lzkajau jem vam nobene miloščuie. Nujno ptotre-mijem samokres. Kupiti ga. hoćem od va« in priznali mi boste menda pravico, da, pflačam zanj, kolikor hočem.
Te besede ao na mladegu Francoza tako vplivale, da se jo vdaJ tn LzroČil Zahamva samokres. Milijonar ga je vtaknil v žep, rekoč: — To je v mojem življenju pirvt* OTOžje,   ki  sem   ga   tako  drago   plaćal.
NIC NE DE
Gost; Kako to, da brišete krožnrk » svojim žepiiin  lobc^m?
Natakar: Nič ne de, gospod, saj je JAjšl star.
VELIKE  ZAHTEVE
__ Žena, ki jo vzamem mora bi-t] ni^ke ix>-
etave, imetj mora nia.bno noge, maj-hma u«ta. zia&u pa majhne zahteve.
— No, ti imaS fxa verlke zahteve. V  KAZNILNTCI
Prvi kazn^nec: Tako, zdaj setn zopei tu. Hotel Btun vlomiti v banko Cohen. pa *o me zasačili.
Dnitri kazjieneo: To je p>a ree čudno i«*-ključjo. Jaz &em namreč bankir Cobon.
EMILE GABORL4U                                                    87
ZAKONSKI ISI   C I N HEZHKOHSKI   aS I 11
R 0 M A N
—  Kaj se je pa zgodilo,  bože moj?
—  Nič.  Preveč sem te Ijubil,  Julie.  Istega  dne. ko  nisem  več  imel  denarja  zate,   za  tvoje  razkoš-je,   za   tvoje  vrt ćelavosti,   sem   izgubil   pa.:net.   Da bi pjišel do denarja, sem sto ... storil zločin, ču-jefe? Zasledaijejo me, bežim pred njimi. Ali hočeš z menoj?
Juiii so se od gToze zasvetile oči. Kar verjeti ni mogla, da je res kar sliši.
—   Zločin!...  Ti?
—   Da,   jaz.   Ali   hočeš   vedeti,   kaj   sem   storil ? Ubil   sem,   umoril   dloveka   in   sicer   zavoljo   tebe.
Advokat je bil prepričan, da se bo Julie po teb besedah od groze sesedla. Mislil je, da bo zbežala pred njim, morda dobi živčni napad, morda za-čne kričati nanj, klicali na pQm(>č... Zmotil se je.
V enem skoku je bila Julie pri njem, z obema rokama ga je objela okrog vratu in ga. • zaoela strastno   poljubljati.
—   Da,   ljubim  te,  ljubim te,  — je  zasepetaia. — Zavoljo mene si storil zločin, kar dokazuje, da me ljubiš.
Ta neizmerna radost je trajaVa samo nekaj trenutkov. Noel se je siloma iztrgal iz objema svoje   ljubice.
—- Na pot morava! — je dejal. — Največja nesreća je, da ne vena, odkod mi preti nemarnost. Zagonetka mi je še, kako je mogla priti resnica aa dan.
Julie se je spomnila, da je imela popoldne obisk
in  takoj ji je postalo vse jasno.
—Jaz neareonica!   — je vzkliknila in skieni'a roke.  — Jaz sem te isdala!  V tarek je bilo to?
—Da, v tarek!
In mlada žena je Noelu vse povedala. Ni pa še bila pri kraju, ko je zapel zim&j zvonec.
—   So že tu, — je kriknil    Noel vee    b'ed od strahu.  Skočil je k peči, se naslonU na njo, po-tegnil iz Čepa samokres in si ga natavil na prsi. Toda   Julie   se   je   vrgla   nanj   tako,   da  je   zadela kro-gla   Noel a  v   trebuh.   Noel   je   bolestno   kriknil in se opotekel. toda obdržal se je na nogah, naslonjen na peč. Kri mu je curljala iz rane.
Julie se je obesila nanj in mu sknšaJa istrgati samokres.
—  Ne sineš se ustreliti! — je kričala. — No-čem tega, moj si, ljubim te! Kar naj pridejo. Kaj za to?  Će te zapre, te botn  resila.    Priskočim ti na pomoč, paznika podkupiva, skupaj bova živela, \^eeno  kje,  zelo  daleč,   v  Ameriki,  nihče naju  ne bo   poznal. . .
Ker ni nihče odprl, so začeli policisti razMjati \*rata.
—  Kooec je vsega,  — je zahropel Noel, — ži-veg"a me ne smejo dobiti.
Napel je vse sile, da je potisnil Julio od sebe, Zgriklila se je na divan. V nasBednjem hipu si je znova nastavil samokres na prsi, počil je strel in Noel se je zgrudil.
BH je skraini čas, kajti policija je bila ie rae-bila vrata. Prva misel poiiciaptov je bMa, da je advokat najprej uotrelll svojo ljuUco potem pa se sebe, kajti počila sta bila dva strefo. Toda Tulie se je bila ie đvigmHa ln zakucala je:
—  Zdravnika, brž zdravnJka! Saj še ni mtttrr! Prvi polidst je ođhitel, drasi Bo     pa pcvoMli
telo mlađega mofe na JuBbo postelja    -
—  Ko bi se vsaj ne b?l zadel, — je zamrmral Tabaret, čigar gnev je  bil ob tem strašnem prizoru ugaonil... Ljubi! sean ga kot  lastaiega sina in njegovo ime jje še vedno v moji oporoki...
Oče Tabaret ni izgovoril svoje misli do konca. NoeJ je baš za^tokal in odprl oči. —
—  Vidite, da ostane živ, — je vz&liknila Julie.
Advokat je komaj vidno prikimal z glavo, potem je pa je! segeti z desnico pod svršnik in pod odejo. Slednjič se mu je posrećilo obrniti se na-pol k steni, na kar se je zopet obmil nazaj. Ra-zumeli 8O njegovo kretnjo in mu potisnih blazi-nioo pod gflavo. Tedaj je izgovori s pojem^jočim glasom nekaj besed.
—  Morilec sem, — je dejaJ.  — Pišite, podpisal boen, Albertu napravim s tein veselje, dolžan sem uro to.
Ta čas, ko so pisali, je potegTul Juliino ^lavc k  s-vo^m ustom.
—Pod v^OTJem  je moje premoženje,    — je zašepetal, — dajem ti ga.
Kri mu je zalila usta in vsi so mislili, da ie že po njem. Veodar je pa imel še toliko moči, da je podpisađ »javo m vrgel Tabaretu v obraz tele zanifljive  besede:
—  No.  papafi,  gremo se  polica je.  Lepo  je.  če clov€)k  lovi svoje prijatelje. Ah, imel sem dobro karto, toda  če igra  človek  s  tremi damami,  iz-gdb& vedno.
Nastopile je agonija in ko je prišel zdravni-k, je moiarel ugotoviti samo smrt advokata Noeta Gentvja.
Nefaij mesecev poeneje je pHooMedovala mar-kfaa Af%acureeva pri stari gospodični Goeflovisvo-jhn prijatefjicam o poroki svote vmikinje Klare z vikomtom  Albertotn  Commarinom.
—  Svatbu amo praenovali na našem velepose^-tu t NormanđV ***** vsakega pompa. To je Hi a
želja mojega zeta. Zapustila sem mlada sredi medenih tednov, ko sta si sladila ži^jenj^ kakor par 2rrlic. Sicer sta pa drago plaćala svojo srećo. Naj bosta torej srećna in naj se jima rodi mnogo at rok, saj jih bosta lahko preživi jala. l'Oi^isJte, pa-vič in morda tuđi zadnjič v svojem živi^fenju je bil grof Commarin kakor ange4. Svojemu sinu je izročil vse svoje premoženje, sam si je pa obdržal samo eno svojih posestev. Bojim 9e, da \iboz*c ne bo več dolgo tlačil trave. Končno je moja vnn-kinja preskrbijena in še kako dobro Vem, koliko me to stane in adaj moram hiti z>elo   /arena.
Toda markiza ni pjrizfiala, da je Albert tedea dni pred poroko uredi! njene finančne razmero ta ji dolooil bogate letne dohodke. Od Laiu-ai si je bila izposodila od njega sele devet tiaoč frarJtov in pri prvi priliki mu je hotela potožiti, kako pri-tiskajo nanjo pecar, šrvilja in še pet ali šest obrtnik ov.
Sicer je pa to častivredna žena, kajti 3vojegn zeta ne  obreknjo.
Daburon je bil dal sodniSki službi silovo in se zatekel v Poiu, kjcr je našel mir. Čas bo zace-il tuđi njegove r*ane. Njegovi svojci upajo, Ja se jim bo posrećilo najti mu ženo.
Tuđi Julie se je prolazila v svoji btfesti. TLstih osemdeset tisoč frankov, ki jih je bril sđeril Nood pod vzglavje, ji je prišlo zelo prav. Toda zdaj JI od njih ni ostalo več mnogo. Kmalu začne raz-prodajati svoje pohištvo.
Samo oče Tabaret ne more iz spominov. Sprvn je veroval v nezmotljivost pravice, zdaj pa vidi po\rsod  justične zmote.
Bivši policiat zbira podpise s prošnjo po odT>rwvi 9mrtne kazni in ustanavlja društvo, ki naj bi pod-prralo siiTomašne in  nedužne obtož^nce.
KONEC
■*VaiSk4n^^a    ^^^asla%   Obafl^sksaJsflA               ^s^at    sv^M^ks^Bk^s^^dk   AA^k^^H^.   sS^B^^sk    V^^^^^^h                ssb^   ^^^^^^^^^^^ ^^.   ^^^^^^^^^^^^m   ^b^^Bj   fla^^a^^   a^^a^^^sk   ^V^assftaBft^aaV                Vaat   ^a   a* %lllMsasl