!
,	Izhaja	v Trstu
sau peteA n i. pi;
|	Rokopisi	sb ne vra-
čajo. Nefrankovma pisma se ne spre-I	jemajo.
I	Orjdništro	li tpuTiihro
ul. del	Lavatolo
;	it. J, I.
Telefon 18-67.
I
! Glasilo »Narodne delavske organizacije"
m--------------------11
Posamezne štev. •• prodajajo po • stat
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. sa vsaki mm. Zp več nego lOkratno obj v vo pa po dogovoru. Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
in »Zveze jugoslovanskih železničarjev".
1 Deželna organizacija N. D. O.
■	za Trst in okolico
sklicuje za
nedeljo, 2. oktobra t. I.
ob 9. uri in pol tlopol.
svoj
obChizbor
i IM dvorani Nar. doma v Trstu.
DNEVNI RED :
1. Nagovor in poročilo predsedstva.
1 j2» Poročila tajnika, d. Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo računskih pregledovalcev.
5.	Poročilo nadzorništva.
6.	Volitev deželnega izvrševalnega
odbora.
Volitev računskih pregledovalcev in nadzorništva.
Samostojni predlogi članov. % Ih Razno.
V	slučaju nesklepčnosti občnega zbora •
8e vrši. pol ure pozneje drugi občni zbor, jd je' sklepčen ob vsakem številu navzočih klanov.	^
K točki 6. : V smislu novega organizacijskega štatuta NDO obstoji ».deželni Hvršeralni odbor- iz predsednika, 40 odbornikov in 2 namestnikov, ki jih v°li občni zbor deželne organizacije, ter Po enega delegata vsake podružnice, izmoljenega na občnem zboru dotične podružnice, s pravicami in dolžnostmi odbornika.
Občni zbor deželne organizacije tvorijo na občnem ^zboru zbrani člani vseh Podružnic, utelešenih v deželni organizaciji, ki imajo pravico udeleževati se razprave in glasovati.
Volitev se vrši le po listkih, ki 8e do zaključka volilnega akta lahko do-Pošljejo tudi po pošti.
K točki 8.: Samostojni predlogi članov se morajo vsaj 8 dni pred občnim sborom naznaniti odboru, sicer se ne upoštevajo.
' Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora za nadaljni razvoj NDO. v TVstu in okolici, vabimo člane, da se občnega zbora udeleže v polnem številu.
V	TRSTU, dne 15. semptembra 1910.
ODBOR.
Na delo!
NDO stoji pred zelo važnim korakom, korakom, ki bo odločilen za celo njeno pri-hodnjost.
Tri leta so minila, odkar se je ustanovila NDO. v Trstu, in kmalu za njo tudi ona v Ljubljani. Marsikaj se je med tem časom izpremenilo. V Trstu je organizacija krepko napredovala, tako da šteje sedaj impozantno število v sebi učlanjenega narodnega delavstva. Raztegnila je svoj delokrog tudi na Goriško in v Istro, kjer šteje tudi lepo število članstva. Povsod se kaže in obeta lep napredek. Drugače pa je bilo na Kranjskem, kjejr je NDO, ustanovljena v Ljubljani na samostojni podlagi, zapadla osveti deželnega predsednika in bila pred kratkim razpuščena.
Odkrito povedano, ta sicer neopravičljiv čin visoke dežGne vlade kranjske pač ni dpsegel tistega, ker je vlada najbrž na meravala, namreč uničenje narodnosocial-nega gibanja med nami. Vlada je razpustila ljubljansko NDO. prav v trenotfcu, ko je ljubljanska NDO. že sama teden dni prej sklenila opustiti svojo samostojnost in se podvreči tržaški centrali, sprejemaj nova glavna pravila tržaške centrale. Rekli bi skoraj, da je tu storila vlada ljubljanski NDO. pravzaprav uslugo, kajti z razpustom je omogočila čim 'najhitrejšo ustanovitev podružnice tržaške centrale in tako dala priliko tržaški centrali, da v smislu svojih novih pravil čim prej raztegne svoje delovanje tudi na Kranjsko.
( Torej preorganizacija.
Aa,- Najvažnejša določba novega organizacijskega štatuta je zadržana v § 11 novih pravil pod točko B, b, 1., kjer se določa, da se lahko ustanovi „podružnica NDO.“, če se je v enem in istem kraju priglasilo vsaj 30 članov.
Ta določba daje priliko narodnemu delavstvu, da si ustanovi svoje podružnice ND(X v krajih, kjer je bilo dosedaj nemogoče, zlasti velja to za Kranjsko, kjer so glavna pravila ljubljanske NDO zahtevala najmanj 100 priglašenih članov za ustanovitev podružnice. Zadrževala je ta določba ustanovitev podružnica marsikje, kjer bi bila že zdavnaj mogla prav lepo vzcveteti NDO. Sedaj pa, ko odpade ta zadržek, smo prepričani, da bodo kmalu vzrastle podružnice celo tam, kjer dosedaj ne bi nihče niti ne pomislil.
V svrho enotnosti delovanja in tudi nadzorstva nad podružnicami diloča novi organizacijski Statut višjo upravno instanco „dtželno organizacijo NDO."
Take deželne organizacije, ki same zase nimajo članstva, temveč so le nadzorovalni, oz. višji upravni organ, ali, da ra-
bimo ta izraz, ki tvorijo nekako zvezo vseh v eni deželi ali drugače določenem in omejenem ozemlju, nahajajočih se podružnic bodo imele svoje sedeže v Trstu, Gorici, Puli, in Ljubljani, a kakor hitro raztegne NDO. svoje delovanje tudi na Štajersko, Koroško in Dalmacijo, v Celju, Celovcu in Splitu.
Da je potreben ta korak izven dosedanjih mej, v katerih je delovala NDO, nam priča živo zanimanje, katero kaže narodno delavstvo za našo organizacijo. Prepričani smo, da se bo zlasti na Štajer-skem, kjer je bilo narodno delavstvo dosedaj popolnoma prepuščeno samo ob sebi, kvečjemu da se je zbiralo v kakih izobraževalnih ali podobnih društvih, pokazal v najkrajšem času najlepši uspeh kajti organizacija s svojimi dalekosežnimi podpornimi zakladi in draginj sredstvi v dosego svojega namena mora na prvi hip zaclobiti zaupanje pri delavstvu. Isto velja tudi za Dalmacijo, kjer bo tudi šele treba začeti z oranjem ledine na narodnosocialnem polju, a je prav zato pričakovati tem lepših in stalnejših uspehov.
Deželne organizacije bodo torej »nekake zveze v _dotičnih deželah se nahajajočih podružnic, v svojem delokrogu dosti samostojne deželne centrale, ki pa bodo pod skupnim vodstvom in nadzorstvom osrednjega izvrševalnega odbora s sedežem v Trstu.
Kakor se torej organizacijsko delo v podružnicah porazdeljuje na kolikor mogoče veliko število sodelavcev, se zopet na drugi strani osredotočuje v skupnem vodstvu, katerega glavna naloga je, skrbno čuvati nad enotno smerjo tega- dela k enemu skupnemu cilju, da se ohrani narodu gospodarsko in duševno krepko delavstvo in tako delavstvo sploh.
Vsekako pa je sedaj treba začeti s t»m delom takoj. Vsako odlašanje bi zna-čilo izgubo. Zlasti velja to za Kranjsko, kjer je ledina že razorana in je treba edino le še posejati seme., da v najkrajšem -času požgne. Zato se tem potom obračamo na vsakogar, ki čuti kaj ljubezni do našega delavca, da posveti vsaj kolikor toliko svojih moči temu za cel nar„d tako prekoristnemu delu. Gospodarsko in duševno krepko delavstvo je vendar predpogoj za vsak napredek v narodu, 'in kdor temu vzvišenemu namenu posveti svoje delo, si steče pač več zaslug za narod, kakor marsikdo onih, ki imajo polna usta •lepili besed o narodu in narodnosti, dokler se ta narod in narodnost kaže v svili in baržunu, a hitro zavihajo nos, ako zagledajo pred seboj svojega sorojaka delavca v delavni obleki z žulji na rokah in znojem v obrazu.
Obračamo se torej na vsakogar, ki čuti v sebi poklic in veselje do dela med našim delavstvom, da nam pomaga pri tem delu. Vzraste naj podružnica za podružnico, skupina za skupino, da bo edina zavetnica našega narodnega delavstva, naša NDO, čim prej raztegnila svoje krila čez vse ozemlje, kjer se glasi naš jezik, in združila pod svojim okriljem vse naše narodno delavstvo, delavstvu in vsemu našemu narodu v neprecenljivo korist.
Na delo torej, kogar veseli delo!
■ ZVEZA "
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Kongres „Lige“.
Jugoslovanskim železničarjem, ki so pohiteli prošli teden v zlato Prago, pač ostanejo dnevi 10., 11. in 12. septembra neizbrisno v spominu. Bili so to dnevi, v katerih je slovansko železničarstvo Spregovorilo mogočno besedo v obrambo svojih narodnih in stanovskih koristi, dnevi, v katerih je pokazalo slovansko železničarstvo vsej javnosti, da je postalo slovansko železničarstvo v naši državi činitelj. preko katerega hi mogoče prehajati nikomur več, niti našim narodnim nasprotnikom, niti onim, ki v naši državi vedre in oblače.
Za danes naj podamo o kongresu „Lige“, mogočne zveze vsega na slovanski narodni podlagi v Avstriji organiziranega železničarstva, le splošno poročilo, v prihodnjih številkah pa se natančnejše poba-vimo s poročili naznih poročevalcev na kongresu in Bklepi, ki so se storili na kongresu.
Kakor je bilo torej določeno, so se odposlanci „Zveze Jugoslovanskih železničarjev- odpeljali v Prago prošli petek zvečer. Obenem z odposlanci ZJŽ. se je popeljalo tudi zastopstvo „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov-. Skupno število teh udeležnikov kongresa je bilo 60. Jugoslovanskim odposlancem sta prišla do Pardubic nasproti češka tovariša Havelkk in Douša, da jih spremita do Prage. Vlak je dospel v Prago okrog 3. ure popoludne. Jugoslovanskih udeležnikov je pričakovala ogromna množica, ki jih je sprejela z navdušenimi Bnazdar- in „živio“ klici. Sprejem se je vršil v čakalnici I. razreda, kjer je pozdravil jugoslovanske železničarje v imenu mesta Prage mestni občinski svetovalec g. Soukup, v imenu zveze čeških uradniških društev g. Vitek, v imenu zveze čeških železniških uslužbencev pa tov. poslanec Burival. Zahvalila sta se v imenu jugoslovanskega žeiezničarstva predsednik društva jugoslovanskih železniških urad-
PODLISTEK.
'	,	. ... . . . ----- —— — —-7-.
S
Pes v nebesih.
Češki napisal J iti Mah en.
Vsi so stali okrog njega in se niso tipali niti izpregovoriti. Stari oče, junaški brodovodja življenja, je bil potrt najhujše. Ko se je tako sklanjal nad sinkom, se je *delo, da gleda pekam, kjer solnce še ne sveti, niti cveti ne cveto, kjer ptič ne poie v ono obljubljeno deželo, kjer človeška Jtoga stopa tišje in se ustavi na veke. 4'udi materin pogled je bil skoraj tak. l’oda v njenih očeh se je tresla najstrašnejša tožba za nečim, kar je tamkaj uničeno in izgubljeno.
— Tišje ! — je nekdo rekel z mehkim Stasom.
In vsi koti in vsaka črtica na belem ^ropu so ponavljali to besedo, sicer neslišno, toda v taki priliki je nemogoče, da te bi se razumelo : Tišje ! Tišje !
— Brat, bratec moj I — je odjeknilo v sestrinih grudih.
— Pavle! — je zazvenelo v bratovi Savi z gluhim vzkrikom.
Najmanjši otrok bojazljivo gladi že dvajsetič kljuko pri vratih. Oči so mu široko razprte, usta na stežaj in leva roka krčevito drži. na prsih star valjček, omotan s cunjo.
— Petindvajset let! — misli zdravnik. — Kako pomagati! Bridko je bilo njegovo življenje, ker ga je kmalu napadla — jetika ! Mogoče, ker se ni marsikdaj najedel in je moral od stanovanja do stanovanja •— gospod študent. In bedaj se je torej to — recimo — maščevalo.
Da — da! Zalibog — žalostna resnica je to in strašne naše razmere potrjujejo to danzadnevom, da bomo po petdesetih letih Statistike imeli črno na belem, da petindvajset odstotkov naših ljudi gine na sušici,.. -
— Mama! — je zaklicalo otroče.
Ali mati se je v tem že obrnila otroka v naročje in- ga privila na svoje ljubeče srce. Kakor da bi ga ji hotel kdo iztrgati. Obrnila se je k oknu, zastokala in tiho, tiho zaplakala...
Umirajoči se je zganil.
In bilo je zopet tako tiho... Ali se je spomnil staršev, ali se bo poslovil od njih ? Samo da bi še enkrat odprl oči! Drugi dan je že, kar jih niso videli.
— Nič... Tiho...
Umirajoči sanja svoje zadnje pozem-/ske sanje :
...Nihče ne ve tega, nihče, nihče na širnem svetu ! Toda on — Pavel — stoji že z obema nogama v nebesih.
In tam je to nekje, kamor umirajoči stega roko, na desni in levi od nas... Tam
v dalji gori solnce in se lesketajo zvezde. Po nebu se raztezajo mlečno bele ovčice človeku vae do las. In pred očmi se blesti samih isker in pesmi se glase, brez takta in navidezno brez harmonije. Da — toda zgodilo se je tako : harmonija zazveni, ko se pokažejo velike stvari na obzorju...
Sedaj je zadonela...
Prihajajo počasi angeli, za njimi vsa-kojaki starčki belih las in mladi ljudje jako nežnega pogleda. In vsak, ki' te pogleda, kakor da bi ti podajal roko.
In tu gre on sam, on živi, da ga moreš otipati — Gospod Kristus in pravi lepo glasno : Si že tu ?
Solze veselja stopajo ogovorjenemu v oči. Ogleda se ves zmeden okrog sebe.,i
— Ali iščeš koga ?
Oh! V črnem vrtincu kroži vse tb hitro v glavi in v duši. človek bi se tako rad spomnil, ima vendar nekje neizbrisno
zapisano, koga bi rad našel v raju, in ne more se in ne more spomniti.
Ali kaj je to ? Neka stara, pozabljena stvar sune v glavo, že si mislil — pod zemljo spi in.se ne probudi, a sedaj je tu in nadvišuje vse : Ali je tu Koder?
—	vpraša Pavel.
Izveličarjev obraz je poln začudenja
—	in kdo je to ? — se oglasi vprašanje.
— Pes !
— Oho! Oh !
Vse se zasmehlja. No, ta dogodek je bil znan gotovo v neb asih. Ko je moral on — Pavel — pomagati očetu, ali lepo povedano — ko je pomagal pri oni mali kramarijci, ki jo je vsak dan zjutraj že ob štirih na vozičku, ki so ga vlekli psi, razvažal po vaseh. Enkrat je šel oče (oče ! oče! je zadonelo hitro s strašnim glasom), drugič pa sinko — in žnjima vedno Koder in Tiger, dva zvesta psa. Naj je deževalo, bil mraz — vseeno ; stvar se je morala napraviti. In včasih je bilo tudi šale pri tem. Dosti je bilo pogladiti psa po glavi in mu pošepetati na uho : Koder ! zajček zajec — alo! In pes je že letel za svojo mladostjo in za svojo bivšo slavo, da so aa kolesa pri vozu razletavala...

nikor g. Zorec in pa tov. Hochmiiller. Z burnim odobravanjem je bil sprejet tudi nagovor poljskega delegata Biernakiewicza, ki je izjavil, da je glavni namen „Lige“ skupna obramba slovanskega jezika proti germanizatorjem, katerim je treba povedati, da Slovani ne odstopijo od svojih pravic.
Jugoslovanske odposlance so potem odvedli v stanovanja, ki so bila brezplačno pripravljena zanje.
Odposlanci poljskih železničarskih organizacij, po številu nad 150, so dospeli v Prago že opoludne. Tudi njihov sprejem je bil prisrčen, kakor je pač sprejem, ko sprejema brat brata.
Zvečer se je vršil v veliki dvorani žotinske restavracije prijateljski večer, katerega se je udeležilo poleg železničarjev veliko število drugega odličnega občinstva, zastopniikov mesta Prage, državnih in deželnih poslancev, med njimi tudi naša dobra znanca poslanca tovariša Burival in Klotač. Izpregovorila se je tu marsikatera navdušena napitnica, sploh je bila cela prireditev nekaka spontana manifestacija bratske vza emnosti vseh slovanskih narodov avstrijskih. Po dvorani je donela slovanska pesem v vseh slovanskih jezikih. Sodeloval je pr; večeru pevski zbor „To-vačovsk)1* *, ki je s svojim krasnim petjem še znatno povzdignil sijaj prireditve.
Glavno delo „Lige“ pa se je začelo v nedeljo dopoludne s kongresom. Velikanska žofinska dvorana je bila preozka za vse ogromno število udeležnikov, natlačena je bila do zadnjega prostora. In kar je najznačilnejše za živo zanimanje udeležnikov in njihovo disciplino, je dejstvo, da je vsa ta ogromna množica, gotovo nad pet tisoč oseb, vzdržala od začetka do konca, dasiravno je kongres trpel nepretrgoma celih Seat ur, od 9. dopo Iudne pa do 3. popoludne.
Navzoče je bilo veliko število državnih in deželnih poslancev, kraljevsko glavno mesto Prago, kot pokroviteljico cele prireditve, je zastopal mestni župan praški dr. Groš z nekaterimi mestnimi svetovalci, zastopana so bila tudi druga češka mesta po svojih županih, nadalje razna uradniška in druga društva. Brzojavnih pozdravov je bilo ogromno število, zlasti topel pa je bil brzojavni pozdrav moravskega odbora češkega narodnega sveta in pa predsednika Poljskega kola. Brzojavno je pozdravila kongres tudi tržaška NDO in člani ZJ2J, ki se niso mogli osebno udeležiti kongresa. Zborovanje je otvoril v imenu društva čeških železniških uradnikov in tajništva „Lige“ g. M a c h e k, znan našim tovarišem izza železničarskega shoda, ki se je vršil pred par meseci v Trstu. Za predsednika je bil izvoljen nato predsednik »Spolku českych uredniku železničnich" Navratil, nadalje pa v predsedstvo Čeh •V ojna Polaka H i n g 1 e r, in Noivo-r o 1 s k i Slovenca tov. Hochmiillerin Zorec, za zapisnikarje Čeha M a c h e k in Pelikan, Poljak Ra u c h in Slovenec Korošec.
Predsednik Navratil je pozdravil zborovalce, zlasti pa navzoče poljske in slovenske goste. V imenu mesta Prage je pozdravil kongres župan dr. Groš, kateremu so navzoči priredili burno ovacijo.
Izmed nadaljnih pozdravnih nagovorov omenjamo pred vsemi krasne besede tov. poslanca Bufivala, ki je pozdravil brate Poljake in Jugoslovane v imenu češke narodnosocialne stranke, kluba poslancev
. .Toda dogodilo se je nekega dne, ko so v stiski m btdi vendar dali starši Pavla v gimnaziji in se ie v tej gimnaziji našel profesor, ki je zagrozil Pavlu z izgonom, če si ne prinese v šolo šestilo. In šestilo je stalo — sedemdeset krajcerjev! Tedaj pa je bila stiska v hiši, da niso niti krompirja kuhali več !
Oče je stal na dvorišču in jokal. Vsem se je kazalo tako čudno strašno življenje pred očmi, da same groze ‘ni bilo mogoče umakniti se niti za korak.
— Veš kaj ? — je rekel juhaški bro-dovodja življenja — vzemi psa in pojdi si ga prodat! Morda ti vendar da kdo kaj zanj in morda bo šlo tudi z enim nekako !
Za čas je stal deček s psom na ulici in nista se mogla nikakor ganiti. Pes je gledal dečka in deček psa. Šele ko sta celo uro zastonj blodila po mestu, sta se namerila v ozko ulico in — h konjaču. Dolgo se je smejal, ali naj bi dal štirideset krajcerjev, toda končno jih je dal iz usmiljenja. Deček se je še enkrat ozrl: ko-drove oči so gledale za njim...
In v večnosti gleda to človek pred seboj : izginilo je pri njih gorje življenja
narodnosocialnih ter v imenu vseh državnozborskih in deželnozborskih poslancev čeških. Boj za jezikovno enakopravnost je bil do pred kratkim, je rekel, prepuščen popolnoma le organizacijam čeških železničarjev. Ti pa, uvidevši, kako so prepuščeni sami sebi, so obrnili svoj pogled k svojim stanovskim tovarišem v drugih slovanskih narodih. Vedoč, da so ti slovanski narodi enako zatirani, da imajo z nami skupnega sovražnika, smo želeli pridobiti njihovo sodelovanje in danes dokumentiramo pred celim slovenskim svetom, da se nam je delo, dasiravno je bilo težko, vendar posrečilo in danes že bratsko stiskamo roke Poljakom in Slovencem. In nujna potreba je bila to, proti brezprimerni germanski ekspanzivnosti. Sedaj je mogoče Upati obrata na boljše, kajti narodno železni-čarstvo ni več samo, kajti za njimi stoji vsa slovanska javnost. Pozval je vse češke avtonomne oblasti mesta itd., da naj se ravnajo po nemškem zgledu. Njegov govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem.
Nadalje sta pozdravila kongres: profesor KIap4 1 ek v imenu zveza čeških uradniških društev in P a n e k v imenu društva poštnih uradnikov.
V imenu Slovencev je izpregovoril predsednik D. j. ž. u. g. Zorec, ki se je zahvaljeval na ljubezni, ki jo izkazujejo Cehi Slovencem, ter v nadaljnem povdarjal, da skupno delo slovanskega železničarstva obstoji v skupni zahtevi pravic, ki nam gredo kot Slovanom, kot ljudem, da bomo mogli živeti življenje vredno človeka.
Za Poljake sta govorila H i n g 1 e r in N o w o r o 1 s k i, ki je zlasti povdarjal, da ideja vseslovanske vzajemnosti ne živi pri Poljakih samo med železničarji, temveč tudi med rokodelci in obrtniki, in izjavil, da bodo Poljaki to idejo zanesli^ do zadnjega kraja svoje domovine.
S posebnim navdušenjem je bil sprejet pozdrav zastopnika bosanskohercegovskih železničarjev K a c e 11 a, ki je povdarjal, kako preti Slovanom v Bosni in Harcego-vini nevarnost od Nemcev in Madžarov. Slovansko uradništvo se pridružuje Ligi z našo v boljšo bodočnost.
Nato so se začele razprave. Za danes, kakor rečeno, se ne spuščamo v natančnejše poročilo o teli razoravah, temveč omenimo le glavne točke dnevnega reda, ki so bile sledeče : službena pragmatika, ureditev starostne oskrbe železniških uslužbencev, zavarovanje za starost in nesrečo, ureditev službenih in gospodarskih razmer, reorganizacija c. kr. državnih ž e 1 z n i c • in ureditev jezikovnega vprašanja pri avstrijskih železni-c a h.
O službeni pragmatiki je poročal dr. 0 e r m ;i k, na kar se je ob burnem odobravanju sprejel soglasno predlog, da se odpošlje ministrskemu predsedniku Bienerthu in železniškemu ministru W r b i sledeča brzojavka;
„Manlfestaciiski shod Lige slovanskih organizacij železniških nameščencev, bro ječ 5000 udeležnikov iz Češke, Moravske, Š 1 e z i j e, Galicije, Kranjske, Koroške, Primorske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine v navzočnosti zastopnikovnaj-vplivnejših javnih korporacij inobsoglasujočem dopisu Kola poljskega protestira kar
izginile so marnje mladosti in beda mino losti, trudi strašnih, temnih dni, v katerih so se pobelili očetovi lasje in so majčina usta molila čim dalje tem stalnejšo in groznejšo molitev.
* . .I)a bi imel samo enkrat to žival pri sebi, da bi jo mogel pogladiti, da bi ji zašepetal na ušesa staro bojno geslo!
Oho!
Tu je prihitelo po snežnohelih blazinah oblakov, s človeškim smehljajem na svojem živalskem licu, in pritisnilo se je k nogam in tudi pogladiti ga je b:lo mogoče, čutiti njegov dih, njegovo radost, veselje mladosti in vse to, o čemer se še govoriti ne da...
— Tišje! — je zašepetal oče in se zopet sklonil nad umirajočega. Vsi so pobožno pokleknili. Bolnikovo lice je na-nagloma zadrhtelo, roke so se mu stresle. Najsrčnejši smehljaj se mu je pojavil na obrazu. In sedaj so končno izpregovorila tudi usta!
— Alo ! — Koder! — Alo ! — Zajček ! — Zajec!
(Konec.)
najodločnejše protinepresta-| nemu zatiranju slovanskih| pripadnikov okriljenega kolesa v notranji železniški s 1 u ž b i* Ničmanj odločno protestira m a n i f es t a ci j s k i shod proti neprestanemu kršenju pravic slovanskih jezikov v vnanji železniški službi, kjer je skoraj izklj učno nemščina vladajoč jezik. Sklicuje se na državni osnovni zakon zahtevamo kar najodločnejše v z p o-stavo absolutne jezikovne ravnopravnosti in združeni Cehi, Poljaki in Jugoslovani izjavljamo slovesno, da smo pripravljeni boriti se za to pravično zahtevo z vsemi zakonitimi sredstvi. V tej državi mora prodreti do najvišjih mest prepričanje, da se Slo vani ne dajo zatirati niti gospodarsko niti narodno, in češe tako pogosto govori o zvestih avstrijskih narodih, naj se tem zvestim narodom izkaže pravica, proglašena v napisu na dvornem gradu dunajskem za temelj države!'1
O starostnem zavarovanju je poročal Havel k a, o zavarovanju za slučaj nesreča N y k 1, o gospodarskih razmerah Vojna. K tej točki so se med drugimi oglasili tudi Slovenci Planinšek, Hochmiiller in Zorec. O reorganizaciji državnih železnic je poročal N a-vratil, o jezikovnemu vprašanju pa poslanec tov. Burival. Končno je po poročilu tov. Pelikana iz Brna o velikanski nesreči, ki je zadela železničarje na Moravskem po povodnji, kongres po zval železniško ministrstvo na pomoč prizadetim železničarjem. Sprejela se je nato še sledeča resolucija :
„Z brani pristaši »Lige slovanskih organizacij železniških nameščencev" na man i-festačnem shodu na Ž o f i n u dne 12. septembra 1910 ob soudeležbi zastopnikov najvplivnejših samoupravnih in javnih korporacij ob soudeležbi Cehov, Poljakov in Jugoslovanov nalagajo predsedstvom vseh v »Ligi" združenih organizacij, da na naj odločnejši način na pristojnih mestih zastopajo vse v posameznih p o r o.č i 1 i h na shodu izražene pritožbe, zahteve in želje slovanskih železniških uslužbencev. Zbrani izrekajo svoje trdno pričakovanje, da pride na odločilnih mestih končno do izraza pravičnega priznavanja in ocenjevanja težkih, nevarnih in odgovornih služeb pripadnikov okriljenega kolesa, če bi se pa vendar proti pričakovanju zahteve, predložene po »Ligi" ne izpolnile v čim najkrajšem 6as u, izjavljamo, da se bomo z najtrdnejšo odločnostjo bojevali za dosego vseli upravičenih in nepre-tiranih zahtev z vsemi sredstvi, katera so nam na razpolago po službenih predpisih!"
Resolucija je bila sprejeta soglasno, nakar je predsednik Navratil zahvalil navzoče na udeležbi in zanimanju, ki so ga kazali celi čas razprave. Izraža svoje trdno prepričanje, da je solidarnost slovanskih narodov vsaj na tem polju zasigurana in da se morejo odposlanci vrniti domov z vsem zadovoljstvom, in zaključi nato zborovanje, nakar so navzoči zapeli himno „Hej Slovani* in »Kje dom je moj".
Zvečer se je vršila v »Narodnem di-vadlu" slavnostna predstiva na čast slovanskim gostom. Peli so Smetanovo „Li-bušo“. Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega kotička.
V ponedeljek dopoludne se je vršila skupna seja predsednikov vseh v „Ligi“ zastopanih organizacij, v kateri se je začrtalo nadaljno delovanje »Lige". Ta posvetovanja so trpela od 8. ure zjutraj do 2- popoludne.
Drugi slovanski gostje so si med tem ogledali staromestno mestno hišo, kjer jih je sprejel in pozdravil mestni župan dr. Groš, kateremu so se zastopniki Ligi-nega odbora zahvalili za veličastni sprejem v Pragi. V imenu Slovencev se je zahvalil g. Zorec.
Popoludne so si ogledali udeležoiki kongresa vrtnarsko-sadjarsko razstavo, kjet-jih je sprejel -predsednik razstavnega od-
bora g. B a t e k, ki je izrazil svoje ves j na tem, da se ie ob priliki kongresa t ^ sijajno manifestirala slovanska solidarn Odgovorili so mu vazni govorniki, na so si gostje ogledali razstavo z veli zanimanjem.	,	,
Zvečer se je vršil nato poslovni ve v »Merkurjevih" prostorih. Tega ve^era,0. je poleg nas, Poljakov in Slovencev, u ležilo ogromno število naših čeških t°T rišev in drugega občinstva. Ob pevan kvarteta čeških železniških uradnikov sviranju železničarske godbe smo se P°r slovi i od naših slovanskih tovarišev, imenu L:ge se je poslovil od nas g- 1 hek, A odgovarjali so mu v imenu 1°J kov Gru8zowski in Nvkl, v imenu Slova® cev pa Zorec. Govorili so tudi drugi vorniki, navdušenje je kar prekipevalo, vendar nam je bilo težko, kajti poslov) smo se morali od svojih dragih bratov 1 tovarišev.	.
Slovenci smo se nato odpeljal' torek zju|raj ob 2.17 zopet v svojo do®0 vino. Spremili so nas na kolodvor v velik® številu češki tovariši in se še zadnjic P° j slovili od nas.	.
Neizbrisno nam pač res ostanejo ^ spominu ti dnevi ki smo jih preživel) Pragi. Resnica, je da je bilo s to velik manifestacijo slovanskega, železničarstva zvezanega marsikaj nestrokovnega, nest* novskega, a vendar so bile glavno pri vs®11) one resne, temeljite razprave o stvareh, k' so življenske važnosti za nas slovanske lezničarje. O teh razpravah bomo por®®9' v prihodnjih številkah čim natančnejše. » danes naj zaključimo svoje poročilo 8 teu>’ da izrazimo svoje trdno prepričanje, ® pomeni delovanje Lige za slovansko želez; ničarstvo v Avstriji velikanski korak napffJ obenem pa tudi zagotovilo lepše in bolj80 bodočnosti slovanskega železničarstva.
„Varčevanje“ pri južni železnici-
Uslušbenci c. kr. priviligirane juž°0 že'eznice so pač res tako srečni, da jih °9 vsako toliko časa doleti izredna čait, °9 jim železniška uprava odtrga kak košč®9 njihovega itak trdega kruha. Vse to 60 dogaja v »lepem" namenu, da železniška uprava „prištedi“ par vinarjev, da m°re zato na drugem kraju metati tisočake 111 tisočake skozi okno. Predkratkim smo '2' rekli svoje mnenje o'novi preuredbi št»' tutov provizijskega instituta, po katerih 00 zgodi velika krivica gotovemu delu pri j uš®1 železnici zaposlenega delavstva, kakor tak® imenovanim subakordsntom, in drugim. P0 bodo prizadeti vsaj vedeli, na kak naši® se potem pri južni železnici razmetava 1,9 tak oderuški način »prihranjeni" dena®) naj priobčimo tu par zgledov iz višjih krO' gov južne železnice, kakor jih je priobčil® glasilo nemških železniških uradnikov „Eis®n' balin beamten Zeitung".
Evo jih :
Ko se je dvorni svetnik pl. Eger n9' veličal metta generalnega ravnatelja in p°' stal predsednik upravnega sveta južne ž®' leznice, si je izposloval, da obdrži svoj0 ravnateljsko plačo. Normalni dohodki pred' sednika znašajo letno samo 8000 K. Raf' natelj Kaizl je tedaj, ko je sprejel vodstv0 generalnega ravnateljstva, kakor se razu®® samo po sebi dobil znaten povišek svoje plač®' ki je itak že znašala nad 20.000 K. Ra*' nate)j FaU je gotovo dobil tudi znat"0 višje dohodke, ko je postal ravnatelj, kako® jih je pa imel prej, ko je bil še višji h1' spektor. Zato pa tudi sedaj plačuj0 južna železnica namesto ®' nega generalnega ravnatelj9 kar t r i, E g e r j a, K a i z 1 a i n F a 11 9:
Pri ravnateljstvu je služil neki viši1 inšpektor že nad 40 let in se je potem 1° spomnil, da bi bilo čas iti v pokoj in n9' praviti pro.tora drugim. Sel je res v p0.' koj, a kmalu se je skesal in prišbl naz&1 na svoje mesto. Ker pa je bil penzionu’91) in seveda dobil penzijo, so ga sprej®1* nazaj v službo proti dnevni plači 10 K Dobiva torej polno penzijo in pa še P? 10 K na dan, torej na leto 3650 F poleg penzije.
Enak slučaj je tudi v drugem oddelk® kjer dobiva neki inšpektor poleg svoj® polne penzije še po 5 K na dan. Dotičnik bi bil moral postati višji inšpektor, a teg9 niso hoteh, zato so ga penzionirali, a z°' pet sprejeli nazaj, dasiravno ta dneva9 plača znaša precej več, kakor bi pa zn9' šal povišek plače, ki bi jo dobival ko0 višji inšpektor.
Pred kratkim časom so upokojili n° kega ravnatelja, ne dosti pred njim pa j° šel v pokoj tudi edeti takih gospodov. 0^ dobivata letne penzije ubogih 16'0U0 ‘v-Revčka menda ne moreta izhajati s t0 »majhno’* svoto in dobivata, menda «1?l usmiljenja" k tej penziji še po 4000 K 1)9 leto doklade. Kdaj je pa kdo slišal, da h1

'd&la južna železnica kakemu čuvaju ali drugemu takemu uslužbencu več penzije, kakor mu gre !
Neki star penzijoniran vladni svetnik, ki je bil menda učitelj umrlega prestolonaslednika, figurira že kakih osem let pri južni železnici kot plačan uradnik, južna železnica mu tudi daje plačo, dasi-Tavno mož ne stori prav ničesar pri južni železnici. Mož ne more namreč zaradi svoje starosti opravljati niti dodeljenega mu dela, urejevanja voznih listov po številkah. Dalj ^asa niti ne prihaja v uradj pa ipak dobiva svojo plačo. Ali je res južna železnica oskrbovalnica za penzionirane državne uradnike, ki s svojimi penzijami VI. plačilnega razreda ne morejo izhajati ?
Pred kratkim je dobil neki penzioni-rani višji inšpektor na posebno prošnjo 300 K podpore. Ta mož ima jako visoke zveze, tako visoke, da bi ga bilo moralo biti naravnost sram, da je prosil za podporo in jo tudi sprejel.
Že iz teh zgledov se vidi, na kak način se pri južni železnilci razmetava oni denar, ki ga uprava iztiskuje iz svojih uslužbencev, ubogih delavcev, ki jim ob vsaki mogoči priliki odtrguje že itak tako borne dohodke. Seveda za visoko gospodo je vedno dovolj denarja, za ubogega delavca ga pa ni, ker ga požro drugi, ki imajo že sami preveč. Ako človek s 16'OGO K penzije, torej s pribl žno 44 K na dan, ne more živeti, da rabi še 11 K več na dan, kako naj pa živi človek z 2‘30 K na dan ? Ako je treba onemu 55 K na dan, ko ne napravi niti črtice več za železnico, kaj naj pa potem dobi revež, ki se trudi in muči noč in dan. v vsakem vremenu, v najtežavnejši službi! Seveda temu je treba odvzeti še od onega malega, kar dobiva, da morejo potem dobivati oni, ki imajo že takointako preveč.
To so pač razmere, ki kriče naravnost v nebo, in ni čudno, da se kaže pri južni železnici vedno večje nezadovoljstvo, ki utegne imeti jako zle posledice.
zjž— Gorica. Na postaji v Gorici se govori, da bode čuvaj Tavčar prestavljen. Ako je to resnica, potem je to zopet delo načelnika Wieserja, ki počasi odpravlja vse slovenske uslužbence. Drugega razloga zato ni. Morda ga predlaga za odstranitev, ker je hotel napraviti Wieserju uslugo in n i naznanil pripeki nepravilnosti nekega Wie-serjevega ljublienca, ker se mu ni hotel zameriti, kot poznanemu strahovladarju. Gospod dvorni svetnik Galambos, bidite tukaj pravični. \Vieserju je pač Tavčar že od nekdaj na .poti.
Narodna delavska organizacija
SKUPINA „PLINARNA“ DREVI, dne 16. t. m. ob 8. uri
zvečer se vrši v prostorih
„Delav. konsumnega društva"
pri sv. Jakobu
JMI SNOP.
Dnevni red:
Razmere v mestni plinarni.
Delavstvo iz mestne plinarne! Za delavstvo v Trstu, zlasti pa delavstvo 'v mestni plinarni današnji časi niso najboljši. Zato vas vabimo, da se v polnem številu udeležite tega shoda. Ravnp tako pa vabimo tudi drugo narodno delavstvo, da se udeleži v čim najvecjem številu tega shoda in tako pokaže svojo solidarnost z delavstvom v mestni plinarni.
Odbor skupine NDO. „plinarna“.
Sirite naš list!
Domače vesti.
d— K občnemu zboru »Deželne organizacije NDO za Trst in okolico"
V smislu odborovega sklepa tvorijo »Deželno organizacijo za Trst in okolico" vse skupine in podružnice v Trstu in tržaški, okolici ter podružnice v Borštu, Dolini in Ricmanjib. Podružnice se udeleže občnega zbora »Deželne organizacije" po svojem članstvu. Vsak član podružnice ima pravico na občnem zboru razpravljati in glasovati. Volitve se vrše izključno le po listkih, ki se tudi lahko dopošljejo po pošti. Kdor bi se torej ne mogel udeležiti občnega zbora, lahko dopošlje glasovnico do 2. oktobra dopoludne po pošti. Veljavne so le glasovnice, ki so opremljene z društvenim pečatom. Natančnejše še poročamo v prihodnji številki.
d— Začetek šol. leta na družbenih šolah v Trstu. — Šol. leto 1910—1911 se začne na vseh šolah družbe sv. Cirila in Metoda s sv. mašo v ponedeljek, dne 19. t. m.
Vpisovanje se vrši v soboto dne 17. t. m. in v nedeljo, dne 18. t. m. od' 9. do 12. ure dop.
Stariši naj prineso s seboj za novo-vstopivše učence in učenke I. razr. kritni list (zadostuje tudi hpisek iz krstne knjige), dalje spričevalo o cepljenih kozicah in zdravih očeh.
Učenci, ki vstopijo iz drugih šol, naj prineso poleg tega še zadnje šolsko iz-vestje.
Vpisovalo se bo za sledeče razrede :
A)	u ul • Giuliani št. 46. Sv. Jakob. 1) za deške razrede od I. do V. 2) za dekl. razrede od I. do VI.
B)	na Acquedottu št. 22 II. nadstr. ]) za deške razrede od I do III. 2) za dekliš. razrede od I. do IV.
Narodno delavstvo opozarjamo ponovno nato, 'da naj prav ono pokaže svojo narodno zavednost stem, dp svoje otroke v slovensko šolo. Letos je šolsko vodstvo še prav posebej olajšalo vpisovanje. Dočim j i bilo dosedaj vpisovanje le ob delavnikih, ao oče-delavec nima časa, da bi peljal otroka v šolo, da ga vpiše, ker mora na delo, mati pa mora biti doma pri družini, je letos šolsko vodstvo ukrenilo, da se vrši vpisovanje tudi v nedeljo, dne 18, t. m., ko je očetu-delavcu mogoče iti z otrokom v šolo, ne da bi kaj zamudil. Torej narodno delavstvo, slovensko deco v slovensko šolo 1
d.— Zahvala! Podpisani cdborNDO se najiskreneiše zahvaljuje vsem društvom in tudi posameznikom, ki so sodelovali v prospeh prireditve NDO dne 4. septembra, zlasti pa izreka svojo zahvalo pevskim društvom: Čitalnici, »Iliriji" pri sv. Ja-kqbu, »Trstu" ter »Zastavi" iz Lonjerja, ki so nastopila na veseličnem prostoru s pevskimi točkami, proseč jih obenem tudi nadaljne naklonjenosti. Odbor IJDO.
* d,— Čudne pojme imajo, nekateri ljudje o »mojem in tvojem”. Šotori na veseličnem prostoru v Rojanu so bili v nedeljo okrašeni z narodnimi, slovenskifni in hrvatskimi, zastavicami. Teh zastavic ste se po veselici dobili samo še dve, vse druge so izginile. Ne vemo res, ali je to narodna navdušenost ali kaj, rečemo le edino tol ko, da po našem ne obstoji ta navdušenost v snemanju in odnašanju, še manj pa prodajanju tuje lastnine. Upamo, da bedo te besede zadostovale za drugič.
d— Iz proste luke smo prejeli daljši dopis, katerega vsled pomanjkanja prostora priobčinfo v prihodnji številki.
Odbor konsumne zadruge članov NDO. je vsled pomanjkanja moči pri sestavljanju bilance preložil občni zbor na 2. o k t o b r a\ t. 1. Ob kateri uri, kje in s kakšnim programom se vrši, sporoči pravočasno odbor.
d— Za podporni zaklad N. D. O.
je v nedeljo na veselici nabral Lozar Ivan v konsumnem društvu v Rojanu 13 kron 29 st. na veseličnem prostoru je daroval Botar 2 K Posat 50 st., razni darovatelji 50 st. Skupaj 16 K 29 st.
d— Veliki pevsko-glasbeni koncert priredi Št. Jakobška čitalnica v nedeljo 18. t. m. v dvorani »Nar. doma" pri sv, Ivanu. Spored, ki ga žal ne moremo radi pomanjkanja prostora objaviti v celem obsegu, obeta, kakor smo se prepričali, nekaj izrednega. Poleg krasnih zborov in proizvajanja vrlega »Čitalniškega' ----1 	■— -----------------------
orkestra je na sporedu velezabavna komična operetna enodejanka, ki bo nudila obilo smeha in zabave. Ker nam je »Čitalnica" vedno na uslugo, zato je dolžnost narodnih delavcev, da se v velikem številu udeleže te krasne prireditve bratske »Čitalnice" od Sv. Jakoba. Začetek točno ob 4 in pol. pop. Opozarjamo, da bodo vrata med proizvajanjem zaprte.
d— V današnji številki je moralo izostati več dopisov in poročil zaradi obširnega poročila o zborovanju. »Lige slov. železniških nameščencev' v Pra&i. Izostati je moralo med drugimi tudi poročilo o oni oderuški zadevi miljonarja in »prijatelja' delavstva Gorupa, ki je priobčimo tudi v prihodnji številki.
Organizacijske zadeve I
o— Vsem podružnicam na Primorskem! Poživljamo vse podružnice, da skličejo v najkrajšem Času, zadnji čas pa do nedelje, dne 9. oktobra izredne občne zbore v svrho preorganizacije v smislu novih glavnih pravil NDO katera so prejele že pred tedni. Natančnejše pismenim potom !
o— Bivšim podružnicam In obstoječim pripravljalnim odborom na Kranjskem! Prosimo nemudoma poročil o stanju prijavljenega članstva v svrho ustanovitve podružnic.
Osrednje strokovno J tajništvo.
o— Javni shod v Šturijah. Tovariše delavce v Šturijah in okolici opozarjamo na j a v n i shod, dostopen vsakomur, ki se vrši v nedeljo, dne -25. t. m., obv4. popoludne na dvorišču tov. Reyerja v Šturijah. Dnevni red shodu je: Politika in delavstvo. Z ozirom na ta/ velevažni dnevni red, ki je gotovo največjega pomena za naše delavstvo, je pač pričakovati, da se delavstvo udeleži tega shoda v čim naj večjem številu in tu izpre-govori samo svojo besedo k vprašanjem, ki v prsi vrsti zadevajo delavsko prebi-
KSOOOSSGOOO«*««
Somišljeniki! Širite naš list!
valstvo Štorij in okolice Narodno delavstvo torej v nedeljo vse na javni shod v Šturijah!
DOPISI.
Iz Zagorja ob Savi. Oprostilna razsodba Frana Habeta pred ljubljanskim porotnim sodiščem vam jasno pove, kakšna je politika, katero vodi Čohal kot vodja socialno-demokratične stranke. On je mislil, da sme vsakogar v svojih listih napadati in bojkotirati. Napovedal je bojkot obrtnikom, trgovcem in gostilničarjem samo vsled tega, mislim, ker se mu vsi ne uklanjajo. Seveda je boljše podpirati samo one, ki se uklanjajo Čobalovemu povelju. Dne 10. t. m., ko je predsednik senata ob 1 uri razglasil oprostilno razsodbo, je Čobal prebledel. Izprevidel je lahko, da je zapela smrtna ura njegovemu vodstvu in njegovi politiki in da si bodo zagorski delavci v bodoče znali poiskati drugega voditelja, ki bo zastopal edino le njihove delavske interese.
darovi.'
V protest proti vladi, ker je prepovedala naš nedolžni izlet k bratom Hrvatom v Pulo je razdelil tov Josip Požar svoto svojega voznega listka tako-le: 1 K. »Nar. Delavcu,' 1 K. podp. zakladu, 1 K. godbenemu odelku NDO. in 60 vin. za stroške. Dr. Vilfan v prid podpornemu fondu 20. K. Najprisrčnejša hvala!.
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lutulc* ln Izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „EDINOST“ t Trstu.
I---■ ■ &*=------------=1
Članom N. D. O. pozor
Po služite se vsi ur in zlatanine
ulica del Rivo 26
Alojz Povh
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N. 0. 0, so zn žane cene.
Slovensko podjetje!
r-1	■ ■ fcV==l

Največja slovenska manijakturna trgovina v črstu.
Križmančič & Breščak
ulica Nuova št. 37.
U zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga« za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za ši-viljein krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. 00T Udom Jt. j). 0. dajeva 10°|o popusta a^|
□ Priporoča se kot 8lovenoa slav. občinstvu za najobllnejši obisk. □

V	CENE ZMERNE.	TELEFON 16-83	m
1 ni «=	S7 Asi obroke u	• Velika izt nenega
as s 09 E o o	Uelika zaloga izdelanih oblek	
c« E J«	za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna	CT ® S -s
OD — ST	za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.	v ca B)
b.L- CO	Adolf Kostorls, ul. S. GlovunnI 16,1. n. zraven ..BUF^ET AUTOMATICO“	■ < 7“
	POZOR 1 Skladišče ni v prltll-	B	POZOR! Skladišče ni v pritli- čju, ampak v prvem nadstropju, gg gg čju, ampak v prvem nadstropju.	qhi
I Konsumnn zadruga M. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. ::
II. ul. Miramare lil. v Škednju.
čisti dobiček tega vašega prvega spodarskega podjetja ]e namenjen Vam in Vaši sveti stvari I
Književne novosti:
GREGOR JČ: Poezij«, zv. IV. . . . K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR:	»Dobra gospodinja',
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano......„ 2'80
»Stlrl rnake .like*, povesti..—-60
BENES: »Brod.kov.kl odvetnik" . „ •! 50 Kip Gregorčiča................ 4 -
/Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST	NOVOST
Hakiti za dvorane in vrste pri — zabaunh —
v belo-modro-radečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, fiO in 80 vinarjev
Vse te knjige, papir in potrbščine se dob.vajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
Trst, ulica Caserma IG.
! Slovenke!
KUPUJTE VSE
Kolinsko kavino primes!
Slavnemu občinstvu v Trstu in okolici! Usojani si vam priporočati mojo trgovino
K CVENKEL
TRST- Corso št. 32. - TRST z velikp zalogo k obukov, dežnikov, nogavic, ovratnikav, sraic rokavice itd. itd.
Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno in točno postrežbo. K. Cvenkel.
Bratom somišljenikom
priporoča k bodoči sezoni volneno blago, sukna itd. po naj nižji ceni raz pošiljal ni zavod
M. K. RUŽIČKA
v Humpolcu (Češko).
Vzorci na zahtevo zastonj in poštnine prosto.

Tovorni - delavci!
VSAK Sl NAM
I
za 20 kron skupaj 40 metrov ostankov izbornih kanafasov, zefirov za obleke in srajce, širtingov, platna, flanelov in drugih.
a 1=1 ui 1=1
Dolgost ostankov je 5 do 15 metrov in vsakega morete uporabiti kar najboljše.
Obrni se vsak z zaupanjem name in zadovoljen boš popolrtoma.
Z bratskim pozdravom
ANTONIN ŠOLC
N&chod 144, Češko.
n
¥
Popolnoma prenovljena
Gostilna (lanov N. P. 0.
(Hinko Kosič) ,
Trst, ulica Carradori in Ghega vblizu južnega kolodvora)
se priporoča slavnemu občinstvu. Pristni kraški teran, vipavsko, ister-sko in dalmatinsko vino. Češko budje-viško pivo. Izvrstna kijliinja.
Josip Štolfa
vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
:: žganjarno ::
ulica Petronto številka 1.
A. B.
Filip Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina '
lastni pridelek v .Jesenicah pri OmlSn ,
V ulic! Valdirivo 17 (Telefon 1406)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalj® priporoča slav. občinstvu svoje gostila® „All’Adrla“ ni. Nuova štv. 11 in „A1 fratellj dalmatl" ulici Zudecuhe štv. 8 v katerih to®1
svoja vina I. vrst.
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TR8*
Veliki Izbor vsakovrstnih najllaejših In starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmern®-Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodi®1 na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoačenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
prevzel
Popisani naznanja sl. občinstvu, da j®
pekarno in slaščičarno
ut. Kolin Grande štv 9.
kjer ima na razpolago trikrat ta dan svež kruh in razne sladščice, pbtice itd.
Udani Josip Taučar
Počakaj me, počakaj! kam tečeš tako hitro?
v
/e par ur letam in iščem trgovino, v kateri se govori slovenski, pa jo ne morem najti; kupiti bi si moral obleko.
\ Kaj ne veš, kje je naša slovenska trgovina?
Prosim Te povej mi takoj!*
Če hočeš biti dobro postrežen, pojdi, kamor zahajamo mi vsi, namreč k
V. DOBAUSCHEK
TRST - ulica Giosue Carducci stv. 11. - TRST Tam dobiš bogato zalogo gotovih oblek za moške in dečke, po jako ugodnih cenah, ter blago prve vrste. Dobiš tudi vse druge oblačilne predmete, kakor: Jopiče, hlače, te, lovnike, srajce, jopice, spodnje hlače, ovratnike, zapestnice naprsnike, nogavice, kravate, monture, modre in rujave, rumene in bele,' naramnice, čepice, dežnike, nosne robce, itd.
Na razpolago je še kakih 2500 letnih oblek za moške, ter se zaradi pozne sezije prodajajo z znižanjerjl 20°/o vsel* cen- Vrhutega dobi darilo vsak, kdor kupi blago v znesku K. 10.—
Hvala lepa, sedaj >grem tudi jaz takoj, ter si bodem nakupil vse, kar potrebujem.	^
Na svidenje!
AUSTRO - AMERIK AN A - TRST
Redua brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
24. Setembra parnik , Martha Wasingthon‘ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
6 oktbra parnik „A-genttra“ 7 Buenos-Aires via Aimeria-Las Palma .
Veliki transatlantsKi parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstva v Trsta, ulica Molla Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu.družbe.
g Cene nizke	AT^Ki ^ Konkurente
Velika zaloga z manifakturnim blagom
ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro 5.
• • V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše “ iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kaktr tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svibnine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE
IN DRUŠTVENE ZNAKE.
Kupljeno blago katero slučajno ui ugajalo, se zamenja alt pa se deuar vrne brez nlkakih zadržkov, poskusiti in se prepričati
..JADRANSKA BANKA v TRSTU-
Via della Caasa di Risparmta št. 5 (lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA
VfcEDMOSTflE PRPlHOR
(REflTE. OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISMA, PRltluRlTKTH, DELNICE, SREČKE I. t. d.)
____VAliUTE lji DEVIZE--------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Estoniji menic io laso, borzna naročila
8flFE-DEPO$ITS
Prome8e k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4'1
Uradne ure; 9 — 12- 2*30 - 5.30. — Brzojavi: „JAD BANSKA “ - Tret. — Telefon: 1463 In 973.
VLOGE NA KNJIŽICE
q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.-------