59. številka.
Trst, v torek 13. marca 1900.
Tečaj XXV
..Cđtnost**
rhaiti enkrat ra dan. razun ncielj iu [irsmikov. oh <5 uri rve«*er.
\'ar«.eiiiiiii 7. n u v n :
Za celo leto........kron
za pol leta.........12
za <*etrt leta........ (i _
z:i en mesec . ... i .. . »tS kroni
jt |-uureut»i<_ tmj>r*-j. N« iim-ročbe bi P7. priintc'iw narn^jiin»* uiitkvu
ne ozira,	'.
-*—
Po tnhakarnuh v Trstn «e pro<lafejo posamezne številke po r> stotink i*> nvč.i: izven Trsta pa po 8 stotink i4 nvČ.I
Telefon ftt». Mi).
$>din os t
Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko.
V odlnostt j« moj!
O grl asi
se računajo no vrstah v petitu. 'Ah \-ei-kratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale <1<-mači oglasi it<l. se računajo po potro«il i
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oitlase sprejema upravništvo. Naročnino iu oglase je plačevati loeo Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. UprarntStvo, i u sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. .">, II. nadstr.
Izdajatelj ic i d govorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Madjarska politika.
Mi Slovani, :i Hrvatje še j»osel>e, smo se često hudo prevarili glede Matijam v m nji In »ve s j »osobnosti. Koje ln'l leta 1 ^»57 sklenjen d u val i zem in je na Hrvatskem na vstala nova situvacija, mislilo se je v obče, da oni, Ma<ljari, ne najdejo človeka, primernega za to situvacijo. In vendar so ga našli v osebi barona Rauclia. Baron liaueli, ki je l>il unijonist v duši iu krvi, ni bil človek nikakih poseb-
svojo vrednost. Oni niso vež klin v telesu j sklenila pragmatiško sankciji* A že 1. 1872 Slovanstva, ampak čutijo, da bi jih slovanski so odstopili od tega stališč^ ter so Reki po-naliv mogel poplaviti. Po tem tudi uravna-! delili statut, ki iej je zagbtovljal le ueko
vajo svojo politiko, ki gre za tem, da odbije od sebe ta naliv, in sicer s tlačenjem vsega oneffa, kar ni madjarsko, in z vztrajnim energičnim zamenja vanjem ogerske državne misli z madjarsko. Ne glejmo na ono, kar se godi na Ogerskem. Dosti je, ako se oziramo na ono, kar delajo na Hrvatskem, na ono,
municipalno avtonomijo. No, vendar je bila neka avtonomija. Dane s jej odrekajo tudi to. Danes gazijo isti municipalni statut, ki so ga oni dali Reki, istotako kakor gazijo nagodbo, ki so jo usilili Hrvatski. To j e p o I i t i k a brez moralne podlage, politika, ki se poslužuje vseh nedo-pnščenih sredstev, da si obdrži najkrivičnejo in najslabšo hegemonijo. S tem, da smo javne
rfevspehov. Nekaj je torej vendar, česar bi se morali učiti od Madjarov.
Dinko P o 1 i t e o.
m izjavo vlade.
Govor drž. poslanca dr. Lav. Gregoreca v zbornici poslancev dne 2. marca 1900.
(Nadaljevanje.)
Tretja podoba. Leta 1^59 so bili v vojnem ministerstvu na Dunaju v velikih skrbeh, da pridrvi Garibaldi se svojimi prostovoljci v italijansko Dalmacijo, kakor so jo takrat nazivali, da vzbtini ljudstvo in se
kar delajo na Reki. Dosti je, ako vidimo, s nili umnih sposobnosti. Ali Madjari so po-1 kako vztrajnostjo, s kako brezobzirnostjo ti-
tr« M1 il i. da je on najprimerneji za situvacijo, I rajo svojo politiko, bodisi vis-a-vis Dunaju, i osebe Ogerske imenovali poli tiske, jih nismo najprimerneji za ono, kar oni hočejo. In ta- bodisi na Vztoku. Oni vedo, da so šibki, ako imenovali državnike. Pravi, pravimo: pravi kega seje pokazal na banski stolici. Primer- so izolirani, ali oni znajo najspretneje izkori-j državnik mora po našem timevanju z vrli-nejega bana za svoje tedanje -vrhe Madjari ne j ščati okolnosti. Preje, nejjo je počila vojna j nami uma združevati tudi moralne. Največa bi bili mogli najti. In ko je pal Pejačevič, I leta !>«»<>, so Madjari dobro uvideli, kako 1 pogreška je, ako se misli, da je najspretneja kdo je vedel za bana Khuena-Hedervarvja, bodo mogli izkoristiti situvacijo, ki nastane politika ona. ki je nemoralna. Resnica, *]a <>'>i'ne potem proti Ogerski, da tudi Ogre pri-kdo je niti mislil nanj? Njegovo ime je v za njih. Kasneje so dobro uvideli, s kolikim ■ nemoralna politika more slaviti začasnih vspe- f*ol)1 za vstajo. Kaj so storili ? Ohrabrili so j>rvi mah vzbudilo iznenađenje. Poglejte ga pa uspehom morejo eksploatirati (izrabljati) trojno ! hov. No, naj so ti vspehi še tako sijajni, so sc ter Posla1' v Dalmacijo prvega j u g o-na banski stolici! Zgodovina bo stn>go so- zvezo. To sj>osobnost Madjarov je opazil tudi vendar le začasni. Politična zgradba, ki podila o njem, ali kje je človek, ki bi spret- genij Bismarckov, kakor tudi ni ostala skrita čiva na nemoralni podlagi, mora razpasti, neje znal odgovarjati madjarskim ciljem? Pa okretni pameti današnjega cesarja Viljelma. I'zor pravega državnika je Gladstone ravno kakor znajo najti ljudij za Hrvatsko, tako Na koncu konea se je Bismarek le posluži! zato, ker je svojo politiko združeval z mojih znajo najti tudi v svoji hiši. Ni \VekerIe, ' Madjarov, ali je tudi paktiral žnjimi indi- j rrflo in ker ga je vsikdar vodilo čutstvo prani Szaparv. ni IlanfFv niso ni od daleč to, | rek t no. DjC : on, železni kancelar, je umel : vičnosti in humanitarnosti. Politiški ljudje kar je bil n. pr. Tisza, da niti ne govorimo vse koristi, ki jih more on crpiti iz politike i madjarski bodo brez dvoma se svojimi spo-o Deaku. Vsaki od njih pa je bil človek tega malega azijatskega naroda, ali tudi Ma- sobnostmi odlašali razpad svoje zgradbe in
slovansko mislečega namestnika v osebi generala Rodica. In kaj se je zgodilo? Dal je hrvatski večini v deželi njene pravice in v nekaterih letili je izginil italijanizem, in sedaj ne bo nikdar več nobenega Guribaldija, ki bi hotel vzbuniti »italijansko« Dalmacijo.
Mnogo se piše in govori o važnih zada-čah, ki čakajo našo državo na Balkanu, in
svoje siruvaeije in svojega časa. O Banfiy-u djari so umeli izkoristiti njegov položaj. Ce- | zavlečejo zmago svojih nasprotnikov, ali quod	tr«dimo se> da !)I 81 pridobili naklonjenost
se ra znašajo danes toliki škandali, ali koje sar Viljehn jih je obiskal v Budimpešti in s	difertur non aufertur. Njihova politika ubija	hotnih slovanskih narodov. Brezdvomno
bil na vladi, je izvrstno odgovarjal zahtevam tem je priznal, kakovim faktorjem smatra on	nemadjarske narodnosti: takov zločin pa ne	l):l je kratkovidno, ako v balkanskih narodih
tedanje situvacije. Dokler je bil na vla<li in Madjare. Njihova politika je včasih podobna	more ostati brez maščevanja.	iščemo prijateljstva, doma pa lastne Jugo-
ko se mu je začelo majati, nikdo ni mislil politiki desperacije — in je tudi. Ali njihova j Hvala Bogu: slovanski politiški ljudje	kovane zatiramo. Vsled teh razmer smo pri -
na S/.ella. Szell, nekdanji aktivni p«,litiški sposobnost je v tem, da umevajo ves svoj	se morejo in vrnejo hvaliti ne samo z vrlinami	j »ljem, da zahtevamo obrambe proti našemu
človek, je bil kakor v penziji. Sigurnim oče- kritični položaj in da znajo uravnavati svoje	uma, ampak tudi z duševnimi. Ideal Slova-	"radništvu med cesarjevimi svetovalci, kakor
som so Madjari intuirali, da današnja situ- delo temu primerno. Ne, Madjari niso nič od	nom je pravica, njihova politika je pravična	jib iraaJ° PolJaki in Gelii v svojih ministrih,
vaeija zahteva njega. In sedaj, ko ga gledamo vsega onega, kar seje nekdaj mislilo v Ev-	in legitimna. Vendar bi želeli mi, da si ne-	nas govonj° 1!Stl razlogi,
na delu, vidimo, da so dobro pogodili. Sedaj ropi. Oni niso ni vitežki, ni svoboden narod:	česa izposodijo od Madjarov. Kajti četudi	Nova vlada imenuje kakor svojo najsve-
pa sedaj čitamo, da se Madjari obrabljajo in njihov parlamentarizem ni nič druzega, nego	intuicija položaja in zavest cilja ne reši Ma-	tejšo nalogo, da razvozlja narodno vprašanje,
da |»o Szellu ne bodo imeli pravega človeka! dobro inscenirana komedija, ali oni so narod	djarov, vendar so to lastnosti potrebne v po-	Našla je, kakor si domišljuje, za to že tudi
V	tem s<- motimo. Madjari vsikdar najdejo nenavadne intuacije, zmožnosti za neposredno	litiki. Same so te male in morejo zagotoviti	pravo sredstvo: posvetovanje zaupnih mož, v svojem krilu primerno politično osebo: in' presojanje položajev, narod, ki se zaveda	le hipnih vspehov; ali združene z umnimi in	izbranih iz nasprotnih si strank. Da-li se je ako bi bilo zavisno le od oseb, smemo biti tega, kar hoče! Vprašanje je : ali dosežejo s	duševnimi svojstvi, s kakoršnjimi se odliku-	sprava posrečila, ne vem. Pa to se zdi nam zagotovljeni, da bo njihova politika tudi v tem, kar hočejo, ali bodo vspevali ? Mi mi-	jejo naši ljudje, postajajo nepremagljiva sila,	Jugoslovanom čudno, da se hoče samo v dveh bodočnost: slavila samo vspehe. s 1 i m o, da ne, ker to ne zadostuje. Tudi	ki vodi do trajnih in čvrstih vspehov. Pri-	deželah spraviti narodnosti, in sicer v deželah,
Od kodi prihajajo dosedanji vspehi nji- politika mora imeti svojo m o-	znajmo, da Slovanom često primanjkuje na	v katerih imajo Nemci manjšino, molči pa o
hovih mož? O d t o d i, <1 a Madjari r d 1 o, a njihova je absolutno	zavesti onega, kar hočejo, ali z drugo besedodežeiah, v katerih so Slovani v manjšini,
d o h r o ve d o, kaj h o č e j o, ker so si brez m o r a I e. Leta 1861 so ponudili Hi-	oni niso vsikdar na čistem glede tega in zgub-	(Tako je!) Celo Slezijo so izključili. To se
V	svesti svojih ciljev. Obkoljeni so od slo- vatom bel list, a ko je prišel čas, tedaj so	ljajo iz vida pravi cilj, po katerem težć.	nam zdi tembolj čudno, ker je znano dejstvo, van-tva od vs.-h strani in dosedaj so bili oni oni napolnili ta bel list, kakor — so on! ho-	Odkar je v monarhiji proglašena ustava, je	da se slovanske manjšine V Sleziji, posebno kakor klin v telesu Slovanstva, kakor se teli. Leta 1866 — da bi pridobili Rekoza-se	bil federalizem, na podlagi državnega prava	l)a na Koroškem in Štajerskem, gospodar-irlasi moder izraz češkega zgodovinarja. Od- — šli so tako daleč, da so povdarjali neke	pojedinih zgodovinskih skupin, njihov pro-kar se je zavest slovanskih narodov začela državne atribute Reke in so dokazovali v	gram in cilj. Ta cilj jim često izginja iz vida, hud :ti, jo ta prispodoba s klinom izgubila protislovju z zgodovino, da je Reka posebej	in odtodi mnogo omahovanja, odtodi mnogo	in Moravskem.
— ■—^——w=s ^——— ggggg	\[oravskem ima celo manjšina nem-
je nekaj živega, neka strašna, silna, ogromna	den vrt. Ponekod je rasla trava, prav nizka,	g^j, prebivalcev večino poslancev v deželnem
zver! Ah, kako so se mi udje tresli, ko sva	gosta, zelena, vsa ene vrste in potem velika,	zl)0ni, odločuje torej o deželnih financah, o
bile z materjo v kupeju železniškega voza!	široka pota vmes in kloptce, kjer je sedelo	deželni upravi in vodi vse šolstvo. Tudi na
stveno, prosvetno in narodno vse drugače zatirajo, nego pa nemške manjšine na Češkem
POPUST K K
Moja prijateljica.
Pi^ Kopriva.
Zaspala sem.
Ihloja vožnja, prihod na kolodvor, kanje v zakajeni, jw»lni čakalnici III. razreda, t»:-ki, r«'|M»t in brlizg lokomotive, vse se je
ca-
Veliki, mrzli čas ti mravljinci so mi lezli doli polno gosposkih ljudij. Drevesa so bila ve- (Ješkem so imeli Nemci dohpo vrsto let ve-po hrbtu, prav, kakor če sem prej včasih v lika in košata, kakor naša lipa pred župno gjno v deželnem zboru in takrat gotovo niso temi mislila o velikih, grdih čarovnicah, o cerkvijo. In vsa so stala tako v redu, kakor zamudili, da poskrbijo tudi za se. Pozneje so
prišli Cehi tlo večine in so praško vseučilišče
kugi in koleri s koso.
m strasni.
koščeni smrti	da je učiteljev Tine razstavil svoje medeninaste vojake. Nisem vedela, da imajo v mestu
In potem one male hišice železniških	take vrtove. No, mati mi je povedala, da to
-topilo v meni v nerazločne, zmešane utise. stražarjev, ki s<y kakor male igračice, lepe,	n' vrt' amPak aleja.
Z -trahoin | h »meša no čudenje nad vsem tem Jitkane kočice iz pravljic . v medlem, negoto-	rae je vzela; seboj v prodajalnice,
močnim, tujim, velikim svetom mi jo tre- vem svitu hkratu skakale iz teme in ^pet	^i ®o se vse kar svetile ogledal v srcu.
popolnoma prepustili Nemcem. Privolili soda se razdeli deželni gespodarski svet, deželni šolski svet, in lahko rečemo, tla ima nemška manjšina na Češkem glede šolskih reči v resnici lastno narodno samoupravo.
in veiwin
:>etalo v srcu.	zbežale bliskovo nazaj v noč! Negotovi, temni oken' In stekla na oknih so bila večjapnego	Seclaj pa še češki Nemci zahtevajo celo
Učila sem se v šoli o železnicah, velikih °*>risi	ki so v prvih znakih zore bude- vezna vrata pri nas doma !	razdeljenje okrajev po narodnostih, pravo-
ine>t!h, tvornicah. o šumu in hrupu velikega	jutra se učas to vstajale iz noči, ta skriv- j Glava mi je šumela samega ^čudenja.	močne določbe o šolah za narodne manjšine
-veta. a hitrica, delavnost, brzina na mali	vsakV treniAek menjajoči jian^M-aina,	Je nak"pda vse polno blaga, robcev,	jn uarodne poslanske skupine s pravico prigo-
železniški ^isfciji je presegala vse moje pojme. ^b ^alnata obrežja, mimo katerih je div- 1predpasnikov, semen, čajev, kapljic...	varjanja.
Gospoda moja ! Tako ugodne so razmere
Vse se mi je zdelo veliko, le,>o, impozantno j J** vlak, črni, bobneči, podzemeljski predori, | vsa vas je potrebovala toliko stvari, ki se
in strašno ob jed nem. Vlaki, ki so prihajali 1 visoki, vitki brzojavni drogovi, ki so vedno , dobivajo samo v mestu. Mati je bila jako ' nemSkih manjšjn na Češkem in Moravskem, in^pet .slha,ali v noč, so mi bile velike, Požali, bežali, bežali...: vse to je napolnjevalo	volje, obložila meje s svežnji in kar-
neznane pošasti. Rudeče svetilke spredaj so moJ«> '"^do, otroško dušo s Lihim, brezkonč- j tom, a meni je vsaki trenutek palo kaj iz
mi bile strašne oči, velike, razsrjene sile. In	n,m cud^a. ono sikanje! Odo puhanje, dihanje, p«»lno In ko smo prišli v mesto! ognja in isker, ki se je vzdigalo, vleklo in Tu so bile vse hiše velike, krasne, ka-
pršilo v temi! Moje srce je trepetalo. Nisem	kor cerkve, sami gradovi in župnišča ! In
si mogla zamisliti, da bi bilo to samo jeklo	oken, oken ! Meni se je kar v glavi vrtelo,
in železo in ogenj in par, isti lehiii^, megli-	In ta ropot in vozovi in ljudje, vsi lepi,^*isti,
časti), par, ki je o mrzlih zimskih dneh v	kakor v praznik. Vrtovi celo in drevesa so
vsakem dihu plavat krog mojih ust. Ne, to	bila drugačnar-jiego zunaj v vasi. Bil je ču-
rok. Tudi sein bila trudna in zaspana in ni sem mogla tako hitro hoditi, kakor je mati hotela. Naposled # se je vjezila, odnesla vse nakupljene stvari k neki znanki, mene pa je odpeljala v samostan. Bilo mi je slabo in
sama ne vem, kako sem se jkjsIovila od matere.
*
* *
(Pride še.)
a razmere slovanskih manjšin, posebno slovenskih manjšin na Koroškem in Štajerskem, so neizrečeno žalostne in neugodne. Na Koroškem in Štajerskem živi čez pol milijona avstrijskih državljauov slovenske narodnosti. Državna bremena nosijo kakor njih nemški sodržavljani, a vendar se jim odrekajo vsa prosvetna sredstva, ki so potrebna in primerna, tla si Slovenci ohranijo z Nemci enako plačilno moč.
Slov. večina na Kranjskem v vseh |K>-! vladi—Ghivni govornik proti, posl. H e r o l d, t robnih in pravičnih rečeh ugaja 4 nemškim je izvajal, kako kriva je misel, da bi vojska odstotkom, a nemška večina na Koroškem in i z nemškim vojnim jezikom pridobila na moči. Štajerskem nam odreka vsako zahtevo, celo j Treba je paziti, da se v vojski ne zatrajo potrebno število ljudskih šol v materinščini, narodna čutstva. Te čute bi morali izkoriščati
Deseo puk. Antona, Josip Jelussig pok. Jo- progressa, se pa prelevlja v znak popolnega
sipa, Blaž Lerluga pok. Antona, Ivan Zock pok. [vana Marije.
III. okraj: Predsednik: Lorene Ber-
razsula po vzrokih, ki jih je navajal za ta skok v jarek : njih cleader», njih veleum, njih vsevedež, mož, katerega puščajo, da
(I»osi. baron Hakelberg: Ljudje se vendar hočejo nemški učiti!I Kaj še! Oz oO let so se borili za eno edino slovensko šolo, s sem so vendar dovolj pokozali, kaj hočejo.
Zdaj že leta in leta ležita na ininister-
za moč države in vrlino vojske. Cehi niso nasprotni vojski, vendar se morajo protiviti temu, da vojna uprava ne upošteva narodnih čutov členov vojske. Glede notranjega položaja je rekel govornik, da njegova stranka
stvu rekurza dveh šolskih občin, a ne re želi spravo z Nemci, da bi pa s tem še ne sita se, ker je s tem Slovencem zaprta pot' bil napravljen konec zmedam, k e r v A v-do upravnega sodišča. Nemški šulferajn sme s t r i j i j e r a z v e n Cehov še d r u-brez ovire ustanovi jati celo šumo ljudskih g i h Slovan o v, ki zahtevajo ravnoprav-šol na Štajerskem. Koroškem in Kranjskem nost. Z a toj e t r e b a n a p r a v i t i red in pravica javnosti se tem šolam ponuja, n a ta k nač i 11, d a se vsem n a r o d o m
nardino: namestnik: inž. Henrik Vivante. misli in govori za vseh: gostobesedni in go-Zaupniki: Anton Kermez pok. Josipa, Ivan j stofrazni Venezian. In ta vzrok je: ker mo-Marija Senizza pok. Andreja, .Josip Sevitz rajo zbrati vse svoje moči za borbo v I. in pok. Antona, Matej Gustincich pok. Jakoba : III. razredu, ker tudi tam bi mogli — pro-namestni.ci: Fran Cernigoi pok. Frana, Ju- pasti. In da je to povedal prav tisti mož, ki rij Derman pok. Sebastijana, Karol Ferfoglia i je pred tremi leti toli spretno vodil vso vo-pok. Karola, Anton Negode od Antona.	Itlno kampanjo, besneeo kakor vihar preko
IV. okraj: Predsednik: dr. Artur vseh pomislekov politiške in volilne morale,
Kusconi: ? namestnik: Gustav AVieselberger. Zaupniki : Peter Pa risi pok. Petra, Edvard
je to heroizem, ki zasluži priznanje, kakoršnje je gospod Venezian tudi dobil s tem, da so
slovenski zasebni šoli v Velikovcu pa se je odrekla pravica javnosti. Kesnica je potemtakem, gospoda moja, da so razmere »loven-
zagotovi svoboden r a z v i t e k v n a r o d n e m in s o c i j a l n e m o z i r 11. Ko je govoril še poročevalec, so sklenili
skih manjšin n:i Koroškem in Štajerskem prehod v specijalno debato. Posl. Do ležal skrajno žalostne in neugodne in če je v kateri in Lang sta v daljših govorih utemeljevala
deželi potrebno, da se narodna manjšina brani pred nasilstvi, je to potrebno na Koroškem in Štajerskem.
Vlada je obljubila, da po zaključku konferenc predloži materijal s primernimi predlogi v ustavno razpravljanje. Da-li se to zgodi v deželnem zl»oru v Pragi, ali deželnem zboru v Brnu, ali v tej visoki zbornici, to ni jasno povedano. Recimo, da se to zgodi v tej visoki zbornici. Tu pa se oglasijo takoj pomisleki glede kompetenee, vsaj od strani Poljakov, od strani Cehov, in morda tudi od strani Hrvatov iz Dalmacije. Nekako izključeno je
svoja minoritetna predloga. Minoritefcna predloga posl. Doležala in Langa zahtevata namreč, in sicer prvi, da zakon o kontingentu novincev stopi v veljavo še le potem, ko vlada predloži nov vojni zakon, drugi pa, ko vojni minister predloži načrt za nov kazenski zakon za vojsko. Potem so razpravo prekinili Na to je baron Dipauli kakor načelnik politiško - socijalnega odseka poročalo delovanju tega odseka. Ministerski predsednik je zatrdil, da hoče vlada čim najbolj povspešiti studije za 11 vedenje osemurnega delavnika za rudarje ; dotična predloga se predloži morda že
Scheimer pok. Edvarda, Ivan Marija Ferluga ga izvolili predsednikom volilnega odbora
od Antona, Ivan Marija Starz pok. Ivana progressove stranke....!
Marije. Namestniki: Anton Pogaretz pok.!	transit gloria mundi !
Andreja, Ivan Bollc pok. Andreja, Josip	Po židovsko! Pišejo nam: Pred neko-
Ferluga pok. Ivana, Ivan Petelin od Josipa.!,.^ <]nevj ^	v ^ ži(lovskefu listu>
V. okraj: Predsednik: Cezar pl. kako je v starem mestu ppišlo do aelcega Corobi: namestnik: Jakob Karol Soletti. pretepa Po starem mestn sta namreč šla dva Zaupniki : Anton Daneu pok. Antona, Anton moža _ ^(lelavca Fki rsta pa *provokato-Kral pok. Antona, Anton Kral pok. Alatejn, j Hc.no<r (? r> ^ovoriia slovenski!! Od druge Just Gherghich od Štefana, Mihael Bernetieh j ^^ je pri-hl trojJca Lahov ki so se 5lltili pok. Luke. Namestniki: Luka \ idau P«k-| užalje3e po taki provoksiciji 1 Lahi so začeli Gašparja, Anton Milcovieh pok. Antona, Rok |	Slovenca in prišlo je do - pre-
tepa! Od 5 mož so bili ranjeni trije, en Slovenec in dva I jaha, poslednjih eden celo — nevarno.
Torej zdaj vemo, kaj
torej, da bi se v tej visoki zbornici sklenil	v zasedanju po veliki noči. Slednjič je gosp.
splošni jezikovni zakon. Temu nasproti bi	Korber odgovoril na interpelacijo radi namišlje-
imel nekaj nade do vspeha zakon v varstvo	nega kršenja nevtralnosti v južnoafriški vojni,
narodnih manjšin, sosebno, ako bi postopali	Rekel je, da nevtralnost veže vlade, ne pa
po skupinah za posamične dežele. O tem je	posamičnih državljanov. Vlada sama da ni
tudi »Slovanska krščansko-narodna zveza«	storila ničesar, kar bi bilo proti dolžni nev-
dne decembra m. L predložilo tozadeven	tralnosti. Posl. \Volf ni bil zadovoljen s tem
načrt zakona. Istega imamo natisnjenega, je	odgovorom in je predlagal, naj se otvori
-;>lošen. ali je ustvarjen tako, da je prilagodjen	razprava o tem odgovoru, a ta njega predlog
vsaki posamični deželi in nje posebnostim.	je bil odklonjen.
(Zvršetek pride.)	Predsedništvo zbornice poslancev
--pred cesarjem. Kakor smo javili, je bih)
predsedništvo zbornice včeraj vsprejeto od
Trst' dne 13- n,area	cesarja. Komunike, izdan o tej avdijenci, pravi :
Afera — poštnega pečata v Ske-	Ko y. eesar miiostno S|>rejel predstavo pod-
dnju!! Torej tudi »duša naroda., sicer pa	pre<isednikov po predsedniku Fuchsu, je izrazil
— nedolžna duša, ki se imenuje Hortis, se	aaSj>roti poslednjemu željo, naj bi drž. zbor
je razgrela radi poštnega pečata v Skednju	nporabIjai svoje ustavne pravice ter pridno
do interj>elaeije. s katero je včeraj molestiral	deloval v blagor vseh narodov v držav i. Na-
z I* »rnico poslancev na Dunaju in vlado. - Duša«	sproti Pradeju je monarh izrazil svojo radost,
je dahnila v svet milo tožbo, daje to zopet	da je izvoijen v predsedništvo; isto velja
grozen naskok na posestno stanje Italijanov	g 1 e j e Z a č e k a, k a t e r e m u je r e-
in pa tudi neopravičena novotarija. Nadalje	kel, da je češke m u n a r odu zel o
da je to dokaz dvojne mere vladine in pri-	n a k { 0 n j e n Obema predsednikoma je
stranosti to poslednje Italijanom na škodo,	dejal, da želi, naj delujeta v dosego sprave.
To da je zloraba oblasti, ki je v nasprotju	Zraka naj nam dajo! Tudi »Suden«
z izjavo vlade, da bo nepristranska. Državni	olnetlja članka v »Politik«, s katerim je ta
organi da gledajo le, kako bi pritiskali Ita-	list xntryJi\r ,|a bo tudi Jugoslovanom na ko-
lijane v Trstu in v Primorju.	ako se češko vprašanje reši čim prej. Potem
Na te - poezije in fantazije eduše na-	omenja odgovor, ki ga je »Edinost« dala ruda* odgovorimo nekoliko jutri, danes pa | ,Politiki« in pritrja naši izjavi, da prizna-
opozarjamo, kako Italijani korak za korakom	vamo 8amiy <la v uas ni mo£no vsega hkratu
in z jekleno vztrajnostjo branijo vsako pozi-	reški> a|i da |M>trebujemo vsaj zraka, da bomo
cijo svojih privilegijev in svojega nadvladja ;	moglj dihad jn da se ne zadušimo v atmosferi,
je provokacija.
Sossich od Mateja, Anton Kasem od Josipa.
VI. okraj: Predsednik: Jurij Benossi; namestnik : Oskar Ravasini. Zaupniki: Martin Gustin pok. Antona, Anton Capun pok.
Antona, Anton Daneu pok. Luke, Jakob	.
, t , ,	... y m • 1 Tako daleč smo že dospeli vsled hujskanja
J enze od Jakoba. Namestniki: Ivan lerciak ...	.... ..	.....
. r . , , . T	1 t-<	t poživiniene »žornahstike«, daje provokacija! že,
pok. Josipa, Marin I j usca pok. r rana, Josip!1	J
, ,	v r» , 1 če kdo na ulici govori slovenski ! Morda pa je
Uossutta od Antona, 1 omaz Kegnent pok. I	, .. , .	'
,, .	že tudi to provokacija, da )e se sploh Sloven-
Martiua.	1 . ,	* 1
r	...... , ,	.i cev na svetu . : le l>i bili Slovenci le malo
Imena smo objavili tako, kakor so pi-	. , .	. ' -
.	*	..	,	I spravljivi, bi pravzaprav morali zlesti vsi do
sana v uradnem naznanilu. udna imena so 1 *	1	1
....	nr 1 zadnjeara — živi v grob. Potem bi ne bilo
to, videti je: večina puro sangue. Marsika-	1	..
. ,	. , „.,	t.i več provokacij v Trstu,
teri moz, kogar je ohsencila velika milost, da	1
so ga izvolili V volilno komisijo bo debelo j C- kl' poStnemu ravnateljstvu na
gledal, kako ga pišejo ter moral nekaj časa znj»"j<l> I>išeJ(> 1111 m :	ede» tistih' ki
premišljati, ali je res on tisti, na katerega so | povrodi zahtevam v svojem jeziku. Tudi na
poŠti. Včeraj (10sem nesel nekaj denarja na pošto, a niso hoteli sprejeti, ker je bil naslov slovenski, nakaznica pa nemško-italijan-ska. Rekli so, tla mora biti tudi nakaznica slovenska, ()dšel sem torej, ne da bi bil odpravil. In potem sem hodil od tobakarne do
Sic transit gloria minuli. Hitro je f tobakarnef (1a Wi kwpil zažeijeno nakaznieo. prišlo, veliko hitreje, nego smo pričakovali. t ZaHton} sem hodil; v šestih to|)aUai.nall sem
mislili, ali ni.
L illl'l je danes predpoludne gospod Ivan F i s c h e r, c. kr. davčni nadzornik v pokoju. Pokojnik je bil zvest sin svojega slovenskega naroda. P. v in.!
Zadostovala je samo kratka doba o let od
bil, a nikjer je nisem mogel dobiti. Opo-
jednih volitev do druzih, zadostovalo je, da . * . ,	. .. .	.„
J	....	. .	zarjam torej slavno postno ravnateljstvo na ta
smo jih po sijyjnih zmagah videli — na delu i . , ,	. . ,	1
J '	•	®	nedostatek s prošnjo, da se odpomore temu.
in: v razsulu so!!	, , , . r '	.	.....A /
\ tobakarni l^avrencicevi na trj^it pre« L ve-
V nedeljo je imel volilni odbor progre- vojašnico se menda dobivajo vse take sove stranke svojo sejo. Progressova stranka tiskovine, ali kdo more zahtevati od nas, ki si ne podčrta tega dne z rudečim barvilom v | bivamo v oddaljenih delih mesta, da bi zasvojeni koledarju. Da hitro je prišlo: ista i hajali v to tobakarno?! Vse, kar je prav. stranka, ki je pred tremi leti stavila svoje j 0(l sv jitkoba nam pišejo: Ponosni nečuvene orgije, katere tribuni so stopah IH> j smemo l>itij tla smo toli srečno uresničili
ulicah opevani in proslavljani od zmage pijanih množic — siromaki so menili, da je to res njihova zmaga — in ki je prišla do tako -opolne zmage, da sama ni mogla prav umeti,
željo, ki smo jo gojili toliko Časa, misel, da bi se pri sv. Jakobu zasnovalo konsumro društvo. Zrno je padlo na rodovitna tla in donaša že sedaj obilega sadu, kajti društvo
ali ne bi bil torej naravnost zločin od naše »trani. ako ne bi se istotako korak za kora-
v kateri živimo. »Suden« opaža: *In res : Hrvatje in Slovenci, zlasti na Primorskem,
odnošajev, da ni dihati ne morejo v narodnem pogledu, in tla jih duše od dne do dne.
da se borimo za take — malenkosti.
kom. neprenehoma borili za svoje pravo in štajerskem in Koroškem, se nahajajo v oku-za svojo jednakopravnom ?! V resnici nam je -eni atmosferi tako abnormalnih in sprijenih ljubo, da so se Italijani tudi v državnem z I »oru oglasili radi te »afere*. ^Le tako utegnejo sprevideli tudi na Dunaju, kako nam potit<M>ailje državnih in avtonomnih oblasti, naši sodeželani nočejo dovoliti ničesar, ali L javnih uradih, v šolah, da, celo v cerkvah, prav ničesar, niti jednega postnega pečata. g kratka> v vsem javnem življenju, je uik<», Na Slovenskem pa sprevidejo morda, <la bi nemudnma morali odrediti potrebno, kako smo prisiljeni biti tako breznaeelnimi, ^ ^ Hrvatom in Slovencem v rečenih deželah brez odlašanja dado najelementarneji pogoji za obstanek njih narodnega življenja.
To more storiti c. kr. vlada, ne da bi nale-Politični pregled,	tela na kakov le na pol opravičen odpor in
TK^T. 13. nisirca liHJO. v teni	g«»tovo podpirala velika večina
_	. .	. , , zakonodajnega zastopa, zastopniki vseh na-
Drzavni zbor. \ nadaljevan 111 debate . , . ... .. . rodov, o kontingentu novincev v včerajšnji seji zl>or-	_
niče jK»slaneev je posl. Kngel izjavil, da Čehi ne bmio t»virali razpravo vpraša vnem zakonu, ker avstrijski cesar potrebuje pripomočkov, da zamore ohraniti celokupnost in položaj države kakor velevlasti. Glasovali bodo pa proti predlogi, ker imajo mnogo pritožb proti vojni upravi ter nočejo utrjevati vlade, do katere nimajo nobenega zaupanja. Cehi l>odo pobijali Koerl»erjevo v I ado z vsemi parlamentarnimi sredstvi, dokler ista ne popravi krivice, ki se je zgodila češkemu narodu z odpravo jezikovnih naredeb. S tem je bila generalna debata zaključena.
Glavni govornik za, posl. Schucker, je izjavil, da ImmIo nemški liberalci glasovali za predlogo, ker ista {»omenja državno potrel>o, ne pada bi s tem hoteli izraziti svoje zaupanje.
kako je prišlo vse to. Padel je zastopnik .	1 . .	u:	,».1
*' 1	J	1 je srečno premagalo vse ovire, ki so se mu
okoličanov v državnem zboru, pobiti ^ ^ | stavile na pot in napreduje najlepše. Vrli socijalisti, «konservativna* stranka je zg.nola : ^^ j<? ^ najel ,epe in ol)ilne prostore v
in nje razgnani ostanki so se celo - vštevš. j ^ Concordia na oglll uHce Vespucci. Ćast neslovanske drž. uradnike — upregli v voz, na katerem so sedeli triumfatorji. In v nedeljo so se zbrali zopet, da se pripravijo na volilno kampanjo... Ali tudi na slične tri 11 mfe? O ne ne, to ni bil dan slave, dan samozavesti, dan tisti možatosti, ki tudi v trenotku, ko se je bati poraza, gleda možko pred-se, ampak to je bil pravi dies irae, dies illa, dan strahu in dan — velikega bega ! Zbežala sta dott. Giorgio Piceoli in avv. Guido d * Angeli, češ: nočeta biti več izvoljena. In zbor... se niti ozrl ni za njima; pustil ju je, naj le bežita, kakor se pušča one, ki so zaprosili za umirovljenje, ker — so morali. Niti na misel
espue
in hvala mu! Xaše konsumno društvo pa bodi priporočeno rojakom v okrožju sv. Jakoba.
Pa še na drugo stran naj ob tej priliki izrečem zahvalo ! Našim prezaslužnim pevcem bratovščine sv. Cirilu in Metoda in njih vodju, gospodu Rakuši, ki se trudijo z cerkvenim in narodnim petjem. V čast so nam v cerkvi in v veselji ob rujni kapljici.
Mrtveci prijavljeni dne 11. t. m.: I-.e-giša Erzi lija, 11 m., ul. Istituto	—
Jamnič Ivan, 4 m., Skedenj 7-S. — R'gler Edvard, .'>4 1., ul. della Guardia 4. — Žgur Viktor, 1., ul. Sorgente 4. — Sacher
ni prišlo nobenemu zborovaleev, <la bi bil v kateri si bodi obliki, če tudi le zavoljo lep-j Ivana, L, S. M. M. spodnja 344. — Cuzzi šega, zinil le besedo obžalovanja, ali prošnje, | Mozes, 60 1., zagata Olmo 2. — Gallopim
naj bi še nadalje zastopala — koristi dežele. I AtiliJ» 3 nl- Sette Fontane -4 B' Le predsednik Moisč Luzzatto je nekaj jecljal Acquaroli Merceda, 19 in pol 1., ul. Alighieri
Tržaške vesti.
Za obeiuske volitve. Členi volilnih komisij za okolico so nastopni :
I.	okraj: Predsednik dr. Viljelm Me-stron : namestnik: Alojzij Mosconi. Zaupniki: Silvester Ni col i ni, Josip Sanzin od Josipa, Tomaž Chiaz pok. Tomaža : Edvard Cossutta pok. Josipa ; namestniki : Anton Sanzin pok. Matevža, Ivan Sanzin pok. Ivana, Valerij Demarchi, Ivan Vechiet |>ok. Ivana Marije.
II.	okraj: Predsednik: dr. Ferruccio Cimadori ; namestnik : dr. Aristides Castellos. Zaupniki: Anton Skilan pok. An dreja, Avgust Brazzatti, Anton Purich pok. Lorenca, Josip Roitz pok. Antona : namestniki: Anton
kakor obžalovanje in nado, da pridejo zopet časi, ko se bosta mogla povrniti.
Nadalje je zbežal sam predsednik volilnega odbora, že omenjeni Mojzes, češ, da je že star in pa.... ker se ni dosegel kompromis z «Democratico». Torej tudi ta tribun in triumfator se jejel bati.
Slednjič je zbežala vsa progressova stranka iz IV. volilnega razreda, sklenivši, da se v tem razredu ne udeleži volitev. Torej stranka tribunov, stranka «očetov domovine*,stranka, ki je še pred tremi leti nazivala svoje može za «dušo», «zvezdo* ljudstva, ta stranka si ne upa sedaj več spustiti se v volilni boj v IV. vol. razredu, kije najbolj demokratičen! Puška v koruzo! In kakor je to dejstvo že samo na sebi moralen polom signorom od
1. — Božič Merceda, 10 m. Skorklja ^4'.».
—	Di Bin Fran, J 1., ul. Cecilia 8. — Kantin Josipi na, l m., ul. Comraerciale 10. — Banovič Anton, 79 l. ul. Farneto 30. — Jaeomisso Antonija, 1 d., ul. S. Nicolo
—	Ceriesa Amelija, 4 1-, ul. Seminario 'J. — Cappelletti Andrej, 1-, vic. S. Čhiari 2.
—	Franzellli Bice, S m., ul. Giulia 51. — Merlo Ferruccio, 8 in pol 1. ul. S. Nicolo oO.
Slovenskim starišem pri sv. Ivanu. Slovenski stariši pri sv. Ivanu so vabljeni, da svoje otroke vpišejo v slovenski otroški vrtec ker sedaj se bo vsprejemalo brezplačno. Vpisati je lahko vsaki dan od 9—12. in od 2—I. ure pop. Ob enem se priporoča tudi vplivnim osebam, naj agitirajo in delajo na to, da se otroški vrtec napolni.
Služba telefonista. Tule. magistrat je razpisal služIjo telefonista z letno plačo 11)80 kron. Prošnje je vložiti <lo 24. t. m.
I/pred naših sodišč*. Včeraj so bili na
tuk. deželnem sodišču obsojeni: 5S-letni Ivan Sosič v 4 mesece, 2.'}-letni Jakob Sosič v 2 meseca in 33-letni Anton S kila vaj v 1 mesec ječe, vsi z ()pčin, zaradi hudodelstva javnega nasilstva : 2.")-letni Leonhard Zanier in 39-letni Fran Cuder zaradi tatvine, prvi v 5 mesecev, drugi v 2 meseca ječe.
Po/ar. Sinoči je nastal požar v hiši št. 6. v ulici Chianchiara. Slaboumni Anton Crivold je bil namreč vrgel gorečo užigalieo na neko slamnieo. Povzročitelja požara so spravi1! v opazovalnico tuk. bolnišnice, ogenj pa so domačini jvogasili, še predno so prišli gasilci.
Zaprli so 17-letno Marijo Šuman iz Milj, ker so našli pri njej zastavni listič o raznih vrednostnih predmetih , katere je ukradla očetu svoje prijateljice, jetniškemu nadzorniku Antonu Simoniču.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 7.0, ob 2. uri popoludne 12.4 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 772.."» — Danes plima ob 7.4* predp. in ob s.42 pop. — Danes oseka ob 2.0 pred p. in ob 2.18 pop.
Dražbe premičnin. V sredo, dne 14. marca ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici deli* Istituto št: 13, hišna oprava; v Skednju Št. 158, priprave za gostilno, konj, voz in hišne priprave: v ulici Sette Fontane št. 25, vozovi, kočije, konji in hišna oprava: v ulici Zovenzoni št. 4, hišna oprava: v ulici S. Sebastiano št. 2, in Piazza Cavana št. hišna oprava : v ulici S. Servolo št. 8, hišna oprava.
Vesti iz ostale Primorske.
X Opati j a. Imenik gostov z dne 10. t. m. izkazuje od 1. septembra m. 1. 4130 strank s 7065 osebami. Od 26. m. m. do 7. t. m. je prišlo na novo 698 oseb. Dne 7. t. m. je bilo v zdravilišču 1850 oseb.
X Načelstvo »Družbe sv. C i-r i 1 a i n Metoda za Istro« nam piše, da je jedni prvih tovarn v državi poverilo izdelovanje užigalic te družbe. Užigalice se bodo prodajale tako, da bo družba dobivala lep del dobička. Vsakemu rodoljubu je torej dolžnost, da podpira to podjetje s tem, da zahteva užigalice družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, sosebno pa S>i naši trgovci po Istri morali prodajati le te užigalice. Le-te bo lahko spoznavati, ker bo na škatljicah poleg nar<(dne barve temnomoder ščit z belo zvezdo v sredi in vzhajajočim solneem ter napisom : »Žigice družbe sv. < irila i Metoda za Istra« in geslom: »Zora puca, bit če dana! »Narod bez škola, jest narod bez budućnosti <.
< i lavno skladišče teh užigalic bo pri Milanu Gremerju na Reki, Via Adamič.
Književnost in umetnost.
Hll/ikalije. »Slovanske cvetke«, potpourri po slovanskih napevih, za glasovir zložil Viktor Parma. Zaloga in lastnina Otona Fischerja v Ljubljani; cena 3 K. V primerni harmonizaciji lažjega sloga je v ta ven-ček vpletenih 17 priljubljenih slovanskih j»esmij, izmej katerih naj posebej omenimo : češko »Zežulinka kuka«, D. Jenkove »Strune, milo se glasite« in »Tiha luna jasno sije«, Hajdrihovo »Luna sije«, rusko narodno in pa Zajčevo »l boj«. Posamezni nape vi se v prijetni raznoličnosti vrstijo drug za drugim ter so mej seboj zvezani s prikladnimi prehodi, tako, da se ves potpourri od početka do konca vseskozi prav naravno in gladko razvija. Ljubki odstavek Tempo di valse, s/1, g-dur na str. 9 in 10 je najboljši dokaz, kako spretno zna g. skladatelj več različnih motivov (v tem slučaju 3 narodne pesmi : slovenski »Pustna nedelja« in »Po g^rah je ivje« ter češko > Kdvbvch ja vedela«) zl'ti v jednotno obliko. Ta prijazni venček bo prijateljem slovenske zabavne glasbe tem bolje došel, ker So posamezni napevi vanj večinoma sprejeti v celoti.
»M 1 a d i v o j a k i«, koračnica za klavir s podloženim tekstom .Jos. Stritarja zložil Viktor Parma. Zaloga in lastnina Otona Fischerja v Ljubljani : cena 1 K 20 v. To melodijozno, krepko in čvrsto koračnico di-čijo vse dobre lastnosti, katere skladbam te vrste vselej pridobivajo gotov vspeh: manj rečno pa se ji po naši sodbi prilega {»odloženi otroško-naj i vni tekst.
Zunanja oblika obeh skladb je jako lepa in vse hvale vredna, tisk skrben in čist; »Mladi vojaki« imajo celo — pri nas doslej neobičajno — naslovno sliko, katera pa— dasi je prav čedna — nikakor ni primerna podloženemu tekstu koračnice, pa naj si tudi t to v »Rokovnjačih« na ljubljanskem odru poje — ženski zbor.
Gospod Parma nam je že ustvaril velikih in resnih opernih skladb, a vendar se svojim plodovitim glasbenim talentom neprestano bogati tudi našo zabavno klavirsko glasbo, katera je dandanes še zelo potrebna prav krepkega razvoja. Zato pa njegovi najnovejši skladbi svojemu čitateljstvu tem raj še priporočamo, ker smo tudi prepričani, da jih lahko smelo [»ostavimo na stran vsem tujim skladbam jednake vrste.
Vesti iz Kranjske.
*	V A m e r i k o sta hotela odpotovati zoj»et dva fanta, da bi se odtegnila vojaški dolžnosti. Na ljubljanskem kolodvoru ju je ustavil redar, a sta tajila svojo namero. Eden njiju, imenom Ign. Perše iz Birčne vasi, je rekel, da je namenjen v Trst iskat dela. V preiskavi ga je pa izdalo pismo, v katerem njegova ljubica jemlje od njega slovo pred odhodom v Ameriko. Druzega takega izseljenca, imenom Frančiška Žafrana iz Gotne vasi pri Rudolfovem, pa je izdala Jezusova podoba, na katero mu je mati zapisala: »V spomin od svoje matere pred odhodom v Ameriko, c
*	V K u l p i j e uto u i 1 provizorični vodja dvorazredne šole v Fara - Vasi Ivan Zupanec. Menijo, da je ponesrečenec zbok neke živčne bolezni v trenotku duševne nezavednosti sam skočil v Kulpo in utonil.
*	Državna nižja gimnazij a v L j u h 1 j a n i. Kakor poročajo namerja ministerstvo za pouk in bogočastje ljubljansko drž. nižjo gimnazijo v šolskem letu 1900/01 eueesivno popolni ti v višjo gimnazijo.
*	Tridesetletnica ljubljanskega gasilnega drnstv a. V so-boto je bilo trideset let, kar je imelo ljublj. dobrovoljno gasilno društvo svoj prvi redni občni zbor. Društvo sme z zadoščenjem gledati nazaj na svoje človekoljubno delo.
*	Z a d r u g o m o j s t r o v hočejo ustanoviti mojstri v Kranju. Osnovalni shod bo v nedeljo ls. t. m.
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 13. (K. B.) Po rešeuju raznih formalij je zbornica po 12. uri prešla na dnevni red, na katerem je lulo nadaljevanje specijalne debate o kontingentu novincev. Govoril je j m »si. H ori c a. Med ulogami je mej drugimi interpelacija posl. Biankinija radi izganjanja hrvatskih delavcev iz Zjediujenih držav. — Xa dotično vprašanje posl. Biankinija je od-odgovoril predsednik proračunskega odseka Z a č e k, da bode v prihodnji seji proračunskega odseka skrbel za to, da poročilo o pr(»-šnji učiteljev in učiteljic iz Dalmacije, Istre, Goriško - Gradiščanske, Tirola in Bukovine pride na vrsto še pred prehodom na dnevni red. —
Iz vojnega ininisterstva.
DUNAJ 13. (K. B.) Državno vojno ministerstvo je izdalo naredbo, glasom katere imajo biti postranski dohodki vojnih uradnikov, ako se hočejo ženiti, toliki, da dopolnijo letno plačo do 3000 kron. Zenitne kavcije ne mislijo zvišati. — Nadaljna okrožnica istega ministerstva pravi, da imajo osebe v rezervi, ki so doktorji zdravilstva na inozemskem vseučilišču pravico prositi, tla se jih imenuje za asistentne zdravniške namestnike.
Škofovska konferenca.
DUNAJ 13. (K. B.) Danes je otvoril kardinal knezonadškof Gruscha zasedanje velikega komitćja vladik, ki bo trajalo menila ves teden. Konference so se udeležili vladike iz Prage, Gradca, Krakova. Celovca, Maribora, Brna, Bndjejevic in St. Poltena. Kontingent novincev.
DUNAJ 13. (K. B.) Zbornica poslancev je sprejela o 2. in 3. Čitanju predlogo o kontingentu novincev.
Stavke.
PRAGA 12. (K. B.) Položaj v čeških štrajkovnih okrajih je nespremenjen.
Zaprta politehnika.
LEVOV 12. (K. B.) Zaradi demonstracij, ki so ji uprizorili slušatelji tuk. politehnike, je rektor zaukazal danes, da seta zavod zapre do nadaljne odredbe.
Razmere v turški vojski. — Nemiri v Skoplju
CARIGRAD 12. (K. B.) »Agenee de Constantinople« javlja na podlagi informacij iz uradnih krogov, da je vest nekega bero-linskega lista o aretiranju mnogih častnikov in civilnih uradnikov le plod domišljije. Tudi javljajo, da se pripisuje dogodkom v Skoplju važnost, katere ne zaslu-žujejo. V merodajnih krogih ne čutijo vsled tega nobenega nemira ter bode vse gibanje kmalu udušeno.
Vojna v južni Afriki.
Razrušen most.
LONDON 12. (K. B.) «Reuter» javlja iz Colesberga: Sovražnik je v soboto uničil vozni most čez reko Oranje, »ki je bil stal mnogo tisoč funtov šterl.
Kriisrer prosi za intervencijo.
AMSTERDAM 12. (K. B.) Tuk. «Reuter» javlja: Glasom informacije od strani zanesljive osebe v Haagu je predsednik Kriiger potom konzulov v Pretoriji prosil velevlasti za posredovanje: isto velja glede belgijske, holandske in švicarske vlade.
Anglija proti Franciji. PARIZ 12. (K. B.) «Figaro» priobčuje pogovor z nekim državnikom, ki se je baje izrazil, da je kraljica Viktorija vsled demonstracij proti Angliji zauknzala, da se poslanik Marson ogiblje Pariza, kajti mišljenje kraljice nasproti Franciji da se je povsem spremenilo. Ako bi demonstracije ne prenehale, bi prišel Delcassć v težaven položaj.
Nemčija noče posredovati.
LONDON 12. (K. B.) «Reuter» javlja iz Durbana z včerajšnjega dne : Transvaalska vlada je prosila Nemčijo za posredovanje ali intervencijo, kar je Nemčija odklonila z opazko, da se je ne tiče ta spor.
Aiiirleži pred Kloenfonteinom.
LONDON 13. (K. B.) «Reuter» javlja iz \Ventersfleia od sinoči: Po bitki pri Driet-1 fon teinu so Robertsove čete brzo korakale semkaj, na čelu jim konjenica. Danes jutro so javili, da je kakih 12.000 Boercev z 18 topi zavzelo pozicijo na hribovju, ki gospoduje nad ravno potjo v Bloemfontein, do katerega je odtod le še 15 milj. Angleži so obišli to pozicijo.
LONDON 13. (K. B.) »Dailv Ne\vs» javljajo iz Wentersfleia z dne 12. t. m.: An-gležke Čete napredujejo ob reki Kaalspruit. Vse divizije se udeležujejo napredovanja. S tem, da je Roberts volil pot ob Kaalspruitu, je prekanil Boerce, ki so se bili utrdili ob reki Modder, ker so mislili, da pojdejo Angleži po tej poti. Sedaj ni pričakovati več znatnega odpora o pomikanju proti Bloemfontein u.
LONDON 13. (K. B.) Javljajo uradno, da je general Frenoh prošlo noč zasedel dva hriba, s katerih zamore streljati v Bloemfontein.
milj pred Bloemfoiiteinoiu.
LONDON 12. (K. B.) »Dailv Ne\vs« javlja iz Aasvogelkopa dne 11. t. m. ob 7 lj2 uri zvečer : Maršal Roberts koroka dalje proti vzhodu ter je danes na A asv ogel kopu. Na svojem potu ni zapazil Boercev. Angleži so samo 25 milj oddaljeni od Bloemfonteina.
Nevarnost v Traiisvaaln.
LONDON 12. (K. B.) »Times« javljajo iz Laurenzo-Marqueza dne 10. t. m.: Mnogo tujih podanikov prihaja iz Transvaala, ker se tamkaj ne čutijo varnih. Rudarji javljajo, da so vladne in druge osebe izrazile sklep, da razrušijo stroje v glavnih rudnikih in javna poslopja v Johannesburgii. Rudnik Wenner in druge rudnike menda ustavijo, ker so delavci odšli.
Ustaši se ndajajo.
CA PST A DT 12. (K. B.) Vesti iz La-dvsmitha, Herschela in Alhvalnortha pravijo, da ustaši v velikem številu odlagajo orožje V Herschelu so lojalni prebivalci vrgli bo-erskega »landrosta« v ječo. Tudi Barklvlastu in Aliwainorthu se Boerci vračajo na svoja zemljišča. Pri Wander\valdsfarmu je bila huda bitka, v kateri je padlo mnogo ustašev. Tisoč ustašev se baje misli uclati generalu Bra-bantu. Boerci so razburjeni. Nekateri so razvili angležke zastave.
Proti nstašem.
LONDON 12. (K. B.) »Dailv News« javlja -iz Brighito\vna dne 7. t. m.: Oddelek Angležev se je bojeval v torek ves dan z ustaši ter se vrnil v sredo. Angležev je 14 ranjenih, 9 se jih je pozgubilo. Sovražnik je imel ./4 mrtvece in več ranjencev. Ustaši so zapustili Honse\vater ter se umaknil v Priesko.
Trgovina in promet.
V kartel i h.
V	ogerski zbornici poslancev je o pri-priliki razprave o trgovinskem proračunu govoril trgovinski minister Hegedus tudi o kar-telih ter "je izjavil, da vlada nima še dovolj izkušenj na razpolago, tla bi mogla kaj ukreniti zakonodavnim potom. To bi dovelo do spo-
i rov kakor v Ameriki glede trnstov. Vsekako i pa je treba odstraniti zlorabo kartelov. Mi-j nister je pozival strokovne korporacije, da poročajo o svojih izkušnjah. V obče da se ne sme obsojati kartelov, dasi jih konsu-menti težko občutijo. Karteli bi ne smeli onemogočati konkurence med tovarnami ter I ne višati cen do nedogleda. Steklarne niso | propale vsled kartelov, ampak ker so bile ustanovljene brez potrebnih glavnic.
Brazilska carina.
Glasom vesti iz Pariza in Rima je pre-! cej nade, da se udeležene vlade vendar-le sporazumejo glede carine. Kakor znano, je brazilska vlada določila za francoske in italijanske izdelke višjo carinsko tarifo, katere pa še ni začela uporabljati. Tudi Francija postopa 7. brazilskimi izdelki še tako, kakor dt»sedaj. Upati je torej, da nova pogajanja dovedejo do normalnih trgovinskih odnošajev.
Nova posojilnica.
V	zadružni rejrister c. kr. okrožnega so-dišča v Gorici so upisali tvrdko: hrauilnica in posojilnica za Kamnje, registrovana zadruga z neomejeno fzavezo, s sedežem v Kam-
1 njah. V načelstvu so gg. ; Jo»ip Kosec, župnik v Kamujah, načelnik; odborniki: Fran Rovtar, Josip Stoka r, Andrej Vodopivec, v Kamnjah in Josip Cermelj, Fran Pirjevec in i Fran Pegau v Vrtovinu.
Uradne notacije in dunajska borza.
Vlada je nas ve to vala spremembo v kurz-! nih notacijah. S tem predlogom se je dunajska borzna komora bavila že v večih sejah. V posle;lnji seji pa so sklenili soglasno, da ima v tem oziru ostati vse pri starem, ker bi vsaka sprememba v notiranju lahko škodila ! borzi oziroma nje udom.
Uvoz brazilske kave leta 1S99.
Avstro-ogerski generalni konzulat v Rio-i . . Janeiru javlja skupno količino kave, uvožene
leta 1899- v Trst in na Reko. Glasom teh
i statističnih podatkov smo udobili kave : San-
tos 477.147 vreč (ena vreča = 60 kg), Rio
Janeiro 78.282 vreč, Victoria 6.500 in Bahia
3.832 vreč, skupaj 565.761 vreč. Od tc kave
so pripeljali Llovdovi parniki 293.250 vreč,
j parni ki družbe »Adrija« 257.511 vreč, ita-
{Iijanski parniki 15.000 in jadernice 20.000
| vreč.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 13. Pšenica za oktober K 7.74 do 7.75. Pšenica za april K. 7.52 do i 7-53 Rž za oktober K. 6*50 do 6*51. Rž za j april K. 6*30 do 6*31 Koruza za juli ! K. —.— do —.— Koruza za maj 1000 K. ' 5*22 do 5*23. Oves za oktober K. -—-*— do —•—. Oves za april K. 4*05 do 4.07
Pšenica : ponudbe zadostne, povpraševanje 1 dobro, mirno. Prodaja: 25.000 met. stot. nespremenjeno, obdržano.. Vreme: oblačno.
Hamburg 13. Trg za kavo. Santos good average za mare 36.— za maj 36.25, za september 37.25 za december 37*75 Denar.
Havre 13. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 43.25, za juli 50 k. frankov 44.—.
Dunajska borza dne 13. marca..
Državni dolg v papirju
j,	„v srebru
Avstrijska renta v zlatu „ kronali 4% Kreditne akcije . London 10 Lsr. .
20 mark .....
Napoleoni.....
100 italijanskih lir . . Cekini......
včeraj.	danes
99*30	99-30
99.20	99*15
98.35	98 35
99.45	99*45
235.10	235*40
242.85	242*90
23.64	23*65
19.29	19-29
90.10	9015
11.38	11-38
T.TATT0KTJF-v
naravna
alkalična kislina
NAZNANILO.
Vsem onim cenjeniui gostom, kateri so se pritoževali, da ne pridejo v mojo gostilno več dokler bo notri Italijan, naznanjam, da stega ni več.
O tej priliki se priporočam starim gostom, prijateljem in znancem za mnogobrojen obisk. Spoštovanjem udani
Fran Valetič
costiluičar.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz T rsta :
6.20 pdp. omn. »brežina. t ervinjan. Benetke
— „ brzovl. Ihinaj. zveza z Reko S.2f» , „ Nabrežina. V dem. Benetke. Rim 9.— „ omn. Nabrezina. Videm. Benetke. Verona
_ pošt Dunaj, zveza Budapest in Zagreb 12.45 pop. omn. Kormin. zveza C'ervinjan. Benetke 4.15 _ _ Nabreiina. Videm. Benetke, Kini
„	Benetke <via t ervinjan in via Videm)
Kiin (via Bixij> naravnost. 6.2"» „ post. Ihinaj. zveza z Reko S.l."» zvč. brzovl. Konnin
15 -	Ihinaj. zveza h Pest m. Reko
8.45 n meš. Nabrezina, Videm. Benetke 9.45 _ „ do Mfimncfalags 6.10 „ (nuno ob sredah* ekspres v Ostende
Dohod v Trst:
6.56 pdp.	me*. ii Murzuscfalaga, Beljaka itd. 7.33 „ iz Italije. Kormina. Nabrežine
8.45 „	brzovl. iz Kormina 9.2* „ „ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim
10.25 -	po^t. Dunaj, zveza z Reko
10.40 _	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.30 _	omn. iz Benetk (via fervignjan)
5-35 pop.	pošt. Dunaj, zveza z (iorieo
7.4"» zve.	omn. iz Italije preko Kormina
830 _	brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— „ _ Dunaj, zveza z Reko
1135 _	omn. iz Italije preko Kormina
10.38 pdp.	isamo v sredo) ekspres iz Ost en de
Državna železnica.
Odhod od Sv Andreja
IVAN FISCHER
Posredovalnica za potovanja.
Alojzij Mozetič IT^TTZ
koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk letošnje svetovne razstave v Parizu.
Krčme.
c. kr. davčni nadzornik v, p.
predp.. previden sč sveto tajstvi za umirajoče, mirno v
zgttbo
Perhauc Jakob
vsem znancem
je danes ol> 10. uri (iroS|H>du zaspal.
Žalosti potrti naznanjajo podpisani to prebridk in prijateljem.
Prenos dragih (»Stankov pokojnika se bo vršil v četrtek dne l.~>. t. m. ob 10. uri predp« »l ud ne iz ulice Talno Severo št. 2 naravnost na pokopališče.
TKST, dne 13. marca li><>0.
Ferdinanda Fiseher. soproga.
KI iza Zari i.
Alberta Mutinelli.
Vilma Fiseher.
h(Vre"	iu nauki.
Prosimo, da se dobrohotno opusti posete v znamenje sočutja.
Ta oglas služi v neposredno obvestitev Pogrebno podjetje Zimolo, Corso 41.
ulica Aequedotto 8 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Pjr|U l\/OI1 ulica Media št. o., toči črna I III I VCt11 jn |ie|a vjna jn pivo prve vrate
kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Lozić Jurij
Fran Zarli
kr. davčni v i«j i nadzornik,
Vineene Mutinelli
kr. |netili kontrolor v p.
zeta.
Androna S. Lorenzo 'za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od o litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo
Potočnik Fran
ima gostilno v ulici I reneo št. 2.. toči istrsko, dalmatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
Rehar Peter
uliea Riborgo št. 2;>. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
6 30 pdp.
8.45 „ 4.50 pop. 745 _ 230 _
8.05 pdp. 9;i5 „ 11.15 _ 6.15 zvč. 950 „ 9 25 _
Hrpelje, Ljubljana. Dunaj. Beljak Hrpelje. Rovinj, Pulj, Dunaj Hrpelje. Divača. Rovinj. Pulj. Dunaj brzovl. Pulj. lMvača. Beljak, Ihinaj Herpelje. Divača t samo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. Andreju.
Divača Pulj. Rovinj
Hrpelje. Ljubljana. Dunaj Pulj. Rovinj. Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj. Dunaj Hrpe!je. Divača (samo ob nedeljah in praznikih, t
Juno Mto" uri Sv. MoIm
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
Pekarne in sladčičarne.
naznanja slav. občinstv«
Coneordia (vourel nIic Jakobu	-
svojo novo gostilno
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Toči izvrstno Istrsko. dalmatinsko in vipavsko Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
izvrstna kuhinja vedno pripravljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Odbor.
|q|# PorhoilP Ulica Stadion št. 20, pe-JcIK. rt3l llctUU kanm ju sladčičarna,
svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Kavarne.
v lastni hiši.
—
Anton Sorli
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi
Še nekaj tisoč
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, venski in mnogo drugih t-.slsnikov. če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4llt°j(y, ne <la bi se odbijal rentni davek.
priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« lo
na suho cepljenih, popolnoma zaraščenih in dobro Posojila dajejo se samo članom in sicer na
okoreninjenih
Odhod m prihod parnikov.
Ž a vije preko Sv. Marka. Skednja. Sv. Sol»ote. Milj ob 7.15, 9, 11.30 predp. 2.15 pop. Prihod raznih dobrih vrst. oddam spomladi t. 1. iz svoje io,— predp. 12.lo. 3.25, 4.45 pop.	trtniee v Krškem (pošta in postaja Videm - Krško,
Zaloga dou in sodarski mojster.
Ulica S. Franeeseo št. 2 Trgovee z dogami in so-
Abram Fran
trt
menjice po it °/0 iu na vknjižbe po O1/-0/©- : darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo.
Milje 8 (pošta). 9 :lO. 12 (pošta) predp. 2.3«). 4.15 (preko Sv. Markai <>.15 pop. Prihod
Kranjsko.)
Vrste zu bela vina : Ital. rizling, kraljevina, l»«»li bnrffiindee. žlahtnimi išnanioll bela in rdeča, velt-
lTrad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do H. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštiio-hraii. račun štr. 837.315.
Delo soli<luo. cene zmerne.
Trgovci.
Fran Hitty
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorei tudi na deželo.
V Koper 7.50 predp.. 12.0."» (pošta) 3.—, 4.15 (po-	burgundca.
-ta) pop Dohod »1.45. 9.— (pošta i predp.	Podlatra je čista riparija portalis in rupestris
130. 3.— (pošta). Ob ned. in prazn. 7.50	monticola. Vrste so popolnoma zanesljive in čiste, i
predp., 12.05 i pošta). 5.— pop. Dohod: 6.45t	nepomešane, her sem dobil eepiče in sloveče vinarske'
9.— (poštai predp., 4.— (posta) pop. Pirati preko Izole 12.30, 3.— P°P- Dohod preko Izole ♦».."»O. 7.— predp. Ob ned. in prazn.: ll.."M> in opoldne. Dohod: l>..">0. 7.— zjutraj parnika „Istria" in „Portorose".)
Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod
6.— zjutraj.
K o vin j preko Pirana. C'ittanove, Poreča vsaki
šole na Tirolskem.
One: Enoletne eepljenke a 10 gld. HM) komadov Dvoletne	a 12 - lOO
<>b enem z naročitvijo naj se mi blagovoli vposlati 25°„ are. Kdor naroči toraj za 10 gld. trt, mora vposlati 2 gld. 50 kr. are. Na naročitve brez are se pri osebah, meni nepoznanih, ne bo oziralo.
Priporočani se si. občinstvu, da me blagovoli tem za občni blagor prekoristnem podjetju po
pond., sredo, petek i.30 zj. Dohod torek, če- možnosti podpirati. — Vsi, ki so lansko leto trte od
trtek. solK»to ob 7. uri zjutraj V Pulj preko Pirane. Cittanove, Salvore, Poreča.
mene naročili, jih ne morejo prehvaliti. kajti od 1000 komadov je komaj 1 izostala in vse dobro vspevajo,
Vr-ara, Rovinja in Fazane ob tj.4.» zjutraj vsak da, mnoge so ceh; sad nastavile.
dan. Dohod 2 pop.
V M i r a m a r 10.45 predp. 3.15 pop. Dohod 1.30 važanje do kolodvora se nebo zaračunalo.
♦i pop.
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Cervinjana v Italijo 10.42 „ in 10.48 zvečer do ( ervinjana.
Embalaža se bo zaračunala po lastni ceni. Pre- j
Dr. T. Romih
žiij>an r Krškem (Dolenjsko)
Prva slovenska
izdelovalnica mrežic
za plinovo luč (Auer)
Javljam alavn. občinstvu, da sem od pri svojo izdelovalnico in prodajalni« nepregorlji vili mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu
Plazza fleiozianti in Via đell" Arsenale
Uvažujč ^eslo :
Svoji k svojim <
se priporočam za obilne naročbe.
Dragotin Vitez
Novak Mihalj
trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Oarlje in drva.
Muha Josip
v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre-moga, koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Mesar.
mesar, ulica S. Franeeseo 1<>„ postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.
Zadnik
Mlin na par.
ima v ulici Giulia >t. 309 mlin na par, kjer melje vsakovrstne turščene in« ke Trgovcem pošilja na i lom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči.
Valentin Skočir
D o h o d v Tržič: 7.20, 9.45, predp.. 5.48. 10.33 pop. iz Italije preko t ervinjana. 1.3"» pop. iz Červinjana.
'.'.Nezaslišano!!
VM predmetov za samo 2. gld. IO kr.
1 krasna pozlačena ura, jaračena tri leta. 1 jMizlačena verižica. 1 krasen eiui za smodke.
1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapestnih gumbov iz donblc-zlata I. vrste.
1 oprava napr»nib jrumbov iz dotible-zlata 1. vrste.
1 ]>ar uhanov i/, double-zlata I. vrste z
vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 7'2 najboljših jeklenih peres. 2"> finih pismenih zavitkov.
pol ti nega pismenega papirja iu .">0 koristnih pradmetov za gos poti i nje. Imenovanih 1 i M krasnih predmetov razpošilja samo za H irold. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka
H. SCHEUER. Krakovo
Josefsgasse štev. 46.
Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Hu» tro vani ceniki zastonj in franko.
ftafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jcnuiice. žimiiic in peresuie, oeledal iu železnih blagajn, po eenali. da se ni bati konkurence.
Cenilniki zastonj in franko
Šivalnih strojev tovarniška zaloga
Ivana Jax-a
v Ljubljani Dunajska cesta fttv. 13.
priporoča svoje pri poznano najboljše
šivalne stroje
za domačo pratio iu obrtnište jotrelie.
Pod u če v a nje jezikov.
v ulici Valdirivo št. 17 I. nads. podučuje doma
fj Jurca Katinka
'ro f ali zunaj francoski, nemški, slovenski iu italijanski " Vjezik v najkrajšem času po najnovejših metodah.
Civilni in vojaški krojač.
C. kr. pri« kroji 0 JJ, mm
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 2^1. n ima izborno zalogo vsakovrste blaira za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Dr. Rosa Balsam
--—L
Praško domače zdravilo
>»| iz letamo B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor .*r0 let obče znano domače zdravilo vzbuja slasi in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč.. po pošti 6 nvč. več.
S
arilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in tr. flvoraep zalaptelja „pri črnem orlf
Praga, Malastran, ogel Sporncrjeve mice. Vsakdanje poštno razpošiljal nje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, t Trstu v Lekarnah: Luciani. K. Leitc«biirsr,
1
P. Prendini, S. Serravallo. A. Snttina. i'. Zaneti i. A. Praxmarer.
is
Voščene sveče.
svečar v (iorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebel nega voska. Za pristnost jamči s 20OO k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Voščilo (biks) in usnje.
Glavno zalogo ir^itlL^t
tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan 1> r n f o v k a v (t o-rici na Travniku štev. 5. Podružnica v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvrše.
Pohištvo in ineblji.
Novoporočenci pozor! IC
• vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal. ; stolic zsi jedilue sobe. blazin z različnimi tapecarijami i in pohištvo za elegantne sol»e. sprejemanje vsako-! vrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anton Breščak. (»urica. Gosposke ulice št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Priznano naj)>olj*i z važnimi patentiranimi novostmi lastne iznajOli«* tehnično dovrfeui
gf laso vir j i
ilolie najbolje in najceneje direktno pri tovarnarju
Henrihu Bremitz
c. kr. dvornemu zal&gatelju.
Trst — Boi-zni trsr številka 1> — Trst
Ilustrirani katalogi na zahtevanje franko.