17. številka. Ljubljana, v ponedeljek 21. jannvarja. XVIT. leto, 1884. Izhaja vsak dan sveder, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t ri j sk o-ogo rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt letu 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko reč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništ v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. 1 LJubljani 21. jauuvarja. Y. Signatura naše sedanje notranje politike je izražena v Wurmbrand-ovem predlogu: naj se proglasi nemški jezik kakor državni jezik v cislitavskih deželah. Po najnovejši vesti se je neki tudi Lien-bacher izrekel, da mora on kakor Nemec zanj glasovati, in da bo on s celim prepričanjem za ta predlog v ogenj šel, tudi ako bi ga vlada z vso Bilo podirala s tem, da še neso dali dozdaj levičarji nobene definicije o državnem jeziku. Rekel je neki Lienbacher dalje, da ima on za to že tako natančno in precizno definicijo pripravljeno, da bo vsaki zahtevi zadostovala. Gotovo je to važna stvar v naši notranji politiki, da se je baje Lienbacher s tako odločnostjo na stališče levičarjev postavil. Ta dogodek je nam povod, da se spet na to vprašanje ozremo, akoravno smo ga že parkiat obravnavali. Stališče, katero morajo slovanski poslanci sploh v tem važnem pitanji zavzemati, je Praška „Politik" zadnje dneve pretečenega leta jako dobro označila in Bvoje mnenje osredotočila v stavku, da bi slovanski narodi zoper svojo narodno čast grešili, ako bi tak predlog podpirali ali celo vzprejeli, ker s tem bi sami pripoznali, da so pasmine nižje vrste, — inferiore Racen, kakor nam Nemci pravijo — in bi s tem sami sebi obsodbo podpisali. Temu je glavni levičarski organ „N. Pr. Pr.M 31. decembra lanskega leta odgovarjal rekoč, da, ako se strinja I narodno častjo Flamancev v Belgiji in Lahov v Savoji, da je tam francoski jezik državni jezik, strinjati se mora veliko ložje z narodno častjo Čehov in Poljakov, ako 8e nemščina pri nas na to višino postavi. Akopram je po navadi glavni organ levičarjev v vsaki zadevi dobro poučen, je bil tudi gotovo v tem vprašanji; teduj si ne moremo omenjene tirade drugač raztolmačiti, nego s tem, da je vedoma neresnico govoril. Ako vzamemo najprvo v pretres Flamance, moramo izjaviti, da ne poznamo nobenega paragrafa in nobenega člena belgijske ustave, kateri bi pri-poznaval kateremu obeh deželnih jezikov: francoskemu in rlamunskemu kake. prednost. LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki.. (Dalje.) To odtegovanje istinitega urednika in izdajatelja pretečemu mu kazenskemu zakonu je gotovo nenaravno in neprimerno. A kako v okom priti tej hibi? Določbe kazenskega ; ikonika se pač ne dajo poostriti ne na to, niti na nt v . VBako tako pooštrenje bi škodilo občin-... >• iku, škodilo bi narodnemu časopisju in pe poemu narodu. Tukaj se pomoč kaže le , I ., . bi se odpravile vse ostrosti kazenskega zakonu ne sproti časopisom, ko hitro ti napadajo in pobijajo le načela ter namere in naredbe državne »ti deželne vlade in raznih podrejenih jej državnih gosposk. Državna vlada z vsemi gosposkami se bi uioralu odpovedati načelu nezmotljivosti, kal .;i prav po nepotreb- nem in nevrednem lasti. V ustavni državi se to izmišljeno načelo tako ne da ohraniti — nasproti državnemu il isproti izvoljenim za- stopnikom v državo j edin jenih narodov. He manj se pa more to načelo obraniti v dejanskem ustavnem Flamanski jezik je brat holnndeškega in mu je tako zelo v sorodstvu, da je mej njima munj razločka nego mej našo slovenščino in kajkavsko hrvaščino. Nizozemski kralj Viljem L, ki je vladar-stvo v zjedinjenem kraljestvu 1815 1. nastopM, je skušal 18. 19. in 22. leta s svojimi kraljevimi ukazi holandeski jezik kakor državni v c-.-lom kraljestvu uvesti tako, da bi bil v VHeh sodnih in administrativnih zadevah obvezen za vsakega Nizozemca, naj bi bil že holandeškega (flamanskega) ali francoskega (valouskega) pokolenja. Ravno te kraljeve jezikovne naredbe so bile jeden glavnih uzrokov, da je čez 8 let 24. avgusta 1830 1. belgijska revolucija buknula. Se ve, da se mora pomisliti, da v tistih časih je še narodno vprašanje spalo, in da so ravno flamanci, bratje takrat gospodujočega naroda v kraljestvu k tej ustaji največ pripomogli, kajti verski oziri so bili takrat pred vsakim narodnostnim vprašanjem merodajni, ker Holandeži so protestanti, njihovi bratji po krvi pa najbolj goreči katoličani. Ravno katoliška vera je tudi poglavitni uzrok, da se je bil že od nekdaj v belgijskih provincijah francoski jezik tako ukore-ninil, da je postal počasi jezik vseh uradov in izo-bražeuih krogov. Ko je bilo belgijsko kraljestvo kakor samostalno proglašeno, ni nikomur takrat v glavo padlo francoski jezik kakor državni jezik proglasiti, ali mu sicer kakšno p »stavno prednost dati. Običaj je bil pa že tako čvrst, da je bil francoski jezik iz stare navade pridržan kakor jezik armade, mor-narstva, parlamenta in vseh centralnih oblastij. Po revoluciji je začelo narodno rlamansko gibanje bolj na površje dohajati, posebno pa v literarnem oziru, ali poleg vsega tega ni nikdar dozdaj nobenemu Hamanskemu poslancu na misel prišlo v v belgijskem parlamentu drugače govoriti, nego tudi francoski, akoravno ima polno pravico se tudi na tem uzvišenom mestu svojega materinega jezika posluževati, česar bi mu nikoli noben valonsk kolega ne oporekal. Pri vseh sodnih in administrativnih uradih sta oba jezika ravnopravna, in pravda na priliko v tia-manskem jeziku začeta se mora tudi v vseh instanci jah v tem jeziku zvršiti, o Čemur t;e francoski govoreči valonski sodeželani čisto nič ne spodtikajo. življenji. Za boga! kako so se menjavale namere in naredbe pa tudi načela državne vlade le sem od leta 18G0, ko je bila proglašena cesarjeva diploma. A tukaj ni mesto za to nadaljno in nadrobno raziskavanje. Vsak razumnik mi bode rad pritegnil, da je rečena ostrost kazenskega zakonika popolnem odveč, da je škodljiva nasproti časopisom, če kažejo na hibe in napake državne vlade in njenih gosposk, če kažejo na pota, od vladnih potov različna, po katerih se bi to ali ono ložje doseglo. Nobeden pač s tem ne zlorabi časopisja, če se pa motijo vladi nasprotujoči časopisi, naj jim državna in deželna vlada dokaže te pomote, naj jim pokaže pravo čisto resnico. Za to ima pač vlada svoje uradne in napol« uradne (oficijozne) časopise in vsa prej našteta sredstva, s katerimi bolj ali menj upliva na časopisje. Z razumnimi razlogi naj državna vlada nasprotujočim listom zamaši usta, tako da nanje ne bodo vedeli ničesa odgovoriti. In resnica ima zmeraj in vselej toliko veljave in naravne sile v sebi, da se jej tudi nasprotujoči strastni listi dolgo odtegovali ne bodo. Rečenim besedam bode rad pritrdil vsak, ki je le zadnjih 25 let nekaj natančneje opazoval slovenske in neslovenske časopise. Z trad česar so toli Flamanci prepuščajo dragovoljno iz stare navade višje kulturno razvitemu francoskemu jeziku pri omenjenih mestih prednost. Ako bi pa francoskim Valonom katerikrat kakšen VVurmbrandov predlog o državnem jeziku po glavi rojil, bi se Flamanci pri svojem zdaj razvitem narodnem čutji tako po robu postavili, da bi bil gotovo poprej flamanski jezik kakor državni sprejet, ker oni sečinjavajo 2 tretjini belgijskega prebivalstva. Ako se ozremo na Savojo in Nico, moramo izpovedati, da se še dobro spominjamo uradnega časnika „Gazzeta uficiale piemontese", kjer so bile debate nekdanjega T urinskega parlamenta prijavljene. Bil je to dvojezičen zbor kakor naš kranjski. Savojci in Nicardi ko govorili izključno samo francoski, poslanci iz druzih piemonteških krajev pa italijanski. Ko sta bili ti pokrajni 1859.1. Francoski odstopljeni, se je ravno Cavour proti Garibaldi-jevim napadom s tem branil, da je poudarjal, da mora načelo narodnosti ravno tako veljati za francoski govoreče Savojce in Nicarde, kakor 2a italijanske Lombarde, Toskance itd. Torej je sklicevanje levičarskega organa na Bavojske Italijane več, nego piskavo, ker tam jih ni; k večjemu če se po mestih sporadično nahajajo gotovo ne v takem številu, kakor Oehi v nižje- in gornje-avstiijskih mestih, kjer jim levičarji celo pravico do privatnih ABCŠol odrekajo. Znano je, kako so strastno sedanjo vlado napadali, ko je nemški minister Konrad tako šolo Cehom na Dunajskem predmestji Wieden samo v teoriji dovolil. Ako bi se Nemcem državni jezik dovolil, bi potem ne ostalo pri tem državnem jeziku, o katerem zdhj le tako bolj megleno govore ker nečejo še svojih pravih nakano? izjaviti. Levičarski uzor je madjarsko postopanje za-stran jeziko/ega vprašanja. Kakor se Madjari pri teptanji vseh naroduostij na Ogerskem emirom na to sklicujejo, da iz same simpatije do priprostoga Nemadjara v vse ljudske šole in v vse urade madjar^čino urivaj«, da bi dali tem načinom tudi prostemu možu priliko toliko potrebnega ma- trpeli slovenski časopisi ? Le zuto, ker neno hoteli priznavati one nenaravne sisteme, ki je sedaj po tem sedaj po onem potu imela ugonobiti narod slovenski Potegovali so se za obstanek naroda, za njegovo uravno pravo nasproti državnemu in ntm-čurskemu nusilstvu. Ali je kdo zapazoval tako preganjanje časopisov, tako njih zatiranje: zaseganje, obsojanje, ugrabljenje njih galožniDe, zapiranje njih urednikov, izdajateljev in raznih sodelavcev, ko ste se razni slovenski stranki mej seboj razprli in sem ter tja strastno pobijali v njunih glasilih? To so res boji z umu svitlim mečem : vse se je pomirilo, resnica se je nazadnje zmirom prikazala, — če prav je je vsaka stranka časih za se le malo imela. In v neko tako razmerje se bi morala postaviti vlada nasproti časopisju. Potem bi ponehalo preganjanje časopisov zaradi političnih, navadno nepomenljivih prestopkov. Da je to mogoče, priča nam je časopisje angleško, traueosko, italijansko, belgijsko, švedsko, norveško in ameriško v sjedinjenih državah. In kdo bi drznil t-e trditi, da toli uplivno časopisje v naštetih državah zlorabi ustavno priznano mu svobodo ali s' odjeda podlage državnega obstanka? Ke hitro se bi zgodilo tO, odtegovali se ne bi ;niti Ured i tel j i in ;/okazala, ali je res tatvina ali izneverjeoje, do-zdaj se samo ve, du je denar izginil. Viiaujc države. Kuski minister dvora Voroncov Daškov dobil je dvainesečm odpust, kateri se bode baje lionč-il z njegovo demisijo. Uzrok njegovega odstopa so rodo-vinske razmere. Nadornestoval ga bode generalni adjutant Richter, ki bode njegov naslednik. — Ruska vlada je prepovedala avstrijskim Židom naseliti se. na Rukem drugače, nego da dobe rusko državljanstvo. Zato je pa veliko upi tj e j>o židovskih Časopisih, ker ta prejioved nasprotuje pO njih mnenji nekaterim točkam avstro-ruske trgovinske pogodbe. — Giers je včeraj pr šel na Dimni. — Knez Orlov, ruski poslanik v Parizu in Salonov, ruski poslanik v Bero-lmu, ki zdaj bivati v Petrogradu, odpotujeta Se le, ko se vrne Giers. IIt>lj(»r«ki deficit za leto 1381 znaša 1,400 000 frankov in se bode pokril iz preostankov prejšnjih let. V Parizu je ni tisoče Ijudij brez dela, in ti delajo fr«iie*»si4*»,| vladi velike preglavice. Zahtevajo pomoči od drŽave. Skrajim levica zbornice se je že posvetovala, kaj storiti in svetovala je delavcem, da naj malo potrjie. Boje se napada na zbornico, zato so s^ straže okrog zbornice pomnožile. Anarhisti močno agitirajo v delavskih krog;k, radi bi |)odkurili socijalno revolucijo. — Nek telegram iz Hai Nam od 10, t. m. poroča v „Timesu, da so prišle kitajska čete z vojnimi pripravami in torpedi. 1'rimka zbornica poslancev je v soboto zavrela Reićhenber&erjev predlog, da se pramene oni zakoni, ki dajo državi pravico, oddajati cerkveni J mesta. Proti predlogu govoril je sam minister bogo- j etstji« in ntuka Gosler iti je i javil, da škofa Le- j dohovski in Melchers nemata pričakovati pomilo-ščenjrt. Iz tega se razvioi, da pruska vlada še ne misli odjenjati v cerkvenih zadevah Nemški katoličani uusliio začeti ostri boj proti vladi. Kulturne borbe v Nemčiji ne bode še tako hitro konec, kakor se je mislilo. &l»aiijci so dobili novo, in sicer konservativno ministarstvo. Čini novega kabineta so: Cjuo-vas predsednik, Elduayen za vuanje zadeve, Quesada za vojsko, Anteguera za brodovje, Komero Robledo za notranje zadeve, Si I vela za jiravosodje, Aleksander Pidal za javna d' la, Valdosera za kolonije, Cosgayon za fiuance. Novo ministerstvo je že imenovalo 49 novih prefektov in r izpustilo zbornico. Nove volitve bodo uajbrž v aprilu, in v maji se snide nova zbornica. Dopisi. ■z Laškega trga 20. januvarja. [Izv. dop.] Tedaj zopet jeden manj onih mož, ki so prvi bu-ditelji bili slovenskega naroda na Štajerskem! Kdor življenje slovenskega naroda na Štajerskem drobneje pozna, je tužen, ako vidi, da neizprosljivi morilki zopet žrtev zapade, in ako je to tudi sivolašček-ro-doljub. Tu je Slovenstvo na meji Neruštva, ki z vsem gladom lačnega naroda, z vso močjo močnejšega naroda upliva na majhen administrativno raztelešen narodič, in tu je broj najhujši, tu je vsak pojedini bojevalec za naroda obstanek ljub prijatelj in tu je naš mož, katerega tudi tujatvo in zlobno rene-gatstvo čislati mora, velike vrednosti. Na slov. Kranjskem, Primorskem tržanstvo, meščanstvo vsaj po večjem v družbinskem življenji domači slovenski jezik rablja, — drugače je na slovenskem Štajerskem, ker ob progi južne železnice v familije tuji jezik dan za dnevom več prodira in kjer je tudi v druzih krajih zbog bližine Nemštva in tužne naše prejšnje zgodovine tujinstvo svoje močne predne straže postavilo. Le pol leta naj Slovenec iz slovenske Kranj e v slovenskem Štajerju živi in uvidel bo, da je tukaj več ko trpko stanje možem, ktterim je rešitev narodovega življa pri srci. Tak bode gorko čutil, ako jednega ali druzega teh k jami tihega miru spremlja. Izročili smo danes v našem kraji jednega teh mož k večnemu počitku. Tihi mir vladal je v dolinci in mej ljudmi- Bil je mož, ki je ua parah tam počival vsem priljuben in VBi brez razločka političnih barv prišli so k pogrebu Antona Žuže. Ljudstva bilo je na tisoči. — Daleč iz hribov, ki obdajejo našo dolino, prišel je naš rator in iz bližnjih mest tržan, meščan naš, kar pa je prebivalstva našega trga, bilo je vse na nogah. Precej velika cerkev bila je do zadnjega prenapolnena, v katero se je pokojni dekan Ant. Žuža, predno se je izročil jami, nesel. Zunaj cerkve pa je stalo skoraj še toliko ijudij. G. kanonik Kosar, prijatelj pokojnega in znan zdajšnji najboljši prižnični govornik na slov. Štajerskem poslavljal se je tu od mrtveca. Slišali smo že g. Kosarja govoriti, ali danes je bil mehak, kakor še nikoli in lepo, lepo se je poslavljal od njega, vsadivši tri rožice na gomilo ranjcega — rožico ro« doljubja — avstrijskega patriotizma, ter versko čednega življenja. Govorniku temu akompagniral jc izvrsten, kacih 30 glasov močan zbor celjskih in druzih slovenskih pevcev, zapeli so pred župnijsko hišo ter cerkvijo žalostiuke. In dolga vrsta Ijudij — par tisoč — šolsko mladino in precejšnem številom celjskih dijakov na čelu spremljevala je ljubljenca naše župnije ven v kraj tihega pokoja. Nosili so ga tržaui, spremljali pa mej družim: vsa laška požarna bramba z zastavo, občinski odbori obeh občin, vsi uradniki — nekaj uradnikov iz Celja, mej njimi tudi uamestniški svetovalec g. Ilaaster, gg. Levičuik in Pesarič z okrožne oziroma deželne sodnije svetnika — veliko ttžauov iz Žalca, kjer je bil roujki rojen, zastopnikov pož. brambe iz Žalca, ter Savinjskega Sokola in tudi iz daljnega Maribora prišel je razven g. duhovnikov čestilec ranjcega g. dr. Domiukuš in iz Ljubljane gg. dr. Vošujak, dr. vitez Bleivveis, dr. Slanec. G. duhovnikov bilo je 46. —- Spored vodil je stolni dekan preč. g. Matja- govornosti. Potem bi iz naših časopisov izginila prej j kočljivej, .nekoliko ostrej stvari le prušajo: kdo je zaznamovana čudov.ta prikazen, katere minolo-t ni pozni., ter je tudi bodočnost nikdar videla ne bode. ČpfcOpia bi potem zagovarjali istiniti uredniki, ne pa figuranti, ki časih koinaj Čitati znajo. Kdor se j>o tem ali drugem potu uriva v javuo življenje, kdor deluie v javnih političnih razmerah, ta se ne sme in ne more odtegovati nobenej kritiki. Njegova oseba se pogostem ne da ločiti od načel, katera v javnem življenji zastopa, od naredb, katere v javnem življenji ustanovlja m brani. Vse drugače, kot smo ua nekem prejšnjem mestu izrecno poudarjali, )•• to jni zasebniku, ki se ne uriva v javno življenje. Niktlo nema pravice v časopis tirati njegovega imenu, njegove osobe, njegove dobre ali slabe lastnosti. Kdor z ozirom na zasebnika dela drugače, dela nepošteno, dela sleparsko. N. pr. kuj je komu mari za brezimnega spisatelja tega podlistka V Komur podlistek ni povseč, jiobiia naj njega napake in zmote; če mu to ni zadosti, išče naj jired sodiščem ali po tem n tem j>aragralu tiskovnega zakonika svojo dozdevno pravico. Na četvrti straui časopisa stoji |>ač izrecno zapisan odgovorni njegov pisal, ne pa kaj in kako je pisal ? Zapazoval sem tudi, da ouo prvo kaj neumno, navadno tudi zlobno vprašanje (ak doje p i s al ?) stavljajo le neizobraženi in hudobni lj udje, nespretni ali pa kupljeni čanuikarji in dopisniki, katere vest peče. kateri se boje, da bi njih sleparije in umazanosti ne prišle na dan. Stražijo nezua-nega jim pisatelja, ali ga pa skušajo naravnost ovaditi državni gosposki, če ima brezimni pisatelj opraviti s kako državno službo. Tako ravnanje je nevestno, nepošteno; tako ravnanje je peri" i d no (zlatega konja za primerni slovenski izraz, ker rečeni tuji iziaz najbolj znači one malenkostne časnikarje in one zlobne ovaduhe, ki semtertja po slovenskih noviuah brkljajo.) Ali je dovolj jasno povedano ? Vesten časuikar se bo vestno ogibal vseh osobnostij, ki nemajo z javnim, političuim življenjem nič opraviti. Primoran pa je vesten časuikar pobijati sleparja in volka, ki se na gmotno ali nravno škodo narodu uriva v javno življenje. Smešno — ne, ne huje nego smešno, prav sleparsko je, 5e zasačeni slepar potem preti vestnemu časnikarju s tožbo pred sodiščem. urednik. A pri nas Slovencih so ljudje ž j tako ma- j Ko bi po takem pretenji vestnemu časnikarju srce LeokoBtui (da se huje ne izrazim), da pri vsakttj j ušlo v hlače, pač bi lehko rogovih sleparji po svetu — vsakemu narodu v uajvečo škodo in sramoto. Še huje pa je, če nevestni ali kupljeni ali nevedni in strastni časnikar potegne z odkritim sleparjem, ter ga zagovarja in lepša ali celo nedolžnega dela pred občiustvom. Tudi za tako počenjanje v časopisu, zi tako sleparjenje občinstva Slovenci nemajo primernega, dovolj ostrega izraza. Navihani slepar v Bvojej predrznej nesramnosti le preti in straši, ker misli, da se bode vsak dal prestrašiti. Da pa nikdar tožil ne bode, toliko prebrisan je svetu odkriti slepar že, dobro vedoč, da pred sodiščem njegova sleparija ne bode postala pravica in resnica. Zato pod-listkar neprestano poudarja, da vsakemu časnikarju najimenitniša lastnost je poštenost in vestnost Poštenost in vestnost ga pri njegovem trudapGluem in kočljivem delovanji neprestano braniti pred sleparijo in zvijačo, pred lažjo in škodo. H koucu naj pristavim le še neko načelo: Kdor po nepotrebnem pred sodiščem išče časti, ta je gotovo nikdar dosti ali nič imel ni, in je tudi nikdar dosta imel ne bode. Vse rečene stavke bi morali slovenski časnikarji z zlatimi Črkami zapisati na desko, ter jo pred pisalno mizo obesiti, da bi jih zmerom spominjale njih uzvi-šenega a težavnega poklica. (Daljo pri i.) \ liS. Solnce se je že nagibalo v zatoa, ko je pevski : zbor na pokopališču slednji pozdrav pos' \l mrtvecu | v jamo. Vencev se je darovalo nad trideset. Nekateri bili so jako dragoceni, vsi pa lepi. Podarili ho vence: Laške gospe, — Ljubljanska Čitalnica,, — Savinjski i Sokol, — Mozirska Čitalu ca, — Ljubljanski Sokol, — Celjski narodni dijaei, — Čitalnica Šraarska, — Katoliško podporno društvo, — Čitalnica v Celji, — Učiteljstvo in šolska mladež v Laškem, — Celjski pevci, — Rodbina Bleivveiss-Trsteniška, — Rodbina Jan resa, — Rodbina Elsbacherjeva, — Zamer Ho-rijak, Larisch, sorodniki, — Rodbina Roblekova, — Bergman Sirca, — Žavska požarna bramba, — Žavski trg, — Ivan Kačie, — dr. Karol Slanec in drugi. — Občinski odbor našega trga pa je mesto venca dal 25 gld. revežem. Tako je možu, ki je do zadnjega nosil svoje ljudstvo v gorkem srci, narod dostojno in prelepo skaz;ii zadnjo čast. Kakor izvem, zapustil je ranji Anton Žuža svoje ostalo premoŽenje narodu — t. j. univerzalni dedič je stipendjska ustanova za Zalške in Lnške dijake. Za narodna društva napravil je volila Ljubljanskemu Sokolu, Savinjskemu Sokolu, Celjskej Čitalnici volil je po 300 gld. Izvrševaljcem njegove poslednje volje postavil je Ant. Žuža g. dr. K. Sianci, adv. kandidata v Ljubljani. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Preteklo soboto zvečer predstavljala se je znana Ognučeva vesela igra „V Ljubljano jo dajmo!" Igra je sicer izvirna, a brez pravega, dobro osnovauega dejanja, brez zaozljanja, brez živahnega dialogu. Zaradi tega more le pri tako izbomej predstavi, kakeršna je bila v soboto, napraviti potrebni učinek. Igralo se je, kakor rtčeno, res izborno, da smo prav labko pozabili ua posamične nekoliko preveč robate izraze. Izmej ženskega osobja je gospica Vrtuikova ter-cijalsko deklo Nežo tako vrlo in dovtipno predstavljala, da si je pridobila splošno priznanje, da je izzivala neprestano veselost, naposled pa živahno odobravanje. Gospica Petri nska (mati Rotija) bila je prav vrla in brdka kmetska gospodinja, gospica Ni-grinova (Marica, njena hči) pa v govoru in igri prav ljubka. Mej moškim osobjera odlikoval se je v prvej vrsti g. Kocelj. Njegov Srebrin bila je kaj postavna in oblastna prikazen, predstavljal nam je premožnega kmetskega posestnika tako pristno, kakor ga čestokrat v istiui vidimo. Gosp. Petrič (Pavle) v zadnji čas jako napreduje in njegov Pavle bil je dobro, deloma prav dobro dovršen, dasi bi želeli, da bi se malo manj karikiralo, čemur pa je večinoma igra sama kriva. Gosp. Danilo (dr. Znoj) bil je nam glede igre popolnem po godu. Storil je, kar se iz te uloge storiti more. Glede maske pa moramo opomniti, da je bila brada prejasne boje, kontrast mej lasmi in brado prevelik. Gg. pevci .Narodne Čitalnice ljubljanske" so svoji dve ulogi peli jako krepko in precizno. — Gledališče bilo je srednje obiskano, ker mora vsacemu rodoljubu biti tem neprijetneje, ko dan na dau čitamo, kako je prostrano češko gledališče skoro vsekdar razprodano in prihaja skoro vsaki dan iz tega ali ouegu mesta poseben vluk, uapolnen z domoljubi, namenjenimi naravnost v gledališče. Temu je deloma uzrok v tem, da se v isti večer prirejajo razne veselice, in da je tako društvo društvu ua potu in na kvar. — (Umrla) je včeraj ob 1U12. uri dopoludne g. Marija Citnperm.au, mati pokojnega pesnika Frauja in še živečega pesniku Josipa Cimpermana, 72 let stara. Lahka jej zemljica! — (Sobotni ples) v Čitalnici bil je kakor zabaven, tako tudi odličen. Plesalo je kadh 30 parov. — („Vodnikovo besedo" s plesom) priredi Šišenska Čitalnica dne 3. februvarija v prostorih Kozlerjeve zimske pivarne. — (Odlikovanje.) Tukajšnji pismonoša gosp. Simon J era s dobil je v priznanje svojega več nego 40 letnega zvestega službovanja srebrni križec za zasluge. — (Pri upravnem 3odišči na Dunaji) obravnavati se v kratkem dve zanimivi pravdi. Prva pravda je ta. Ko je mesto Ljubljansko sezidalo novo klavnico sklenil je pred štirimi leti mestni zastop mej drugimi določili, da nikdo ne sme uvažati v Ljubljansko mesto mesa od zaklane živiue. Proti tej naredbi mestnega magistrata pritožil se je tukajšnji pekovski mojster Ivau F b' deri na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, in trdil v pritožbi, da mestni magistrat nema pravice prepovedati zasobnim strankam uvažauje mrtvega mesa, kajti to je omejenje osobne svobode. C. kr. deželna vlada je pritožbo zavrgla, a g. Ivan Fbderl pritožil se je pri c. kr. ministerstvu za notranje zadeve proti rešitvi c. kr. deželne vlade in ministerstvo je pritožbo g. F6 ierl-a uslišalo, rekoč, da mestni magistrat Ljubljanski nema pravice braniti privatnim osobam. Mestni magistrat Ljubljanski, pa se je proti temu odloku pritožil po svojem zastopniku dru. Mu ndi na upravno sodišče, katero bode tedaj to vprašanje kouečno rešilo, ali na korist ali na nekorist ljubljanskega mesta, katero bi trpelo gotovo veliko škode, ako bi se dovolilo uvažati mrtvo meso. — Druga pravda je pa ta: Kakor znano je pred desetimi leti začel Bani-berg izdavati „Slovensko Pratiko" dočim je dotlej izdavala le Blaznikova tiskarna „veliko" in „malo" Pratiko. Da bi se Blaznikova Pratika razločevala od Uambergove, natisnila je Blaznikova tiskarna na prvej strani Pratike sv. Jožefa z Jezusom kot zaštitno znamko (Schutzmarke). a Bambergova tiskarna je takoj drugo leto kot svojo zaštitno znamko natisnila na Pratiko sv. Cirila in Metoda prsv v I3tej velikosti kot. sv. Jo>ef na Blszrdkovi Pratiki. Blf»-znikova tiskarna ae je zbiadi tega pritožila pri mestnem magistratu Ljubljanskem in slednji je pri Bambergu konriskoval mnogo tisoči „Slovenske Pratike". Proti temu ukrepu mestnega magistrata pritožila se je Bambergova tiskarna pri c. kr. deželni v'adi, češ, da je mestni magistrat prekoračil svoj delokrog in c. kr. deželna vlada je uvazuje pritožbo, ukaz mestnega magistrata Ljubljanskega razkrepila. Slednji rekuriral ie na c. kr. minister-btVu ta notranje zudeve, kateio je postopanje mestnega magistrata popolnem odobrilo, češ, da je pravilno ravnal, ker ima kot obrtniški urad čuvati varnost mark v smislu dotičnoga zakona. Proti temu Odloku pa se je pritožil zastopnik Bunbergove tiskarne dr. Pfefferer na upravno sodišče. Kon-fiskovane Pratike po mej tem postale seveda makulatura, puč draga, kajti vsak»» pratiku s kolekom stan i pet krajcarjev. Nastane vprašanje, kdo bode, ako določilo Ljubljanskega magistrata ne obvelja, povrnil Bambergovi tiskarni škodo V — (Trgovski ples v Kranji) zvršil seje včeraj v tamošnje j Čitalnici po vsem jako izborno; krasno okinčane dvorane bilo so polne jako elegantnega narodnega občinstva, ter so se osobito odlikovale dame iz Kranja v jako finih toaletah. Kotiljon, katerega ju posebno spretno vodil gospod Vinko Majdič, plesalo je 40 parov, mej katerimi smo opazovali raznobojeu venec gorenjskiu krasotic. Prireditelji m tega prvega narodnega trgovskega plesa gre vsa čast in hvala, ples je imel po vsem izkliučlj.vo naroden značaj, kar naj bi Bi Ljubljanski gg. trgovci vzeli v vzgled. Ker je bil čisti dohodek trgovsko bolniškemu in penzijskemu druttVU v Ljubljani namenjen, nadejati se je, da bode tudi dobrodelni na men povoljen. — (Krojaški pomočniki) bili so včeraj ob 10. uri sklicani v magiitratno dvorano, da si v smislu nove obrtne postave ustanove zbor pomočnikov. Do*lo je kakili šestdeset pomočnikov. Pomočnik Fran Dekval je v slovenskem, pomočnik Jaka Uno k v nemškem jeziku izjavil, da si krojaški pomočniki ne bodo ustanovili zbora pomoćuikov, ne zadružne bolnišue blagajuice, in to zaradi tega ne, ker je nova obrnit« postava nazadnjašk korak v posta-vodajanji ker omejuje obrtno svobodo in ker imajo že svojo bolnišuo blagajnico, delalcem pa itak s to postavo ne bode nič pomagano. Predlog, da se ne ustanovi zbor pomočnikov, se je vzprejel na kar je vladni komisar g. Jakob Tomec zbor zaključil. Krojaški pomočniki so tedaj po nasvetu trojice Kriigl, Šturm in Turna posnemali radikalno stranko delavcev na Dunaji, ki hoče izvrševanju obrtne postave s tem kljubovati, da neče ustanoviti zborov pomočili kov po postavi predpisanih. No pa se bode že našlo mazilo, da bode i to gladkeje teklo. — (Kuharica) TinovBkega gosp. župnika je vender kljubu hudej rani popolnem ozdravela. Le na levej nogi ima še dve opeklini, ki se le polagoma celiti. Napadovalcema policija še ni prišla na sled. — (Včeraj) našel je na Tržaškej cesti Tine Turk, v službi pri g. F. Golobu na Glincah, jedno uro. Kdor jo je zgubil, naj se pri njem oglaBi. — (Zvezdo repatico) je že deset duij sem videti zvečer n o d ti -p a IVUIIU I lotl'ii Zdravilno pivo iz sladnega izlečka. Proti občnemu oslabljenju, bolečinam v prtih in želodcu, sušici, red-kej krvi in nerednim opravilom sjmdnjeteletoiih organov, izkušeno krepilo za okrevajoče po vsukej bolezni. Cena steklenici 56 kr. I > ;in;i I lollu Bonboni iz sladnega izlečka za prsi. Proti kašlju, hripavosti, zaslizenju nepresegljivo. Zaradi mnogoterih posnemanj naj se pazi na višnjev ovitek in varstveno znamko pristnih sladnih bonbonov (slika izumitelja). V višnjevih zavitkih po 60, 30, 15 in 10 kr. Zaslužni diplom mejuarodiie zdravstvene razstave v Londonu 1881. leta za medicinske tvarine in aparate v pospeševanje zdravja. Podpisi: Nj. veličastvo kraljica Viktorija angleška. — Nj. kr. visokost vojvoda Edinburški. — Spencer, predsednik razstave. - John Eric Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik. I \ sin Ilollo-v Koncentrirani sladni izloček. Za bolne na prsih in plačah, zastarel kašelj, katare, bolezni v grlu. — Sigurnega uspeha in zelo prijetno za uživati. — V llaconih po 1 gld. 12 kr. in po 70 kr. Ivini I-Ioilovti S 1 a d n a čokolada. Jako redilna in krepilna za osebe slabotnega telesa in živcev. Zelo okusna in posebno priporočati, kjer je zauživanje kavo ker vzburjajoče zabranjeno. Zavoj •/< klg. po 1-80 gl., 00 in 60 kr. j zavoj •/■. klg. 240 gl., 1 60 gl. In 1 gl. Proti kašJju, hripavosti, bolečinam v prsih in želode«, oslabljenju, sušici, slabej prebavljivosti, najuspešnejše krepilno sredstvo m okrevajoče po vsake} boleJEDJ. 58 krat odlikovano. Ustanovljeno 1847. (»rabeii- Izumitelju in jedinomu izdelovatelju pristnih preparatov iz sladnega izlečka, gospodu IVANU HOFF-li, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetniku, dvornemu založuiku skoro vseh evropskih auverenov« l>unaj I.« Tovarniška zaloga: Urakcu, KrUun«*rst.russc tuvarua: hol', ItriliinerstrnsNe 54. Priznavanja in naročila visocih in najvišjih oseb leta 18H2.: Cesarski visokosti nadvojvoda Karol Ljudovik, nadvojvoda Friedrieh, kr. visokost princ Wales-ki, princesa de Ligne, vojvodinja Ohlenhiirška, princesa Keuss, gč. pl, Ferenczy, čitateljica Nj. veličanstva naše presvetle cesarice, angleška honne (varuhinja) Nj. cesarske visokosti princese Marije Valerije, obitelj Metternieh, Clain-f Jnllas, Karacsonyi, Hatthyanyi, Rommer, nj. vzviš. fcm. Filipovie, grof \Viirnibrand itd. itd. — Priporočano po zdravniških prvakih, profesorjih dr. Hamburger, Schrotter, Schnitzler, Granichstatten in mnogo drugih Dunajskih. Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravlienje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele. Stotisočeri, ki so že nad vsem obupali, bili so rešeni po Ivan lloffbvih sladnih preparatih (zdravilno pivo iz sladnega izlečka), da so zadobili nazaj ljubo zdravje ter se ga še zdaj vesele. | Samolasluo izrečene besede ozdravljenih.) Vašo blagorodje! < « lo Ido sem trpel na mučnem želodeuciu kataru in kašlji: zaman so bili vsi leki, dokler nesem rabil Vaših izvrstnih Ivan Boffovih sladnih preparatov. Cez nekaj mesecev izostane kašelj, tek se vrne, in moje zdravje je bilo po Vašem Ivan IlotTovem zravileem pivu iz sladnih izlečkov popolnem popravljeno. Vzprejinite mojo iskreno zahvalo. Ob jednem priloiitn zalivalo v ogerskem jeziku, razglasite jo po širnem svetu. Mezokovaeshaza. I*r. Aloj/.lj \at;j, župnik. Vaše visokorodje! Prosim Vas, da mi takoj kakor hitro možno pošljete 13 steklenic Vft-legf [van Hoffbvega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov in dva zavoja sladnih bonbonov po poštnem povzetji. Z vesel jem konštatu jem, da Vaše fabrikate prav rad rabim, ter da mi ugajajo in koristijo. Z visokim spoštovanjem St Andrej pri Heljaku, "». septembra lK.s;;. M. |>l. Peicbli vodjema soproga. Zdrso-smišl^o priznanje. Častno mi je Vam naznanjati, ila so se Ivan llollovi sladni preparati doslej pri vseh mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na težkem sopmiji, slabem teku in prebavljenji, prav dobro obnesli: zatorej Vas vnovič prosim, da pošljete s poštnim povzetjem iu naslovom: Ji. Ivanu (lusehallu v Bran 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlečkov iu 8 zavoje sladnih bonbonov. Spoltovanjem Grottava, 9. septembru 188,'!, I>r. Josip Fi-orie, prakt. zdravnik. Dunajsko poročilo o ozdravljenji. Dunaj 11. septembra 1883. Ne morem si kaj, da bi se Vam iskreno no zahvalila za čudovito ozdravljenje želodčnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mož moj je rabil razna sredstvu, a žal brez uspeha, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo \'ašjh čudovito delujočih Ivan IlolVovih sladnih preparatov. Poskusil je ž njimi, in že po kratkem zauživanji Vašega Ivan Hoffbvega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov mu jo odleglo, in sedaj, po jedeuindvajscti steklenici je moj mož popolnem ozdravel. Vzprejinite mojo in mojega soproga srčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako boliijočili. Z visokim spoštovanjem Fran J a IMatcuik, Neufiinthaus, Goldschlaggasse 28. Najnovejša Dunajska zahvala s 7. dne septembra 1883. Prosim zopet za 13 steklenic Ivan Ilollbvega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti, če ga le osem dnij ne zauživam, imam poželjeujo do njega. Ozivam ga zdaj že dve leti ter sem se prepričal, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivi), ako so to tudi javno oznani. l>nn:ij v 7. dan septembra 1883. Spoštovanjem Fran ltargelzl. konditor, Mariahilferstrasse G2. rt ti A rti I n Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Iloffovi sladni preparati z varstveno znamko, katera je po c. kr. trgovinskem sodišči na Av-SV ARI LO Htrijskein In Ogerskem reglstrovana (slika Izumiteljeva:'. Nepristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih sokov zelišč in pravilno izde-iii'tt. | Fraiiltobrod na M. | \e\v-Voik l/dutelj iii odgovorni urednik M 1 Artnič LuBinum in tibk „Narodne Tiskarntu QDTA