Poštnina plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 149 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, W*ien št. 105.241. Ljubljana, četrtek 29. junija 1933 Cena 2.~ Din Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljaua, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Ljubljanski sokolski zlet je presegel vsa pričakovanja — Na zletišču je bilo okrog 30.000 ljudi, druge ogromne množice pa niso dobile več prostora ~ Sijajen uspeh prve javne telovadbe — Ljubljana ima 40.000 gostov Pozdrav prvega Sokola Brzojavka Nj. Vel. kralja Ljubljanskemu Sokolu in vsem udeležencem sokolskega zleta Nj. Vel. kralj Aleksander je poslal starešini Ljubljanskega Sokola br. Eo-gomilu Kajzelju brzojavno naslednjo zahvalo: »Zahvaljujoč se za izjave neomajne zvestobe, ki mi jih je vodstvo sporočilo v trenutku, ho sprejema zastavo oh povodu 70-letnice Ljubljanskega Sokola, po-šiljam tople pozdrave udeležencem jubilejne proslave jugoslovenskega Sokolstvaf katerega delo spremljam z budno pozornostjo in živo simpatijo. Živeli l ALEKSANDER s. r. u Ljubljana, 28. junija Današnji ljubljanski Vidov dan ostane v trajnem spominu vsem, ki so ga doživeli Naša generacija in nobena pred n ;o še ni videla enakega. Prinesel je ne-icovano mogočno zmagoslavje jugo-n-kemu Sokolstvu m obenem jugo-neki narodni itn državni misli. Poje p: pričujočo manifestacijo živiš ke s:.e našsga naroda. i--' 5' .>y: slov; Velika živa reka, ki so ji naše ulice domala preozka struga, sc pretaka po Ljubljani. To je utripanje prazničnega življenja, kakor ga Ljubljana še ni čutila v svojem osrčju To je simfonija barv, pesem za- nysa in uu v jsi. K; zveni ricprctigirno >z dne - a v noč. Noč in dan si podal ara roko. V kar največjo harmonijo je p.j.e-7 ino bivanje množic v naši obmejni prestolnici. Po rahlem nočnem deževju se je Ljub-li.na svein predramila v jutru Vidovega dne, za spoznanje še bolj okrašena, prepolna zastav pa tudi cvet»a in zelenja. /"avaiov:le so množice po ulicah. Trdimo mirno, da je Ljubljana /a sokolski zlet sprejela v svojo sredo dosti nad 40.000 gostov, sokolskih in drugih. Vse železniške proge, ki vodijo proti Ljubljani, so bile zadnje dneve vzorno delavne, saj je v tem času prispe'.i na glavni kolodvor nad 20 izrednih vlakov, ki sc nem pripeljali sokolske čete v velikih množicah. Danes posebnih v'a kov ni več bilo, zato pa so redni vlaki prinesli še neštete nove tfoste. posebno iz naših domačih, slo-vnskih krajev. Ni b'lo več tistega pozdravljanj v imenu dobrodošlice. — v v em ogromnem pretakanju r>o ulicah smo že postni'1 znanci. Na velik omestni pro me^adi po g'avnih ulicah v sredini mesta pa vse tia gor' do tivolskega g-ndu st seznan'aio ljudje, ki so si doslej b;!i tui-c- s severa in juga. Narodne noše iz vseh pokrajin .fugoslaviie so kar naiučinkovi- dikovitost množic, ko t«ip s^ nfve " ž" sami sokolski kroji dali naši prestolnici izredno živahnost. V Jubilant u!u'b:,!ans'ki Slofcol je lahko za- čr V r.-r :-'a so presegla meje tako v po-~edu v,- »•'< žl.e kakor tudi uspehov. Pestra slika, k-i jo je nudi k) zletišče." široki okvir !>iflstva, ki se je moralo že * oriti ra \ >• ./upnice, učinkovita izveilba vseh c1'' 'kov, vse to to ostalo nepozabno. Kr smo uanes videli in dojeli, nam je vlilo cpolmo nove vere v uspeh de la za preporod Slovanstva v duh« '!'■■; 'a in Filer.erja. Nam samim — Jugo- o slovenom — pa je bil izlet še posebna pobuda za poglabljanje narodne zavesti v našem narodu. Prekrasni prapor, ki ga je prejel LjubVanski Sokol od našega narodnega kralja za sedemdesetletnico sokiolskega dela na slovanskem jugu, naj plapola v Ljubljani, prestolnici ob meji, naj zovp k novemu, neutrudnemu delu. Za kralja, za narod, za Jugoslavijo. Dopoldne je zopet ponagajalo vreme, a vendar se je nebo v plačilo za vse dosedanji nevšečnosti oddolžilo pri popoldanskem javnem nastopu. Tik pred nastopom samim ge je dež unesel, posijalo je <=oltice; pri fpm pa je vendarle vladal prijeten hlad. Tako je ugodno vreme še zlasti pripomoglo k pn1'v rji on ni ufsp^lm današnjppa javnega nastopa, ki je bil krona vsjga zleta. Ljubljana, 28. junija. Oh sedmih zjutraj se je zbrala pred Narodnim domom velika množica ljudstva. ki jc prisostvovala odhodu sokolskih delegacij na grob prvega staroste jugoslovenskega sokolskega Saveza Zbralo se je zastopstvo SKJ s podstarešino br Gang-lom in starešino Ljubljanskega Sokola br. kajzeljem na čelu. Zelo častno je bilo zastopano rusko Sokolstvo z br. Sal kovom r.a čelu, zlasti številno pa se je odzvalo češko Sokolstvo s podstarosto ČOS br. Truhlarem na čelu. Z njimi je bila tudi vinohradska sokolska godba, ki je postala v Ljubljani že kar popularna, ker v«ak dan priredi par uspelih koncertov. Ona ;e tudi danes vodila sprevod na pokopališče k Sv. Križu. Sprevod je nudil s češkoslovaškimi, nisk;:»ii in našimi Sokoli in Sokolicnm' zelo lepo sliko. Zastopane so bile tudi sokolske čete z ju<*a v narodnih rio"ah. Pridružila sc je tudi precejšnja mno/ica dru-i gefa občinstva. Ko se je odposlanstvo pred grobom razpostavilo, je prvi izpregovo-n! v imenu ČOS podstarosta dr. Josef Truhla^. A" svojem krasnem govoru se je toplo spominja! svojega sokolskega brata dr. Ivana Oražna. velikega pobornika sokolske misli na slovanskem iugu. Poudarjajoč njegovo vzajemno delo z voditelji čcškosl ovflškega Sokola, niegovo skrajno požrtvovalnost, ki jo je pokazal oh sleherni pri I; ki. jc v svečani tišini zbrane množice položil na grob velik venec češkoslovaškega Sokolstva. V imenu jugoslovenskega Sokolstva je spregovoril podstarešina br. Engelbert Gangl. Njegove besede, pesniško zajete. so morale geniti slehernega do solz. ko se je spominjal tistega velikega slovenskega moža, ki se je do svojega zadnjega diha boril za rast, moč in zedinjenje vsega jugoslovenskega Sokolstva in naroda, moža, ki se ni bal nikakih preganjanj, človeka-zdravnika, ki je ob izbruhu balkanske vojne pohitel kot zdravnik bratom Srbom na pomoč, na srbsko bojišče. Jugoslovensko Sokolstvo se klanja delu velikega moža. delu svojega mrtvega voditelja, ki ni doživel vsega sadu svojega dela: popolnega zedinjenja in divnega razmaha jugoslovenskega Sokolstva. Pokojni dr. Ivan Oražcn je k današnjemu zmagoslavnemu pohodu jugoslovenskega Sokola dal svojo kri. Rr. Gangl je položil venec SKJ poleg venca ČOS. Za jugoslovenskim se je poklonilo pokojnemu velikanu rusko Sokolstvo. V imenu SRS je govoril br. Evžen A. Salkov, bivši ruski general. Kakor prejšnja govornika je tudi on slavil velikega sokolskega voditelja na jugu kot človeka, ki je živel le za sokoisko in jugoslovensko misel, le za dobrobit naroda in za složno delo vseh Slovanov. Zadnja sta govorila vseučiliščni profesor dekan juridične fakultete g. dr. Stanko Lapajne v imenu naše univerze, najvišjega slovenskega kulturnega zavoda, za njim pa za upravo Oražnovega d:;ma mestni fizik g. dr. Mavricij Rus. Prvi sc je spom- nil pokojnega kot največjega dobrotnika dijaštva. Pokojni si lepšega spomenika, kakor z zapuščino svoje palače dijakom, ni mogel postaviti. Rus pa je slikal pokojnega kot človeka-dobrotnika siromašnih otrok, zlasti sirot, katerim je posvečal vso pa/njo in ljubezen. Malo je svečanosti, ki bi bile po svojem pomenu tako globoke kakor je bila današnja na grobu dr. Oražna. Malo pa je tudi prilik, da bi se sinovi naroda poklonili velikemu možu v tako velikih dneh, kakor so letošnji sokolski prazniki: prazniki zmage in spominov na veliko Golgato južnih Slovanov. Po končanih govorih je češkoslovaška sokolska godba zaigrala jugoslovensko »Bože pravde« in češkoslovaško himno. Tako je slovansko Sokolstvo izkazalo velikemu, vzornemu sokoiskemu borcu čast ob priliki svojih zmagovitih dni. se spomnilo njega, ki je oče te zmage na jugu. Duhu velikega Sokola. .Tugoslovena in dobrotnika zatiranih, ponižanih in razžaljeni: Slava! Jubilejni občni zbor Ljubljanskega Sokola Ljubljana 28. junija. Ob enajstih dopoldne se je v telovadnici v Narodnem domu vršil jubilejni svečani obč. zbor Sokola, ki so se ga razen članov domačega dnuštva, odposlancev bratskih društev iz Jugoslavije in inozemstva udeležili tudi predstavniki vlade, minister Fiamer kot zastopnik ministrskega predsednika, minister za narodmo zdravje Pucelj in minister za fizično vzgojo dr. Hanžek, nadalje podpredsednik senata dr. Novak in tajnik narodne skupščine Miloševič s št/vilnimi senatorji in poslanci, nivo m a dama Tavčarjeva, konzul ČSR inž. žev-!ik. šef p.resM roja Oiurovič in cela vršita drugih predstojnikov. Prijetno z -zel en jem opremljeno dvorano je med trobojnioami krasi! tudi stari, v viharjih in bojih preSzikušeni, neštetokrat ranjeni, a vedno zmagoviti prapor iz 1. 1863. Občni zbor je otvoTil društveni starešina A. K a j z e 1 j, k? je pozdravil vse odlične predstavnike, posebej še zastop- cike češkoslovaškega Sokola, na katerega vežejo uaše Sokolstvo uerazrušene fezi, ter zastopnike ruskega Sokola z željo, da bi se bratje Rusi lahko skoro vrnili domov, saj pomeni vzpostavitev ■mogočne Rusije s.pas vseh Slovanov. Enako tope) pozdrav je starosta izrekel tu di vsem osta.Mm sokolskim bratom, ki od severa in juga prihiteli proslavljat jubilej ljubljanskega Sokola- Slavn-ostni govor je imel častni starosta ljuUtj. Sokola brat Viktor M u r-n i k V obširnem referatu je z živo besedo orisal vs-o zgiodovino 70ih let, si jib ima Uuiblcanski Sokol za seboj, vs* napore in boje, katerih plod je tehnična in duhovna višina, do katere se je dvignil ljubljanski Sokol kot vzor vseh bratskih društev v državi. Delo Ljubljanskega Sokola in uspehi, ki jih je dosegel ž njim, so prišli v prid tudi drugim društvom Pri njem se je Izobrazilo lepo števili) vaditeljev iD izvrstnih telovadcev, ki so šli potem delovat drugam Organizacija sokolskih zletov je pred vsem flelo delavcev iz vrst Ljubljanskega So-•k»la Tako je bilo delo 'ljubljanskega Sokola ves Cas skozi in skozi nesebično V nesebičnosti tiči najgloblji vir resničnih in trajnih uspehov Navdušenost, nesebičnost, bratstvo pod vo ju je jo moči Ljubezen do one velike skupnosti, ki se -imenuje domovina, pa daje sokolskemu •■delu najvišje posvetilo ter moči in uspehe še potrojuje. Ko pa se učimo v Sokolu nesebičnosti, bratstva in složneg? dela v prid svojega naroda, pri tem u imamo namena, da bi in.el kakšen diug narod od tegs škodo. \ t n.o, da je narod zase celota, toda narod je tudi dei širše celote človeštva Vse krize in vsa današnja beda izviraJug>osloven tem in kdo je več!« K temu pomagaj naše sokolstvo, k*kor naj sokolstvo tudi pomaga, da bo mogel br©z skrbi vprašati tudi vnak Slovan: »Slovan sem in kdo je več!« Idejno gOoboko zajeta izvajanja častnega staroste dr. Murnika je ves zbor ponovno prekinil « živahnim odobravanjem, ter nagiradil na koncu z buirno pohvalo. Minister za narodno vzgojo dr. Lavo-»*av Hanžek je nato spregovoril: Nj. Vel. kralj, ki pravilno ceni zasluge Sokolstva za narod in n.iesa osvoboje-nje. se je ob nriliki jubileja ljubljanskega Sokola spomnil obeh re živečih soustanoviteljev društva br. Mulačka in dr. Čeprav se je malo po enajsti uri nebo pooblačilo, velikih množic dobra volja le ni minili. Okoli pol dvanajste ure je pa pričelo deževati — a dež je le blagodejno ohladil ozračje. Vreme je nagajalo do,druge popoldanske ure — potem pa se je pil-čelo jasniti Kmalu je solnce pregnalo zadnje zlohotne oblake in posijalo z vso svojo junijsko močjo. Ze poprej, kljub dežju, so bile vse ceste polne ljudstva. Nihče se ni hotel vj;tri vremenu, sleherni je upal na najboljše. Vse je hitelo proti zletišču. Ljudje iz okolice, in tudi velike množice kmečkega ljudstva so prihitele od blizu in daleč, da vidijo slavnostno Ljubljano in revijo sokolskega dela. Proti zletišču korakajo sokoli oddelek za oddelkom, da se pripravijo za nastop. Po glavnih prometnih žilah si morajo utirati pot skozi ljudstvo, ki se je valilo proti Tivoliju Pozdravljanje, vzklikanie, v.-n sem za pesmijo, godba in nenehoma rasto či šum množic daje mestu živo podobo narodnega slavja, zmagovitega pohoda iu goslovenskega Sokolstva ter jugoslovenske narodne in državne misli. ^ se ceste proti zletišču. Prešernova ulica, Šelenburgova ulica. Zvezda s Kongresnim trgom. Tvrševa cesta. Aleksandrova so eno samo valoveče morje. Tu pa tam se množica mora za nekaj trenutkov ustaviti Pred zletnim prostorom pa je gneča, ki postaja nevarna. Policijska straža, ki je do zadnjih možnosti povečana, kljub ojače-nju. ki je prišlo iz Zagreba, ima obupno delo, da vzdrži red Ali vse gre po srec; kljub temu da je pred blagajnami naval kakršnega Ljubljana in bržkone nikjer v državi človek ne pnmni. Solnce pa sije zdaj, malo pred tretjo uro, da je že kar prehudo. Zletišče nudi sliko kakršne nihče ni pričakoval Tribune vsa stojišča so do t\d njega kotička zasedene Pogled za bogove' Ljudje strme. Srca vriskajo. Do trideset tisoč sokolskih duš marine stira sokoisko in s tem jugoslovensko voljo: biti eno. A kljub temu, da je šlo kar je moglo na zletjšče, so ulice v mestu še zmirom taKc polne ljudstva, kakor ob največjih praznikih. Od sokolskega Vidovega dne si je sle herni vzel spomin —————■ ni iaiirc^TorrTjoL____mam V petek vozi izletniški vlak na Gorenjsko Železniški odsek sokolskega zleta objavlja da bo 30. t m. ob 5.10 ziutraj vozil iz Ljubljano slavni kolodvor izletniški vlak do Bistrice • Bohinjsko Jezero in do Kranjske Kore kot vlak St. 920. Cene za vse relacije enotne, in sicer tja in nazaj 25 Din. Vo/.ne karte za ta vlak Izdaja samo železniški odsek -»krajinskega zleta. Kolodvorska ulica št. 3« in sicer danes do 20 ure. Povratek v Ljubljano 30. t m. okrog 19 Na ta vlak opozarjamo zlasti udeležence ruske spominske svečanosti na Vršiču. Grasellija in ju odlikoval i redom Ju-gos.ovens-ke krone [II. stopnje. Ker se brat Graselli ni mogel udeležiti današnje s\tčanosti in jfc prisoten med aarni samo br. Mulaček, mi je prijetna dolžnost, da bratu Mulačku izročim to visoko odilikovanje pred vsemi vami osebno, bratu Graselliju pa v roke domačina sta roste Srečen sem, da je prišlo to viso ko priznanje, ki je obenem pobuda za vse nas, da bomo še bolj vneto delali za narod in domovino. Živel prestolonaslednik, živel kiraijevski dom! Ko je g. minister slovesno pripel okrog vratu odilikova.neu br Mulačku visoki red je vsa dvorana odmevala od navdušenega vziklikanja Nj. Vel. kralju, Nj. Vis prestolonasledniku in vsemu kraljevskemu domu. Br. Mulaček se je ginjen zahvalil in hvjavil, da je s svojim delom za Sokolstvo storil samo svojo dolžnost. Poi'stanosta SKJ br. Gangl je nato med turnimi ovacijami paečital naslednjo brzojavko, ki jo je Nj. Vel. kralj poslal na snočnjo uidanostno brzojavko, poslano s Tabora: Zahvaljujem se za izraze vdanosti in Vam pošiljam iskrene pozdrave z najlepšimi želiaml. Starosta br. Bogumil Kajzelj je nato v imenu Ljubljanskega Sokola izirekel najtoplejšo zahvalo Nj. Vel. kralju za nje revo velikodušno darilo dragoceni icarur in izrazil kraljevskemu domu hvaležne st in zvestobo vsega Sokolstva Med šncvilnim.i brzojavnimi in pismenimi čestitkami, ki so dospele Ljubljanskemu Sokolu od vseh strani, so bile čestitke Renate Tyrševe iz Prage, bivšega beograjskega župana Glaviniea, bivšega podstaroste in današnjega odliko-vanca Grasellija, podlhana dir. 0. Pirkma-jerja, dr. cerira, ki je društvu poklonil tur"'- svojo najnovejšo skilad-bo i Sokolska m^č', dr čantla iz Vairaždina. ki je v s.pemdn ra vsesoko^ski z'et pred SO leti trmkiVnil rVrštvr rtrasrcene. umetniško i VtVrp ?rs!e. čestitke staTBte varaž-dii-l-e 7i:rP. ru minski h telovadcev iD 1 u '--i® e n i> n r ■šijfli b si mi a s t o v V imenu nnfkih narodnih društev je čr=t'tal iubMantn univ. nrof dr. Spek-tonski. V imenu ('"OS ie norlstanvisfa TrvKfr irreVel nrisrčme čestitke v Idel-pr> 'prem rov-pi-Hj in ie v imeni iiratnv rp]nrpVv?!.-r>v npVVivil liii.hVflrvei-pmn P«-k«-1!! ve'51-n rmetniško plaketo s Tvrše v:»-i Portretom. ?p !p ?fj)rretji LmbMans^rpffS InVo- Is ET P.n.STumiil T\!>i'7Pli n:rjcrSnn zahvaH'' 7 P tn fVpmnpeni flfir. Sta Tvindra vila In hite:irl 7ihrr ?p nn^P"« ®oV*-iisi i? pff-?r?['s iti tajnik ruskega Fri-r1« Ppil-ipv i7 Pra^p yp Vi

9ta g Ir-ročil šf s-rmincVe ('arrrp r ob-1'!^! srebr«i'h z'et nih 7*1 akn" 7 arr3^111*0 ♦Starim Ifrcfrr/ Pe+m pera^on^i Tv iKri;T-p r4". Frani' Mulačku, Ve!iičann Finku. Viktorju ^u. Ar+rmn Pfii. .Tpnikn rr^rH'!-"". Far'" TpVavči^u Vpl*p?1avn L'ne?u. .T^anu K^?Priini. Tv Pr'rrrc-i-u in .Trs; "ii Ppheku Ohe^pm 'p na rrV^rr rrpflMe 7i'~or z nav^nSeniem c,-rp-"el 7ahva,'"o br-7ipiav:k" NV Vel kra l;'u za i*rprocrr1 prn-or. k>i za 'e nok1-" nil L>r.blipripVeiriii So>o'ii za nteeor bilej. S kiratlko zahvalo vsem in z žel"V> da hi ure vnoetnih svečanosti ostale vsem v prrp+mem smominu, je zaključi1 s'a\-nositni ol>čni zbor. . Na novem Delavskem domu, na strehah balkonih in oknih vseh poslopij na onoi* je glava pri 0lavi. Pogled z njih je mir*' biti čudovit na vso tisto množico na strmi* tribunah. Pred zletnim prostorom se zbirajo novr množice. Policijski kordoni potiskajo na zaj. Ob štirih so zvočniki razglasili: Zaprite vse vhode! častni gostje V 15 ložah na glavni tribuni so bili zbrani najodličnejši predstavniki. Velika družba pripadnikov jugoslovenskega, češkoslovaškega, poljskega in ruskega naroda, pa tudi zastopniki nekaterih drugih evropskih narodnosti. V lepo okrašeni glavni loži v sredini je zavzel častno mesto zastopnik Nj. Vel. kralja armijski general Marič, na njegovi desnici namestnik predsednika vlade minister dr. Kramer z gospo soprogo, na levi ban dr. Marušič, oba v sokolskem kroju, potem dvorna dama gospa Tavčarjeva, minister za telesno vzgojo dr. Hanžek z gospo soprogo, zastopnik ministra vojske divizijski general Cukavac z gospo soprogo, nadalje prvi podstarešina SKJ Gangl in 2. podstarešina Paunkovič. V vladni loži so se razmestili še ministri g. I. Pucelj, P. Matica, dr. Angjelincrvič, podpredsednik senata dr. Novak z gospo soprogo. župan dr. Puc z gospo, podban dr. Pirkmajer z gospo soprogo. Med zastopniki vojske so bili armijski general v p. Božo Terzič, divizijski general ž. Terzič, komandant mesta Ljubljane general Dra-gomir Popovič z gospo .brigadirja Kneže-vič in Pekič. polkovnika Cvejič in Nova-kovič in mnogo drugih višjih oficirjev, nekateri izmea njih v sokolskem kroju. Med navzočimi senatorji smo videli gg. Pavla Vujiča. Miljutina nragoviča, Ivana Hribarja, Atanasijo šolo, dr. Dinka Trinajstima, dr. Savo Glušca, Jovana Banjanina. dr. Slavka Ljub-bratiča, dr. Vladimirja Rav-niharja z gosp), dr Gustava Gregorina, dr. Rajarja in dr. Rožiča. Narodno skupščino so zastopali tajnik Gavro Miloševič in narodni poslanci dr Oton Gsvrančič. dr. Ljudevit Pivko, dr. Milan Metikoš, dr. B. Visovič. dr. Giuro Ostoiič. Mil»n n^bro-voljae, Lovro Petovar, Rasto Pustoslem-šek, T Dermeli Jar.ko Ra^č, pvoHsiov Mi-hajlovič. dr Milorad Kostič, Vojvoda Jo-van Dovezenski. Vlado Spahič in dr. Drago Nikolič. večv" del vsi v kroiu. Bratski Beograd je zastopal podžupan Bogdanovi**, bratski Zagreb pa svetnika inž Dragotin Domainko in Stjepan Debeliak. Univerzo je zastopal rektor dr. Slavič, policijsko upravo upravnik Keršovan, poštno upravo dr. Tavzes, finančno dr. Valiavec. sodno predsednik višiega de^elrpo-a sodiSča Vran-čič, banovinsko organizacijo JRKD dr. Ra-jer, konzorcij »Jutra« načelnik Adolf Ribnikar in elavni urednik Stanko Virant. V družbi r>redstavnikov lueroslovenpkeea Sokolstva, članov g'avne uprave SK.T in zlasti še predstavnikov slavHenca. lianskega Sokola, so bili na častni tribuni seveda zbrani tudi vsi številni voditelji ln zastopniki bratskih sokolskih zver, tako načelnica poljskega Sokola, sestra Zamoj-ska, starosta ruskega Sokolstva' dr. Drej-ling in starosta pokrajinskega ruskega sokolskega saveza v Jugoslaviji br. Atama-nov z generalni tajnikom br. Salkovom. Slovanski sokolski savez je nadalje zastopal tajnik Vincenc štepanek, vodstvo čOS pa namestnik staroste Josip Truhlar, blagajnik vondiak, prosvetar Antonin Krejči in člani predsedstva COS Bohumil Havel, Evgen Kopel, dr. Mauerhardt, schwarz, za mestno občino Prago sta bila navzoča občinska svetnika inž. Oto Cvirk in Josef Martinec. Poleg teh so bili v posebni loži zbrani predstavniki naših in češkoslovaških lig. takisto so ruski predstavniki imeli svojo ložo, a prve ložo takoj pri vhodu na tribuno so zasedli zastopniki tiska. Na poveljniškem mostičku nad glavno tribuno so bili zbrani vodje telovadbe, načelmci Skalarjeva in Milada Mala ter načelnika Miroslav Ambrožič in dr. Miroslav Klin-ger. Pričetek Take javne telovadbe pri nas še nismo videli. Vse tribune so bile nabito polno svečano razpoloženega naroda, ko se ie »o'no ob^ 3 popoldne pričela javna telovadba. Zlelišče je bilo mno^o preuiajiino, oa 01 namhiai sprejelo toliko množico telovadcev, kakor se jih je prijavilo za iavne nastope. Soj je btlo samo članov telovadcev priglašenih nad 10.000, dočim jih ji moglo naenkrat na-stopiti samo 3SC0. Javno telovadbo sta vodila savezni načelnik br. Miroslav Ambrožič in načelnica sestra Elza Skalarieva. Zmagala sta na celi črti. Njima so stali ob strani kot vodniki posameznih kolon člani in članice savezne-ca tehničnega odbora. Čim je prispel v kraljevo ložo zastopnik Ni. Vel. kralja, komandant armije v Zagrebu. eeneral Marič. je dal načelnik br. Anv brožič znamenje za pričetek. Ob navdušenem vzklikanju zbranih množic so s? izjavili pri sredniem vbodu v deseterostopih člani 3300 po številu, ki so v treh mogoč nih kolonah po krasnem razs'opu pokrili telovadišče. Z načelniškega mosta je pozdravil nač-slnik brat Ambrožič najprej Nj Vel. kralia in ves kraljevski dom, nakar je iz 3300 gri za(»ri] med burnimi ovacijami občinstva gromoviti sokolski >Zdravo!« Godba Sokola na Taboru pod vodstvom br švajserja je intonirala himno, ki so jo množice poslušale stoje. Izročitev kraljevega meča Ljubljanskemu Sokolu Oh pričecku izvajanja prostih vaj članstva je prikorakala na telovadišče pred glavno tribuno zmagovalna vrsta Ljubljanskega Sokola bratje 2ilič, Gregorka, Poto-kar. Zupančič Ne!i, Vadnav, Pustišek i» forte, kj si je priborila pri medizletnih tekmah dragoceno prehodno darilo, meč Nii. Vel. kralja Aleksandra. Br. Pehani in Forte sta se javila v loži zastopniku kralja. V lepim nagovorom jima je general Marič izročil meč. ki sta ga med navdušenimi ovacijami Nj. Veličanstva ponesla •pred svojo vrsto, ki je visoko držeč simbol moči in odločnosti defilirala pred generalom. Zmagovalcem iskreno čestitamo, saj si je Ljubljanski Sokol že tretjič pribor to dragoceno darilo, obenem pa tudi prehodno darilo Tvrše v kip, darilo CSR pre-z.denta Masarvka. Morje telovadečih Pri današnji javni telovadbi so nastopih člani neobveznih sokolskih žup za pokra iinski zlet. dočim bodo obvezne župe na stopile jutri popoldne. Razveseljivo ie^ zla sti dejstvo da sp ia priglasilo toliko število telovadcev u najoddalienejših žup naše kraljevine. Člani so izvedli svoie vpžbe. le po in skladno. Niso še zapustili telovadišča. že so. s*4 pojavile pri glavnem vhodu članice. 31 SO. ki so po učinkovitem rajalnem razstopu pričele izvajati zlettie proste vaje. Kako makovo polje je valovila ta množica. Harvi« so si nad vse pestro prelivale pri izvedbi posameznih gibov. Nastop članic ie hJa sam Slovaji«. 6. prostp v*, je starejših članov, 7. posebne točke sokolskih žup: Zagreb, Mostar, Niš in orodna telovadba članstva, 8. nastop kr. vojne mornarice 9. nastop sokolske konjenice. Narodna veselica na vele-sejmskem prostoru bo takoj po 11. javni telovadbi, nakar opozarjamo sokoisko članstvo in narodno občinstvo. Koncerti godb, ples. dobra postrežba itd. Obiščite sokoisko razstavo, razstavo na-rodno-obrambnega odseka, lutkovno raz stavo na velesejmu v paviljonih »M« in »N« Vstop z zletnim znakom 2 Din. sicer 8 Din. Odprto od 9. do 19. ure. Krasna Murnikova skladba je obsigala najprej igre moške in ženske dece, nakar so člani izvedli umetniško zasrfovane proste vaje, kakršnih dosedaj ši nismo videli pri nobenem javnem nastopu. Mošlca deca je izvajala nato dr. Murnikov »Carmen« vzor no, sledila je znana telo%-adna skladba j-Turška koračnica«, ki so jo izvajali člani sledil je ritmični ples članic, nakar ji članstvo in naraščaj izvedlo vaje v pohodu na mestu, ki so se odlikovale po pestrosti zi-bov rok in celega telesa. Na koncu so se zbrali v inoto vsi oddelki, od dece do sta-rinov, med katerimi je bilo tudi več o0- in BOletnikov. ki so izvajali dr Mjrnikov »Naprej« ob bučnih ovacijah občinstva. Ve? nastop Ljubljanskega Sokola je bil edinstven primer discipline, tehničniga znanja in strumnosti izvajanja. Sprejem kraljevega prapora Najsvečanejši ircnutek dneva je b;l razvitje novega sokolskega prapora, ki ga je ob TOlitnici poklonil Ljubljanskemu Sokolu Nj. Vel. kralj AJpksarider. Ko je spodaj pred glavno tribuno v krasnem razporedu stalo članstvo Ljubljanskega Sokola od najstarejših telovadečih članov do najmlajših pripadnikov, se je starosta Bogumil Kajzelj v spremstvu načelnika Pehanija in podnačelnika GregorKe podal v ložo. Tu je držal I. podstarosta SKJ br. Gangl prekrasni prapor v naročju in tedaj je kraljev zastopnik general Marič nagovoril deputacijo Ljubljanskega Sokola takole: »Po naročilu Nj. Vel. kralja, vzvišenega kuma in darovalca, izročam to zastavo, simbol naše velike in močne domovine Ljubljanskemu Sokolu kot znak Njegovega visokega spoštovanja in odlikovanja, čestitajoč vam obenem k temu visokemu odlikovanju. Bodite močni in ponosni in prizadevajte si, da boste povsod in ob vseh razmerah vredni zaupanja hi pozornosti, ki jo vam tudi ob tej priliki izkazuje Nj. Vel. kralj. Pod to zastavo, visoko dvignjeno v moški roki, zbrani v močno falango ter pod vodstvom viteškega sina viteškega kralja vašega starešine, Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, korakajte samo naprej, smelo, ponosno in zmagoslavno k svojemu cilju, k uresničenju vaših idealov in nad, ki jih stavljata v vas kralj in domovina. Zdravo!« Po širnem zletišču je zaorilo navdušenje. Starosta br. Kajzelj je globoko ginjen prejel zastavo ter se zahvalil zastopniku visokega kuma za prekrasno darilo Nj. Veličanstva. Ljubljanski Sokol bo vedel ceniti visoko odlikovanje, stal bo pod kraljevim praporom na braniku domovine do zadnje kaplje krvi. Brat starosta Kajzelj je nato sprejel novi prapor ter ga ponesel na telovadišče med burnimi ovacijami Nj. Vel. kralju. V kratkem nagovoru je izročil prapor praporščaku bratu inž. Fincu, ki je obljubil, da bo nosil prapor s častjo in s ponosom ter ga bo branil do svojega poslednjega diha. Medtem so se ovacije stopnjevale ter si je le težko priboril »e-sedo častni starosta Ljubljanskega Sokola brat dr. Viktor Murnik, ki je nagiasil, da je Ljubljanski Sokol kljub temu, dasi obstoja že 70 let, čvrst in mlad in da hoče še nadalje delovati v sokolskem duhu in v smislu bssed najvišjega zaščitnika Sokolstva Nj. Vel. kralja Aleksandra. Zopet so se ponovile bučne ovacije, nakar je sledil mimohod po zletišču med ponovnimi burnimi ovacijami občinstva. Nastop podoSicirjev Ko so zapustili telovadišče ljubljanski Sokoli, so prikorakali, burno pozdravljeni z vzkliki »Živela vojska«, gojenci inženjerske podčastniške šole iz Maribora, ki so po Sukovj slavnostni koračnici »V novo življenje« izvajali štiri krasne proste vaje. ki jih je sestavil dijak kapiar brat Pire Stane. član Sokola L, Tabor. Občinstvo se je divilo prekrasni izvedbi ter burno pozdravljalo našo junaško vojsko. Kmečke sokolske čete Nato so sledile posebne točke žup Niš, Sarajevo. Cetinje. Bjelovar in Banja Luka Najprej so kmetske sokolske čete iz župe Niš 264 po številu izvedle vaje, ki predstavljajo delo našega kmeta na polju Vaje so bile izvedene s tako naravnost elegantno skladnostjo in strumnostjo. da je vihar odobravanja zagrnil naše krepke fante z juga. Nič manj 'epe niso bile vaje članov članic in kmečkih čet župe Sarajevo, ki j h je sestavil savezni prednjak brat Ban. Pre krasne narodne noše, telovadne obleke članov in članic so nudile očarljivo sliko pn izvedbi Nato so člani župe Cetinje v dragocenih narodnih nošah, dalje člani nup' Bjelovar in člani župe Banja Luka. izvedli posrečene in dobro sestavljene proste vaje Zopet je grmelo odobravanje in sodba je sog'lasna: naše kmečke sokolske čete so ens najdragocenejših sestavin našega Sokola. Naši Santje z morja Sledil je višek današnjega telovadnega nastopa, nistop naše kraljevske vojne mornarice Med burnimi ovacijami občinstva za naš Jadran je prikorakalo na telovadišče 192 mornarjev v belih hlačah brez srajc in z belimi čepicami \j;hova bronasto zagorela telesa so napravila na občinstvo očarljiv vtis. Ob zvokih veličastne »Buči morje Adrijansko . « so izvajali simbolič no telovadno skladbo kapetana brata Iva na Kovača tako vzorno in elegantno, da ie občinstvo že med izvajanjem prirejalo našim mornarjem entuziastične ovacije. Najraje bi ljudje prisilil' naše fante z morja da vaje ponovijo... Zašumela je koračnica, ko je br. na-cinik SK1 dal znak. da je telovadba zaključena Valovi množic so poplavili ulice. navJuse nje je veliko, sodba soglasna: Bilo ie pre krasno! Ljubljana je vsa ponosna in srev ★ TriumS Ljubljanskega Sokola Nastop Ljubljanskega Sokola je bil višek zase: deca, naraščaj, članice, člani so v harmonično kombinirani celoti zavzeli prostor in so na mah zavzeli tudi vsa srca de-settisočev gledalcev Ta točka je prinesla umetnost ustvarjeno samo. Mali in veliki Sokoli so ogradili vse telovadišče s svojimi skupinami in so vstopali in izstopali iz prostora, da je bil umetniško izvajan že vsak prihod in odhod Najprej deca sama-njihovo rajanje ie zdravilno duše v ljudeh. v srcih in vočeh je zaigralo. Sama prisrčnost, sama radost, samo božje solnce Te vaje so prehajale 2e v ritmičen ples, bile so stvaritev, za katero gre najgloblj; zahvala tako otrokom kakor vaditeljem Pogled na to sokoisko deco je moral tud najbolj zakrknjene pesimiste, če jih je bih kaj po ložah, tribunah in stojiščih, navdat z mogočno vero. da bo iz te naše dece zra sel še močan, zdrav narod, močna država močan svet. Enako kakor deca, so vse osvojili na raščaj in za njimi članice in člani. Vs< starostne skupine, ki jih druži Sokol, so s« tu zlivale v eno samo dušo, v eno same moč. Intimnost najtišje, najbolj skrite le pote je tu na širokem prostoru pred deset-tisoči ljudstva stopila na plan, misel je postala meso, z mogočno silo je potrkala na vrata vseh src in vsega sveta. Sama oc sebe se je iz gibov teles utrgala pridušene pesem, ki so jo rahlo zapeli deca, naraščaj-niki in veliki Sokoli, življenje samo se je razlilo po prostoru. Ta tihi, lepi, najintimnejši nastop je naj bolj glasno, najbolj mogočno manifestiral, da je Ljubljanski Sokol pri svojih 70 letih v resnici mladeniško nastrojen in da je neizčrpno poln stvariteljskih moči. Ovacije Kaši vojski Na naših zletih smo že tako vajeni nastopov naše vojske, da bi izostanek strumnih oddelkov v vojaških uniformah na tako veliki telovadni prireditvi, kakor je bila današnja, odločno škodoval sporedu prireditve. Zeljni smo skupne manifestacije zdravih mladostnih sil Sokolstva in naše slavne vojske, čuvarice naše dorno-vine, zaščitnice miru in s tem našega narodnega napredka. Danes sta se nam na telovadišču predstavili podoficirska šola iz Maribora in oddelek mornarjev iz Šibcnika. Gromko jc odmevalo po vsem zletišču ko so po krasnem glasbenem uvodu — nastop »U novi život« je spremljala vojaška godba — prikorakali mladi podoficirji, vsi enake rasti, stasiti, krepki, da je v pohodu donela zemlja. Njihov nastop je res bil vzor strumnosti, a želi so ovacije ne samo zaradi lepe izvedbe, temveč zlasti še zaradi tega, ker se je vse navzoče občinstvo zavedalo, da so gojenci podoficirskih šol jedro naše armade in vojaške vzgoje. A za zaključek današnjega sporeda si ni bilo mogoče zami:-' boljše točke kakor nastop mornarje Čuvarji našega morja so vsevdilj delc/.n; največjih simpatij naše javnosti — in to je najveličast-neje potrdil zlasti še današnji njihov nastop, ki je bil naravnost nenadkriljiv in je vzbudil cele orkane ploskanja in vzkh-kanja. Večer po zmagi Vidov dan se po tako srečno končanem prvem javnem nastopu slovanskega Sokolstva razrašča v eno tistih veličastnosti, ki jim človek n>irr.a besede. Mesto ,:e spet preplavljeno 7. množicam:, ki si kar ne morejo dati duška zadovoljstvu, ki jim ga da;e čuvstvo zmagoslavne sokolske misli. Mrači se. Od vseh strani prihajajo v mesto med zvoki koračnic sokolske godbe, da zasedejo tiste rrostore. na kattr.h pride tudi širna množica na svoj račun. Na zletišču se, poraja novo življenje. Goro ob/uCu-ice, (joie tJrutllCii. Nove ti u-me zasedajo tribune in stojišča. Naval na blagajne je spet velikanski. Nebo je sicer oblačno, vendar nikogar ne moti. Nikjer ni opažati kake utrujenosti. Povsod ie pesem, povsod veselje. Z dvorišča Narodnega doma se v že precej globokem mraku razvija vesel sprevod. Na čeiu a starimi sokolskimi prapori društvo Ljubljana, za n-jim pa ves sokolski naraščaj in deca. od občinstva burno pozdravljeni Sokoliči in Sokoličice, naša bodoča sokolska vojska. Med pesmijo in vzklikanjem korakajo na zletišče na slavnostno akademijo. Za njimi pa spet truma za trumo. Po širnem tivolskem parku zvene pesmi, pesmi s slovanskega juga in slovanskega severa, vmes pa zvoki tamburic in pišča.i in tu pa tam pleše skupina mladih fantov in deklet iz šumadije. Bosne in drugod kolo in vriska, da človek mora za nekaj trenutkov vstopiti v vrsto raiajočih. Tu pa tam kaže mesto čudovito podobo Grad je razsvetljen kakor vsak večer, aH danes se ta starodavni čuvar naše zgodovine še posebno blešči. Danes je ta čuvar tu di za tujca dobil svoj pomen, ki ga bo tu jec ohranil in se spominjal z njegovo podobo velike sokolske Ljubljane, Vidovega dne. Kamor pride človek, najde kak kos mesta, ki se posebno odlikuje. Izložbe so okrašene in marsikje je v njih tako globok poudarek sokolske misli, da človeka nehote prevzame. Novi mariborski škof Vatikan, 28. junija, s. Papež je imenoval dosedanjega mariborskega pomožnega škofa g dr. Ivana Tomažiča za škofa v Mariboru Dr. Kumanudi v Ljubljani Beograd, 28- junija p. Danes je ob 14.40 odpotoval v Ljubljano predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, da se udeleži sokolskih svečanosti Zaprisega novih senatorjev Beograd, 28. junija p. Dne 18. t. m. imenovani novi senatorji Jeremija živanovič, Dragoslav Gjorgjevič, dr. Savo Ulmanski, don Franjo Ivaniševič, Milovan Djakovič, Mio Sočič in Dobrosav Petrovič so bili danes slovesno zapriseženi. Kolin: Ilirija 2 :2 (1:1) Včerajšnja nočna tekma med Ilirijo ir. Kolinom je ostala neodločena. Nadmoč je dosege! Kolin v šesti minuti po desni zvezi Motki in izenačil ie Doberlet v 29 minuti z razantnim strelom Ilirija je bila v pre moči v drugem polčasu Pfeifer je v drugem polčasu dosegel drugi gol za Ilirijo in Kc lin je v 27 minuti zopet po Motki izena čil. Gosti so igrali precej ostro. Sodil je g. Cimperman. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes. Večinoma na pol oblačno, precej stalno zmerno toplo. — Dunajska vremenska napoved za četrtek Vreme se še 1 bo spremenilo temeljito. Javna telovadba Pozdravili večer slovanskemu Sokolstvu Ogromna udeležba — Pomemben nagovor ministra dr. Hanžeka — Jugoslovenski in splošno slovanski Tabor Na predvečer Vidovega dne se je na Taboru vršil pozdravni večer, ki je bil obenem tudi večer sprejema vseh slovanskih gostov iz inozemstva in domačih, ker so, kakor znano, morali iz prometnih razlogov izostati posebej organizirani sprejemi na kolodvoru. Dvorano Tabora in vse stranske prostore je zasedla ogromna, pestra množica Sokolstva, katere kroji in noše so se zlivale v eno samo živo morje, kakor se v teh zletnih dneh v eno zlivajo Jugosloveni od povsod, koder živijo naši ljudje in bijejo naša srca, iD kakor so z nami eno vsi bratje Slovani od severa do juga. Razen najodličnejšib predstavnikov našega, češkega in ruskega Sokola se je v imenu vlaae udeležil minister za fizično vzgojo dr. Hanžek, v imenu narodnega predstavništva podpredsednik senata dr. Novak, senatorji Hribar, dr. Gregorin, dr. Ravnihar. dr. Rožič, tajnik Narodne skupščine Miloševič in veliko število narodnih poslancev, med njimi gg. pustoslemšek in Petovar, konzul ČSR inž. ševčik, ban dr. Marušič in podban dr. pirkmajer, župan dr. Puc. dvorna dama Tavčarjeva, general Kneževič, zastopniki naših, češkoslovaških in ruskih narodnih društev, med njimi dr. Stare za JCligo, lektor dr. Burian in univ. prof. dr. Kasai za Cesko obec ter univ. p.-of. dr. Spektorski za ruska udruženja. Večer je otvorila železničarska godba s sokolsko himno, ki jo je vsa dvorana poslušala stoje, nato pa je med viharjem ova-cij izpregovoril pozdravno besedo prvi podstarosta SKJ E. Gangl. Toplo je ogovoril vso sokolsko družino, ki se je iz vse J -1 gosi a vi je in iz vseh slovanskih dežel zbrala k jubilejni svečanosti prvega s šolskega društva na slovanskem jugu. Vsi Sok jli so kakor ena hiša in ena rodovina, k: ji je poglavar Tyrševa sokolska ideja. Srečni in ponosni smo, da moremo služiti tej ideji in v tem znamenju se mora vse Slovanstvo strniti v eno dušo in eno srce, da bo moglo izpolniti svoje misije: Slovan- :.vo je pozvano, da v kulturi zmaga med vsem človeštvom. Ni močnejše dile na svetu, kakor je Slovan v Sokolstvu. Tyr-ševo geslo je bilo, da bosta na tem svetu zmagali samo resnica in pravica Tako se bo tudi zgodilo. Posebej je podstarešina Gangl pozdravil vse inozemske in demače predstavnike, med viharnim odobravanjem pa je sporočil tudi. da bodo z večera odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju. prezidentu Masaryku in prezidentu poljske republike. Ko je godba odigrala jugoslovensko, češkoslovaško in poljsko himno, je nekaj to-rliu. idejno globokin besed izrekel minister za telesno vzgojo dr. Hanžek. izrazil je svojo posebno radost, da more kot resorni minister prisostvovati jubilejni slavnosti Ljubljanskega Sokola, h kateri so se zbrali predstavniki vsega slovanske- ga Sokolstva. V tem težkem, zgodovinsko usodnem času je ogromni obisk vsega Sokolstva na svečanosti dokaz, ua sokolsko delo vznika iz oživljene zavesti, da je usoda naroda in narodov vsem skupna in da more samo dobro razumevanje potreb in verno izvrševanje nalog prinesti svetu spas. Kakor so naši dedje in pradedje čutili krepko zavest skupne pripadnosti, tako moramo tudi mi gojiti eno samo težnjo po skupni svobodi in po skupnem narodnem življenju. Naši očetje so z brez-primernim heroizmom uresničili s-:n o narodni svobodi in so narod zedinili v enotno državno organizacijo. Naši novi generaciji pripada velika naloga, da ohram vse narodne dobrine, ki so zrasle iz murja .,olz m krvi, in aa ustvari zedinjeaje naroda po duši in po čuvstvu, kakor zahteva zakon narodne celote, če bomo vsi doživeli v sebi novega slovanskega človeka, ki bo zmožen strniti v eno vse dele naroda in zemlje, bomo kos tem nalogam. Novi slovanski človek se mora zavedati, da prihaja osebna svoboda le po svbbodi naroda. Ni pravice brez dolžnosti, ni svobode brez odgovornosti! Zato pa mora narod imeti vodstvo, ki ima avtoriteto, da mu narod zaupa vse svoje misli in svoje interese. Gospod minister je izrazil zahvalo Sokolom za vse veliko delo in žrtve, ki so jih vložili v borbo za svobodo in napredek, obenem pa jim je naročil, da morajo tudi v bodočnosti biti apostoli za obnovo in preporod novega slovanskega človeka, pober-niki narodnega edinstva in svobode. Z izrazom vere, da bodo Sokoli izpolnili velike naloge, ki jih še čakajo, je minister ar. Hanžek zaključil svoj pozdrav. S kratkimi nagovori so nato pozdravili Sokole in goste v imenu narodnega predstavništva podpredsednik senata dr. iTo-vak in tajnik narodne skupščine Grga Miloševič, ki je obenem starosta cetinjske sokolske župe, in župan Ljubljane, zibelke Sokolstva na slovanskem jugu, dr. Puc. V imenu slovanskih gostov sta se za Iskreni pozdrav in sprejem zahvalila podstarosta COS Truhlar in predstavnik ruskih sokolov Atamanov. Po tem oficielnem delu je v uvorani umetniško dovršeno zapel Završanov kvartet. Občinstvo, ki že med govori ni našlo v veliki, prostorni dvorani dovolj prostora, se je nato po večini preselilo na telovadišče poleg doma, kjer se je med sviranjem godbe na zurle in goči, ki je med številnimi drugimi sokolskimi godbami prišla z zletni ki od Vardarja v Ljubljano, razgibalo veselo kolo, v katerem so plesali v svojih čudovitih nošah Sokoli iz vseh pokrajin države in z njimi še gostje iz vsec-a slovanskega sveta. Na vrtu Tabora se je razmahnila mogočna ljudska, narodna prireditev, kakršno ima Ljubljana priliko videti samo ob svojih največjih dneh. akademija v Tivoli! ilajno tsspeli nastopi sokolskih edinic iz najrazličnejših krajev Jugoslavije zgodnjih večernih urah je dajalo mesto . ra.vo babilonsko sliko. Središče me-v tivolski park je bilo podobno brne> - vu panju. Množice so bile kakor elektrizirane in so valovile neprestano. Od kolodvor so še zmirom prihajale velike če;e Sokolov in Sokolic med zvoki godb in s oesmijo. Tu pa tam so goste nenehoma rastoče gruče ljudi zajezile ceste. Vendar promet ni coro prav niC trpel. O prvem mraku pa se je ljudstvo pričelo zgrinjati na obširnem zletnem prostora v Tivoliju, da prisostvujejo telovadni akademiji, ki je bila napovedana sicer pozno, vendar je zletišče bilo kmalu nepregleden živ-žav. Vse tribune in tudi stojišča so bila gosto zasedena. Zlasti čudovit je bil pogled na veliko tribuno, ki je bila kakor pi-s?_no polje. Sokolski kroji in narodne no-£s južnih bratov in sester so vzbujale vtisk plamene strmine. Ob pol devetih je zapel rog. Zletišče se je pomirjalo in kmalu je zavladala tišina Akademija se je pričela. Štirje močni reflektorji " so krasno razsvetljevali ves zletni prostor. Visoko na zapadnem nebu pa. je sijal mesec in dajal vsemu nekaj mističnega. Vso prireditev je vodil član STO brat Herman Keber. Akademija je obsegala 10 t telovadnih točk, ki so jih izvajali člani, članice in moški ter ženski naraščaj. Zastopana so oila društva Maribor matica, Bjelovar, osijek, sokol rv. iz Zagreba, četa Kasindol iz sarajevske župe, članice in ženski naraščaj iz Samobora pri Zagrebu in Sokol i. iz Maribora. Prvi so nastopili člani Sokola Maribor matica, ki so. burno pozdravljeni, nastopni s telovadno skladbo naše krasne pesmi Buči morje Adrijansko«. Njihovo strumno izvajanje težke skladbe je bilo nagrajeno z iskreno zahvalo vsega občinstva. Sledili so Sokoli iz Bjeiovara prav tako pozdravljeni kakor prvi. Njihov telovadna skladba »Ritem mladosti« je izzvala zasluženo občudovanje. Krepka mlada sokolska telesa so v tej krasni skladbi prišla do nolne veljave. Za njim; pa so sledile članice društva Osiiek, Gornji grad, z učinkovitimi prostimi vajami, ki so imele povsem baletsk' značaj in so zaradi tega vzbudile še večjo pozornost pri gledalcih, ki so jih nagradili z viharjem navdušenja, članice osiješkega Sokola so ga v polni meri zaslužile. . Akademija je potekla v pravi sokolski disciplini. Razpoloženje je raslo od sekunde do sekunde, in ker so bile na sporedu same telovadne kompozicije, je da se je med članstvom nastopajočih društev razvilo pravo tekmovanje. Za vrlimi Osiječankami so prikorakali spet člani bjelovarskega Pokola. Izvajali so »Pesem borbe«, ki je morala Prevzeti slehernega gledalca, čudovita skladba, ki zahteva nemalo napora, je žela toolo priznanje. Najbolj zanimiva, lepa. vendar malo predolga je bila telovadna skladba članic Sokola IV. iz Zagreba, ki so izvajale »Ritem in gib«. Izvajanje je bilo v marsikakem po- gledu občudovanja vredno. S to skladbo to zagrebške Sokolice društva sokol IV. pokazale najmodernejše gibe sodobne telovadbe. In kakor pri vseh skladbah, je bilo tudi v tej opaziti silno stremljenje, dati vsakemu gibu določeno vsebino, krepak izraz. Viharno pozdravljena, med splošnim vzklikanjem je nato prikorakala na telovadni prostor krepka bosanska četa Kasindol iz sarajevske župe. Na štetje je izvedla vzorno in skladno »šolo telesa«. Zastavni, krepki kmečki fantje v svojih lepih bosanskih narodnih nošah so bili deležni za svoj nastop vprav bučnih ovacij. Novi prapor Ljubljanskega Sokola Sokolsko društvo Ljubljana matica je včeraj, kakor poročamo na drugem mestu, razvilo svoj novi prapor, jubilejni dar Nj. Vel. kralja. Prinašamo fotografiji obeh strani prapora, ki ga je po načrtu arh. Omahna izdelal Državni osrednji zavod, za žensko obrt v Ljubljani. Za njimi so se pojavile članice ln ženski naraščaj iz Samobora pri Zagrebu, ki so izvajale telovadno skladbo »Svetloba 5n tema«. Ta skladba, v kateri je važen vsak gib, je izzvala pri občinstvu, ki je bilo s pohvalo imenitno razpoloženo, res iskreno priznanje. Sledile so članice Sokola Maribor I., ki so izvedle svojo težko in veliko napora zahtevajočo skladbo vzorno. Akademijo so zaključili člani Sokola Ma- ribor matica. Dali so vaje po pesmi »Sto čutiš Srbine tužni« tako sijajno, da je občinstvo nagradilo izvajaioče s takim orkanom navdušenja, da Je človeka zabolelo fizično od zadovoljstva. Vsa prireditev je dokazala nenavadno pestro in intenzivno delo vsega jugoslovenskega Sokolstva. Razen tega pa je izredna discipliniranost in požrtvovalnost vsega članstva res občudovanja vredna. Sprejem Sokolov župe Karlovac na Vidu Nad 600 Sokolov in Sokolic je, nastanjenih v viškem Sokolskem domu in osnovni •šoli. Zastopnika viškega društva so pričakali goste v soboto popoldne na dolenjskem kolodvoru in so od tod v povorki skozi mesto odkorakali na Vič. V sprevodu sta igrali metliška m sokolska godba iz Kariovea. Pred Sokolski m domom so jih dočakali domačini in ie gostom želel dobrodošlico starosta brat Re.ms. Zahvalil se mu je za odkrite znake bratske ljuba vi •starosta karlovačke župe br. Malovič. Gostje se počutijo na Viču nad vse zadovoljne. — Noč od torka na sredo Po končani prireditvi se je vsa množica gledalcev razlila po tivolskih drevoredih. Vlaki s Sokoli so še vedno prihajali. Zdaj pa zdaj si je po Tvrševi, Miklošičevi in drugih cestah skozi goste množice utirala pot goaba, za katero so korakale dolge čete novodošlih Sokolov in Sokolic. Nad nepreglednim morjem ljudstva pa je bilo videti tu pa tam sokolske prapore. Brž ko je godba utihnila, je zazvenela pesem ko-rakajočih čet, kateri se je ljudstvo kmalu pridružilo, Množice so pele. Slovanska pesem je oznanjala bližanje velikega sokolskega Vidovega dne, Slovanska množica je neutrudno manifestirala svojo silno voljo za samostojnost vseh slovanskih narodov, za veliko kulturno slovansko bodočnost Divni Črnogorci v svojih krasnih narodnih nošah s starinskimi samokresi za pasom, kra=ne Črnogorke, Bosanke, Srbkinie, Vojvodinke in Hrvatice v dragocenih narodnih oblačilih, šumadinski borci, ponosni, zmirom na boj pripravljeni Hcrce-govci, so dajali množici, sredi civilizacije, tako pestro, tako čudovito podobo, da je sleherni moral pomisliti na neizčrpna bogastva vsega jugoslovenskega naroda Zlasti veselo pa je bilo v krasno urejenem tivolskem parku. Vsepovsod, tudi ia gozda, je bilo slišati naše južne tambu-raše, ki so igrali otožne južnosrbske pesmi, ki so izražale dušo mrkega Durmi-torja, pljuskanje valov jugoslovenskega sinjega Jadrana, dušo širnih vojvodinskih ravnin. Zdaj pa zdaj se je oglasila mehka slovenska pesem, slaveča naše gore, doline in jezera in našega rataria. Tam na velesejmskem prostoru pa je veselo, je pravi orientalski sejem. Godba in ples in tudi tam pesem, razigrana slovanska duša v čaru junijske noči. Ob stojnicah kupčujeio naši južni bratje t orientalsko robo. Z opankami, čibuki, bosanskimi in srbskimi vezeninami, s pirot-skimi preprogami in s »črno kafo«, ki je pol življenja naših južnjakov. Da, tam je naš, domači, južno-slovanski veliki sejem. A vse to kupčevanje je bolj za dobro voljo, je za trajne spomine, da veselje kipi dalje in ostane spomin nanj še dolga, dolga leta, spomin na veličastje Prvega pokrajinskega sokolskega zleta kraljevine Jugoslavije. Kolo in moderni plesi, smoking in narodna noša — kolika tazlika — in kolika žalost, ker izginja danes tisto krasno nekdanje samo narodovo življenje. Čas hiti. * L'ra je pol dvanajstih. Ceste se počasi praznijo. Zelo počasi Le po tem je opaziti, da se množice odpravljajo k počitku, ker so prehodi lažji. Ali gori pri Bavarskem dvoru spet igra godba. In množica na cestah spet vzva-iovi, se spet zgrinja. Zadnji vlak današnjega dne je prišel s skopljanskimi Sokoli in Sokolicami. Potem pa se je umirilo. Z Grada je pozdravljal vse sokolske goste velik žarnični napis: ZDRAVO, dolgo v noč. Svetel pozdrav v sebi svet lim ljudem. Jutro Vidovega dne Ob rani četski uri je mesto spet ožive-lo. Rahle megle nad njim so se počasi razgrinjale. Sonce je vzhajalo — sreča so kolskega praznika. Ob en četrt na pet so vkorakale v mesto s periferije prve sokolske čete z godbami. Kakor bi bil mignil, je vstalo življenje, spravilo na cesto mlado in staro, v zlato jutro največjega narodnega spominskega praznika. Sokoli telovadci in Sokolice telovad-kinje so hiteli na zletišče k skušnjam, ki so se pričele ob šesti uri in bile hkrati uvod v sokolske prired:tv HnrniSnjega dne. Vidovdansko sokolsko vrvenje v Ljubljani Ljubljana, 28. junija Na obzorju vzvalove ponekod srebrni, nežni oblački, tam na zapadu pa se te:nni. Nad Ljubljano in okolico je nebo jasno in čisto. Pihlja jutranja sapica, veselo plapolajo zastave. Sokolske množice so že rano pokonci, vsepovsod zadiha življenje. V Šolah, kjer domujejo sedaj Sokoli in Soko-lice, se začuje petje, živahno govorjenje, temperamentno razpravljanje o doživetjih ter vtisih preteklega dne. Ob 4. zjutraj že pripeljejo tramvajski vozovi, še vedno slavnostno okrašeni z zelenjem in trobojk-ami, v Št. Vid, na Vič, na Dolenjsko cesto, v Vodmat in že jih napolnijo množice bo-kolov in Sokolic. Solnce poživlja srca, de settisoči parov oči se smejejo v jasno nebo, godbe zaigrajo. Vsepovsod vzvaNove Evrope« dr. Vladimir Rozov. Pisec se naslanja na razne antropološke spise, predvsem pa na leta 1930. izišli spis ruskega antropologa S. Ro-gozina o poreklu Arijcev, v katerem odločno zanikuje, da bi severna rasa bila arij-skega izvora. (Nemški rasisti najbolj poudarjajo baš severno raso kot čisto arijsko pasmo!) Opozarjajoč na to zanimivo razpravo v uglednem zagrebškem obzorniku, prinašamo zadnji odstavek, ki podaja resu-me avtorjevih izvajanj. >po vsem tem vidimo, da je zelo dvomljiva pravica Nemcev — zlasti onih z dolgo lobanjo, v katerih vi4'jo nekateri nemški učenjaki prave predstavi tel je svoje rase, — da bi se ponašali z imenom Arijcev in uživali one prednosti, ki so v Hitlerjevi državi rezervirane 9amo Arijcem. Zdi se celo, da bi bilo treba prav tem dolgolobanjim Nemcem, prej kakor vsem drugim, zapreti vrata vseučilišč in njihove spise sežgati na armadi, če res kdo hoče, da bi v nemški kulturi prišli do izraza samo arijski elementi nemške nacije. Na srečo pa to ni potrebno, zakaj dejansko kažejo teorije hit- lerjevskih rasistov strahovito in popolnoma neznanstveno zmedo pojmov. Predvsem: vsi današnji narodi 90 nastali z večkratnim križanjem raznih ras, pa tudi Nemci niso v tem nikaka izjema. — Tudi oni nimajo danes rasnega eedinstva in ga — kakor vse kaže — sploh nikdar niso imeli. Sestavljeni so iz dveh osnovnih ras: galei-hilske z dolgo in arijske 6 široko lobanjo; ti pasmi se nista nikdar stopili v ono samo celoto. Južni Nemci so brahialni, medtem ko pri severnih obstoji še danes znaten odstotek dolihocelalov. Potemtakem sploh ne more biti besede o neki nemški rasi, ki bi stala nasproti drugim rasam kot enota. Z druge strani pa je uloga, ki sta jo imeli ti dve nemški rasi pri organizaciji in ustvarjanju nemškega naroda in nemške kulture, docela drugačna, kakor si jo zamišljajo nemški šovinisti. Politično, kulturno in duhovno premoč, pa stvarjfJni element j* imela baš rasa s široko lobanjo, ki je gaTei - hilcem vsilila svojo kulturo, svoj jezik in svojo arijsko rasno zavest. Ne ta. ki jo hoče Wolt-mann (avtor spisov >Die Germanen und die Renaissance in Italien«, »Die Germanen in FrankreiclK, Op. poročevalca), marveč prav rasa z dolgo lobanjo, torej »germanska«, je služila kot substrat za razvoj tuje kulture. Tako je bilo izpočetka; v poznejšem času pa so nemško kulturo in nacijo vodili po večini južni Nemci, ki so — kakor vemo — brahicefali. Torej: ne ozka lobanja, ne dolge noge. pa celo ne modre oči in lasje ne predstavljajo ne v antropološkem in ne v kulturnem pogledu nikake posebne vrednosti, da bi lahko bili predmet nacionalnega ponosa in da bi opravičevali nemoralno postopanje z ljudmi druge fizične oblike kot z nekakimi bitji nižje vrste ali celo škodljivci človeškega občestva in napredka.« Tako dr. Rozov. V istem zvezku »Nove Evropei: je tudi izšel članek »Za nastojanjima demokraciie«. ki v njem dr. Ivo Kolbe označuio pomen londonske konferenc«. Dr. Slavko Kiirsch-ner je prispeval kratek članek o »previra-nju u Nemačkoj«, psevdonim Marco polemično razpravlja o odnošajih Nikole Hart-viga do Srbije, inž. Aleksa Božič pa v daljšem prispevku premotriva vzroke svetovnega propadanja bank. Članek dr. žige S c h \v a r z a »Da li so glasovi prazan šum« vsebuje nekatere zanimive podatke zdravnika - naravoslovca k teoriji pesniškega stvarjanja. Obsežno je poročilo —č— o ikongresu PEN-klubov v Dubrovniku. Tu Je prvig objavljeno avtentično besedilo govora, v katerem se je predsednik kongresa, sve-tovnoznani angleški pisatelj H. G. Wells zahvaljeval Jugoslaviji za gostoljubje. Tu čitamo med drugim: »Gostoljubnost, s katero nas je sprejel vaš narod, je tako plemenita in prijetna, da bi se čutili neskončno srečne celo tedaj, če bi bila to najdolgočasnejša in najubožnejša dežela. Toda vi ste nam povrh vsega mogli pokazati nenavadno lepo, vprav čarobno mesto in kraj. Mislim, da govorim v imenu vsega kluba, če rečem, da bomo vsi ponesli domov nepozabne spomine na vašo glasbo, vašo skulpturo, vašo dramsko umetnost in vaš pejsaž. Pogled z Lovrijenca na starodavni Dubrovnik, ki je bil razsvetljen nam v čast, je nudil enega onih vtiskov, ki ostanejo sveži v duši tudi tedaj, ko je obledelo tisoče drugih spominov. Vrnili se bomo na svoje domove in predvsem rekli, da je to divna dežela, za tem, da je to dežela, ki je voljna sprejeti tujca brez ovinkov, zahrbtnih misli ali tesnobe in naposled — s praktične strani, kar ni najmanj važno, — da je življenje v tej deželi zelo poceni in da je v nji prav malo beračenja in drugih nevšečnosti.« Ob koncu tega, vsebinsko obilnega zvezka »Nove Evrope«, ie izšel kratek, a topel nekrolog Dragutinu Domjaniču iz peresa J. Horvatha. —o. Sonce aii solnce? Res posebni ljudje smo Slovenci! Ce pomislimo, kakšno jezikovno goličavo nam je gospod Bog od vsega začetka podelili Komaj malo travice okrog bornega grmičevja, pa še vse polno tujega plevela vmes! No, pa so prišli Trubarji, Dalmatini, Japlji in začeli po tej puščavi žeti in kositi, Vodnik je skromno cvetje že v prijetne šopke zbiral. Prešeren kar prekrasne vence vil. Nato je nam nebo poslalo cele trume vrtnarjev in cvetličarjev, da je zažarelo in zadehtelo, zapelo in zazve- | nelo: Levstiki, Stritarji, Gregorčiči, dokler se ni do vrhov naših stolpov dvignil Oton Župančič, ki je z vsemi tremi prečudovito zazvonil. Med temi izvoljenci božjimi pa se je gibalo in gomazelo veliko število pridnih delavcev, ki so ruvali iz daljine in tujine zaneseni plevel, prerezavali in vezali, gnojili in cepili, pretikali in prestavljali, obenem iz sorodnih planjav in vrtov razumno presajali, no nič manj razumno tudi ograjali. In tako smo naposled dobili posestvece, da ga je oko in srce veselo. Pa se je pojavil še nekak »tehnični upravnik« v osebi dr. Antona Breznika, ki smo ga vsi spoštljivo za takega priznali in bili veseli, da imamo moža z dovolj ugleda, ki naj vlada in koman-dira, a smo radostno pozdravili še nekaj poklicanih mu pomagačev, med katere radi štejemo tudi iznajdljivega Antona De-beljaka. Tako smo sicer dobili »sirove sirove štruklje« (a propos: Breznik je pozneje zapisal, da je tudi »surov« pravilno), tako smo dobili »višje«' svetnike poleg nad-škofov m pod-poročuikov, dobili pa tudi »bralce« in »bravce« (čeprav bi od priznanega in zaželenega diktatorja pričakovali vsaj izjave, kaj se mu zdi čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Domače vesti ♦ Kralj v Vrnjačkl banji. No". Vel. kralj Je v ponedeljek popoldne posetil Vrnjač-Vo banjo ln se zanimal 2a napredek ko-■kopališča. Ogledal si je tudi dela za od-Vritje novih vrelcev mineralne vode. ♦ proslava na Kajmak&alanu v spomin žrtvam za naše narodno osvobojenje se vrši vsak© leto na dan 12- Julija in obiskujejo tedaj to torišče krvavih bojev tudi izletniki od blizu in daleč. Ceste bo tsko dobro urejene, da se Izletniki lahko vozijo a; avtomobili iz Bitolja na vrh Kajmakčalana. Odipeftejo se jjutraj ter imajo d»o povraCka 5 ur časa za slovesnosti ln razglede. Zaradi informacij naj s« Metalki obračajo na društvo »Južna jezera?, BitoU, kralja Petra 61. ♦ Predajanje o na&l kulturi na P»!j-•kem. Poljaka vlada organizira letos v Gdjroji ferijalne univerzitetne tečaje, na katerih bodo sodelovali profesorji in javni delavoi iz raznih držav, vz Jugoslavije bo sodeloval dr. Aleksander Jovanovič Izredni profes-or pravne fakultete v Beogradu. Na institutu za predavanja o slovanskih kulturah v Gdynji bo v mesecu juliju priredil dve predavanji! hrvatski književnik d-r. Slavko Batušič o jugoslovenski drami in cerkveni umetnosti. Dr. Batušič bo predaval tudi v Društvu mladih Slovanov v Varšavi in v Poznanj. ♦ Z zagrebške univerze. Inž. Dimitrij u-lijn bodo letovali učenci srednjih šol in otroci osnovnih šol. Letovanje za en mesec stane 750 Dtin. V tej vsoti so všteti tudi stroški za izlete •in šport. Letovališče ima zelio mnogo f&olnov za veslanje ta nudi možnost mlatita! za šport in igre. Mladina too pod stalnim nadizorstrvom zdravnikov in učiteljev. Prijave se še sprejemajo v upravi iletovališča, šola uarodnega zdravja, Mi-Togojska cesta 4, Zagreb. Navodila dajejo šolske poliklinike in ravnatelji srednjih šol. Odih-^d prv&a-a transporta učen -»vensfoi državljani, sc-»sobni za vojno službo stari 17 d« 20 let s sire din je šolsko maturo, položiti pa morajo sprejemni iaoit "iz aritmetike, getome-tfije. fizike, elektrotehnike, kemije, geografije in iz ene-'sra tujeea jezika — francoskega, angleškega, nemškega aii italijanskega. Interesente opozarjamo na tozadevni razglas v 155. šrevilki i Sluten i h novine. ♦ Sprejem gojenk v babiško šolo. Kakor se uraidmo raziglaša, se v državno ba-biško šolo v Ljubljani sprejme letos t redni učni tečaj 20 'JČenk. Kandidatka n> srni biti mlajša od 18 in ne starejša o>. 35 let. če je omjožena, mora imeti moževo Pri Ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. pismeno dovoljenje, overovljeno od pristojnega oblastva; če je ločena pa mora to dokazati s potrdilom duhovnega ali c 1 v Urnega sodišča. Dovršiti je morala najmanj štiri razrede osnovne šole, prvenstveno pa se sprejme ona, ki je dovršila kak razred srednje šole. Kandidatka za brezplačno učno mesto mora biti državljanka Jugoslavije ter mora z ubožnim spričevalom dokazati, da ne more plačevati učenja v babiški šoli. Učenka, ki se šola ob svojih stroških, plačuje po 500 Din na mesec. Vse učenke, ki se uče 0b svojih aH ob državnih stroških, imajo stanovanje in hrano v šoli ter morajo plačati 2000 Din, in sicer 1000 Din takoj pri vstopu, ostaMh 1000 pa do poteka prvega leta šolanja za nabavo babiških priprav in učnih pripomočkov. Tečaj za babice traja 18 mesecev ter se začne dne 1. septembra Prošnje za sprejem je vložiti najkasneje do 1. avgusta letos pri upravi državne babiške šole v Ljubljani, Stara pot 3, po pristojnih sreskih načelstvih. ♦ Pevska turneja »Obilica«. Beograjsko pevsko društvo ^Obilič« priredi turnejo vzdolž našega Jadirana ter bo priredilo koncerte v raznih večjih krajih. V 'Splitu prirej koncert dne 20. julij« ♦ Starodavna cerkev v Pnokuplju. Po naročilu ministra je te dni prisipel v Pro-tkuplje kustos narodnega muzeja v Beogradu Gjorgje Bošikovič, da pregleda tamkajšnjo Jug Bogdanovo cerkev ter da potem m in i s testa-u ptredioži poročilo, kako naj bi se cerkev restavrirala ter ohranila •kot anomenik. ♦ Pet let od Ljutomera do Ljubljane je potrebovala dopisnica s trgovskim naročilom za nekega ljubljanskega trgovca žiga: Ljutomer 7. VI. }928, Ljuihiiana 23. VI. 1933 sta prav razločna, naslovnik pa je moral plačati tudi kazenski porto. ker se je v dobi tega diolgega potovanja poštnina zvišala. ♦ Reka Pltva je izpremerNIa f«/)j tok. Kakor iporočajo i'z Jajca v Bosni, je reka ■Ftiva te dni iz.piremenila svoj tok ter •tako onemogočila delo me sto i m mlinom, •v katerih se melje žito za tamkajšnje prebivalstvo. Ker se take izipremembe rečnega toka ponavljajo, zahteva prebivalstvo, da .se struga reke čimprej temeljito reguiira. ♦ Pogrešanca iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Celju je uvedilo postopanje, da se proglasita za mrtva Filip Zakolšek iz žetal v šanarskem srezu, ki je pri splošni mobilizaciji leta 1914. odšel k S7. pehotnemu polku v Celju ter se pogreša od 20. oktobra 1. 1914. na flronti v Galiciji, kjer je bare padel, Mihael šperdoner rojen leta 1885. v Pirešici, ki je leta 1914. s 87. pehotnim pttlfkbm odrinil v Ga-Mcijo, kjer je baje 21. decembra 1914. padel pri Jaroslavu. ♦ Nenavadna smrtna nesreča. V strugar-ski d3lavnici v Zavidovičih ee je pretekli torek pripetil čuden Drimer smrtne nesreče. Delavec Marušič, ki je šele nedavno nastopil službo v stragarni, ni bil višč manipulacije pri strojih. Pri piljenju je cirkular nenadoma odpovedal. Desko je stroj vrgel na tla, a ni zadela Marušiča, ki pa se je vendar mrtev zgrudil na tla. Zdravnik je ugotovil, tla js Marušič umrl od Strahu. ♦ Samomor bnfczpoaeinego pekarskega Pomočnika. V Zagrebu je predvčerajšnjim izsviršil samomor brezposelni pečar-ski pomočnik Ivan Slnovec. Skočil je v Savo in utonil. Sinovec je bil že dati« časa brez posila. ♦ čemu uporaibljate v svoji plsarr*! de-fektne pisalne stroje. S tem ogrenite delo svod'im strojepiscem in poleg tega sami trpite &kodo. Pokličite specialista, ki Vam za malo denarja popravi in na novo uredi Vaše pisalne stroje tako, da boste Vi sami in Vaši strojepisci zadovoljni Res dohno in poceni Vas posluži Ivan LEGAT, Ljufaljan®, Prešernova ul. 44. telefon 26-36. ♦ Mlada tatica iažgala hišo. V Rogatcu v drinski banovini je šestnajstletna Samiia Terskrdžic ukradla v hiši svojega strica biserno ovratnico, flato uro in več dr.igih stvari, potem pa ie zažgala hišo, da zabriše sledove tatvine. ♦ Današnje življenjske razmere zahtevajo od vsakega posameznega človeka 'dObro in intenzivno delo. Migrena in 'glavobol kakor kdaj prej m.učita fečrpa-•nega človeka in mu paralizirata najino-trebnejše, namreč dobro intenzivno delo. Moderna medicina pozna danes mnoga sredstva za odpravo glavobola in migrene, med njimi najfbolj znane piraimidono-ve (tablete. >Bayer<, ker te vedno in za-nesAjlivto pomagajo. N>hvatba. Začetek je združen z nastopam dveh >pozvačinov< ali >zvačev<, katera v imenu ženina in neveste vabita teden, diva pred gostiivanoem. Opravljena sta kaj zanimivo: plavo jima krasi do pol metTa visok klobuk, okrašen s peresi in papirnatimi rožami. Od roba klobuka jima vrsiijo dolgi trakovi, Wi zakrivajo obraz, čez pleča imata pripete obri-sače in rute. Plod koleni jim visijo kra-glil'jčiki. V rokah nosita leseno sekiro, na kateri je pripeta ježeva koža, Z njo nagajata ljudem in psom. 'Imata tudi rog ki ga nazivaoj >l:Zvezde«. Prosimo člane in ostale tovariše, da se udeležijo tega večera s svojimi družinami in znanci, da tako izrazimo zaslužnemu tovarišu vsaj na ta način nekoliko hvaležnosti za njegovo d'olgoletno neumorno delovanje v kerist naših skupnih diljev. u— Diplome na državnem kanservato-riju v LJubljani. Diplome srednje šole so prejeli gojenci: Baje Ladka iz klavirja * prav dobrim uspehom in prav diobro umetniško nadarjenostjo, Bajde Oton iz čela z odliko in odilično umetniško nadarjenostjo, Rueh Branko iz klarineta z odliko in odilično umetniško nadarjenostjo, Steriienc Josip iz orgel z odliko in odilično umetniško nadarjenostjo, šest gojencev pa je letos absolviralo visokio šole državnega kenservatorija. in ti so: Brav. ničar Matija kompozicijo z odliko in odlično umetnišikjo nadarjenostjo, Dolenc Jcsipir.a solistično pefcle s prav dobrih uspehom in odilično umetnišiko nadarjenostjo, Krmpotič Ivan solistično petje t prav dobrim uspehom in odlično umetniško .nadarjenostjo, Laharnar Marija solistično petje z od.liko in prav dobro umetniško nadarjencstfo, Pfeifer '^eon violino z odliko in odlično umetniško nadar. Jenostiio, šturm Franc kompozicijo z odliko in odlično umetniško nadarjenostjo (Diplomirali so na učiteljskem pedagoškem odidelku: Bajde Oton za čelo z odliko in petje s prav dobrim uspehom, "Gallatia ReinhoHd iz klavirja z odliko, 'Hržšcvec Sbva iz klavirja z odliko l'ir-•nik Maks iz petija s prarv diobrim uspehom, Stanič Franjto iz violine z od/liko in šaplja Božena iz klavirja z odliko. L«*-tos je bilo izdanih skupno 16 diplom. u— Učni uspahi II. državne realne gimnazije. Vseh maturantov je bilo 72 (27 učencev in 45 učenk), od teh 26 rednih in eden reden učenec ponavljajoč, 39 rednih učenk, 3 redne učenke od lanskega šolskega leta in 3 privatiso naloga g. dr. Antona Novačana. odpravnika) jvislov jugoslovenskega jxislaništva v Kairu, razdelil med 3n najubožnejših otrok, jto izboru otrok samih pitim iz vsakega razreda. 3000 Din, ki jih ie iz zapuščine pokojnega slovenskega rojaka gosp. Mušiča beja iz Aleksanirije naklonila po posredovanju g. dr. Novačana njegova gospa soproga. Šolski upravitelj g. Ernfst Tiran je naprosil g. prof. Kožuha, da sporoči gosp. dr. Novačanu iskrano zahvalo v imenu vseh obdarovancev. e— Na drž. dvorazredno trgovsko $010 se je v začetku šolskega leta 1932-33 vpisalo 15 učencev in 59 učenk, skupaj 74, in sicer v I. letnik 6 učencev in 33 učenk, v II. letnik pa 9 učencev in 26 učenk. Dovršilo je I. letnik 5 učencev in 10 učenk, 11. letnik pa 7 učencev in IS učenk. Popravne izpite imajo 3 učenci in 18 učenk. Letošnji učni uspehi so prav zadovoljivi. e— Na drž. realni gimnaziji je bilo v preteklem šolskem letu 533 dijakov in SM dijakinj, skupaj 765. Napredovalo je dijakov in 195 dijakinj, skupaj 573 (7-+.V4 odstotkov). Popravne izpite ima 105 dijakov in 27 dijakinj, skupaj 132 (17 23 odstotkov), ponavljalo bo razred 46 dljakov in S dijakinj. Pravico do rednega šolanja pa so zgubili trije dijaki. e— Naval učencev na celjsko realno gimnazijo. V ponedeljek so se vršili sprejemni izpiti. Prijavilo se je 160 učencev m »J učenk (skupaj 243). Sprejemni izpit je napravilo 145 učencev in 71 učenk (skupaj 216). Nekaj učencev se bo jeseni vpisalo na druge zavode. Celjska gimnazija v prvem razredu še ni imela toliko učencev, kakor jih bo letos jeseni. e— Zopet tatvina kolesa. Dne 26. t. m-okrog 17.30 je neznan storilec ukradel nekemu mizarskemu mojstru iz C?lja izpred poslopja Celjske mestne hranilnice na Krekovem trgu 800 Din vredno, črno pleskano kolo znamke >Styria«. Iz škofje Loke šl— Zaključek šolskega leta na deški osnovni in višji narodni šoli v Skofji Loki je bil letos zelo slovesen in združen z lepo Vidovdansko proslavo, ki so ji poleg šolske mladine z učiteljstvom prisostvovali tudi starši, zastopniki mestne občine, oficirskega zbora, državnih uradov in drugi. Pomembnost Vidovega dne sta tolmačila mladini šol. upravitelj Jakob Rojic in učitelj Rudolf Horvat. Sledili so nato ljubki nastopi otrok,- ki so prav pogumno in živahno deklamirali, peli in recitirali. Z državno himno je bila slovesnost, ki se je vršila prvič v novi, spretno okrašeni telovadnici, zaključena. Učni uspehi so prav dobri, šolo je posečalo 383 otrok. šl— Šahovski klub dobimo v kratkem. Vložena so že pravila, nakar se bo vršil takoj ustanovni občni zbor. Prijavljenih je že okoli 40 članov, kar je za naše razmere vsekakor visoko število. Vse pripravljalno delo je v rokah mag. pharm. Otona Burdycha, dočim je tajnik g. Vra-ničar. Šahisti so odigrali dosedaj dve si-multanki, venec zmage sta pa obakrat odnesla gosta. Prvič Kranjčan Globočnik in drugič Ljubljančan Matulj. Simultank se je udeležilo po 14 igralcev. Šahisti se zbirajo vsako sredo in soboto v kavarni. Kraljevska igra se je pričela torej na škofjeloških tleh prav krepko uveljavljati Iz Kranja j— Zvočni kino v Narodnem domu bo predvajal zvočni Pat in Patachonov film, v katerem nastopata oba kot ostrostrelca. Smeh in zabava! Iz Tržiča č_ Vidovdanska akf>e-mija meščanske šole, ki se je tvršila v petek zvečer v šolski telovadnici, je zbrala lepo število stalnih obiskovalcev viseh prireditev mešč. šole in jim mudila 6adove celoletnega šolskega dela. Navzočni so bili z izvajanjem posameznih točk prav zadovoljeni, posebno >pa so pohvalili telovadni nastop deklic iz I. razreda, ki so kot ljubke marjetice zaplesale svoj raj. V soboto so se razdelila izpričevala, šolski uspeh je povprečno 76%. 10% ima jk»-na»viValne izpite, 14 pa jih bo raarede ponavljajo, mali maturamije so, zvesti tradiciji šole, pripeli šolski zastavi spominski trak. Na državno razstavo v Beograd je poslala šola precej izložbenega materiala, zato pa je odpadUa razstava floma. Vse leto sta manjkali dve učni moči. ena je bila na bolezenskem dopustu od 4. oktobra 1932 dalje, druga pa sploh ni bila imenovana. č- Lep napredek JRKD v Kriiah pri Tržiču. Krajevna organizacija JRKD v Križah je zborovala v nedeljo popoldne v osnovni šoli v Dupljah pod predsedstvom trgovca in posestnika g. Franca Zaplotnika. Narodni posianec g. Lončar je bil službeno zadržan, zato je poročal o delu stranke, o političnem položaju in o vseh dnevnih vprašanjih šolski upravitelj iz Križev g. Balfazar Ivan. Po zborovanju, ki je v vsakem oziru odilično uspelo, se je vpisalo v stranko iz vasi Dupelj okrog 60 novih članov. Iz Zagorja z— 25-letnica gasilnega društva. V nedeljo 2. julija bo naše gasilno društvo proslavilo svojo 25-letnico in se bo takrat vršila tudi skupščina litijske gasilske župe. z— Srečen rojak, ki je prišel s Holan-dije na obisk z avtomobilom. Veliko pozornost je vzbudil obisk g. Jakoba Zajca, ki se je pripeljal v Zagorje na obisk k sva'-šem svoje žene naravnost iz Holanaije s svojim avtomobilom. Vozil se je tri dni in je bila ta vožnja prav srečna brez vsakega defekta in zamude. G. Zaje, ki je rodom iz Trbovelj, je bil v Holandiji zaposlen najprej kot rudar, pred štirimi leti pa je otvoril gostilno, ki mu prinaša lepe dohodke. S seboj v Holandijo je vzel svojega nekdanjega tovariša v rovu, brezposelnega zagorskega rudarja Vozla, kateremu bo priskrbel zaposlitev. t— Zadnja pot g. Franca Hribarja. Na Izlakah še ni bilo tako veličastnega pogreba, kakor je bila v nedeljo zadnja pot splošno priljubljenega sina gostilničarja in lesnega trgovca g. Jakoba Hribarja na Izlakah. 31-letnega g. Franca Hribarja, ki je podlegel pljučnici v Mariboru. G. France Hribar je bil zaposlen pri svojem svaku tovarnarju g. Huterju v Mariboru in je bil o binkoštnih praznikih še doma na obisku. Kmalu potem pa je zbolel in ga Je smrt ugrabila v najlepših letih. Vest o njegovi smrti je vzbudila v domačem kraju splošno sočutje in ko so truplo blagega pokojnika pripeljali v Zagorje, so hiteli rojaki od blizu in daleč, da mu izkažejo zadnjo čast in da izrazijo ugledni rodbini svoje soža-lje. Ob grobu so peli člani pevskega društva »Loški glas«, pogreba pa so se udeležili polnoštevilno Sokoli iz Zagorja in Izlak ter gasilci iz Lok in Izlak. Ob grobu se je od pokojnika poslovil ravnatelj g. Franc Hrastelj iz Maribora. Iz Trbovelj t— Pogreb mlade učiteljice. V ponedeljek smo pokopali komaj 23 letno učiteljico Milico Potočnikovo. Kakor zamori prezgodnja slana nežno cvetko, tako je razjedia njeno telo zavratna sušica. ki jo je položila v prerani grob. Kot učiteljica je pokojnica službovala v Leskovcu pri Krškem, ali prav kmalu je oslabela v naporni službi in iskala zdravja r.a Golniku. Zal je njena bolezen tako napredovala, da je bila vsaka pomoč zaman. Na njeni zadnji poti jo je spremilo mnogoštevilno uči-teljstvo iz Trbovelj in iz njenega službenega kraja. Ob odprtem grobu se je poslovil od nje v ;menu tovarišev in tova-rišic njen bivši šef, upravitelj g. Znidir-šič iz Leskovca, v imenu tovarisic dve njeni tovarišici in njen bivši katehet. Ob iskrenih besedah, ki so jih izpregovorili pokojnici v slovo, ni ostalo suho nobeno oko. Njena sveža gomila je bila naravnost zasuta s cvetiem. Pokojna Milica je bila izvrstna učiteljica, ki je živela le svojemu poklicu. Dobre pokojnice ne objokujeta samo njena dobra mamica in bratec, temveč tudi njeni bivši učenci in učenke in vse učiteljstvo, ki jo je zaradi njenega plemenitega značaia splošno imelo radi. Naj počiva v miru! ! Iz Novega mesta n— Veliko manifestacijsko zborovanje JRKD. Krajevna organizacija JRKD v št. Jerneju priredi v nedeljo 2. julija na glavnem trgu ob 7. zjutraj veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem bodo govorili minister g. Ivan Pucelj in nekateri narodni poslanci. Istega dne se bodo vršile tudi tradicionalne konjske dirke. n— Šolski koncert. Glasbena Matica je te dni priredila v Sokolskem domu lepo uspel koncert gojencev klavirskega in violinskega oddelka in mladinskega zbora Program je bil spretno zamišljen in izveden pod vodstvom veščih učiteljev Glasbene Matice gdč. Zore Ropasove in gospoda Draga Šproca. Nastopilo je 40 učencev in učenk. Nekaj dobro naštudiranih pesmi je izvedel ženski mladinski zbor. Zadnja točka programa je bil mladinski orkester, ki se mu prav tako pozna, da j!a ima v rokah izvrsten učitelj. Iz Konjic nj— Iz delovanja JRKD. Na Telovo je bil izredno dobro obiskan shod v Tepanju. Govorila sta poslanec g. Gajšek in podpredsednik sreske organizacije dr. Mejak. Shod je vodil šolski nadzornik g. Gselman. Po shodu se je prijavilo spet večje število novih članov za vstop k vsedržavni stranki. — Na Skomarju in pri Sv. Jerneju sta bili pretekli teden ustanovljeni krajevni organizaciji JRKD, tako da je zdaj v srezu že 8 krajevnih organizacij. — V Lo-čah bo velik shod pred Valandovo gostilno v nedeljo 2. julija. Iz Ptuja j— Potujoča kmetijska razstava prispe v Ptuj v ponedeljek 3. julija ob 8. V Ptuju ostane ves dan. Ob tej priliki bodo tudi različna predavanja o kmetijstvu, v mestnem gledališču pa se bo predvajal kmetijski film ob 11.30 m 15.30. Vstop k filskim predstavam bo brezplačen. Odbor za sprejem razstave je sklenil, da razstavo slovesno sprejme. Vršil se bo skupen odhod z godbo na kolodvor. LTde!eženci se bodo zbirali ob 7.15 pred Dijaškim domom. Prebivalstvo se vabi k slovesnemu sprejemu ob 8. zjutraj. j— Češki pevci iz Olomuca prispejo v Ptuj 29. t. m. med 21. in 22. Piebivalstvo se vabi k sprejemu gostov. Dne 30. t. m pa bo pevski koncert v dvorani Glasbene Matice ob 20. j— 50 avtomobilistov iz Miinchena se je peljalo v nedeljo skozi Ptuj. Potovali so v Budimpešto. V Ptuju se niso ustavili. Iz življenja in sveta Ribič zlatega križa 23.000 dihljajev na dan Sprehod po človeškem telesu Človek diha vse življenje, a le redkokdaj •e zaveda tega. dihanja in načina, kako se izvršuje pravilno in enakomerno. To je dobro tako, kajti če bi se zavedali, bi nam šlo kakor tisti stonogi v basni, ki ni prišla več z mesta, ko jo je želva vprašala, kako to napravi, da uporabi med svojimi sto nogami vedno pravo. Dihanje je zamotana stvar, ki ji je po-Vebno več nego sama pljuča. Človek namreč ne diha s pljuči, temveč skozi pljuča. V to svrho Je potreben obširen aparat, ki ga sestavljajo usta, nos, grlo, sapnik s svojimi razcepi, prsni koš in trebušna mrena. Zrak, ki ga vdihavamo, napolni ustno duplino in se razdeli po sapniku in njegova razcepa v neštete veje. ki postajajo čedalje tanjše in manjše in ki nosijo na koncu nežne mehurčke. Te mehurčke obdaja izredno bogato omrežje krvnih žilic, v katere prehaja iz mehurčkov, ki sestavljajo v svoji celoti pljuča, kisik in iz katerih prehaja ogljik. Vse dihanje ima le ta namen izmenjave obeh plinov. Za to j« potrebno, da preide ogljik iz pljuč in da pride kisik do mehurčkov. Prava izmenjava plinov, ki je glavni smoter dihalnih gibov, se vrši ob stenah pljučnih mehurčkov. To je mogoče v zadostni meri tako, da je povrSina vseh mehurčkov ogromna — saj znaša te pri otroku prilično 100 kv. metrov. Pljuča, ki sestoje iz mehurčkov in zračnega cevnega sistema, so odeta v mreno, ki pokriva tudi notranjo stran prsnega koša, in tako se dogaja. da se pri dihanju gibljejo. Dihanje se dogaja s tem, da napnemo mišice med rebri in stisnemo trebušno mreno. Z delovanjem tega mišičevja se prsni koš poveča iu s tem tudi pljuča, tako da se zrak pri odprtih ustih aH prosti poti nosne dupline vsrka v pljuča. Ce se konča napetost prsnega mišičevja in trebušne mrene, ki je sama mišica, se pljuča stisnejo, ker ostane tudi prsna duplina manjša, in zrak uide iz pljuč, pri navadnem dihanju se ne iz- menja ves zrak v pljučih z enim samim vdihom in izdihom, temveč samo zrak vrhnjih dihal. To zadostuje, ker se stvar ureja tako, da pride z izdihom več ogljika iz spodnjih dihal ven in več kisika iz gornjih dihal noter. Smotrno pa je to dogajanje tudi zato, ker se sveži zrak malo ogreje, preden dospe do pljuč. Ce bi ne bilo tako, bi izgubili zaradi svežega zrak dosti toplote, vrhu tega moramo pomisliti, da je vnanji zrak vedno poln nesnage, bakterij, prahu, ki se odloži na stenah gornjtih dihal, preden dospe v pljuča in se potem po posebnih procedurah spravi na prosto. Kar se tiče pomena dihanja, se moramo spomniti, da potrebujejo telesne stanice za sežig hrane neprestano kisika in tega jim dovaja kri iz pljuč, obenem pa jim odvaja v pljuča ogljik, ki se tvori pri izmenjavi snovi v stanicah. Krvni obtok poganja kri v pljuča, kjer se sprosti ogljika in nasrka kisika. Tako nam postane jasno, zakaj nam je dihanje potrebno. V višinah ,kjer je malo kisika, si skuša telo pomagati na ta način, da diha hitreje in poganja tudi kri hitreje proti pljučam — vse to seveda do neke meje. Tako nastaja »glad po zraku«, ki se pa lahko pojavi tudi na ta način, da je v ozračju sicer dovolj kisika, a kri se pretaka preleno po telesu. Ta glad ima tedaj lahko vnanje aH notranje vzroke. Tudi oviranje izdihavanja ogljika more povzročiti neko vrsto gladu po zraku, n. pr. v prenapolnjenih prostorih s slabim zrakom ali zaradi počasnega krvnega obtoka. Ta glad se od prejšnjega razlikuje po tem, da izdihavamo močneje nego vdihavamo, pri pomanjkanju kisika pa narobe. Narava se v tem oziru uravnava sama in to, da se uravnava sama, je le dobro, kajti če bi bilo pravilno dihanje odvisno samo od naše volje, bi jo gotovo polomili in nobenega dela bi ne mogli opraviti mirno in brez skrbi. Velika prireditev angleških zračnih bojnih sil Na čast delegatov svetovne gospodarske konference so nameravali priredita te dni velike športne in vojaške tekme, ki so jih pa morali radi slabega vremena odpovedati. Samo londonski vojni letalci se niso dali ovirati po vremenu in so navzlic nizkim oblakom pokazali svoje umetnije. Listi poročajo, da so bili v svojih akrobacijah nedosegljivi ln da so od lanskega leta v tem po možnosti še napredovaM. Tako bo pokazali rollinge v gostem redu z letati, ki so bila zvezana drugo z drugim, in rollinge navpično navzgor neposredno po startu. Med leta1! sta vzbujala veliko pozornost težko torpedno IetaJo in ogromno letalo s šestima motorji, največje, kar jih je Anglije kdaj zgradila. Lindbergh poleti na Gronland Kakor poročajo iz New Yorka bo polkovnik Lindbergh v kratkem s svojo ženo poletel na Groenland. Polet se bo po vsej priliki nadaljeval preko Atlantskega oceana proti Islandu in Danski. Lind-berghova bosta letela po naročilu neke družbe, ki namerava osnovati redno zračno »vezo s Severno Evropo. RES LEPE OBLEKE ter pristna angleška sukna in najboljše lod-ne za športne obleke si gospodje še vedno kupujejo pri Drago Schwab, Ljubljana Šport s cilindri Tako se zabavajo člani londonske Trgovinske zbornice Ilenri de Regnier: Prijatelj Ko je umrl naš prijatelj, mu je eden izmed nas zatisnil oči, nakar smo odšli na vrt. Cvetele so prve rože. Vodomet je nalahno šumljal. Tri glavice, vsekane v rumeni kamen, so bljuvale vodo v školj-kasto posodo, iz katere se je izlivala v okrogli bazen. Če je šel kdo mimo, je skočila zelena žaba v vodo. Kratko ostrižena zelenika je obrobljala pestnobarv-no cvetno gredo. Pota so bila ravna in so se stekala v rondoju, na katerem je bila ura iz tišja. Njena senca je kazala s konico svojega kazala štiri. Do večera smo bili zatopljeni **sak v svoje misli. Kmalu nismo več razločili drug drugega. In ker ni nihče več govoril, sem nenadoma opazil, da sem sam. Druge sem spet srečal v sobi, kjer je ležal rajnki. Pravkar so ga položili v krsto. Vsi «mo stali okoli nje. Ob glavi sta do ju-trnje zarje goreli dve sveči, ki so ju nato zamenjali z novima. Ostali smo še ves dan in vso noč pri njem. Naslednjega dne smo spremili svojega prijatelja na njegovi zadnji poti. Ko smo se vrnili s pokopališča, smo v hiši vse uredili. Omare in skrinje smo morali odpreti. Ljudje so prihajali. Vršila so se dolga posvetovanja. Tako ie minul dan. V mraku smo se spet sešli v prazni sobi. Na mizi so ležali predmeti, ki nam jih je zapustil rajnki v spomin nase kakor tudi na nas. Majhen kip tz terrakote, ki ga je nad vse cenil, je podedoval Hilario. Predstavljal je plesalko. Mična lutka se je ljubko in gibčno priklanjala. Bila je bolj bujna nego lepa. Sledovi barv, s katerimi je bila poslikana, so se še svetlikali v gubah obleke, ki je ovijala plesalko. Nicolo je odprl stekleničico, ki mu jo je zapustil rajnki. Vonj po sadju se je razširili po vsej sobi. Bil je tako sladak, da smo ga čutili na jeziku. Nicolo se je smehljal. Magloire je ogledoval kristalno vazo, ki je bila sedaj njegova. Modrikasto se svetlikajoče steklo se je izpreminjalo v najbujneših barvah. Čudovite podobe so spavale v njeni prozorna vzboklini. Ko jo je Magloire vrtel med svojimi prsti, se je svetlikala, kakor da je posejana z žlahtnimi kamni. Njih lesk je zdaj ugašal, zdaj zopet zažarel kot svetlo pavovo perje. Ur«in je dobil meč. ki g?, je nenadoma izdrl ter zamahnil ž njim po zraku. Judas je dobil majhno ogledaio. Štefan zlat prstan, jaz pa uro na pesek. Videl sem, kako se je pesek usdnal v nočnih urab. ko «e je moj prijatelj borili s smrtjo. Pesek je polagoma šušljal ter tvoril rahel kupček, dokler ni poslednie peščeno zrno porušilo orhlri stožec. Moi nriiateli ie skoraj neslišno vzdihnil: pesek je podoben življenju ... Ko sem uro obrnil, se mi je zdelo, da se mora prijatelj zopet zbudi- V Bukarešti je umrl te dni v največji bedi mož, čigar ime je bilo vsakemu Romunu znano že pol stoletja. Imenoval se je George Lunga in časniki so poročali o njem vsaj vsako leto enkrat. Njegova spe-cialiteta je bila v tem, da se je na dan Svatih treh kraljev potopil v ledene valove reke Dimbovice in se vrnil z zlatim križem, ki ga je kralj na ta praznik po starem običaju pravoslavnih dežel vrgel po pestrih ceremonijah vanje. Ob teh prilikan ni bilo nikoli malo takšnih prostovoljnih potapljačev, toda Lunga jih je prekosil vse in skozi petdeset let je po uspelem lovu stopil, tresoč se od mraza, v dolgi, beli in premočeni srajci pred kralja ter sprejel iz njegovih rok za križ bogato darilo. Tako je kazal svojo spretnost že pred štirimi romunskimi kralji, starim Carolom 1., Ferdinandom, malim Mihaelom in sedanjim Carolom II. Razume se, da so te trenutke izkoriščali časopisni fotografi in naslednjega dne je romunsko ljudstvo z zadovoljstvom izvedelo iz listov, da je stari Lungu še vedno mož na svojem mestu. Kajti star je postal v svojem poslu, „ vsakoletna ledena kopel ga ni nič ovirala, da bi ne učakal 81. leta. Zadnja leta pa je okusil vso nadlogo pomanjkanja in starosti. Bil je brez vseh sredstev in lačen, ko se je zgrudil te dni na odprti cesti na tla in izdihnil svojo dušo. Naš vnanji minister v Parizu Ev?-:-'y Naš vnanji minister B. Jevtič po razgovoru s Paul Boncourjem zapušča Quai d* Orsay. Na levi francoski novinarji Angleži med seboj Ramsav Mac Donald, I. Thomas, tajnik do-minionov in Ravenga, finančni minister Južne Afrike, na svetovni gospodarski konferenci Doraščujoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« gren-čice, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ti in bi moral jaz še enkrat preživeti ž njim otroška leta. Hilario in Nicolo sta mu bila tovariša v mladosti. Magloire je imel isti okus kot on. Judas je bil njegov stalni gost. Ursin ga je poznal v dnevih njegovih zmag, Štefan pa v urah žalosti. Jaz pa sem mu bil zaupnik v njegovi življenjski pomladi in pozna priča njegove modrosti. In tako smo se zdaj spominjali njegovega življenja. Deli tega življenja, ki smo jih vsi poznali, so se dopolnjevali na čudovit način. Na žalni večer, ko smo se zbrali pri njem, smo izmenjavali svoje tajnosti. Okna na vrt so bila odprta. Iz glav, izklesanih na vodometu, je rahlo pršila voda. Prve rože so dehtele v noč. In senca ni kazala nobene ure več na nočni sončni uri ... Dolgo je že od tega. Moj prijatelj je mrtev in jaz sem star. Mali Hilarijev kip se je izpremenil v prah kot on sam. Blago dišeča Nicolajeva steklenica je sčasoma izgubila svoj vonj. Duh po sadju, ki sc je širil iz nje, je izpuhtel v večno jesen. Magloirjeva svetlikajoča se vaza je razbita. Judasovo ogledalo je zdrobljeno. Štefanov zlati prstan se oklepa koščeneg? prsta. Meč, ki ga je podedoval Ursin, ga je usmrtil, ko so se nekega večera prepirali. Jaz pa si ne upam obrniti ure na pesek, da ne izteče prej kot ir.oie življenje in da njeno zadnje peščeno zrno ne šteje prve ure moje večnosti... - - Cosyns hoče v stratosfero Bivši Piccardov asistent Cosvns se pripravlja za vzlet v stratosfero Dal si je zgraditi poseben balon z gondolo Svetovna zgodovina o bankovcih Zanimiva javna zbirka angleškega bogataša Znani angleški zbiratelj redkih bankovcev sir Fred Catling je svojo prebogato zbirko napravil zdaj dostopno tudi javnosti. Ta zbirka je poučna tako za prouče-vatelja zgodovine nekovinskega denarja kakor za proučevateljc svetovne zgodovine. Že cesarski Rim si je baje pomagal z neko vrsto bankovcev, a ohranil se nam ni niti en izvod tega denarja. Prvi pravi bankovci, ki jih hranijo zbirke, je izdal osvo-ievalec Kitajske, sloviti tatarski vladar Kublaj kan, pred 7 visoko ceno. IstoCas-)ve bankovce, ki jih nekega cesarskega i zbirkami je tuert ijskih bankovcev 12 a se s komadom iz nark in se nadaljuje njeno do kosov, Ki (oz. malovrednost1 d mark. Sir Catling Jenar nemških mesi bankovci so delom.« KARIKATURA Hug< nberg, gospodar nemškega tiska in filma, kako? se je blagovolil sam imenovati v Hitlerjevi vladi, je pe dal ostavka ANEKDOTA K vojvodi Maribor >uškemu je prišel ne-koč mlad plemič s p ošnjo za kakšno mesto. Zaključil ■ jo je ' besedami: >Mylord, če dobim to mesto, s bom dovolil prinesti vam tisoč gvinej. Nikomur ne bom o tem izdal niti besede — na mojo čast.« — -»Mladi mož.« je dejal vojvoda, hudik vas vzemi, če mi ne prinesete dva tisoč gvinej. In povejte to brez skrbi vsemu svetu.« VSAK DAN ENA Elektrotehnik: »Čudno! Pozvali so me, da popravim zvonec, zdaj pa zvonim ir zvonim, pa mi nihče ne odpre...« (»Tidens Tegucj Gospodarstvo Za sfriosno znižanje minimalnega zlatega kritja Valutni odbor londonske konference predlaga 25% Valutni odbor za tehnična vprašanja londonske svetovne gospodarske konference ie sklenil važno resolucijo glede cirkulacije monetarnega zlata. Ta resolucija pravi, da je zlato potrebno za kritje obveznosti novčanih bank kakor tudi za kritje viškov v plačilnem prometu z inozemstvom. vendar pa ni priporočljivo spraviti v promet zlatnike aH zlate certifikate. Da bi se v bodoče uspešneje uporabljal zlati standard, mora biti dovoljena večja elastičnost zakonitih določb glede zlatega kritja. Tako se lahko n. pr. smatra kot dovoljno ono kritveno razmerje, ki ne presega 25 odstotkov. Seveda n© sme biti taka e!a-štcnost povod za prekomerno povečanje obtoka bankovcev in kreditne podlage. Vsaki državi naj se pri tem prepusti. da po svoj: uvidevnosti določi količ:no srebra, ki naj služi poleg zlata za krite. Gornji sklep valutnega odbora svetovne gospodarske konference e velike važnost:. ker lahko olajša predsodke v raznih državah za znižanje zakonito predpisanega minimalnega zlatega in deviznega kritja. Poseben pomen pa dobiva ta sklep, ker je nanj pristala tudi Francija, k: ie bila vedno zagovornica visokega odstotka minimalnega krita in ie tudi njenemu vplivu pripisati, da smo v Jugoslaviji vzakonili visoki odstotek mi.nimal.nega kritia v višini 35 odstotkov. Kakor znano, so nekatere države deloma že znižale zakoniti kritveni minimum, tako Poljska, Danska im Avstrija. Visoki predpisan odstotek kritia ie zlasti v naši iržav: povzročil de tla olj s ko politiko, ki Ima neugodne posledice na vse gospodar-? v o živ'; c1 je. Zntaniašnje zlate im devizne >odlage ;e pri nas prisilijo Narodno banko. da krči obtok in da tako obdrži razmerje med obtokom bankovce-, in obveznosti na pokaz ter zlato in devizno podlago vsaj na zakonitem mir itn*.! mu od 3! odstotkov. Če bi se pri nas znižal ta predpisan odstotek kritja, bi naša Narodna banka dobila večjo elastičnost in b': lahko bolj prilagodila obtok najnujnejšim potrebam prometa. Da pa v š:na kritja ni odločilnega po-rr; ia za vrednost valute, so nam v dovolj-pokazale najnovejše izkušnje. V Neme ' kjer dopujča zakon tudi pade,c kritja pod zakoniti minimum, je radio kritje žc na ma'etiko str znesek in se je kritveno razmerje sfcrčlo v juniju na 7.3 odstotka; navzlic temu pa je nemška marka osta'a praktično na zlat; pariteti. Na drugi strani pa vidimo, da se :e na mednarodnem deviznem trgu baš zadnje dni pojavila velika ponudba holandskih goldinarjev iz bojazni, da ho goldinar padel in da bo Ho-landska zapustila zlati standard, in to čeprav znaša zlato kritje holandskega goldinarja 80 odstoflko-v. Za stabilnost valute sta baš v sedanjih časih mnogo važnejša dva momenta, ki sta ozko med seboi povezana, namreč splošni nivo cen in vsaj kolikortobko izravnana piačil-na bilanca. Visoke kritvene rezerve sicer lahko nekaj časa zadržijo padec valute pri pasivnosti plačilne bilance zlasti kadar nastopi nage! odtok inozemskega kapitala; vendar je trajna pasivnost plačilne bilance zaradi previsokega nivoja cen, ki onemogoča konkurenčno zmožnost dotične države v inozemstvu, bolj nevarna kakor pa prenizko kritje. Nemška marka se le zaradi tega ■navzlic slabemu kritju še vedno drži na zlati pariteti, ker ie Nemčiji več ali manj uspelo, deloma s prisilnimi odredbami, zn:-■žati splošni niivo cen, kar ie omogočilo konkurenčno zmožnost Nemčije na svetovnem trgu na drugi strani pa zaradi tega, ker je Nemčija z mora torij skimi ukrepi (Stillhalteabkommen) onemogočila nagel odtok tujega kapitala iz države. Če upoštevamo gornje momente, ie razumljivo, da se Francija s tako vnemo zavzema za stabilizacijo valut. Nadaljnje padanje dolarja in funta bi Francijo navzlic ogromnim kritvenim rezervam spravilo v sila neugoden položaj. Že sedai je konkurenčna zmožnost Francije na zunanjih tržiščih zelo oslabela, kar je povzročilo občutno poslabšanje trgovinske in plačilne bilance. Če pa bi dolar in funt nadalje padla, bi svetovni nivo cen (v zlatu) še bolj zdrknil navzdol, kar bi konkurenčno zmožnost Francije na zunanjih tržiščih ponovno zmanjšalo. Tak ponovni znatnejši padec dolarja in funta bi končno morda še Francijo prisili«, da navzlic ogromnim zlatim rezervam opusti zlati standard. * Holand«ka ho*e drlati goldinar *a vsako ceno. Kakor j2 podoba, bo Holandska odbila zadnji naval špekulacije na svojo valuto. Nizozemska banka je izdala objavo, da hoče brezpogojno držati zlati standard, ker ima tudi sredstva za to. Da odbije naval špekulacije na holandski goldinar, je banka samo v torek oddala za 20 milijonov goldinarjjv zlata. Vsega pa je zadnje dni oddala za 43 milijonov goldinarjev zlata in deviz. Zaradi te oddaje se je zlato kritje zmanjšalo le od 77 na 75nA>. V »ploinem »e smatra, da je naval špekulacije že odbit. Veliki dobički sladkorne tvoiisif?« v Vet. Bečkerekn Navzlic zmanjšanju oimima in delne prevalitve poviška trošarin na tvornice je tjdi Velikrvbečkereška sladkorna tvornica j. d. lani iosegla znate lobiček (o bilan-:i sladkorni tvornice v Novem Vrbaeu je »Jutro« poročalo že 27. t. m.). Bilanca Ve-likobečkereške sladkorne tv.»rnice izkazuje za 1. 1932. pri valorizirani glavnici od 36 milijonov Din eisti dobiček v višini 14.2 mi-] i iona Din (1. 1931. 18.2 milijona Din. leta iri?,o. 22.1 milijona Din). Čisti dobiček je - r nazadoval, vendar ie še vedno izred-velik v primeri z glavnico. Družba bo ia podlasi sklepa ob"neea zbora izplačala V iVa dividende. namrJČ 50 Din na delnico v nominalni vrednosti 150 Din. Za leto s">31 je znašala dividenda 65 Din ali 43Vsrt n. za leti 1929. in 1930. pa po 80 Din ali 53V*6/®. Samo * zadnjih 6 letih je^ vornica izplafala na dividendah delničar-ev (večinoma v inozem«tvU» 100.8 milijona Din. io je «koro trikrat ?»liko. kolikor >na>a valorizirana glavnica. Gornji podatki tam dovolj iasno pričajo, kako nujno po hio je bilo. da ie naša vlada z izstopom ržavnih sladkornih tvornic razbila karte! Ikomib tvornic. Želeti bi le bilo, da žavne tvornice šj znižajo ceno sladkorju, bodo potem še ostale zasebne tvornice rrimorane iti e ceno navzdol. Gospodarske vesti — .Jugoslovenski agronomi za svobodno zadružništvo. Pred dnevi se je vrSil v Sarajevu tretji kongres jugoslovenskih agronomov, ki ga je vodil predsednik Udruže-r.ja jugoslovenskih agronomov g. Vojislav* Djordjevič. Na kongresu so predvsem razpravljali o vprašanju zadružništva in o organizaciji agronomske službe v državi. V resoluciji zastopajo agronomi neomajno principe svobodnega zadružnega sistema za razvoj gospodarskega in kulturnega napredka kmetovalcev in vasi. Zadružništvo mora biti svetinja vsega delovanja za napredek, ker je bodočnost naše agrarne države tesno povezana z razvojem zadružništva. Zato priporoča kongres najtesnejše sodelovanje zadružništva in agronomov in obsoja vse, kar bi moglo ovirati in motiti razvoj svobodnega zadružništva, pa naj »i pridejo te ovire od koderkoli. Na koncu poudarja resolucija naslednje najnujnejše ukrepe: 1. izdanje edinstvenega zadružnega zakona, 2. uvedbo državne zadružne politike po načrtu in 3. izvedbo najintimnejše zadružne propagande.. — Zahteve sadnih izvoznikov. Na konferenci izvoznikov sadja, ki se j« vršila preteklo nedeljo v Beogradu, je bila sprejeta daljža resolucija, ki pravi med drugim: Ker ni pričakovati, da bi država Se v letošnji sezoni uredila v inozemstvu informacijsko službo glede tržnega položaja, se Izvozniki prostovoljno obvežejo, da bodo prispevali po 10 Din od izvoženega vagona sadja in zelenjave v korist Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki se mu prepusti organizacija poročevalske službe v inozemstvu. Zavod bo dobival dnevno od inozemskih informatorjev potrebne podatke, ki se nanašajo na tendenco cen in tržne razmere in jih bo potem telefonsko al- telegrafsko dostavljal glavnim izvoznim centrom, v glavni sezoni pa tudi preko radija. Resolucija nadalje za- hteva, da se uvede najstrožja kontrola nad izvozemi sadja, la da se brez/obiiriio ^/ostopa proti vsakemu- izvozniku, ki bi aku&al izvoziti blago, ki ni sposobno za izvoz. Takim izvoznikom je treba tudi odvzeti dovoljenje za izvoz za leto dni in jih kaznovati v smislu pravilnika o kontroli izvoza sadja. Sestavi naj se tudi enoten for-mular sklepnega lista, z določbami v zaščito našega izvoznika kakor tudi inozemskega kupca, v tem sklepnem listu naj bo predvideno razsodiščno postopanje za primer spora, ki se mu naj pokorita kupec in prodajalec. Resolucija vsebuje še razne zahteve, ki se tičejo uvoznih carin v drugih državah. Te zahteve naj se upoštevajo pri bodočih trgovinskih pogajanjih. = Španija bo ukinila »aporo terjatev naših iiroinikoT. Kakor poročajo privatno e Sušaka, je po tamošnjih informacijah na našo intervencijo uspelo, da bo Španija ukinila zaporo terjatev naših izvoznikov, ki traja že od 5. oktobra pret. leta. V bodoče «e bo plačilni promet razvijal normalno brez kakršnihkoli ovir. Za ukinjenje blokade je Španija slavila -1j nekatere pogoje formalne narave. V sušaških trgovskih krogih pričakujejo, da se bo sedaj zopet razvil normalni izvoz lesa v Španijo. = Težkofe laradi preferenene pogodbe med Avstrijo in Poljsko. Pred meseci je bila med Avstrijo in Poljsko sklenjena pre-ferančna pogodba, ki vsebuje v nasprotju z dosedanjimi preferenfnimi pogodbami tudi preference za uvoz avstrijskih industrijskih izdelkov v Poljsko in ne samo preferenca za agrarne proizvode. Kakor pa sedaj poročajo z Dunaja, so glede uveljavljeoja te pogodbo nastopila težkoče, ker so stavile ugovor proti preferenčnemu postopanju glede industrijskih izdelkov Anglija, Belgija, Češkoslovaška, Nizozemska in Estonska, sklicujoč ee na klavzulo o največjih ugodnostih. •*■ Davčna uprava ia mesto r Ljubljani razglaša: Individualni razpored osnovnega in dopolnilnega davka zemljarine za lato 1933. je razgrnjen v smisli či. 131. zakona o neposrednih davkih na javni vpogled pri tukajšnji davčni upravi (60ba št. 3) v Času od 30. junija do vštetega 7. julija 1933. V tem času se morejo pri tukajšnji davčni upravi podati pismeni ugovori računskega značaja zoper odmerno osnovo ali zoper odstotek dopolnilnega davka. Ustmeni ugovori se ne upoštevajo. = Dobave. Strojni oddelik direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. julija ponudbe za dobavo 500 zvitkov brzinome-rilnih trakov 60 km in 200 zvitkov brzino-merilnih trakov 100 km, sistema >Hajsh5l-ter« - original; gradbeni oddelek pa do 7. julija ponudba gleed dobave 200 komadov vil za gramoz po skici, ki je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI in do 7. julija glede dobave ognjegacnih cevi. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Banjaluki sprejema do 13. julija ponudbe glade dobave 10.000 kg kalcijevega karbida. Direkcija državnega rudnika Kreka spreiema do 13. julija ponudbe glede dobave 20 komadov ovalnih kolutev (»Mann-lochringe«) in krogličnih ležajev, do 20. julija pa gleda dobave jeklene žice. Komanda pomorskega letalstva v Divuljah sprejema do 13. iulija ponudbe glede dobave cir-kulark. raznih listov za žage, svedrov (dur eelj). steklorezov. mizarskih tolkačav itd. in glede dobave 100 parov kožnatib rokavie. obloženih • krznom za avljatiko. (Slika ro- kavi« j« na vpogled pri Zbornlei za TOI.) Komanda mornarice kraljevine Jugoslavije v Zemunu sprajema do 14. julija ponudbe glede dobave 6700 ton domačega premoga Komanda pomorskega arsenala ▼ Tivfru sprejema do 18. julija ponudbe glede dobave 7980 komadov raznih sčatk za ribanje in ščetk za parkete, 800 komadov brazovih metel in 4000 komadov metel iz sirkove slame; do 19. julija glede dobave kavčuka, gumastih cavi, razne lepenke, klingerita, bombaža, azbestnega platna, azbesta v ploščah, azbestnega prahu itd. ter lepila za les. lepila za kavčuk in lepila za linoleum; do 20. julija glede dobave 2 zidnih kontrolnih ur; do 21. julija glade dobave razne aluminijaste posode in do 24. julija glede iobave 4000 kg podplatov iz krupona. = Prodaja. Pri komandi dravske iandar. polka v Ljubljani bo 11. julija prva javna ustna licitacija glede prodaje 1266 kg raz- nih krp od star« obleke, 120 kg raznega starega železja in 707 parov starih čevljev. Borze Deviie. Donaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Baograd 11.37. London 30.78, Milan 48.01. NeuTork 715.64, Pariz 35.73, Praga 25.39. Curih 175.30, 100 S v zlatu 128.14 S pap. Bfekti. Dnnaj. Državne železnice 15.95, Trboveljska 15, Alpine - Montan. 13. Pristopajte k Vodnikovi dražbi na glasba. — 22.45: Nočni koncert iz-Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka godba. — 19; Pesmi. — 20: Orkestralen koncert — 21.40: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.43: Plošče. — 22: Pes-22.45: Plesna glasba. mi. Si B* O R T AFK Kolin : HŠK Concordia Drevi ob 20.45 se na igrišču Ilirije v nočni tekmi srečata amaterski prvak CSR in prvak Jugoslavije Danes bo doživela Ljubljana prvovrstno športno senzacijo. Na igrišču Ilirije nastopita v prijateljski tekmi amaterski prvak Češkoslovaške AFK Kolin in naš državni prvak HSK Concordia. Kolin se lahko ponaša z redkim rekordom, da letos v pivenstvenih tekmah ni izgubil niti ene tekme. V srečanjih s profesionalnimi moštvi je dosegel odlične rezultate in po znanju skono prav nič ne zaostaja za najboljšimi kiubi Češkoslovaške. Concordia je v Jugoslaviji nedvomno najbolj solidno moštvo. Vsi deli so izenačeni in predstavljajo kot celota enajstorico, ki jo je težko premagati. Concordia ima s Kolinom še star račun. Pred dese- Nočni plavalni miting Ilirije Prav za prav je bil napovedani start du-brovnišlkrh pflavačev in waterpolistov, ki je kljub raznim drugim prireditvam privabil na predvečer Vidovega dne na kopališče Ilirije zadovoljivo število publike. Zato je bilo sprva precej ogorčenja in nezadovoljstva, ko se je izvedelo, da Dubrovča-ni ne bodo nastopili. Zaradi preutrujenosti po dopoldanskih sokolskih tekmah je najprej tik pred pričetkom odpovedal svoje sodelovanje Luka Ciganovič, nato pa še vvaterpolisti in so poleg nekaterih plava-čic in pdavače-v iz Sottibora, Zagreba in Celja startali samo Ilirijani. Dasi je tako izostala glavna atrakcija prireditve, je ista vendarle — zlasti kvalitativno — v polni meri uspela. Izborno razpoloženi plavači Ilirije so z vrhunskimi rezultati nadoknadili izostanek renomiranih gostov. Doseženi so bili naslednji rezultati: 50 m prosto gospodje (7 tekmovalcev): V sisrurni- maniri je izborno razpoloženi Fritsch prišel z naskokom več kot cele senkunde prvi na cillj v času, s katerim j« izenačil jugoslovenski rekord, ki ga drži Matič (Jug - Dubrovnik). Tudi rezultati ostalih so iz vrtni, saj se je odlični Cruko-vič (Concord.a, Zagreb) s časom 30 sek mogel plasirati šele na četrto mesto. 1. Fritsch 27.8, 2. Lavrenčič 28.9, 3. Svetek R. 29.9 (vsi trije Ilirija), 4. Crukovič (Concordia) 30, 5. Šerbec (II.) 31.1, 6. Čuden (n.). 100 m prsno gospodje. Hribarju ni uspelo ponoviti niti rezultata prejšnje sobote: 1. Hribar 1:29.5. 2. Kramar 1:29.8 (oba Ilirija). »00 m prosto dam«. Prav dober rezultat je dosegla juiuorka Grošljeva, dočim je začetnici Petrovičevi po težki in napeti borbi uspelo premagati bivšo drž. prvakinjo in reprezentantko Lenartovo iz Sombora in jo potisniti na tretje mesto: 1. Gro-schel (II.) 36, 2. Petrovič (Conoordia, Zagreb) 41.8, 3. Lenert (Sombor) 43, 4. Tavčar Lj. 43.2. 5. Šiška 45 (obe Ilirija). 100 m hrbtno gospod}«. Z zastarelim in neracionalnim >Germaniac-sti!om je Žirov-nitk dosegel prav dober rezultat, ki zaosta-jo komaj za dobro poldrugo sekundo za državnim rekordom. Če upoštevamo še, da j« plaval brez prave konkurence in brez pravega treninga, se smemo v teku letošnje sezone od njega še mnogo nadejati. — 1. Zirovnik 1:17.7, 2. Tavčar R. 1:35.1 (oba Ilirija). 200 m prosto gospodje. Na startu vsi štirje plavači iliriianske prve štafete. — Fritsch absolvira 5 Oni v 30.4, 100 m v 1:09. Sledita mu v precejšnji razdalji Jesfh in Michalek, za njima Fux. Z naskokom 15 m gre Fritsch prvi skozi cilj, doseženi rezultat zaostaja le za 1.4 sekunde za državnim rekordom. Jesihu pa je uspelo, re-vanžirati se Fuxu in Mičhaleku za svoj poraz od pretekle sobote in Fux se je topol moral zadovoljiti z — zadnjim mestom: 1. Fritsch 2:29.4, 2. eJsih 2:41.7, 3. Michalek 2:41.9, 4. F«ix 2:43.8. 200 m prsno gospodje. 1. Hribar 3:15.2. 2. Kramar 3:30.5. Hribar je dosegel *voi najboljši reziuitat! Štafeta 8X50 m prosto. Starta po ena štafeta juniojev in seniorjev. Do šeste predaje so juniorji na vodstvu, šele Svetku uspe, priboriti semioriem 3 m naskoka, ki ga Zirovnik in Lavrenčič povečata na 12 metrov. — Ta točka je pokazala, da ima Ilirija izboren sprinterskj material, šestnajst plavačev, ki so startali, je doseglo povprečni čas 31.8! — l. Seniorji: Tavčar Jarnnik, Jesih, Čerček, Tumšek. Svetek, Zirovnik, Lavrenčič 4:10.1 povprečno 31.26, 2. juniorji: Lavrič, Žerjav, Fetich. Ziherl. Fux, Lenard, Serbec, Michalek 4:18.5 — povprečno 32.3! Med odmorom so skakači Koredlič, Ziherl. Pribovšek ln subjunior Loborec rz-va.iali propagandne skoke. Poleg dovršenih skokov Kordeličevih in Ziherlovih so publ'-ki ugajali skoki malega Loborca, talen;, k še mnogo obeta. timi leti je Kolin o priliki gostovanja r Zagrebu porazil Coneordio z 1 : 0. Naš prvak se pripravlja na revanš. Današnja nočna tekma bo pokazala, kdo je močnejši, češkoslovaški ali jugoslovenski prvak. Kolin bo nastopil v svoji najmočnejši postavi, dočim je Concordia handicapirana zaradi blesur nekaterih igračev, ki so bili poškodovani pri tekmah za balkansko prvenstvo. Je to sicer znaten minus, vendar ima Concordia v svojih rezervnih igračih polnovredne namestnike. V predtekmi nastopi reprezentanca aviatičarjev proti kombiniranemu moštvu Ilirije. Ilirija Jun. : Ilirija sen. 3:3 Moštvi sta nastopili v postavah: juniorji: Linhart, Vrankar, Dolenc, Fux, Lavrič. Michalek. Čuden. Seniorji: liovar, Jarnnik Tavčar, Turnšek, Jesih, Fritsch, Čerček. Tekma, ki je bila precej ostra, je pokazala, da so igrači kot roedinci že dokaj napredovali, da pa jim manjka — in to v obilni meri — povezanosti in vigranosti, pa tudi fairnesse in discipline. Novinca Michalek in Dolenc v moštvu juniorjev sta se prav dobro obnesla, dočim Čerček v seini-orjih ni mogel nadomestiti Otrube, ki je pri vojakih. — Rezultat odgovarja popolnoma poteku igre, ki je pokazala iasno, da je trener Ilirije Salzer pridno in vestno na dolu! Odbor lahkoatletskih sodnikov JLAS. (Službeno.) Za propagandni narodni miting Primorja v soboto in nedeljo ob 16. uri na igrišču Primorja se določa naslednja jurija: vrhovni sodnik Slamič Lavo-slav, pomočnik: Mihel; vodja tekmovanja Griinfeld. reditelj starta: Megušar, voditelj za skoke in mete Kermavner, sodniki za skoke in mete Pevalek. Vidic, geom. Cerne, inž. Baltič, Cek. sodniki na cilju Kermavner, Pevalek, Vidic, časomerilci Karba, Keber, NVindisch, geom. Cerne, Slamič. Stepišnik, Gorjanc, Cek, starter Luin Mirko za teke; za skoke m mete: Windisch, nadzornika proge geom. Černe, Sancin Savo. vrhovni reditelj Vončina, zapisnikar Sancin Savo, poroevalec za tisk S. Sancin, razglaševalec Kačič. Nadzornika proge naj izvršita kontrolo proge v petek popoldne, najkasneje pa v soboto od 15. do 16. Primorje mora postaviti naimanj 8 energičnih rediteljev, ki se morajo javiti vrhovnemu reditelju g. Vonči-ni- Sodniki morajo biti na igrišču najpozneje ob 15.30. Radio Petek 30. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18:30: Radio orkester. — 19.30: Reja koz in ovac. — 20: Zaključno glasbeno predavanje: Na pragu novejše glasbe. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 16: Ruske romance. — 19.30: Narodne pesmi. — 20 30: Koncert za violino in klavir. — 21.30: Orkestralna glasba. — 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 22.40: Godba za pl*s. — PRAGA 19.15: Koncert pevskega zbora »Smetana«. — 20.30: Komična opera »V vodnjaku«. — 21.30: Komorna glasba. — BRNO 19.35: Sramel kvartet. — 20: Program iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Koncert solistov. — 20: Simfoničen koncert. — 22: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.25: Opera »Turandot«. — 17.20: Klavirski koncert. — 19.25: Ura Pavla Me-strozzija. — 21: Orkestralen koncert. — 22.15: Plošče. — BERLIN 20.10: Mozartova opera »Čarobna piščal«. — Lahka in plesna glasba. — KOENIGSBERG 2Q: Koncert godbe na pihala. — 21.40: Srečanje z nenavadnimi ljudmi. — MUEHL* ACKER 20: Zabaven jirogram. — 21: Ples- Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALISCB DRAMA Konec sezone (zaprto). OPERA Začetek ob 20. Četrtek. 29.; Prodana nevasta. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol * Ljubljanska opera uprizori drevi ob Smetanovo >Prodano nevestos: predstavo iz;-ven abonmaja po znatno znižanih ooarnih cenah. Sedeži so od 30 do 6 Din. Ulo^o Marinke bo pela Zlata Gjungjenac - Gavello-va. Janka Gostič in Kecala Julij Betetto. Zasedba vseh treh glavnih ulosz ia prvovrstna, zato bo užitek poelušatr nesmrtno delo slavnega češkega skladatelja Bedricha Smeta ne. Nocojšnja predstava bo 120. Uprizoritev »Prodane neveste« po prevratu. Najsijaj-nejši dokaz, kako je to delo pri nas priljubljeno. Prodaja vstopnic pri dnevni_ blagajni v operi od 10. do 13. in od 15. do 17. in -ve-f?r od pol 20. dalje pri večerni blagaini v operi. Nocojšnja predstava bo jKislednja pred gledališkimi počitnicami Vremensko poročilo litevilke ia označbo kraja poetenijo: 1. čmm opazovanja, 2 stanje barometra, J. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. •mer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrat« padavin, 3. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišja, druge najnižjo temperaturo. 28. Junija LJubljana 7, 758.7, 14.7, 84, XW1, <5. 0 4, dež; Ljubljana 13, 758.9, 17.4, 74, SW2, 10, _; Mairibor 7, 758.4, 14.0, 80, mirno 0.0, dež; ZagTeb 7, 758.7, 16.0, SO, SSE2, 10, 0.1, dež; Beograd 7, 758.2. 18.0, 70. ■W!SW1, 6, —, —; Sarajevo 7, 759.5, 14.0. 70, mirno, 10, _, —; Skoplje: ni depeše; Split 7, 759.5, 17.0, 90, NE2, 10, 2.0, dež; Kumbor 7, 758.2, 20.0, 70, El, 6. _, —; Rab 7, 759.2, 15.0, 80, NNES.' 6, 1.0, dež; Vi«: nI depeše. Temperatura: Ljubljana —. 13.2, 22.0, _ Maribor 23.0, 12.0; Zagreb 26.0, 14.0: Beograd" 24:?," lit: 'Sarajevo 24.0, 12.0:" Split: 25.0,: 1410; Kumbor . 18.0,' Rab _, 14.0. * " 20V» ODORONO Vam |e vedno potreben! C«? mi-ti TvffKH [>ogosw d» coaža,. resdir Žm* njefor duh. 0rot:o V35 ioltvaroje tej« ae-fTrer.ti-eg-a duha in saruje Va£e ot^ke made&v Normalni' Odorono (rdeč kot ruMn) up-prih. a dTfikrai na L^den in učinkuje 3 (io-7 dni. »Instant Odorooo uporablja-' dnevno aH 'po ■ potrebi. Ob" j^dMv" v« pretMŠate na kož«' s pomočjo 'tampona z ročajem. ODO-RO-NO varuje Vaše obleke. Dobi-vs »e v rseh trgovinah « toaleta5« Iti por-foaertjekia) blag"«. Oiavao skladišče: M. Xeu«anti. Zagreb! Bo«Vh. Bis-trict. 194:12-1 Dekle z dežele ?ed*i'>. že s'užbnjoč.0 na Z ni. pridno In pošteno. v.-:. : pv-pnd::!V-rva. in ki .ma vtr. j J o go-'»ir, —le:. Pomidbe s s;:ko i-n n a r i' d bo d os e d a n j e 7. a p»-p -vp -i/i ::sn "ddelek »Ju;-*« pod »pridna ! SO« - Iščem posredovalca da mi preskri kako zapo-»' -p-v v trgovini, tovarni a'i mesto inko-nnta. St-£.,'na -lag-nda 500 DVl. — Naslov v r,3'a?nom oddelku »Jutra«. 19570-1 Neodvisno gdč. z i - *' p. 7n1.oT.no n^n^člne, ep-ejmem v [i'-«rw. Ponudbe na oddelek ».!>stm« P"d znamko .Kot r^i 19574-1 Gospodična /možna nemškega in deloma srbohrvaškega jezika, i»če mesto vzgojiteljice in varovalke k otrokom. Ima prakso v j- niku in vzgoji otrok. — Pomaga a b: tudi lahko v pisarniškem delu. Gre na Hrvatsko, v Dalmacijo ali Bosao. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubiteljica otr-ok«. 194G7 5 Delavko ki c . s ,< r e i m e Levceva u Lj-ubfiana. 19669-1 Zastopnike išče posojilnica s* oh sk oriva'n:fc strank is iak:jučevan.'e posojil! Ponudb*- na: »Kred.itna t* druii«. Ljubljana pp 307 — Znamki ra >djrn-vnr! 301 1 Frizerko p-vov-s-.TkO. z večletno po močn-iško prakso. vešč-o r.-jd' vodne onduacije itd en-ejme .1. Ma-ojevič. Ro juška Si: r::i. 19552-1 Mehanik, vajenca s po rebno šolsko izn4»:az b-i k: s; o« k H* hrano in »inovarvjo sam. sprejme Ivan Legat, speoijaln: me-h ' • 4 za p> 1 Din beseda: za da janje oaslova aii za i šifro 5 Din. — Oglasi Totalnega značaja vsa ka be»eda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (6) Aparat za trajno ondulaeišo sikoraij nov. prodom za Din .»OftO. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19445 6 Otroške vozičke in kolesa kupite dobro id poceni prt S- Rfbolj & drug. Vošnja kova 4 171-6 Malinovec pristen m naraven, s čistim sladkorjem vkuha-n. se doo! na malo Ln v,v:ko v lekarni dr. G. Picooli. Ljubljana, Dumaj-~ka e^ta 6. 5tv6 Akumulator 12 V., skoraj nov,, ugodno na > odaj. Elektroindustrija L:tibi a na. Gosposve^s-ka r. 19416-6 lh oesedo. ugtae: »o cijalnega značaja po 50 r\ar beseda. Za da janje naslova ali r* šifro 3 Din, oziroma 5 Din. fl.l) 3 ženska kolesa (bioikli) nova. s torbico in nro!ljem naprodaj v Za-grelcu, Glogovnioka ul. 19. V;,so Z.od.nev, 10562-11 Kd->r I U, zasiužka, plača za vsako besedo ."ki [>ar; za naslov ^li šif-o 3 Din. — Kdor n h d i sasiužek. za v*«tko 1 Din. ta dajanje naslova ali za Si'-o ;>a 5 Din. (3) Perico v eeiiru ->-e -:im.-k; s" s;»"l. Ponuilie ia oeiasn; tMide' k »JiHU« pod š: t>o Vsaka beseda 50 par; za dajejije naslova aH trn ii'"o nn 3 FVr». (T Vdova Damsko kolo prodam. Naslov v oglas, oddeku »Ju::««. 19566-11 Vsaka beseda 1 Dm; za dajanje aaslova ali za Šifro pa 5 Din. (10) iH/ 5 " 10 rt f.p-"da;a'ka -1 'dn 'li vi š'-.1 tiemšk' ,.>■'. Ka me vsako jp o — tudi k bolniku. N.i? ov v oddelku »Jura«. 195:7-2 Kuharica d.d.-a 11» zauesijiva. želi m -to pr 3-a-ejšlh »«'bah i ; vdo-vpu. kjer b: lahko p-- -:ri>; 'riie 1 a t-H»-tw bf-r-k'.-N'as;ov pove ogabni >!delek »Jutra«. 19554 2 Mlad fant p:-pra ven. ie' i kakršnokoli •iain«at«v. Gr» zh ;t«kač»j tud' v gos.Hlon a 1 td Ponudbe pro-s n« og'a-. oddeiek Jutra • ,.„1 »Pb,g'j'v in ^antsl :v« 19578-2 Motorno kolo 250 ccm. /.a 3500 Din napi odaj. Naslov pove og'«:s. •iddeVk »Jutra«. 19563-10 2 avtomobila »Ec«ex« ;n »Chevrolet«, izbi: 110 olr anjena prodam, '•vent. p-oti hianilui knji->''•'.. Gaiaz« Stupica. Sium šk.iva ulica S. 19394-10 Motorno kolo Ar * p i. v iobri-m stanju, s prko.ico 1» 7.51 M t Din. brez pr:.ko,;i'H 5.5t)U D'o pro dam. 1'ijlei, Vrhnika, pustni predaj 11. 19431-10 Avtomobile in motocikle svetovnih ^narnk, najnovejše modele, nove, pa tudi rabljene. kupite tahfco proti hranMnim Knjižicam pri avtotvrd-iti žužek. I.jubljaua. Tavčarjeva 11. lgofi^-io Vrednote: 1 Din. ta dajanje naslova al' ta Vfro m S Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuje po naj-viSjih eenab ČERNE - juvelir Ljubjaua. Wo,l(ova alica S Pohištvo Vsaka be*eda 1 Din; za dajanje naslova aH ta šrlfro p« 5 Din. (12) Spalnico iimetmo delo, bogato rezlja no. stil Luis XVI, od Š e.if-iai-ka. popolnoma novo. zaradi preselitve prodam za polovično ceno. Resni kupci naj pišejo pod zoačko »Rnalaiea« na oglasni oddeiek »Jutra«. 19491-12 Vsaka beeeda 1 Dim; za iajanje naslova ali ta Šifro oa 5 Di«. (16) ' Večjo vsoto v gotovini im hranil, knjii-žVah. iščem kot posojilo p-n.tjj sigiKn: garanciji z nad milijon vredno hišo v L'ubija™. Ponudbe na og!. oddelek »Jutra« pod šifro »Milijon«. 19371-16 Poceni posojila počenši '..d 2000 D:o 500.000 Din za vse svrbe stanove in pokltce. odpaf Ijrvo v malih meseč-nf obrokih, dajejo »Stavbo-Mobilne Zadruge«, Ljub .jaua. Meet.ni irg il. 25/1 Iščejo poverjenike. 200-16 Vsak„ beaeda 1 Din: | z« dajanj« naslova ali : za šifro pa 5 Din. ; 17) ' Ugodno za u pokojonca ali etro-koviajaka. Z za'ogo pro dam ali oddani v najem majtao trgovino na deželi v letoviškem kraju. Potre bon kapital cea 70.000 Di«. Dop'se na og'asni oddelek »Jutra« pod značko »Prijeten dom«. .19133-11 Kino podjetje s stanovanjem, v industrijskem kraju oddam v na jem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kino«. 19128-17 r/ Vsa;ka beseda 1 Dm. j za dajanje na»'ova ali 1 za šifro pa i Din. (-20) I r^fl ' io Posestvo za rejo 4—5 govedi, v sre zu Maribor-okulica ali Ci '>. kup:im. Naslov v ijr. odd w k u »Jutra«. 19437-2:' Stavbna parcela v severnem delu Sp Sižk-napnidaj. Pojasnila daj* Levvicki Lt-'i-n. Gorupova u':ca 4. 19422-2' Sravbišče v Ljubljani, cen t'-«1 no le že^e, naiprodaj. fveui. oudi proti hram'n:m knji/.:'č:vm-P-inud-he na og'as. oddelek »Jutra« pod znač'ko .650. 19395-20 Parcele imooam kolodvor« v Dev. Mar. v Po^ju. Na -lov pove og'as.ni oddelek »Jutra«. 19512-2. Enonadstropno hiše v lepi legi aii šega centra, z vc!:k m dvoriščem oddam v najem. Pripravno za in ternat. pensioa e!c. — Po nudbe na ogasni oddnlpl, »Jutra« pod »15 do 20 sob 19582 211 Najboljša naložitev denarja Prodam d-vonadstroipmo hišo v Sifcki z 12 stanovanji. — Hiiša je 19 let davka prosta i.n se obrestuje po 10%. Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod šiiro »600.000«. 19572-20 Novo hišo enmadst-ropn o ta.k o j pro-daui pod Rožnikom, cesta IN/28. 195t»l-20 Vilo ali hišo v bližini bolnice vzamem v najem. Ponudbe na ogl-oddef. »Ju-t.ra« pod značko »Vila«. 19173-20 j Vsaka besefla 1 Dm; j za dajanje na slova ali j za šifro pa 5 Din. (19. Oddam pekarno v najem po-ginj; odikiip inventarja. Naslov v ogias.ni m oddelku »Jutra« pod »Pekarna«. l'J584-19 Brivnico v večjem trgu brez konkurence takoj prodam za 6000 Din. Naslov v oe'as. oddelku »Jutra«. 19446-19 Gostilno prodam, oddam v najem ali zamenjam za drugo hi šo. Pcipudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Go.sAina«. 19418-19 Trg. lokale in prostore za pisarne, delavnice, skladišča oddamo na Tvrševi ces.t.i. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19.581-19 r/JJIIMITITI Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za iifro 3 Din. (23) fLepo sobo .oddam stalno ali začasno v Gledališki ulici 7/II1 — naravnost. 19576-23 Opremljeno sobo oddam v PVtcršnikovi ul. št. -">4.II (pri Sv. Krištofu) 19580-23 Za mesec iullj oddam opremljeno sobo 7 uporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. ! 9573-23 Prazno sobo s poseb. vhodom in elektriko oddam v Rožni ulici žt.. 29/11. 1950&-ŽO Opremljeno sobico snažno, išče s 1. ali 15. julijem mirna gosi>-'d:čna. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Okolica Rcsljeve«. 19577-23 Opremljeno sobo lopo, v I. nadstropj,, vil« pod Rožnikom oddam poceni. L. Aitlialler, Večna pot 5/7 19575-23 Lepo sobo s h-a.n.o in v«o oekrbo, v sredini metsta oddam s 1. iuiijem po zmerni ceni. — Naslov v oga.snem oddelku »Jutra«. 19584-23 Lepo sobo o-premiljeno. s souporabo k, o p a li 11 fr c ♦ odda m v Beethovnovi uiici. Naslov v oglasnom oddelku Jutra 19516-23 UlJ. Vsa^a beseda 50 par; s» (lajanje naslova ali za ii.fro 3 Din. (i3-a) Uradnik išče sobo blizu kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Hod značko »Ne draga«. 19362-23/a Sobico išč-e čez dan odsotna šivilja. Ponudbe na og as. od-delek »Jutra« pod »Mirna in stalna«. 19553-23/a 1'Hm'lf; Vsaka beseda ali par; za dajanje naslova ali TA iifro 3 Din. (21-a) Sobo s kuhinjo išče go*pa z odraslo de-klie.o. Ponudbe na oglasni oridelok »Jiy;a« |»c.d šifro »Vdova po d; z. u-radniku«. 19567-31 /a »TRIBUNA« f. B. L., tovarna dvokoles »n itroftkih vozičkov. Ljubljana, Karlovška c. 4. Najnovejši modeli dvo-koles, otroških ln igralnih voziftkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franka OBIŠČITE NOV Hotel „POŠTA" V BEOGRADU, shajališče vseh Slovencev vis-a-vis železniške postaje. Hotel je higijensko urejen, v vsaki sobi tekoča mrzla in topla voda. Najbližji vsem ministrstvom in uradom. — Za obisk se priporoča ravnateljstvo. 7602 ČISTO POLT dosežete v enem tednu ali dveh s pomočjo proslu-le biološke »kure luščenja«. Neopazno za okolico obnavljate kožo in odstranite temeljito in za vedno prišče, madeže, gubasto, raskavo, maščob-nosvetlo, ovenelo kožo in znake staranja. Uspeh in neškodljivost zajamčena! Garnitura 120.- Din. Vsako milo škodi polti. Vzemite za umivanje obraza milo limonino emulzijo. Velika steklenica Din 50.-. Za čiščenje in skrčenje por, odstranjen je šminke in osvežen je polti nenadkriljivo je mandljevo mleko »ASIAMI« Din 50.-. Originale Schroder-Schenke razpošilja »Omnia« oddelek 1/2 Zagreb, Draškovi-čeva 27. Poštnina pri plačilu v naprej Din 6.-, po povzetju Din 12.-. 7487 Zahtevajte brezplačno ilustrovane cenike!_ HLAJENJE S TOPLOTO! proizvaja hlad in led s toploto potom plinskega, električnega ali petrolejskega pogona! Povoljna mesečna odplačila! ELEKTROLUX STOCKHOLM zastopstvo Tehna dražba, Ljubljana, Mestni trg št. 25XI. Telefon št. 25—80. 7554 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin. išče s 1. avgustom solidna in snažna jr ~podiona. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »1. avgust«. 19571-21/a Stanovanje Vsaka btsseda 1 Din; za dajanje na«lova ali m šifro pa 5 Din. (31) Pristopajte k Druš*vu stanovanj, na jemnikov. Gaieva ulica — Nebotičnik 111. 373 21 Trisob. stanovanje z elektriko in vodovodom od.dam. NasJo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 19550-21 Petsob. stanovanje v širšem centru, v s.tari h š!, ves komfort, pripravno 7.a zdravnika, odvetnika ali modni salion. oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Velike sončne sobe«. Vsaka beseda 2 Din; za tu janje naslova aH šitre pa 5 Din. (25) Iščem družico ki bi imela 3™ do »»0.000 Din, do 35 let staro, v svrho takojšnje poročitve _ radi prevzema nriijon- sike vrednosti, ponudbe na og'«s. oddelek »Jutia« pod značko »Poroka«. 19370-25 Osamljena gdč. srednjih let, dobro situira na uradnica, želi resno dopisovati z bo!jš;m gospodom. Neanonimne po-nudbe s sliko ne oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro .Btid0č.i06t«. 19369-25 Pridelki Vsaka ouseda 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro oa 5 Din. (33) Črešnie razpošiljam tovorno ali br-zo vozno v zaiboji h Bt.to/X wo cca 20 kg po Din 3 kg franko Velenje, povzet.no, Anton Cok. Velenje. St. llj 19556 33 Glasbila ' Vsaka beseda 1 Dm; za dajanj« naslova aH ta Šifro t» 5 Din. (26) Črn pianino fS^t.zF.iigpI) m^dern, poee-ni naprodaj. Nas>lov pove oc'«sni oddelek »Jutra«. 19.>i6-20 Pozor! Harmonije od 2000 Din in piani.n-e od 10.000 Din dobite v trornici Iv. Kacin, Domžale. — Poprav';a >r. ug'«šuje najceneje. Zahtevajte cenik. 18914-26 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; ia dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) Črno denarnico z nekaj go>o.vine je našel Peterlln Ignac. ' pekovski mojsler, Zc.ena ja.ma. 19565 28 Stroji Vsaka beseda 1 IXl. La dajanj« nask>va ali za šifro O. t Din (29: Za zgraditev mlina iščem kompleten mlin, alt poedine mlinske stroje. — Ponudbe na naslov: Len hardt Anton, mlin. Velika Kikind«. 19257-29 Razno Vsaka tieaeda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Drva In premog pn IV. SCHUMI Dolenjska cesta Telefon št. 2953 Pomoč v vseh zadevah nudi »Jutrov« mah oglasnik. Univerzalna bona, dravske banovine »Jutrov« mali oglasnika Poslužujte se ga! IZREDNA za sigurno naložbo gotovine se Vam nudi z nakupom izborno vpeljane modne trgovine v centru mesta. Potrebna gotovina cca 300.000 Din. Samo resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »M< sečni donos 12.000«. 7592 VRTNE mmbbLsbhb Izdeluje B. Fettmann Zagreb, Masarvrtcvs 9 Zahtevajte brezplačni cenik! 157 Radio za vsakega PHILIPS 2-cevni baterijski sprejemnik nSava z zvočnikom, akum latorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 meseC; b obrokih po Din 90 PHILIPS 2 sprejemnih cevni mreznt fladtan* z vdelanim zročnikor: Plačljivo v 12 mesečr. h obrokih po Din 176. Dobi se samo pri: PHHJPS RADIO ZASTOPSTVU H. SU' TNER Ljubljana, Duna ka cesta št. 1 B (poleg ne otičnika) MALI OGLASI ZA VSAKO ŽENO Potenje, kakor tudi vse neprijetne pojave, ki so v zvezi s potenjem, odstranite hitro s prijetno uporabo Oronit vode. 1 steklenica Din 30.—. Barva za lase, zajamčena v delovanju, enostavna uporaba, trajna v lepih nijan-sah, že leta nedosegljiva, je Oro barva. Stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z natančnim navodilom Din 30.—. Lepe dekliške prsi so ponos vsake žene. Svojo lepo obliko dobe hitro in zanesljivo z masažo Ea de Lahore. Uporaba je enostavna, u? eh zajamčen. Cena steklenici Din 40.—. Pasta Majalis je S[ cijalna krema za umivanje in olepšavo. Jporablja se uspešno pri damah, ki ne prenesejo nobene- dovršeno čist in 1 steklena doza Din 15.—. ga mila. a žele imet umit obraz. Solnčne pege in drugo nečistočo z obraza odstrani hitro m temeljito ho-landska Milch krema. Uspeh presenetljiv! Lonček Din 15.—. Zanesljiva in preizkušena nega las je mogoča samo z Vodo iz kopriv, ker že po prvi uporabi izgine prhljaj, prepreči izpadanje las in pospeši rast, lasje pa postanejo valoviti in bujni. 1 steklenica Din 30.—. Belo, lepo in čisto polt si pridobite samo s preizkušenimi sredstvi. Porenal krema, za podnevi in ponoči vas ne bo razočarala. 1 tuba suhe ali mastne kreme Din 18.—. I Zrcalo vsake žene 30 njene roke, ki ostanejo s pomočjo kreme Je fais blanc vedno bele in gladk'. kljub temu, da gojite šport in opravljate pisarniška in gospodinjska dela. T iba Din 10.—. Najfinejši puder, ki se zelo dobro prime obraza in ne prop isti znoja ter daje obrazu vedno lepo. temno polt, je Porenal puder. Prvovrstna kvaliteta, fin parfum, lepe barve. 1 škatla Din 24.—. Plavolaskam se ni treba bati za lepe plave lase. ker podeli Hlondin Dor že po prvi uporabi lasem lepo. zlato barvo s krasnim leskom. 1 steklenica z navodilom Din 15.—. Neprijetne dlačice z obraza, rok, nog in pod pazduho odstranite hitro in brez bolečin edino z Erbol praškom. 1 lonček Din 15.—. Flora-lak za nohte, najfinejše vrste, daje nohtom sijaj briljanta. Zelo okusna večja stekleni čica s čopičem Din 15.-, manjša stekleničica s čopičem Din 6.—. Zahtevajte izrecno te preizkušene specijalitete ali pišite na NOBILIOR, parfu-meriia. ZAGREB. Ilica 34 — Jelačičev trg 1. ■W«HIIIIIII IIBII IIH ■IMIlil—■»■IIII■!■!■■■ II ■■■lTTlTrMrH ||||| IHMMI brejuje Davorin Ravijeii. Uoaja konzorcij »Juua« Adoil Riduikai. Lb. Narodno us&arno d. a. kot uskaniarja ^raac Jezeršek. Zu uiaerauu del je odgovoren Alojz No vali. Vaj * LjuDijam.