peosveta


LBTO-YBAE
JUSäL
GLASILO SLOVENSKE NARQÛNE PODPORNE JEDNOTE
In u|H«rnlftld presti HIT t. UwmUU Ah
Offlee ef Pablientieei MIT «Mili UwmUU Ah
1 r I« phone, Kim k w ril 4 »04
«te Aal «f
far
_______twT Chicago» m.> pcmdeljek, 7. oktobra (October 7), 192».
t at »pedal «SeTTSûîTTTÎîSîëlîr^	en iSTTHtTT

STEV.—NUMBER 285
Eksekutiva A. D. F. pripo roča ptkojaino
Občinsko oMrtrar-
Koevenciji priporoča, da nora vlada prevzeti odgovornost sa podpiranje starih oseb. •Priponka izdelan je vzorne predloge in obširno kampanjo za njeno
sprejetje.
Toronto, OnU CaiuuU. — (F. P > _ Najvažnejša točka v priporočilu eksekutive konvenciji Ameriške delavske federacije, ki se danes v tem mestu otvorila, je točka o starostnem zavarovanju.
I Eksekutiva priporoča, da konvencija odobri princip državnega zavarovanja starih delavcev sli starostno pensijo in da poveri bodoči eksekutivi nalogo, da izdela vzorno predlogo o tem vprašanju za vse države. Predloga naj uključuje minimalno vsoto |300 letne podpore in 66 letno starost kot začetno dobo.
Agitacija za sprejetje starostnega zavarovanja naj bi bila najvažnejša točka, na katero naj bi se koncentrirale vse driavne federalne in krajevne unije v prihodnjem letu, se glasi poročilo eksekutive.^HB^|
Ako se upošteva dejstvo, da je bila federacija v preteklosti nasprotna starostni pokojnini, pomeni odobritev tega priporočila eksekutive važen korak v življenju federacije. Boj o tem vprašanju se je vršil na konvencijah federacije zadnjih 30 let.
Pod Gompersom je federacija stala na stališču, da te vrste takonodaja pomeni državni ps-ternalizem. Federacija mora pa odločno stati proti vsakemu pa* ternslizmu, je bilo Oompersovo stališče. Ker je bil njegova beseda ukaz vsem njegovim prista-še m. je bila socialistična opozicija vedno poražena.	__ Po njegovi smrti je zavzel njegovo stališče "kronprinc" Matthew Woll, ki je vprašanje starostnega zavarovanja navadno spretno porinil z dnevnega reda. On je načelen naaprotnik vse socialne zakonodaje in je iz tega razloga organiziral Union Life Insurance kompanijo.
Za to spremembo stališča federacije sta odgovorna dva glavna vzroka. Prvi je ta, da je zahteva za starostno pokojnino do-wla v zadnjih par letih veliko privržencev kljub vsej opoziciji federacije. Njenemu reakcionarnemu stališču so se pričele upirati celo državne delavske fede-rwije in krajevne unije, ki so se ' mnogih slučajih pridružile skupinam za to zakonodajstvo.
drugič so se eksperimenti starostnega zavarovanja, ki so ga ustanovile razne uniie za svoje ¡, • Ututf pretežko brerre. »tanovile so ga v prvi vrsti iz r«loirs, d« nudijo večjo atrak-«Jo «vojim članom. Slonijo na l0«jni podlagi samozadofttitve, ,Je \ direktnem nasprotju prin« •'t* državnega "patenializma".
» tem v zvezi pravi eksekuti-k* *ledeče: "Jasno je, da so naše preskrba (unijska In pri-^na starostna zavarovanja) *»*Mne in da je problem pre-» Privatno iniciativo. Te-Problemu se država ne more ¡«nit» in j« prisiljena, da pra-sredstva za zadostno do-J**lnost «H p. «ifltem (staro-Z? "kovanja), ki bo spre-¡¡JJ1; "mopoaftsu posamezne
H f Kaliforniji
Delajo lep uspeh.
New York. — Nov tsjnik Odbora za premogovno in elektrar-sko industrijo F. L. Bird poroča, da uspevajo občinske elektrarne v Calfforniji jako lepo. Ob nastopu svoje službe je pričel splošnim pregledom občinskih javnih naprav: zaključek poka zuje velike možnosti za izboljšanje gospodarskega življenja posamezne občine.
Njegov pregled pokazuje, ds je cena elektriki nižja v tistih mestih, kjer se nahajajo občinske elektrarne in na splošnem višja povsod, kjer je produkcija in distribucija elektrike v privatnih rokah.
V Californiji je mnogo mest, ki obratujejo lastne elektrarne Več mest je znižalo ceno elektriki pod pet centov za kilovatno uro. .Povprečen dobiček občinskih elektrarn po odbitju vseh stroškov znaša 26 odstotkov od vloženega kapitala. v
Ta dobiček se v nekaterih kraji rabi za izboljšanje in povečanje podjetja, v drugih slučsjih se prenese pa v mestno blagajno, Dohodki občinskih javnih naprav so v nekaterih slučajih zdatno znižali mestne davke in v par slučajih jih celo odpravili.
Mesto Pasadena producirá elektriko po jtko nizkih stroških, ki znašajo le 5 milov (en cent
ima 16 mllovi sa kiloyatno uro. Nekatere oMme kupujejo elektriki v~svrhb ^GfttHBaeTfe "TRI privatnih družb. Ker privatni interesi zahtevajo čimvečji dobiček, je cena elektrike na debelo pri privatnih družbah dvakrat ali trikrat tako visoka kot v Pa-sadeni.
Canon City, Colo. — Upor jetnikov v coloradaki državni kaznilnici je zahteval 12 življenj. Sedem stražnikov je bilo ubitih in štirje jetniki so padli, vodja upora se je pa sam ubil, ko jc šla drama h koncu. Ranjencev je enajst in nekaj jih najbrž u-mre. ■■
Jetničar Crawford, ki je tudi ranjen, pa ne nevarno, je odredil strogo disciplinarno postopanje napram jetnikom, ki so se udeleži^ upora. Preiskava gls-da vzrokov vstaje je že v teku. Razdejana poslopja v trdnjavi bodo prenovili. Ker sta dve hiši s celicami zgoreli, so postavili na dvorišču vojaške šotore za prenočevanje jetnikov in voja ške straže ostanejo v kaznilnici Mnog) bivši jetnik), ki so prestali kazen, izjavljajo, da jih ni upor prav nič iznenadil. Jetnifc-
nica je veliko premajhna; jstni-
.-. ~ » -..... ,i -—«i-,»- i. —i la faktlcna
ii se ur gnetejo v cetican m tt»
delu. Nezadovoljnost med Jetniki je bila povečana zadnja le ta. ko je governor Adams odklonil vsako porailoštenje.
Banovčev koncert
uspešen.
Chicago. — Koncert g. Sveto-zarja Banovca, tenorja narodne opere v Ljubljani, ki je bil včeraj popoldne v Sokol Pilsen dvorani, je bil vsestrsnsko uspešen. Banovec si je takoj s prvo pesmijo osvojil občinstvo, ki mu je potem navdušeno sledilo do konca. V dvorani je bilo okrog 400 oseb. Podrobnosti kssneje.
Prvi slučaj, da je faders-j'	"Privstno inkisti-
•*«rom. j« priznala, da jc J* država sposobna reševati ** «octafa» probleme. Kapita-Je to prispal, v kolikor s* anjegovih Interesov, is zdsv-
Ameriško delavsko fsdera-lo p. 4« let. da le .to-teoretičen korak v smer
p® vzelo pa 4S let, da te ato-
■Prviteoretf
«talne akcij«.
tekstilnih stavki.-^ »ma ^knekuUva obširen ko-¿Tí V Poročilu skuša poka-
Uv IL'
MuZi	>• Green po.
Par "fganizatorjev, ki so
Tristo obtoženih krftenja šole.
South Bend, Ind. — Zvezna veleporota je v petek obtožila več kot 300 oseb trgovine z alkoholnimi pijačami, narkotičnimi strupi, korupcije in drugih federalnih prestopkov. Med obtoženci je tudi župsn Hale iz East Chicaga, dalje policijski načelnik Regan, detektivski šef Martin Zarkovič in odvetnik Lester Ottenheimer Iz istega mesta.
Cenzura Itotov odpravljena v Ju-goslavljl.
Dunaj, 5. okt. — Zaeno s političnimi spremembami v Jugoslaviji, ki so bile včeraj naznanjene iz Belgrada, je prišla vest, ds je cenzura časopisja odpravljena.	_
js zanimivo povdarjanje eksekutive, da js problem podpiranja stavkarjev v prvi vrsti vprašanje unije tekstilnih delavcev, državnih federacij In lokalnih o-nij. Iz poročila je razvidno, da ^^^ T1P, bo eksekutiva nasprotovala vsa- ^ ura^( kemu poskusu z ozirom na ustanovitev centralnega stavkovnega sklada.
Članstvo federacij« j« * pre-tečlem letu narastio za 37A82 Pred ennim letom js federacija štela tjmM* članov, asdsj jih Heje 2,16*646.	. .
44
Smjetoka zemlja" na tleh
Craig, Alaska, 5. okt.—Ruski monoplan "Sovjetska sem-Ija" s štirimi letalci, ki je na poletu Is Moskve v New York, je msral med poletom is Bitke v Seattle pristati na malem otoku Dali, ko sta oba motor-ja odpovedala v teku močne burje. Vselo je dva dni, p redno so letaki stopili v zvezo s tem mestecem na koncu južne Alaske. Polet se ne more nadaljevati, dokler letalci ne dobe novega motorja.
ProvoMka gneča krivi «pora jetnikov
Drugi vzrok je guvernerjeva politika proti pomilostitvam. Dvanajst je surtvih.
LASTIMO ŽELEZNIC NE MOREJO TOmiVLADE
Hoteli so tožiti *%ronoM za 160 j milijonov; vlada, odrekla do-
voljenje. Sir no nastavi jsn sa nadake državne
Ottawa. vlada je odrekla šnjim lastnikom želeli tožiti "k odškodnino v z nov dolarjev v rane železnice, k prevzela država I vila prvovrstni stem.
1180 milijonov pada lepa vsota, kdanje delnice ~
11 on ponov-
ka-
ice.
Kanadska oljcnje prej leznioe, ki so o vlado" sa 160 milijo-levi bankroti-je pred leti nje napra-športa ni al-
rjev je kai-Istavlja ns-Trunk že-
leznice (sedaj Kaáadska držav-na železnica), ki JiH je
Besna bHka med
Kitajci Ir aovjatl
| '	' r»';^	...i. J	* <
Okrog 600 mož ubitih vHmju sa posest postaje Mandžull ob msjL
Harbin, Msndžurijs, 5. ok. —
Najljutejši spopad med kiUjski-mi in sovjetskimi četami, odkar trajs spor med obema deželsms. je v teku že od 1. oktobra. Tega dne je 1400 ruskih Vojskov z dvems topovoma napsdlo kitajski Itrslski jsrsk v okolici postaje Msndžuli ob meji. Sovjetske čete so pri prvem navalu osvojile jarek, sli kssneje so gs izgubile. Pojačani Rusi ao ponovili napad in spst okuplrsli postojanko, toda Kitajci, ki so tudi do-bili pojsčanjs, so drugič izgnali Rum. Tako se ponavlja bojevanja, ki Is ni končano. ■Kitajski vir domneva, da je bilo doslej ubitih dvesto do tristo Rusov in približno toliko Kitaj-cev.
pomagali voditi stavko v Eliza-bethtonu in v par drugih slučajih.
bo	orfar?lí!S" fi po O"»«™.	«»-
nja Jugs prišlo ns dnevni red, d|dlrljo v „^^ gvet w. c. Ho-
Volilna kampanja v Readingu.
Rsadlag, Pa. _ Mesto Rea-ding, ki je pred psr leti presenetilo Ameriko rsdi velike socisli-stične zmsge, je zopet zsvlto v ksmpsnjo za mestne volitve. V sedanjem mestnem svetu Ims-jo socislistl večino. Termin v msstni svet poteče dvems koneilmenoms (zbor-nics ims pst članov — komlssr-jev). Eden js republikanec, dru-pa demokrat. Socialisti kan-
verterja in /. Georga. Ako bosta izvoljena, bo potem mesto Readiag stoprocentno v rokah •odslistov v kolikor se tiče mestne vlade. Stranka Ima kandidate sa vse ostale okrajne in me-
,h radi izred-stva. >ica bsnkrot-
je srbitracij aki odbor ob Časubrevzetjs železnic smatral sa ničvredne.
Ker je država postavila železnico na zdravo gospodarsko podlago, ao aedaj holeli lastniki iti pred aodilčO in isiošiti omenjeno vsoto. V to avrt^o pa po zakonu potrebujejo vitega dovoljenja, ker "kronskoT) sodišče brez tegs dovoljenja ne sprejme tožba. Vlada js enoitavno odrekU dovoljenje.
Stvar je precsj komplicirana, kar je sa to porodilo postranski stvar. Ko js feila Hansdsks vladt pred leti prialljsn|i prevzeti že-leznico Grant TruWc, jo je kajpada našla v rušsv no slabega gospe Ker je bila M na finančno in z ožirom na opremo, js bila njena vrednost ns-rsvno msjhpa. Ifdanih je bilo as-veda veliko več Mnic kot Je bi-la faktična vredni- Vsota tsfaj ničvrednih delnicJsblls po sodbi arbltracijske komisije 160 milijonov dolarjev.
Vlsds js lastnikom plačaU fa-ktično vrednost železnic n poleg tsgs jim js dala še "bonus" v večjem znesku. Kljub temu se jim sline še vedno cede po medu. Vodo želijo spremeniti v densr.
Vlada ima investiranegs denarja v železnici, ako ss prišteje-jo nsrastle obresti in posojils nsd poldrugo mllijsrdo dolsrjev Od prvotno vloženegs kapitala ki znala skorsj 662 milijonov dolsrjsv, ne prejems nikaklh o-brsstl. Te se plačujejo le od vsote, — skoraj ens milijsrds dolar Jev — ki ja bila vložena v svrho izboljšanja*
Ako se upošteva ksotično stanje železnice ob čssu prevzetjs, priznavajo vsi, ds js državno
MacDonald ima za-bavo
New York.—Ko je bil Kam-say MacDonald sprejet v msstni hiši v petek sjutrej, js napovedovalec na radio dejal v naglici, da jo bil pravkar predstavljen "mlstsr Ramaay MacDonald, mlnlsteraki pred-ilk Idr«
aednlk Združenih držav." Bilo js smsha In napovedovalec se js oprostH: "Oprostite, la-rasli asm Is upsnje," nakar js socialist Norman Thomas brž dodal: MPodprem to upanje.** —"To js vslsladaja, msr ni?** js pripomnil MacDonald msd

m
Berlin, 6. oat. — Dr. Gustsv fttrasamsnn, umrli zunanji minister, js bil danes pokopan ob ogromnem spremstvu žalujočih pristašev. %
vodstvo naredilo gospodarska ču deže. FinailCno le nI povsem ns zdravih nogah radi zaprek, ki Jih dela parlament.
Sporna zadeva med parlamentom In vodstvom Je vsota 2Ä6 milijonov dolarjev, ki prodstav-ljs nsrastle obresti nagromade-na v prvih lotih obratovsnjs. A-ko se odštejejo obresti od te vsote, znala čistf dobitek železnice zs lansko Isto nad 13 milijonov dolsrjsv.
Vodstvo stoji ns stalilču, da bi mogsl parlament črtati to vsoto zaostalih obresti rsdi kaotičnega stanja ob času prevzetjs železnice, oziroma železnic, ker državna železnica sestoji Iz več separatnih prog. ki ss ps pols-goma spajajo — In pa radi vladnega "bonuss". ki ga js podetUs prejšnjih lastnikom.
Vodstvo drftsvne železnice je ponovno prevzel Sir Henry Thor-nton, kl js njen nstelnik, odkar Jo je prevzela vlada.
Meta Berger nvzela mesto svo-joga moto. Milwaukee — Meta Borger, žena pokojnega Victor Borger-ja. Je zavzela mesto pokoj negs voditelja ameriških socialistov v eksekutivi socialistične stranke. Kljub temu, da je članica stranke že od njene ustanovitve, je to prvo uradno mesto, ki ga Je mrs. Berger sprejels v stranki. V preteklosti je MIs aktivna le kot soeialletiAna šolaks odhomi-ca v mestu MHwaukeeju.
Lsboritskl JTfnUjsr
no sprejet v Waahfhgtonu.
Washington, D. C. — Ramsay MacDonald, anglslki delavski ministrski prsdssdnik, je bi) sprejet pri predsedniku Hoover-ju v petek gveter ob 6. čim se js pripeljal v Washington is New Yorka. Prvi sestanek js bil zgolj formal negs in ceremo-nialnega mačaja. Sledile Je dolga konferenca i državnim tajnikom Stimsonom in dan se je zaključil s pojedino v angleškem poslaništvu.
Prvo razgovsrjsnjs med Mac-Donaldom in Hooverjem o zadevah razoroftenja na morju in drugih vpralaiiJih, radi katerih je prsmijsr obiskal Združene države, je bilo v soboto. Konference se vrle v Bsll hiši in ds-loms bo vzel Hoover avojegš goats v avojs ribiške Ksmpe v okolici.
MacDonald jo dejal časnikar-jem — ksterlh se Vlbče tel msds sa nJim, kamor «s premakne —- da ga sprejem navdaja z velikim optimizmom. On ne prihaja v Ameriko kot prod stavnik delsvske stranke, temveč nastopa v Imsmf vssga ljudstva Anglije. Kaka slljsnftns pogod ba z Ameriko mu ni v mislih; glsvno je, če se obp dsžsll toliko sporazumeta, da bosta korakali paralelno ns čslu gibanja m ave-tovni mir. Oba deželi sta Imeli že dovolj vojne in čas js, da ae enkrat odločlts za trajni mir.
Propagandist! trusta elektrike se razšli
govjslskl diplomat uftsl v Parizu.
Psrlz, S. okt. — Sovjetski po-slsnilki ursdnlk BessdovsklJ. ki Je nsdomestovsl poslanika Dov-galsvskijs, ko Je bil ta na pogajanjih v Londonu, jo vteraj zbežal iz poslsnlštvs in tsksl na prvo policijsko postajo, kjsr je prosil zsščlte rekoč, ds ga mislijo sovjsti ustreliti. Bsssdovsklj je povedsl, ds Js prilsl k njemu emissr iz Moskvs, gs imanovsl heretika in mu ukszsl, da ss mora tskoj povrniti v Moskvo. Ko se Js BsssdovskiJ uprl, js omissr potegnil revolver, nsksr js prvi pobsgnil. Policija mu js dals spremstvo, da Je vssl svojo fleno In otroks iz poslsniltvs v hotel.
ssj potlačijo »Mi.
Cinclnnstl. O. — Katoliški nadškof McNIchols js vteraj sdresiral pastirski list, ki Je bil prečita n v vseh oerkvah, na katoliške volilce, naj as registrirajo in volijo v svrho, da as omejijo zls prohiblsljs. Nadškof pravi, da je prohlbieija postala moralno vprsisnjs, za katerega se morajo zanimati tudi katoličani ir; ga rešiti na političnem polju.
Tur-
Albanija prakiaila stike • «je.
Tirana, Albanija, 6. okt — Albanska vlsds Js dsllss Informirala turškp vlado, da prskinjs diplomatih ne stika s njo In njen poslanik v Angori odide domov. Vzrok je, ker Turtija nI le danes priznala albanskega kralja, pač pa še vedno smatra, da je Albanija republika in kralj Zo-gu njen predsednik.
"Isobraževalna" brigada profe-oorjev je dokontels; sa fisako js odgovorna pretakava obrtne komisije.
Washington. -1 (F.P.) — Intelektualna brigada trusta elektrike, na katero je zvesna obrtna komisija, obrnila močne Žarke« ae Je končno formalno razpustila. To brigado so tvorili rasni profesorji, ki ao vodili truatu naklonjeno propagando v višješolskih institucijah.
Delo, ki so gs vršili ti ljudje doktorskih naslovov, jš bilo nsj-spretnejše sasnovana propaganda, ki al jo je samialil trust elek-trike. Preiskava sveine obrtns komisijs js pokasala, da je bilo na plačilni listi propsgsndistič-nogs štaba vsčjs število profesorjev, ki #o paslli, da so učenci in inštruktorji v višjih šolah, kolsgijih In na univsrsah prejemali "pravo" informacije o jav-nonapravnih družbah.
Nekateri ao urejevali učne knjige, drugi ao piaall članka, tretji prirejali predsvstsljftks tura po vMjstolakih institucijah In po deželi, dstrti ao piaarill pri jatsljaks pisma. Vas to so dsla 11 pod krinko "nepristranosti", ksr propaganda pod to anamko js nsvsdno bolj učinkovita.
Intelektualni propagandistl trusts elektrike so v par državah poplavili ljudsks lols a katekizmom, v katerem js bil msd drugimi tudi slsdsčl paaua: "V vaakem «lučaju, kjsr js občina poekutala s obratovanjem javnonapravne industrijs» ki js podvržens velikim aprsmsmbam, se je dognalo, da ao stroški o-bratovanja višji kot pa v mestih, kjsr Js industrija v privatnih ro-koh."
Ta psaua Js sbaolutno nsres-ničen in obratno ja resnica. V vseh msstih, kjer občine obratujejo na primer elektrarns, js osna slsktrlks nižjs kot pa v krajih, kjer Imajo monopol prlvstni interesi. V nekaterih manjših mestih Ja uapeh občinskih javnih nsprav tsko uspsšsn, da ao aa zdatno zmanjlall in v par slučajih popolnoma odpadli.
V omenjenem kstsklsmu js vsč, oziroma asatoji laki j učno is i>odobnih iajsv. Ts vrata propa-gsnds neresnice je Is posebno o-gabns in obaojsvsnja vradna, ker so Jo akulali utepatl v mož-gsns učencev pod krinko "izo-brazbe".
Ta Intelektualna brigada 'Je lmels Is possbno nalogo, da Js pazila ns Islsks knjigs. Sodslo-vsls Js a šolskimi odobri in a iz dsjstslji šolskih knjig. Zvssna o-brtna komisija Js rsagalila to prljstsljako kooperacijo" trusts «flektrlke In pokaissls, da so profesorji skrbeli, ds ss v Šolske knjige nI urlnll noben pasus, ki so gs smatrali za "nevarnega". ■V nekaterih slučajih Je šel trust celo tako daleč, da Js z o-dobrenjem šolskegs odbora ladsl knjige ns svojs stroške pod firmo šolskegs odbora ali kaksgs uglednega" profesorja. la kats-ir* matorljala so bile splonksns tak«- knjige, Je rssvidno Iz gornjega citata.
Trust js imsl na plačilni listi I m enega ali vsč profesorjev v vseh Industrijsko razvitih drts-vsh. Plačeval Jih Js rssllčno. Profssor O. C. Ruggles z Ohio State univerze — njen prsj-šnji načelnik — Jo bil načelnik Intelektuslns brigsde propagandi« to v in Je ss svojs dslo«prsJs-msl 616,000 letne piste.
Nsk! profssor v državi Alabs-ml Js prajsmsl 6600 mesečno po-I« d avoje profeaorake piste od držsvne univerze. Njegov delokrog Js bila država Alabama. Predaval Js na cerkvenih In far-marsklh sestankih ter ns sejsh in zborovsnjlh rasnih blcnlšklh orgsnizaclj. Predaval Je kot avtoriteta jsvnonspravnih industrij pod krinko nepristrsnosti, oziroms kot direktor unlverslt negs eksi jih gov
Žrtve v Marlon« to mas-is« poH delavec umrl
Petkovemu pogrebu ob navaroč-noatl 1600 delavcev je aledil drugI v soboto. Ss trijs depu-tljl obtoženi umora.
kstančnegs tečaja. V svo-
orfn je «pretno napHjavsI
Washington, D. C., 6. okt. — Senator Wheeler la Montane je včeraj predlagal, da senatna sbornica takoj uvede preiskavo glede umura petih delavcev v Msrionu, N. C. In situacija v on-dotnl tekatilni industriji aploh. Senator Overman is North Caroline je qaatopil proti in prf-prečil glasovanje. Nato js Overman aahteval, da juatičn! de psrtmsnt preišče "tok ruskega lista v Severno Ksrollno, ki ko-rumpira ameriško mladino In js varok vash ondotnlh homatij In nsmirov."
Marion, N. C., 6. okt. — Sest prič, ki so bili včeraj zaslišane pri mrliškooglsdni preiskavi o vzrokih umora patih delavoev pred tovarno Marion Manufacturing Co. aadnjo aredo, ja >onovno potrdilo prsjšnjs laja-ra, da dslavoi niso bili oboroženi. Niti sdsn delavec nI atrs-Ual.
Marlon, N. C., 6. okt. — Unija tskatilnih dslavosv v Marionu Ja danea pokopala peto žrtev poli-eijake brutalnoatl. Oaemnajat-ietni J. W. Roberta Ja vteraj u-mri sa rano valsd kroglo, ki Jo Js iaatrallla Isrifaka čsU aadnjo aredo pred tovsrno.
Včerajšnji pogreb štirih žrtev Js bila tiha, toda aljajna demon-•tracijs delavske solidarnosti. PlMioJe okrog 1M dslavosv in sprsmilo svojs tovariše na poko-palllče. mio js vsč govornikov, mod temi dva pridigarja In odsn tsh — atar mol a sivo brado — Js rakel, da jo "hudlfl prilel na avat ubijat nedolžna ljudi," toda William Roaa, krsjsvni organi-aator tekstilne unijs, ki js govoril aa nJim, Js dsjal brsz ovinkov, ds hudič Js v tovarni in ta Js diktiral, da so bili Itlrjo delavci masakrirani. Francis J. Gorman, prvi podprsdssdnlk u-nijs United Textile Workers in predstavnik Amerilks delavsko federacije, Je bil glavni govornik, ki je dojsl med drugim, ds js masaker tekstilnih dslavcsv v Marionu nsjsremotnsjl! dogodek ssdsnjsgs časa v tej dslsli, In ta dogodsk mora biti aignal konca sužnosti meadnih delavcev na Jugu. Za nJim jo govoril Tom Tlppett, edsn najagllnejšlli voditeljev organjaaeijo v Marionu.
Pogrebnih demonstrscij nI nihče oviral. Milloa, kl js le vedno ns straži pri tovarnah, nI' bila nikjsr na vidiku. .
Medtem, ko so ssvsdnl dslav-si pokopsvsli svojs mrtvs, Js sodnik Harding odredil aretacijo treh nsdsljnlh dsputflsv, ki ao streljsll ns delsves. fttevilo obtoženih deputijev s šerifom Adkinsonsom vred je s tem ns-rastlo ns ossmnajst. Vsi so ns prostem pod ksHJo 98000 vsak. Kavcijo so položili tekstilni baroni.
vodo na mlin trusta slsktrlks. O občinskem obrstovsnju jsvnlh naprav Je imel vedno slabo.be-sodo.
Prostituiranje tsh profssorjsv» Js bilo preveliko celo sa konssr-vstlvno ameriško učiteljsko sso-ciscijo, ki Jih Js na svojem zsd-njem zborovanju ožigosala kakor tudi *4fe propagandistično malino trusta elektrike.
Ta brigada intelektualnih prostitutk Js svojs nsčsstno delo sa-ključila s obsežnim poročilom svojim gospodsrjem. ki vssbuje 164 strani. Poročilo Je podpisalo 17 profesorjev. Noben tsh ni radi prostituiranje svojsgs pokii-cs Izgubil dela, kar Jf znamenje, da je nekaj narobe v ameriških višješolskih Institucijah.
PROS VETA
THK ENLIGHTENMENT
GLASILO m LASTNINA «UlVSSSaS MASOOS■ roo!** *	fit JBOMOTS
w M« ***** by <S* SIMM* VsÜMMl Sm*M MSr
N	. _ ¿4ruá*»>	lt—~ CUmmt
I. |7M*.	uu. le-
viti Mt M
UMU, HWkkNlMittl
1'KOHVKTA
MT4t SMtk UwbSbI» An.
M CM SE I or TKS UDUUTIO FSfcSS
Mf ,-- r«M i* ...... Éá m mm m m «émL
Industrializacija Rusije
Sovjetski proračun za fiskalno leto 1929-1930, ki je bil obelodanjen 1. oktobra, predvideva 32 odstotkov povilka v splošni produkciji v prihodnjem letu. Samo induatrijsks zgradbe imajo nsrasti ss 98 odstotkov. Trgovinski promet j«. dekretira» ss 84 odstotkov poraatka. Vlada namerava isdati 662 milijonov dolarjev sa razvoj industrij; v prejšnjem letu je ifdsla 486 milijonov. Stopetdeset milijonov dolarjev je nsmenjenlh ss elektrifikacijo proti 98 mi-lljonom v prošlem letu; 602 mllijons poJdeU sa izboljšanje transportad je: železnic, plovb-nlh črt, letal In cest.
Skupni izdatki v prihodnjem letu so predvideni na pet milijard in 208 milijone dolarjev, skoro poldrugo milijardo več kot v prej-šnjem letu. Vss ta ogromna vsota ss ima po-kriti s davki, notranjimi posojili delavcev in z dohodki Industrij, železnic, parnikov in pošta.
Zanimiv js program industrializlranja kmetij. Vlada Js določila SI« milijonov dolarjev v to svrho. V pravkar končanem flskal-nsm letu js vlada potrošita! le 174 milijonov sa rasvoj kolsktivnih kmetij. Ako je verjeti poročilu, je industrializacija ruske zemlje u-spešno v teku. Do konca zadnjega fiskalnega leta je bilo v Rusiji organlžlranlh 60,000 kolektivnih kmetij ali kmečkih komun. Msd temi Je 22 kolektivnih kmetij, ki obsegajo po več kot 100,000 akrov sveta; deset komun meri po stotisoč akrov ln osemnajst js malo manjših.
Vse ts kolektivne farme ali kmečke industrijske komune so opremljsns s najmodernejšimi stroji Iz Amerike in Nemčije, izvaja se' masna produkcija in pridelek Je kolsktivns lastnina vseh proizvajalcev. V prihodnjem letu Js še večjs industrializacija semlje na programu. Vsč kot milijon Individualnih kmstij ss ima spojiti v kolektivne farme. V ta namen je bilo zgrajenih več tovaren sa izdelovanje traktorjev in druge tndustrijsks opreme in sklsnjsns Js blls pogodba s Fordom, da postavi tovsmi v Nlšnjl Novgorodu, ki bo p reducirala traktorje ln voalla prihodnjih pet let
Toliko Is poročila. Iz tega je razvidno, da js Stalinova vlada naredila najvsčjo potezo v Industrializaciji zemlje. Ako je prvo leto petletnega industrijskega programa prinsslo toliko uspshs v organlslranju kolsktivnih kmetij, Js upsnje na bodočnost veliko.
Nsmen Stalinovega reftima js, da se v Rusiji ubljs individualni kmet. Dokler je v Rusiji 80 odstotkov prebivalstva na individualnih kmetijah, bi bila vsaka beseda o Industrializaciji, in socialnem preobratu sploh, smešna. Mu-ftik s individualistično msntallteto Je največja cokla preobratu. Največji nasprotniki indu-strializaclje so takosvanl "kulaki", to Js srednje premošni kmetje, ki imajo vsč kot enega konja ln dve ali več krav; ti hočejo, da ostane Rusija v starem primitivnem stanju. Kmečki proletarcl — mali kmetje In tetaki — ss ne uplrsjo in ti so ns čelu organiziranja kolektiv-nlh kmetij.
Rusije — kakor vsaka druga dešela — bo zrela za socializem šele potem, ko bo vsa produkcija v mestih in na polju industrializirana (Isvajana z najmodernejšimi stroji). To se lahko izvrši pod retimom privatnih kapitalistov — kar se dogaja v Ameriki — ali če je driava kapitalist, kar je današnja forma relima v Rusiji. Sovjetske kolektivne farme so dober pogoj, da Rusija kmalu doeete svojo zrelost. če ne bo kakih drugih ovir.
Krvavi upor jetnikov v coloradakt dršavnl kaznilnici — ki Je le četrti v Združenih drla-vah v tem letu — Je Jasen dokas. ds ameriški penalni sistem potrebuje drastične reforme. Jetniki ne riekirajo svojega livljenja kar takole ts zabave ali športa, čeprav so med njimi desperatnl karakterji: sadovi današnjega so-elalnega sistema. Ameriški kaaenskt sistem je enehronisem najgrS* vrste. In krvavi upori so samo rezultat tega vnebovptjočega sta roko. pltstva.
Is Jugoslavije poročajo e "epohalni reformi' dátele. Potakajmo na podrobnosti, da vi. dimo kaj pravzaprav pomeni to talembenje.
Minneeeteka AJZ.
Mihraukee, Wls. — VHtt. 229 Prosvete sem čital dopis iz Gil berta, Mlnn.. v katerem JakoK Muhvlch v enem tonu hvali A JZ, v drugem pa jamra in se ču di, ker so naši ljudjs tako ma lomarni, da obračajo hrbet tej j organizaciji. Pravi, da je ob u stanovitvi vladalo veliko zanima nje med rojaki za organizacijo, ki si Je nadela nalogo, da izobra zl naše ljudi kulturno, socialno In politično.
Resnica je, da je bil narod navdušen za ustanovitev polftlč ne organizacije, a ne na podlagi in načelih kot so jih zamisllU voditelji. Ako so bili voditelj mnenja, ds bo šel narod za njimi, so se zelo motili. Pravila na u-stanovnl konvenciji niso bili. sprejeta z večino, ko se je glaso valo o posameznih točkah. Opo zicija se Je v začetku prijavljali k debati, ker pa Je bilo od gOto ve grupe preveč vpitja in hru ma, ss od opozicije niso več pri glašali k diskuziji. Slišal se j< tudi glas, da naj predsednik zs ključi zborovanja, ker iz vsegr tega itak ne bo nič.
Minilo Je pet let od ustanovne konvencije v Recreattion poslop ju, katere sem se udeležil tud Jaz. Navzoči so bili razdeljen; v tri stranke. Rojaki, ki so pri šli iz teritor|js, ki se razteza od Superior jezera do Elyja, so sledili vodkeljem in storili vse kar Jim je bilo rečeno. Drugo stranka je bila soclalistlčns, ka tsr! sta nasprotovali ostali dve. Ta stranka je bila sa to, da bi se organizacija ustanovila na socl sllstični podlagi in se priklopliu JSZ. Uspeha ni dosegla, kei je bila prešibka ln so besede l/ gladkih grl omamile tiste, ki sr prišli na konvencijo za zabavo, glas tistih, Id so resno mislili ns ustanovitev politične organizaci je, je bil pa poteptan, kakor hI tro se Je sačul.
Na dan zborovanja, 25. avgu sta 1924, sem prišel pred poslopje, kjer se je vršila konvencija sa ustanovitev politične organi-sacijs Jugoslovanov živečih nt telesnem okrožju v Minnesoti. in prinesel seboj nekaj letakov katere je Izdala JSZ, ter jih za čel deliti in ljudja.so pridno po segali po njih. Bili so Um tud komunisti in so razpečevali le take, za katere se pa Uudje nis< zmenili In sem videl mnogo tel letakov na tleh, ker jih niso ma rall čitati. Letakov, ki sem jih jas rasdal, pa ni bilo na tleh, kar js bilo snamsnje, da so jih ljudje vzeli seboj in jih čitall v prostem času. Ko sem prišel v dvorano, je bilo v nji zbranih žc precej rojakov, toda seja še ni bila ottorjena. Začel sem deliti letake tudi tam. Ko sem prile! do mize, okrog katere ao ssdeli odborniki, sem vrgel nekaj letakov na mlso s pripombo, naj Jih čltajo. Predsednik je preči tal letak ln ml potem rekel, ds naj se odstranim s temi letaki l? dvorane ali pa naj se skrijem v kakšen kot Ubogal sem gs, šel ko m v kot ln pričel deliti letake, ki so šil Is rok v roke In sem jih km^jv vse rasdal.
Organizacija AJZ sedaj peša, toda prepričan sem, da bi bilo drugače, %)co bi ss upošte valo besedilo letakov, katere aem delil. Danes bi imeli na želes-nem okrožju močno soc. federacijo, ne pa šibko organisacljo, v katero sedaj menda spadajo sa mo odborniki s John Movemom ne čelu. Na konvenčnem banketu bi ne imeli profesorja Jagra Imeli bi katerega drugega, ki b pokazal pot po kateri naj delav-stvo hodi. da doeele uspehe. Or-ganlsaclja, ki hoče napredovati mora biti ustanovljena na prav podlagi. Jakobu pa lahko povem: kakršno ssrne ste sejali na ustanovnem sborovsnju, tak zrasel tudi and.
naselbini. Tukaj zapušča soprogo In dva otroka v starosti sejem ln deset let, v starem kraju pa mater, brata in itiri se-«tre. Radi svoje poštenosti in ¿načaja je bil zelo priljubljen, !car je pokazal tudi njegov pogreb, ki je bil eden največjih v aaši naselbini. Društvo in soc. Klub, za katera je storil veljko lobrega v svojem Življenju, gs ;>oste zelo pogrešala. H klubu je pristopil takoj, ko je prišel v to Ježelo. Društvo št. 124 SNPJ n soc. klub sta mu poklonila krasne vence v zadnji pozdrav. Pri odprtem grobu se je poslovil od njega br. A. Zaje; pri po-aganju njegovega trupla v zem-jo, so se oroslla očesa navzočih, ker so čutili, da je naselbiha z njim veliko izgubila.
Vzrok Jošetove smrti je bila proletarska bolezen, katero si je lakopal pri delu v premogovniku in ki ga je mučila dolgih pet (st. Radi bolezni js bil meseca junija prisiljen resignirati kot društveni tajnik. Pustil je delo, ki ga je vestno opravljal več let v korist društva in ki je pod nje. govim tajništvom napredovalo tkokoma.
Pokojni JoŠe Pavšek je bil človek, ki bo živel v spominu vseh, ki so ga poznali. V delavskem gibanju te naselbine je z njegovo smrtjo nastala velika vrzel, ki jo bo težko zakriti. Odšel je prerani grob po krivdi sistema, ki ga je sovražil ln se boril proti njemu v življenju. Jože nI živel zaman, storil je mnogo dobrega za probujo delavztva v tej naselbini. Njegovi tovariši mil >odo sledili in nadaljevali delo, katerega on ni mogel končati. Slava njegovemu spominu, družini pa naše iskreno sožalje. — Anton Zaje.
Smrtna keaa.
CHy, Pa. — Dne 28 aept. je tukaj preminul večletni tajnik društva It 124 SNPJ In soc. kluba It 10. br. Joseph Pavšek. Pokojni je bil aktiven član teh organised] In dober gitator sa Pros veto in Prole-Urea.
Joseph Pavšek je Ml rojen IS. jen. 1888 v St Umhertu pri Litiji. V Amerike je prišel pred 16 leti in Je ves čas Uvel v tej
Radarske razmere. ^ Krayn, Pa. — Bliža ze zim-ika sezona in zopet bomo potisnjeni sa peč ln imeli malo več četa za razmlšljevanje o krutem položaju, v katerem se nahajajo posebno preinogarjl. V zadnjih treh letih smo prijadrali na nič-o. Kaj še pride v bodočnosti, je teško reči.
V tej okolici je bilo delavstvo' organizirano v organizaciji U-MW. Delavstvo šele sedaj spoznava kolikega pomena je strokovna organizacija zanj. To naj nam bo dobra šola, kako se ravnati v bodoče, ker organizirati ze bomo morali znova i v to nas silijo razmere, v katerih se nahajamo premogarji, posebno Pennsylvanljl. Slkanlranl smo brez izjeme, življenzke potrebščine navijajo vedno više. naše mezde trgajo kot gladen volk oyce. Ne vprašajo kako se boš preživel, niti mslo se ne zmenijo za trpina, ki jim je na-gromadll milijone. Nič jim nI mar pomanjkanje ln trpljenje. Druge pomoči nI kakor da al sami poiščemo zvoje pravice.. Vedno v tej smeri korakati ne moremo. Treba bo odločnosti, žr tvovanja In skupnegs dela, da se zsmujemo popravi. S tem ne mislim nikake krvave revolucije, ker sem proti vsskemu nasilju in sem prepričan in verujem le v možgansko revolucijo, Z o-rožjem si delavstvo nI priborilo le nikdar uspehov pač pa obratno. Naša dolžnost je, da se or-ganlzlramo politično, ako hočemo voditi boj proti kapiUlismn»
Ako bi delavstvo se oprijelo dela ln pričelo misliti s svojo lastno glavo, bi se naš pololaj znatno izboljšal. Dolžnost naše Je, In usUva nam daje pravico, do svobodnega mišljenja, tiska in govora. Po modernem kepiUlismu smo Že Uko Isžeti. da sploh ne moremo biti bolj. Premogar je po večini preairan povsod, bodisi v sUrem kraju ali tukaj. Se dobro se sporni njsm Is domovine, ko smo prilli rudarji skupaj, so nas le od daleč opasovale pobožne kmetice, kakor kakšne zveri.
Kaj bi bilo danes, ako bi ne bilo premogarjev? Ns bi bilo grabežljivih požeruhov milijonarjev, slovitih neprav ln o-gromnlh mest ker is črnega demanta so zrasle razne naprave le mesta. Za naše delo so nas poUanili v brezdelje In vseli so nam previse. Temu smo nekoliko krivi sami Ig naše koruptno vodstvo. Ali dokler živimo, ae »o-ramo boriti sa obstoj, za borni kos kruha. Upravičeni smo do
Trst, 16. septembrs. Glavna proslava desetletnice
d'Annunzijevega pohoda na Reko 12. t j*, se je vršila v Rimu V Ronkih in ns Reki sU bili pro slavi krajevnega'obsegs. V os predje proslavljsnja osvobodit ve Reke pa so stopile Benetke t "plebiscitom za osvoboditev iU lijanskega morja". V pozivih j* bila opisana Dalmacija kot čist< italijanska zemlja. Nabrali se 60 tisoč podpisov. Podpisali so s* tudi Gluriatl, predsednik poslan ske zbornice, Volp beneški ko mlsar Zarzi in v nedeljo je v gle uališču Fenice zapisal svoje im< v nabiralno polo št. 1830 savoj ski princ Ferdinando, principe dc Udine. S plebiscitom je bila zdru žena zahteva, da se proglasi Ga-briele D'Annunzio za častnegf meščana Befeetk, kar se je zgo dilo s posebnim proglasom občin skegs komisarja.
Koliko je Dalmacija iUlijan ska. o tem pričajo najbolje številke ljudskega štetja. LeU 191C so našteli v Dalmaciji 610.666 Jugoslovenov, to je 96.16%, ir 18.028 IUlijsnov, to je 2.849? prebivalca. Znani tržaški novinai Mario Nordio je s potovanja pc Dalmaciji pred dvema letoma povedal v "Ptccolu" da je v deželi Italijanov menda šest ali sedem tisoč. Pribeinikov Iz Dalma cije v Italiji je tudi le par tisoč Mladega fanU, po domače Tončkovega iz Ljubina, so obso dill v Tolminu zaradi slovenskih knjig, ki so jih našli pri njem, na 85 dni zapora pogojno. Enaka ka zen Je zadela tudi tolminskem kaplana Premrla, ki je pa proti obsodbi vložil priziv. .
Goriška deželna komisija zs ižitno bitko je v svoji zadnji seji določila nagrade za tekmovalce v letu 1928.-29. in izročila drugimi: v oddelku z^,velepose-stva priznalno diplomo in kolajno Štefanu pl. Premersteinu v Ljubevču pri Idriji, Ivanu Lam petu v Črnem vrhu, Alojziju Novaku v Idriji in Cirilu Rejcu Cerknem; v oddelku za srednje posestva osmo nagrado Angelu Mlečniku v Bukovici in v oddel ku za mala posestva deveto na grado Josipu Mozetiču v Biljah
V	Kopru ae je usUnovila vi narska zadruga, član posUne kdor vplača delež sto lir in lah ko odda zadrugi na leto vsaj f kvlnUlov grozdja. Pod območje zadruge spadajo poleg drugih va si tudi Marezige in Dekani.
V	Primorje prihaja vedno več vina iz notranjosti države, ker ima domače vino precej visoke cene. V južnih pokrajinah je še nad 20 milijonov hI neprodanega vina laneke letine. Novi mošt iz Kalabrije ponujajo zelo poceni. Zato si zs letošnji domači pridelek položaj posebno ugoden.
V	Julijski krajini otvorijo z nastopajočim šolskim letom 2T> novih ljudskih Šol. Nove šole bodo tudi v Matenjlvasl, Prostran-ku, Zavij ah, Poljanah pri Cerknem, Permanih pri Matuljah, Kosezah in Baču pri Knežaku.
Nov zelenjadni trg so otvorili v Gorici ob Verdijevem Korzu. Gradba je moderno delo. Na prostoru prejšnjega trga se zgradi poštna palača.
Sedaj, ko bo tržaški vodovod akoro dograjen in ko je gotovo, da se prično vodovodna dela v Istri prihodnjo spomlad, je oživela tudi v Gorici želja po vodovodu. Mesto ga nujno potrebuje. Mali kromberški vodovod Že dav. no ne zadostuje niti sa bližnji del mesta, v osUlem pa so uživali vodo iz Soče. Mislilo se Je v zadnjih letih na dotok vode Is Hu-blja. ali stroškov bi bilo.okoli 16 milijonov lir. Zato stopa zopet v ospredje cenejši Mrselk med Solkanom in Plavmi, ki bi dal mestu izvrstno vodo. Goriški magistrat je pred vojno že desetletja proučeval izvirek Mrz-leka. komisije so stale ogromnega denarja, do vodovoda pa le ni prišlo.
Za napise In Javne oglase v tujem jeziku je bila po odloku 9. maja 11. določena petkratna pristojbina. Nekateri občinski načelniki so v porabljali U odlok tudi/za napise v slovenskem je-slku ln so predpisovali zs nje tttkrst/io pristojbino. Vaški če-/Ijar r Kojskem je moral plačati a napis v slovenščini 188 lir. K xHoiku 11. febr. 1928. o določbah )ristojbin za napise in oglaae v :ujem jeziku je ministrstvo iz-•ecno razglasilo, da se slovenski n nemški jezik ne smeU srna-:rati za tuja jezika. Tozadevno >e z novim odlokom iz letošnjega maja ni nič izpremenilo, zato je >il goriški prefekt s slovenske itrsni nsprošen za točna navodi a občinskim načelnikom v tej ¿adevi.
Na vseh vojašnicah finančnih stražnikov ob meji morajo biti vsak dan od zore do mraka. To-!co je ukazal te dni vladni načel-tik.
Goriški prefekt S. Dompieri o >iekuje občine po deželi. Povsod, te razgovarja z občinskimi na-5elniki o raznih krajevnih zade vah. Ljudztvo ga sprejema dostojno. Prefekt sprejema v Gorili stranke vsako soboto dopold le. Dostop ima vsak italijanski li&avljan, bivajoč v goriški po krajini.
"Istituto Comunale Abitazioni Vfinime" je zgradil v tržaški nestu že več hiš z malimi stanovanji. Vodstvo instituU je te dni sklenilo, da zgradi v najbolj ljud skih mestnih delih 65 hiš z 800 stanovanji za delavce ln male u •adnike. RazseŽnih stanovanj je / Trstu dovolj, malih pa pri manjkuje tako, da pomeni 800 novih takih sUnovanj le delno kritje potrebe.
Na Koprftčini so imeli lsnl 14,-383 kvintalov maslin (oliv), kar je dalo olja 1970 kvinUlov. Tud pridelek prejšnjih let je bil pre ;ej enak lanlkemu. Ako računamo ceno olja za kvinUl 750 lir, znaša Škoda, ki jo ima Koprftči na radi pozdblih maslin, okoli 1 milijon in 400 tisoč lir. Enako tudi v drugih delih istrske pokrajine ni bilo maslin. 2e iz koprskih podatkov je razvidno. kakAno Ogromno škodo trpijo letno istrski seljakl, ker jim je zima uničila masline.
boljšega, ki nam pripada. Ako hočemo, da ga isvojojemo, se moremo organizirati politično in drugo potem pride stopnjema.
Dne 6. nov. se vrše v našem okraju volitve. Storimo svojo dolžnost vsi na volišče, možje in žene. Neš brat Frank Nagtič Je kandidat nadzornika v okraju Adamaton. On je zmagal pri nominadjaklh volitvah 17. sept. Ne pozabimo na 6- novembra. Naša dolžnost je. skupno si
Igleaiaa ee upira ameriškim socialistom.
Washington. — Santiago Igle-slas, Ujnik Panameriške strokovne federscije in portoriški delavski voditelj, ni naklonjen u-stsnovitvi splošne socialistične zveze za ameriški kontinent.
Sklep za usUnovitev take organizacije je sprejela eksekutivs ameriške socUlistične stranke na svojem zborovsnju na priporočilo novega Ujnika Seniorja in HillquiU. Namen te organizacije bi bil ustvaranje bolj efektivne fronte proti ameriškemu imperializmu. Igleslas pravi, da čas za tako organizacijo še ni tukaj ker delavstvo je treba prvo organizirati strokovno. Je sličen argument kot ga ima hierarhija Ameriške delavske federacije.
Governor kritizira kaznilnice
Port Arthur, Texas. — Gover-ner Moody se je spravU nad dr žavne kaznllnlške farme, katere je označil kot "sibirske" Institucije za vzgajanje kriminalcev Govoril je na konvenciji Ameriške legije in urgiral reformiranje kazenskih institucij.
Kazenska farma je bUa zgrajena za 600 oseb. Na nji se nahaja 1000 kaznjencev. Da je reforma kazenske uprave potrebna, je razvidno iz dejstva, da oblasti mečejo skupno v zapore stare, profesionalne grešnike in mlade kaznjence. S tem nudijo vso priložnost, da se mlajši grešniki nauče v zaporih vssh izurjenosti od svojih starejših tovarišev. _
Napredek fananrsklh zadreg,
Hartley, Nek. — Letno poročilo farmarske tržne zadruge Bartley Equity Exchange izkazuje $16*M4.S1 dobička. Zadru ga ima moderno poslopje in lepo finančno rezervo.
Gaecoyne Farmers Equity Exchange Iz Gaecoyne, N. D., poroča, da je naredila $4,006.72 do-bičke v sednjem letu. Zadruga obratuje mak» lltnico.
— Milwauški tiskarji, ki delajo pri dnevnikih da delujemo «o dobili znižanje delovnlka Iz 48 brata Frink na 45 er na teden. Doeedaj so i-
Nagtiča. Naselbine Danto In 8t. Michael naj stori svojo dolžnost.
vneli skrajšani delovnik le prt "Mlhraekee Lsaderju», ki je dini delavski dnevnik v deteti.
Brezžični prenos de! energij ei
Ze dolgo časa razmišljajo in pogJ učenjaki in tehniki, kako bi se mogla Hektri energija razdeljevati med odjemalce, ne «k bilo treba uporabljati žice in kable kal«» daj. Radio-telegrafija in telefonija »u u l kak brezžični prenos energije v malem J da se pri tem veČina energije izgubi med J jo v zraku. Iz oddajne posUje, ki n. pr v, liki električnih valov izžarja 1 kw. elektH energije, je naročnik, ki biva 100 km od sUJe, lahko prestreže kvečjemu 4 milijo ke. Ta energija je Uko neznatna, da br« čenja vobče ni porabna. Po tej poti * ne pride nikamor, dokler imamo ie milj krat bolj ekonomične načine prenašanja d trike po žicah. Navzlic temu bi se pa povodov in kablov silno radi odkrižali in nI v tej smeri nikoli ne bodo jenjali. Ako bjZ žični prenos uspel, bi si lahko prihranili U drage naprave in elektrika, ki jo dane«, ali manj uporablja vsak človek, bi 8e mo pocenila. Vse prizadevanje tehnike m u za tem, da se žice nadomestijo s prirodn vodniki: z zemljo ali zrakom.
Med znanstveniki, ki so v brezžičnem i nosu električne energije doslej dosegli vsaj< ne uspehe, je treba omeniti v prvi vrsti mi rojaka dr. Nikolo Teslo, potem pa Herta, Ji conija, Steinmetza in ameriškega inženirja i Thomasa. Poskusi teh mož že kažejo v mej nlh obrisih, kako nekako bo v bodočnosti gledalo brezžično prenašanje električne a gije. Mnogo obeUjo zlasti načrti Amerik Thomasa, ki je — kakor vse ksže — naitf dsnašnje prilike najbolj pripravno pot.
Pokojni nemški profesor H. Hertz, Id prvi odkril električne valove, je skuial pm šati električno energijo na ta način, da je i love s pomočjo posebnih zrcal združil v « snope žarkov, ki jih je lahko nameril, kamor hotel.
Marconi, ki je nadaljeval Hertzove poJ se, je njegove osnutke v prvi vrsti prilog za praktično uporabo. Tudi on usmerja t} sebnimi antenami električne valove v obliki < kega snopa žarkov proti odjemalcu. Ns način se med potjo izgubi le malo energij« prenos posUne bolj ekonomičen. Marconi drugi pa se v prvi vrsti bavijo samo z bn žičnim prenosom govorice ln glasbe, tedsj brezžično telegrafijo in telefonijo. Ne gre j za prenašanje elektrike v takih množinah, di lahko služila n. pr. za razsvetljavo in po| električnih strojev. S tem se je začel bsi prav za prav šele naš Tesla, ki je sploh uh popolnoma nova in samosvoja pota v brezi nem prenašanju elektrike. Tesla je začel lati z elektriko zelo visoke napetosti. Izumil poseben transformator, ki dsje električne ti pod napetostjo nekaj milijonov voltov. Za p našanje teh tokov do odjemalcev je uporabi zemljo. S posebnimi pripravami je na ts i čin lahko kjerkoli iz U1 odvzemal poljal množine elektrike, ne da bi mu bilo trebi u rahljati žice.
(Dalj« prihodnjič.)
POJEDINE STARIH RIMLJANOV.
Ce primerjamo naše bankete z gostiji starih Rimljanov, moramo reči, da se id ne najdejo požeruhi, ki bi delali Čast njih nenasitnosti. Vsak povprečen Rimljsn je ji po večkrat na dan, in sicer obilnejše kil dandanašnji prav imovite rodbine. Zajl obed in večerja je obsegal vedno po več j hkrati. Začetek je bil nekakšen "bon oeuvre" ln je sestojal iz rib, jajec in pikd kislih jedi, ki dražijo apetit. Glavni obrok je Iiifenoval "pugna" in je bil v resnici p ca ta bitka, v kateri nI junak nikdar odpofd Kuharji so prinesli ns mizo cele živsli. k* so gladeži tesali po mili volji. Vsak sladoki je prišel tukaj na sVoj račun. Prvi j« 1 nogo, drugi glavo ali vrat tretji rebrs itd večjim živalim so se servirale še msnjie. 1 (tem so ponujali desert, močnate jedi. i sadje in drugo.
Sloviti Lukul, ki se po njem ie dsnesfl nujejo razkošne pojedine, je potroAil mim eno kosilo ali večerjo do pol milijona dinar današnjega denarja. Ta luksus šele lshko i nlmo, če pomislimo, da je bil denar tiste« mnogo dražji kakor danes. Zgodovina p«* da so gostje nekoč na goetiji uničili 70001 čancev in 2000 rib. A pisatelji jsvljsjo * — o gostijah, na katerih so povabljenciJ najsdli do sitega, ampak so dobili v dar w ve živali, ki so jih zjutraj, ko so se vrsčtf mov, naložili na vos in pognsli konje r**» da ne gredo s gostije "prašnih rok".
r
Ameriško üvfyav*
6.
Sodnik Herbert G. Immenhsusen v S* Chicagu je bil fte truden. Tako lep zunaj, on pa je moral čepeti ne vi**«» nem stolu In poslušati prazne čenče.
Na dnevnem mlu je Wl spet sl»£' Policaj je predstavil Mansfords WilHama Johnsona. Na ulici sU se s pestmi prav pe boksersko, kar J« ^ kalltev Javnega mitu In neepodobno Krivda je Mla priznana f obeh rtm"1
-NIČ ne bom vaju zapiral! Ako ^ kakšna boksarja, nnUknlta bekssrske reče in poravnajU svojo zadevo v soboto^ v dvorani Društva krščanskih mladenk U! Jas pe tudi
po:
A.
■
SKOSV.BT *
Vesti iz Jugoslavije IB
TATVINE LA2NBGA GROFA, AKKTIRANEGA V PARKU.
(IiVtrno.) «
Zagreb, 19. septembra 1929. Zagrebška kaptolska zakladnica hrani mnogo dragocenih starin vrednih več milijonov. Tako zlate križce * velikimi biseri in smaragdi, mnogo štorih umetniških del in predvsem edino na svetu ohranjeno staro dragocenost iz slonove kosti, diptih, ki ga ves znanstveni svet ceni na težke milijone dinarjev.
Poročali smo že, da je ta dragocenost iz slonove gosti izginila iz zakladnice. Čuvarji zakladnice tega menda niti zdaj še ne bi opazili, ker je bila name-stu originala v zakladnici spretno ponarejena kopija, in je bi lo treba šele tujca, da je odkril tatvino. Neki nemški 2id, ki je pred letom hotel odkupiti od zakladnice to dragocenost, a je ni dobil, ker kaptolska zakladnica ne mara teh dragocenosti prodajati, ta nemški Zid torej je na svojem potovanju po Ameriki našel v bostonskem muzeju to isto dragocenost iz slonove kosti. Tudi v napisu je bilo povedano, da je to iz zagrebške kaptolske zakladnice. Žid je potem vprašal iz Nemčije zagrebško zakladnico, kako da je prodala, dočim svoj čas njemu ni hotela, dasi je ponudil 1 milijon dinarjev. Zagrebška zakladnica oz. njeni vodje so se seveda začudili, kako je mogoče, da bi se ta dragocenost nahajala v Bostonu v Ameriki, ko ga vendar niso prodali in ko je tudi ne pogrešajo. Šli so v zakladnico in našli — kopijo, ponarejeno kopijo diptiha.. Tatvina je bila odkrita. Tat je s silno sprett nostjo ukradel diptih, na njegovo mesto postavil kopijo, original pa prodal za tdkke denarje.
Začeli so s preiskavo ter jt padel sum na nekega dalmatinskega pustolovca Maratoviča, ki je hodil po svetu ter se izdajal za grofa Piellyka, čemur je nasedlo mnogo ljudi. Prav tako je prišel v Zagreb. Ugotovljeno je, da je grof Pielljrk prišel k stanovalcu na stolpu zagrebške katedrale ter poprosil za stanovanje, češ, on bi rad Živel v miru in želi, da bi stanoval v stolpu. Čuvar stolpa mu je res odstopil eno sobo v kateri je živel ta "grof" s svojo zaročenko ali ženo. Čuvarju se ni nič čudno zdelo, da je ta "grof" večkrat brez denarja, marveč mu je slepo verjel. Ugotovili so, da je bržkone Pielljrk ukradel diptih, ker je potem naenkrat odpotoval v Pariz, odkoder je baje namenjen dalje v Ameriko. Zato je zagrebška policija koj izdala tiralico zadnjim ter naprosila Ae posebej pariško policijo, naj zasleduje in po možnosti aretira pustolovca Maratoviča.
Naenkrat so se v Zagrebu domislili, da je morebiti iz zakladnice še kaj drugega ukradenega >n ne le diptih. Sestavila se je komisija, ki je pregledala 'zakladnico in rezultat je bil — strašen. Ugotovili so, da je bilo poleg diptiha ukradeno še drugih dragocenosti za kake 8 milijone dinarjev. Naslednjega (,ne HO Ugotovili še, da je bil u->aden tudi zlat kelih, obrobljen z dragulji. Neki draguljar je «Javil, da so bili smaragdi v tem kelihu tako veliki, da je vsak posebej veljal najmanj 300.000 n- Komisija še nadaljuje s Pogledom in povsem mogoče je,
Skrijejo še druge velike tatvine.
Obenem se je zvedelo, da je nekje ukradel U "grof' tudi dve Miki starega slikarja Raffaela, , Ju J* Potem prodajal v Jugo-Zdaj so se ustražiU tu-v dalmatinskih cerkvah, ki nr»nijo pomembne dragoceno-ali ni mogoče tudi pri njih grof v gostih. Pregledujejo cerkve in zakladnice In trepe-?i0 f>b "Mi, da jim je kaj ukra-
** ** P»^ ▼ Zagreb hHV* ParlM' <«* so v nekem aretirali grofa Piellrka yA vUkni» v preiskovalni zapor.
**<* Ine akt* i« Zagreba, nakar
PU1J°	pm*»
»lovca predal« našim obla-
*** "Grof Piellyk je name.
stu ukradenega diptiha postavil na njegovo mesto kopijo. Zdaj pa ne more namestu sebe poslati v zapor -— kopijo. Sam bo sedel.
Slučaj pa kaže, kako lahkoverni so še ljudje, da zaupajo navadnemu človeku vse, če le pove in se zlaže, da je — grof. Tega si je bil v svesti ta dalmatinski pustolovec in je znal tudi to izrabili zase. Ljudstvo je še vedno veselo grofov in plemi-čev.
Hudoraušneži pa se muzajo, češ prav hudič, če je vzel nekaj
doslej brez koristi in ga krstijo brihten fant, vreden družbe, v kateri je zrastel ...
Koliko piva popijemo v Ljubljani. — Je pač vroče.
Ljubljana, 19. sept. 1929. Nebo nad Slovenijo nam je letos silno prijazno. Od maja meseca imamo skoro same lepe dneve, le malokaterikrat se je vreme skisalo, a le za toliko, da je dalo zemlji vode, kolikor jo je potrebovala. Potlej je spet posijalo solnce. Za to so hvaležni naravi predvsem kopalci in turisti, ki so v letošnjem poletju lahko izkoristili zase nad 100 dni. Tudi zdaj, ko stopamo že v jesen — po koledarju v dveh dneh, a v naravi je že povsem jesensko razpoloženje — se vreme nič ne izpreminja. Ponavadi se pojavi jesen z dežjem, ki kar ne mara prenehati. Letos je september bil doslej lep, zvest pregovoru "Ce je Tilen slabe volje, ves meeec ne bo bolje1'. Tilen je v pratiki naslikan na 1. sept., ki pa je bil dobre volje in ves v solncu. Tako bo zdaj menda ves mesec, če smemo verjeti narodnemu pregovoru.
Vzporedno s tem lepim poletjem je šla tudi lepa prodala piva letošnje vroče mesece. Številke nam najbolj kažejo, kako je naraščalo poletje s svojo vročino in kako kar ne mara odheha-V zadnjih 8 mesecih t. j. od januarja do konec avgusta smo popili v Ljubljani 826.740 litrov tliva. V posameznih mesecih je bil konzUm piva sledeč: januar —37.758 litrov; februar—29.950 1., marc—25.8871., april—25.887 1., april—54.276 1., maj—«8.050 1., junij—154.125 1., julij—224.-587 1., avgust—284.587 1.
Od marca do aprila se je kon-zum podvojil, od maja do junija se je konzum piva spet podvojil, in od junija do julija je poskočil za 70.000 litrov. Od marca do avgusta je konzum stalno naraščal. Tudi v septembru ne bo že nazadoval, to pa radi vele-sejma, kjer se je stočilo krog 200.000 litrov piva. Oktobra pa bo konzum piva gotovo upadel znatno. '
I Vsega skupaj smo torej letos popili 828.746 litrov piva. Kaj in koliko pomeni to v denarju, v vrednosti? Ce računamo| vprečno liter po 9 dinarjev, znaša to 7,458.714 Din. Iz tega denarja bi se prav lahko zgradilo veliko palačo. V samih zadnjih štirih mesecih se je popilo piva za 6,327.866 Din.
Vročina je bila, pa se je mudilo vlivati v grlo In izlivati iz denarnice.
Človek bi to razumel, če bi to "pivo" bilo res kaj vredno. Ali jugoslovanski kartel dela prav
je. Pili bi še slabše ...
Trupla brez glave — Identificirano. Beograd. 18. sept. 1929. Dne 10. maja letos so našli v železniškem skladišču v Nišu paket, ki je širil neznosen smrad.
spoznala truplo svojega moža, strojnega ključavničarja Nikole Petkoviča, ki je bil znan komunist. Policija sicer ne mara dajati nikakih pojasnil, pravi pa, da je truplo bržkone res truplo Petkoviča. Obenem pa daje poročila, da so ga ubili najbrže komunisti sami, ker je vdova njegova dobila po poŠti anonimno pismo, naj ne išče več moža, ker K a ni več med Živimi. Prav tako pravi vdova, da je prišel maja meseca neki možev znanec k njej in ji sporočil isto.
Vsekakor: bestijalni umor je
---I---- ------F ——	----..v.—J,	„ , ovnnnui . uvnujauil UIIIUI jc
kar noben ne rabi in če je bilo političnega značaja, pa naj si že
da so ga ubili pristaši ali pa nasprotniki ali pa . . . kdorkoli. Cez deset let bomo zvedeli natančneje.
JESEN JE PRIŠLA...
Ljubljana, 20. sept. 1929. Zrak je ves prepojen z jesenjo. Zjutraj je megleno, potem se solnce prebije skozi megle in žele proti poldnevu doseže svojo moč. Zjutraj ne more pregnati več hladu, in zvečer, že popokdan, ko se solnce nagiba k zapadu, lega spet hlad. In zgoden mrak.
V zraku je jesen. Drugače je v mestu ne vidimo očitno. Hodimo po trotoarjih, ob straneh so hiše, je kamen, so izložbe, ljudje hite za poslom — in le zrak nam razodeva, da jte prižel od nekod izven mesta in da je prinesel s sabo vonj jeseni. Nekje zunaj se že barva listje, steze se zasipajo z listjem, pod nogami ti šumi, če se sprehodiš po njih, sadno drevje je obrano ali pa že vise \ drevju zreli sadovi in zore v solncu do popolne maslenosti.
*A s trotoarja vse to le zaslutiš, zaslutiš še, ko ti veter od bog-ve kot prinese en rumen list z bogve katerega drevesa. Morda z ljubljanskega gradu....
Pa greš na grad. Steze na.grad so že posute tu pa tam z rumenim listjem. Kostanji na vrhu so že jesensko revni, na klopeh sede upokojenci in čakajo solnca, ki se je prav kar skrilo za oblaki. Pogovarjajo se med sabo, veseli so lepega vremena, a želeli bi vsaj malo dežja, da bi lahko šli iskat gob na Golovec. Tamkaj ima vsak od njih svoj kraj s svojimi gobami, ki jih skrbno pokriva z listjem, da se zrastejo malo in da jih ne najde druga roka.
Na Golovcu v gozdih pa lazijo starke, nebogljene in sključene, pokaži ju je jo in nabirajo suh-ljad, odpadle vejice, smrekove storže, nalagajo butarice na ramena in odhajajo betežne domov, vesele^ se kofetka ali čajčka za večerjo.
(;i< daš z gradu po ljubljanskem polju in vidiš, da je trava zgubila avojo polno zeleno barvo in da rujavi.
Jesen je pHAla, čas žetve In trgatve, čas, ko žanješ, kar si se-al. Ljudje, ki so sejali, so upali po- zdaj ob žetvi so razočarani. Ljudje ki niso sejali nimajo kaj < «ti In jim je zdaj hudo.
Taka je jesen. Na dužo lega, na srce. Božajoče solnce te zvabi ven, sprehodU se, vesel si ne premočnega solnca, prijetno je.... Pa zaveje lahen veter in ti vrže pred noge rumeno listje....
Tragična smrt matere. — Dne 17. sept. zjutraj je na 14. poro-
_ _ __________du um sla 40letna žena rudarja
¡¡abo pivo. Ljudje so pa — fjud- Marija Hudomalova iz Dolenje
vasi pri Zagorju. Tragična smrt priljubljene žene je pretresla prdbivaletvo, ki je hodilo v velikih trumah kropit mater in o-troka.
Pridelek tobaka. — V Jugoslaviji upajo letos pridelati 12 do 13 milijonov kilogramov tobaka.
Ko so ga odprli, so našli v sla- Na vsakega državljana torej en mo In vrečo povito truplo brez kilogram tobaka, glave in brez nog. Zaslutili so zločinski ali politični umor. Preiskava ni mogla dognati ničesar pozitivnega. Na policiji so se javljali ljudje ter ogledovali truplo, a nihče ga ni spoznal.
Tako so poročali takrat časopisi. Po najnovejših odkritjih pa je sklepati, da.so le kmalu¡bU. polem dognali, sa koga gre. Ka-; Hmrtna koaa. Na Dol. Breso-sneje so na obali reke Morave vic| pri ftt. Jerneju je umrl ta-nažli v vreči povito glavo In no- mošnji posestnik Aleksander ge. Bili so deli v Nišu najdene- Wut*cher. ga trupla.	" "
Med ljudmi, ki so na policiji o- Nsr<"t«-gtedovali truplo, je bila tudi De- • bolj« sanka Petkovič, ki je v truplu mltdlao.
Smrtna nesreča, — 81 letni posestnik Joalp Furlan je šel pež is Locic pri Vipavi k znancem v Razdrto. Ker ga le nI bilo nazaj, so gs šli iritat In ao ga naili mrtvega v bližnjem potoku. Vračal se je po ozki bližnjici in padel v vodo, zadel ob kamenje in se u-
Mladinafci Hat. aaj-
Po koli opoiiiš človoka
Že dolgo al znanost prizadeva, najti na Človeškem telesu karakteristične znake, iz katerih bi bilo moči sklepati na duževnost in značaj človeka. Iz tega iskanja so se rodile pomožne znanosti: frenologija, ki išče nekih zavisnosti In zvez med obliko lobanje in značajem, fiziognomlka, ki skuša razbrati poteze na obrazu, hiromantija, ki je našla izraz značala v obliki rok, in slednjič grafologija, ki temelji na prepričanju, da se v pisavi nepotvorje-no odraža dušavno stanje človeka. Vse Širi pomožne znanosti se pod skupnim imenom karaktero-logija (značajealovje) bore za veliko spoznanje Človeške osebnosti, žarišča njegovega jaza.
Koliko bodo poglobile naše sa-mospoznsvanje, je težko reči. Človeški značaj je takžnih dimenzij, da ga je težko pregledati in še težje ukloniti v stereotipne definicije.
Skoda, da je karakterologija mnoge pojave, v katerih se tudi zrcali naža dulevnost, prezrla. Iz gibanja, zlasti iz hoje, se je dosedaj še prtv malo sklepalo na značaj. Doslej še skoro nihče nI upal trditi, daje moči iz hoje razbrati nekatere najmarkant-nejše poteze gnačaja. Nemara sta vzrok temu bežnost in minljivost hoje, ki je ni moči, kakor potez na obrazu ali pa pisave, mirno opazovati in proučevati pod povečevalnim steklom. V naslednjem bomo skušali pokazati, da tudi noge govore svojo posebno govorico, razumljivo vsakemu, ki ima dovolj ostre oči.
Znano je, da možgani s pomočjo živčevja — večinoma podzavestno — zapovedujejo vsemu organizmu, torej tudi mišicam, ki gibljejo noge. Vsako duševno razpoloženje sproži neke izvest-ne gibe, zlasti kadar je volja izločena. Na ta način tudi hoja v preciznih ritmičnih odtenkih izraža vsako duševno razpoloženje. Nemara dvomite o tem? Ali ko-mu se še ni igodilo, da je po mnogih letih, v popolnoma spremen jih okoliščinah spoznal starega znanca — po hoji? In na cesti vam je pri pogledu na neznanca gotovo že prišla na um primerah drobi kakor stara ženska, ali *atoplca kakor star Žan-dtr ta pa se plazi kakor zločinec. S tem človek nehote prizna, da je v hoji res nekaj značilnega. Ampak hoja nI značilna samo na oko, tudi uho lahko sliši o njej marsikaj pomembnega. Zvok in ritem koraka močno ka-rakterizirata posameznike, izra-žata pa tudi značaj cele rase. Posebno jasno se vidi to na korakaj očih4etah.
Pri presojanju značaja iz načina hoje pa je treba biti previden, zakaj značaj se spreminja tekom življenja in popolnoma neodvisno od volje kar ne ostane brez vpliva na hojo. Poklic vpliva nanjo že posebno močno. NI težko razlikovati hoje posameznih poklicev; Mesar hodi gotovo čiato drugače kakor učenjak. Poklica pač tudi v značaju ni mogoče zatajiti. Prav tako tudi ne temperamenta. Fantastičnega človeka je lahko razlikovati od flegmatlčnega, bojazljivega od samozavestnega itd. Vendar ps se temperament le redkokedsj pokaže v nepopačeni obliki. Ponavadi se pod oblastjo razuma prikrije ali pa odene v drugačne oblike. Phmeteri človek stopa drugače kakor praktik, trezen govornik drugače kakor fantast. ■ Slednjič pa vplivajo na način hoje tudi trenutno razpoloženje in nagoni. Ljuliesen, sovraštvo, spoštovanje, pretir, delavnost, bojevitoet Itd. vsa daje drži telesa in hoji aami poseben značaj. Ce pomislimo, kako se ta člnjenl-co med seboj prepletajo in po kakšnih ovinkih sestavljajo končno rezultanto bi skoraj dejali, da ne bo moči razlikovati posameznih načinov hoje, kaj žele razbrati v njih glavne poteze značajev. Toda grafologija, čije stvarnosti danes menda nihče več popolnoma ne zantkuje, tudi ni mnogo na boljšem. Tudi ona pro-učava značaj iz kratkih bežnih vrstic, ki so bil« pod bogve kakšnim okoliščinami In v kakšnem duševnem razpoloženju vržene na papir. Tudi pisava je rezultanta vseh onih neštevtlnlh notranjih in zunanjih vplivov, ki vladajo človeka, pa vendar spretnemu o-česu naslikajo plščev značaj v precej Jasnih obrieth.
Kakor v pisavi tako je tudi pri hoji: Iz tempa, oblike In drugih specifičnih lastnosti sklepati
na značaj. Ako predpostavljamo, da so v ae funkcijo organizma pri lagojene druga drugi — kar tudi precej točno velja tedaj bi n. pr. is počasne hoje lahko sklepali na počasno delovanje možganov. Človek ki počasi hodi, tudi počasi misli in dela. Je flegmatlčnega temperamenta, len, miren in brezbrižen. Ljudje, ki hitro hodijo, imajo pred seboj vselej neki smoter, vendar pa prehitra hoja lahko izdaja tudi vitalnost, vihravost, nervoznost, nejevoljo in nemir. Samo umerjen tempo priča o duševni uravnovaše-nosti. Kaže moža, ki si je svest svojih sposobnosti in znanja, ki je vztrajen, stvaren, pogumen in ki se zanese na svoje delo. Pri takih ljudeh prevladuje razum, v nasprotju z ljudmi neenakomernega koraka, ki jih vodijo čuv-stva. Ti so večinoma obdarjeni z veliko impulzivnostjo, bujno fantazijo, fanatizmom in podjetnostjo, a manjka jim vztrajnosti. Zaradi tega tudi niso |>os«bno zanesljivi.
Človek, ki pri hoji obrača stopala navznoter, je zatopljen v svoje misli; lovi se okoli neke fiksne ideje in se hormetično zapira pred vplivi z drugih strani. Zs družbo tak človek ni sposoben. (Drugače je z ljudmi, ki o-bračajo stopala navzven. Ti nimajo lastnih perečih misli in budno pazijo na okolico. Ničesar ne
dobre volje. Včasi utegnejo biti tudi ljudje, ki stopajo navznoter dobro vol j nega značaja, a taki navadno niso posebno pametni.
Trdo in glasno stopicanje dokazuje slabo obvladano energijo. Grobi izrazi in kričanje nadomeščajo pri njih premajhno vztrajnost in voljo. Ne sme se jih zamenjavati z ljudmi težkega koraka, ki karakterizira preudarno-ga, umerjenega Človeka. Taka hoja ima lahko na sebi tudi nekaj svečanostnega, veličastnega, kar se pa takoj sprevrže v ošabno držo, ako so ramena upognjena preveč nazaj in če je obraz nekoliko navzgor obrnjen.
Skakljajoča hoja je značilna za ženske. Priča o površnosti in pomanjkanju razsodnosti. Ljudje take hoje so ponavadi gizdalinski, ničemurni in večkrat tudi dokaj gibkega Jezika. Drsajoča hoja simbolizira omahljivost, nerazumevanje, blrokratstvo . in muhavost. Malo boljše spričevalo je moči napisati ljudem okornega koraka. Tem manjka sicer izobrazbe in olike, nekam neizkušeni in nerodni so, drugače pa prijetni, pošteni in odkriti ljudje z najboljšimi namerami. *
Kdor hodi preveč po pelah je odkritega, svobodoumnaga, poštenega in pogumnega značaja. Nasprotno pa isti, ki hodijo po prstih, prikrivajo svoje misli in namere. Zviti so In prebrisani. K tlom sklonjena glava ln telo le še podčrtava te lastnosti.
Nekateri, gredoč močno mahajo z rokami, da delajo na opazovalca vtis marljivih In podjetnih ljudi. Ce imajo poleg tega Še lahek korak, potem so nedvomno idealisti. Baš nasprotno pa dokazujejo, mrtvo ob telesu viseče roke, ki kažejo na slablšt-vo, blaziranost, brezbrižnost in lenobo. Ako Je v vedenju teh ljudi vzllc temu ž« neka gracl-joznost, potem prevladuje v njih le malomarnost. Žalostno je duševno razpoloženje ljudi, ki se jim močno upogibljojo kolena. To so ljudje, ki jih je strla poza življenja. Boječi so, nesigurnl, malo samozavestni In če Jim jt telo tudi še naprej upognjeno, iM.trm so tudi bojazljivi, ponižni, zaspani, popustljivi, sanjavi "tuhtali". Med njimi in notoričnimi pesimisti, ki jih karaktarizirajo počasna, malomarna hoja in mrtve roke, Je le ozka vrzel.
Pravilna drža pri hoji Je: glava pokonci, prsa ven, ramena nazaj. Človek, ki tako koraka je navadno dobrih živcev, tamozt-vesten, neustrašen in čiste vesti. Možatost, samozavest in ponos so osnovne poteze njegovega značaja, Narahlo naprej potisnena glava pomeni sicer slavohlep-nost, a brez potrebne energije, V splošnem se lahko trdi, da lepa, gladka hoja simbolizira hsrmo-ničen, kulturen značaj, dočim Je okorna hoja znamenje neuravnovešenega značaja, čigar sestavine se ne vjemajo med se M.
Doslej smo skužall vse tipične načine hoje porazdeliti v skupine In Jim pridejati nek globlji pomen. Presojanje znata ja iz hoje pa je moči št «popolni 11 empiričnim potom — z opazovanjem. Ni namreč posebno Urško ugotoviti, kakšno držo teless in
kakšen korak podzavestno izsili, ena ali druga poteza značaja, ki je pri tem ali onem Človeku po-sebno poudarjena.
Izkušnje uče, da površen človek sicer normalno stopa, da pa njegov korak ni v pravem raz merju s telesom, ponavadi je predlog ln nihajoč. Pri podan t ič-nih ljudeh se opazuje baš na sprotno: ti stopajo preveč na| drobno. Energičen Človek ima trd korak, ne da bi pri tem preveč obrusil pete. Knakomerno in harmonično zastavljanje nog prepreči preveliko obrabo. O mahljivec — v nasprotju s odločnim Človekom — se pri hoji močno maje, dela kratke korake ln se s petami komaj dotika tal. Trmoglavec močno obrabi zuna njo stran peta, dočim popustljiv človek najprej izbrusi notranjo robove podplatov. Nezadovoljna, slabotna natura izhodi čevlje naj prej na prstih. Nekoliko zibajoč se korak, naravnost naprej o-brnjena stopala in malo postrani nagnjena glava Jt značilna za hojo ljubeznivih, poštenih in odkritih ljudi. Prav tako, samo mirujočih ramen ln nalahno naprej sklenjene glave pa hodijo delavni, neupogljivi ljudje.
Previdnost se izdaja v preu-darno-pozornem koraku, ljudje, ki Imajo to lepo lastnost, hodijo enakomerno ln počasi, s pogledom uprtim v tla In se že na da-
h
pretro in ne praališijo, su mnogo-	Jaskemu ki Im « r
stranski, družabni in večinoma ]f	TiT'f j,m ,
de nasproti. Baš obratno se vedejo svojeglavo!. Ti se umaknejo le, če so-primorani. Ako je
svojeglavec povrhu Še preplrlji vec ln izslvaČ, potem se najrajši kreta po robnikih pločnikov, Drugače "tuhtač", ki misli, da se mora1 vedno stiskati k hišam, da je lažje sam s svojimi misli-mi. Tudi bojazljive! in ljudje z maslom na glavi te najrajši držo hiš, da so v primeru nevarnosti zavarovani vsaj z ene plati.
Ljudje*; ki se gredoč spotikajo, so raztreseni, zatopljeni v svoje misli. Roke stiskajo v pesti, samo palca sta izprožena. Korak jim Je dolg ln Jih rad zanaša v stran. To so fantast!, obsedeni od neke ideje, a vzllc temu nestanovitni. Ljudje, ki popuščajo drugim na ljubo, ki prllagode svoje nazore potrebam, lspreml-njajo ln prlkrojajo tudi svoj ko-rak. To so vljudni, družabni značaji, šibkt volje, ljubijo pa red in disciplino.	.
Lahko je spoznati na costl pra-znoverntga človeka po njtgovl skakljajoči hoji ln krčevitem pri-zadevanju, da ne bi stopal na spare med kamenjem cestnega tlaka. Spozna sa tudi po tem. da vselej pasi, s katero nogo bo stopil na cilj. Te in podobna malenkosti prepletajo vsa njegovo početje, ker Jim pripisuje veliko važnost.	•
Ciniki tlšče komolce tesno k životu, gltve nagibajo po strani In privzdigujejo ramena. Eno roko tižče navadno v žepu. Ljudje, ki preskakuješ po dve In tri stopnice'hkrati, so nesporno vročekrvne, nestrpne narave; za radovedne In zaupljive ljudi pa je značilno, da Človeka, s katerim gredo vltric, nenehoms odrivajo na desno ali pa na lavo t poti.
Vst to so seve zgolj posamtz-na opazovanja in ša mnogo sistematičnega dela bo treba, pre-den se bo ta panoga sfriošntgt značajeslovja po stvarnosti lahko kosala s starejšimi. Toda že Iz dosedanjih izsledkov se vidi, da načl nhoje In prazna funkcija mišičevja, marveč, da se v njej zrcali nekaj globljega. Ljudje bi gotovo radi hodili čim lepša, čim bolj harmonično, pa ne morejo. Neka notranja moč Jih prisili, da se tudi na zunaj pokažejo, kakršni so,
(PoN. Arsnyoslju).
Heaat prišel aa pomoč državi New York.
Waahlagton. — Senator Wagner it Ntw Yorka je predložil re-solucijo za svetno sodelovanje pri državni preiskavi trusta e-lektrike. Ker je resolucija odobrena po odboru za meddržavno trgovino, se ne pričakuje, da bi bila poražena od strani reakcij rtarcev,
Re«oJt* ija daje nalogo komisiji za metki rta v no trgovino In zvezni komisiji gonilne sile, - da sodelujeta s preiskavo trusta a-lektrlke, ki Jo je pričeta vlada države Mew York. V newyortki komisiji za preiskavo tega trusta Je tudi Frank P. Walsh, ki je znan radi svoje spretnosti pri izpraševanju prič. Tekom vojne je bil predsednik vladnega vojnega odbora za delo.
OoofMilof zomlje
Človek se rad nasivlje "goapo-dar zemlje" in zabi pri tem, da tvori zgolj neznaten drobec življenja na svetu. Ce bi gledali na največjo razprostranjenost, bi morali prisoditi gorenji /naslov — kremenčasti algi. To presenetljivo dejstvo poudarja veliki pri-rodopisec Raul France. V kubičnem centimetru humusnih tal je nažel do 60.000 kremenčastih lialjug in v morskem planktonu ni njih žtevilo nič manjše. Na ta način znatno presegajo vse druge organizme po življenski množini. Človek bi moral vse življen-ske pojme icvajatl ad njih in i-meti vsa ostala živa bitja sa izjeme, zlasti ker omenjene alge pripadajo k najstarejšim živim stvorom.
Ako si skušamo pridobiti nazorno predstavo o živi masi, ki jo poznamo, ne najdemo niti naj' manjšega znamenja o življenju zunaj zemlje. Za semsko notrino Je France pokazal, da je že malo metrov pod povržlna vse življenje ugatnllo. Jtmtrjev ne kaže žtetl med podtemljane, ker so njih bivališča zgolj vdrtine tem-skoga površja. Ctlo največje vodne globine leže žt na "površini" Zračni ovoj oživljajo do najvišjih viftav rn/ne let oči ne. Dokod sega ta "vsdušnl plankton", se ne ve. In Če Svanta Arr-henlus misli, da svetlobni pH-(isk odnaša posamezne bakterij« v svetovni prostor, je to le domneva. Na zemlji sami je ttmo tenka plast oživljena, zato življenje ne more posebno vplivati na naš planet kot celoto. Zlvna masa je preneznatna, da bi kaj immenlla vpričo geofizikalnih sil,
V vesoljstvu ima zemeljsko življenje komaj večjo vlogo nego atom v našem telesu. 2e s tem Jt hiprlčana "neskončna majhnost" Človeka, ki si Je v svojem avotovnem-nasoru ne moremo prav nič predočevati. Ae na sem-1JI ima človek le malo vpliva. SIcer je stotlnko njene površine preobrasil v obdelan svet, a e-lina — po eni tretjini pužčava —■ že zgolj geografski ne more kosati z vodo ln vtduhom, koder poglavitno rasprostlra življenje, Sladka voda, kjer se vrži prevesim množica življensklh dogodkov, Jt lt v pičlem delu odkrita, površinska. Več ko devet desetin njen« gmote posrkajo plodna tla kopnega In ta talna voda plove po gornji maji nepro-dirnih slojev. Ta podttmskl sltd-' kovodnl ocean stopajoč nt dan v svojih rekah In Jtserih, Ja prav tako obilo naseljen kor svetovno morje, Pri tem pa ribe, korale, školjke, ki st nam najprvo vrinejo na misel kot "življenska masa," kar isglnejo napram neizmerni količini glivic, kremenčastih alg. radlolarlj, foramlnifer Itd. Mrsla morja so pottjana a tolikšno obilico mlkrotkopsktga Žltja, da st ta količina vtše ceni nego mnoštvo enollkšntga bujno portslega travnika. V tem pogledu se morajo skriti celo prt-gotdl sveta v vstj svoj! skupni mogočnosti.
Zntmtajt (Sept. .11-1929) po-meni, da vam je aaroialaa potekla ta dan. Ponovita Ja pra-vočasno, da vam lista nt ustavimo. Aka lista ae prej»etef jt mogoče vtttvljea, ker al Ml plačan. Aha jt val Htt In ga m prtjmete, Jt
vstavljen vri slova. pišite nam daplaalea In navedite tiari ta aevt Nažt zastopniki aa
žtvtnl tajniki la dragi ki, pri katerih lahko plačate aa-račnlno.
Naročnina za celo leto je (4.00 In ta pol IHa pa M.00. Člaal SNPJ doplačajo 14.80 ta leto,
i pat leta 1140. I Za meete Chicago ta Clttia m leto $7.10, pc! lets $3.7», ta čla-nt 9« JO.
Za Kvrapo stane m pol Itta S4.A0, sa vat leta pa (0.00.
Tednik staae tt K imps $1.70. Cltnl| poštnino.
Naročnino pošljete aa tssltvi
Mladinski Itta $IJ0. •
Uprsv.utvo "PROSVETA"
ttif 8. Lsaešsls Avtu OMstflS, M.
Ali ot«
Mik "ProtvoU"? Podpirajte
troj lUtl
rrriMCTi
PONDEUEK, 7. OKTOBRA.
POJASNILO DRUBTVFNIM TAJNIKOM
p<»'*r«tu
ZLOČIN IN KAZEN
"Zdaj, brat, ml ja znano vit, v»«. Dimitrij Prokopi č mi Je vse rez lotil in povedal. Preganjajo te in te mučijo zaradi neumne in ostudne sumnje. Dimitrij Prokopič mi Je dejal, da ni nlkake nevarnosti in da Je tvoja groza pred tem brez vzroka. Jaz pa ne mislim tako In popolnoma Jaano mi Je, kako razburjena mora biti tvoja duša, in da lahko zapusti ta nejevolja neizbrisne sledove. Tega pa ss bojim. Zato da si naju zapustil, te ne sodim in te ne imem soditi, in sko sem ti prej očitale tvoj korak, te prosim zdaj odpuščanja. Sama čutim, da bi tudi jaz bežala pred vsemi, ako bi nosila v prsih toliko gorja. Materi o Um ne bom pravila ničcssr, tod« neprestano bom govorila o tebi in ji pripovedovala, da se kmalu, kmalu vrneš. Ona naj te ne skrbi, pomirim jo jaz; a tudi ti Ji ne delaj skrbi in pridi vsaj enkrat: pomisli, da je tvoja mati! Zdaj pa sem ti prižla samo povedat," Dunja Je začela vstajati s stola, "ako bi potreboval mene ali čessrkoli — vss moje življenje in vse ti Je na razpolago — . . . pokliči me, in prišle bom k tebi. Z Bogom!"
Nsglo se je obrnila in odšla proti vratom.
"Dunja!" jo Js ustavil Razkolnikov, vstal in stopil k nji. "TA Bszumihin, Dimitrij Pro-kopič, je zelo dober človek."
Dunjs je lahko aardela.
"No?" je vprašala nato.
"Izkušen človek Je, delaven, pošten in zmožen velike ljubezni ... Z Bogom, Dunja!"
Dunjo je obllla rdečica, nato pa jo je navdal nemir.
"Kaj je to, brat, — ali se v resnici ločujeva na veke, da mi delaš takšno oporoko?"
"Vseeno — z Bogom . .
Obrnil se je od nje in stopil k pknu. Dunja je stala nekaj časa na mestu, pogledala ga z nemirom v očeh in odšla s preplašeno dušo.
Ne, hladen nI bil proti nji. Enkrat — ravno v zadnjem trenutku — ga je obšla silna želja, da bi jo krepko objel, poslovil se od nje in Ji celo povedal, toda niti roke ji ni mogel podati k slovesu.
"Morda bo potem šs trepetala, ako se bo morala spominjati, da aem jo zdaj objemal, in rekla bo, da sem Ji ukradel poljub!"
"Ali pa bo mogla prenesti to?" Je pristavi) nekaj trenutkov zatem sam pri sebi. — "Ne, ne bo mogla; takšne ženske ne preneso tega! Nikdar ne prenaeo ..."
In apomnll ae je Sonje.
Hladno je zavajalo akozi okno; na dvorišču že ni bilo več avetio. Vael je čepico in odšel.
O svojem bolnem stanju pač nI mogel in ni hotel razmllšjati; toda vea ta nepreatani nemir in vaa ta grosa njegove duše ni mogla biti brca poaledic in ako še nI ležal v pravcati vročici, je bil vzrok morebiti ta, da ga je njegov nepreatani notranji nepokoj edini še držal na nogah in pri aaveeti, a le nekako umetno in začaano.
Brez smotra je blodil okrog. Solnce je zahajalo. Neko neanano hrepenenje ae ga je lotevalo v zadnjem čaau. Ničeaar posebno trpkega ni bilo v nJem in ničeaar pekočega; toda dišalo je po nečem stalnem In večnem, polno je bilo slutnja, braakončnih let tiste hladne, mrtvilne muke, slutnje večnosti v tistem domovanju, kjer Je "za vatel prostora naokrog". V večernih urah ga je začenjalo to čuvatvo po navadi še huje mučiti.
„ "8 takšnimi neumnimi, povsem telesnimi boleznimi, ki aaviaa aamo od solnčnega zapade, naj bi človek ne počenjal bedarij! Ne aamo k Sonji, še k Dunji bi šel!" je zamrmral eovraž-
no.
Nekdo ga je poklical. Ozrl se je; Lebez-jetnikov je hitel k njemu.
(Dalj« prihodajtt.)
tiskarna s
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tlaka vabila aa *eeeliee ta ehode, riaitnice, časnike, knjige, koledarje, letaka Itd t elovenakem, hrvatakem, alovaflum, žeftem, nem-ikem, angleškem Jedko fn dragih
VODSTVO TISKARNE APSLIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, DA TBKOVINB NAROČA V SVOJI TISKARNI
nnljako delo prre mte. Vaa pojeodla daj. rodrtro tlakam
S. N. P. J. PRINTERY
M8749 80. Laenriale Avesoe
TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA