Slovenski
GLASNIK.
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdajatelj: Anton Janeižć.
St. 5.
V Celovcu 1. maja 1863.
IX. zv.
Sestri Zora in Solnca.
(Zložil M. Kr.)
Drugi del.
Don Almiro celo leto Srečo v z&kouu zavživa, In te sreče mu zastrla Ni ne ena še meglica.
Danes pa ga doletela Sreča je še le obilna, Porodila mu je Zora, In rodila mu je sina.
Na vse kraje po deželi Brzonoge sle pošilja, Da mu nosijo gospodi Za botriiijo povabila.
Al k' od luči v dan se noč ta Ne bi bila premenila, Danes ue bi več pregnala Tme senjor in don množina.
To je moka neprenosna, Ki srce prehudo stiska, Vedeti, da zraven Zore    on-fnl Več ni krasna krasotica*
Pa sc vsaka izgovarja, Da bi srčno rada prišla, Ali da jej z doma brani Ravno zdaj opravkov sila.
Al za to ni bila danes Nič manj gostov polna izba, Zbralo se je tim več moških Gledat sreče don Almira.
Gori v gradu se razlega Godba glasna vesehSma, Da odmeva vse okoli Od jezičnega malika.
9
In iz nova v gradu dvorski Misli vse in vse premišlja, Kak in kje bo rok dobiti Za vsa silna ????????.
Znovič sobe in dvorane Sto svetilnikov osvitlja, Premenila se je v poldan Po sobanah nočna tmina. . Glasnik IX-
130
Prišel je trenotek tisti,
Ki nasiti ia utiša
Zbranih gostov radovednost:
V sobo prinesejo sina.
Drobno dete je neumno, j j
V strop oči debele vpira; Vsi šeptajo, da očetu Zrezano je iz obličja.
Mnogo teče sladke hvale Pričujočim raz jezika; Zora čuje goste zdihe: Da sem oče tega sina!
Ino Zora je še lepša, Ko je pred porodom bila, In botrinja moške vnema Bolj od svatovnega pii'a.
Dona Zora, đona Zora, Al ne bo ti naklonila Kake kv4ri ali škode Tega dneva prehvalitva?'
Don Almiro, đon Alrairo, Al bo dosti ta botrinja, Da za čudozgodami te Sla na tuje ne odtira.
Bežite, hudobne misli, Beži sumnja zlo budivna, Don Almirova ljubezen Je prevroča in prečista, "
Za leto dni se ni prevzela Od hvale in prehvale Zora, Priljudna, ljuba in vesela Soprogu misli zlih ne dela. Na čudozgode ga ne mora.
Pa kaj tedaj te spet naganja, -Da od botrinje hudo slutiš,     .| In si tak slabega molčanja, Da sum izrekaš, ki ga čutiš. In sebe ž njim in druge ljutiš?
Bog hotel, da sem se prevaril, ^ In bil bi slutil slutnjo krivo! Grom steri hvalo zapeljivo! To zel, obljubim, vrag je vstvaril, S koprivnim žigom jo nadaril. ^ ,
Opekel se je marsikteri *
Že ob njo ter si sparil srce, Pa je nemile njene krče ;
Občutoval v obilni meri; "
Gorje mu, v kogar se naperi.
Na Spanjskem več ni đon Almira, Po turskom Carjigradu hodi, Iz nova križem sveta blodi; Al stari mik po čudozgodi     » Zbujen na novo krog ga tira?
Zastonj odganja moja duša Od sebe sumnjo v njej bučečo. In čim jo bolj in bolj ogluša. Pred sabo vidi vse tim večo In sluti in sledi nesrečo.
EnkrM se že je v nič razlila; Poroka škode ni donesla. Za leto dni še ni izvila Iz rok nesreča sreči vesla, Almiru ni na tuje sila.
Večina res je takih misli, *
In ti ljudje so duše blage,      ' ^ Al so, ki so se vkupej stisli, Ki njim pogovori so skisli Od trpke vj^dave nesnage.
In ti le trosijo: „Pognala Po svetu ga je žena zvita. Prešlo je leto, pa je sita Te enoterosti postala, Premembe hoče ženska zala.
Poslala moža je od doma, Ker grandi jej godijo španjski, Vedoč, da rad po svetu roma. In da odrekel jej bo koma. Ker vleče nk se svet ga vanjski.
131
Don Albuxeres mož je krasen In je v živenja cvetnem maji, Krog njega čas ni dolgočasen, O Zora, le nikar ne taji. Tajenje bilo bi le basen,       '
Tajenje bilo bi le basen, Imeti htela zrak si jasen. Pa si držala to za hasen, Ko bi megluro odpodila; Tako je mnoga že storila."
In če je tak stotila mnoga,*' Pa Zora tega le ni kriva,    • In ?-aša sodba je prestroga,^l ^ Obrekanje je to brez boga. Nezvestost v Zori le ne biva.
Al da doma ni več Almira, Piihaja le od Zore same, O hvali moža se jirevzame. Ki nepremišljena natira      ??? Jo do nesrečne zle premame.
Almiru v sreči preobilni
Je srce v radosti skipelo,       f'^'
Pa se ni brzdati iimelo;
Naganjaju       čuti silni,
Kar misli, 'z ust ??? je privrelo
Sedel je enkrat zraven žene In dete pestoval v naročji. Napajal ga je smeh otročji. Pa vsklikne duše opojene: Kdo živ je srečniši od mene ?
In dete v zibel odloživši Objame in poljubi ženo Ne kakor družo poročeno, Ko drago dolgo pogrešeno Ljubitelj najpreljubeznjivši.
On ljubi, ino v tej IjubAvi Jej govori besede strastne. Besede ljube sladke častne. In vse, kar go?'ori in pravi, Besede so o njeni slavi.
Godi jej hvala; komu ne bi Po godu taka hvala bila? Al v hvali je mogočna sila. Na zlo prišla je, Zora, tebi. Napuh, nikar je ne zagrebi.
Zastonj! prevzame se napuha. Pa reče možu: Moj Almiro, Od hvale tvoje skor sem gluha. Kdo ve, ko videl bi Zairo, Al ne bi k njej obrnil sluha.
Ti praviš, dn je ni nad mene Lepote krasniše nobene ^
Na zemlji, kodar solnce sveti,**' In praviš, da jmam le želeti, * Pak imam, kar želim imeti.   *
Prišla do nas je govorica Da lepše ni na širu zemlje Kot je Zaira sultanica,      ' Godi kristjani se krivica, Po sili se jej vera jemlje.^*'
Zaire videla bi rada;
Napoti se do Carjigrada,
Iz harema mi jo odpelji.
Da tam ne zvedne cvetka mlada.
Kjer jo držijo proti želji.
Izrekla je, kar ni nikoli Zares izreči misli j mela, Izrekba jo je zaskelela, Prečiulni trni so jo zboli. Nazaj besede je želela.
Prepozno, Zora! don Almiro Kar r^)če, več ne oporeče. Pa mu, al hoče ali neče, Značžj ne daje več na zbiro. Odpotoval je po Zairo.
In da ne bila bi mu žena Brez njega čisto zapuščena In dolgočasil izročena, Za družbo d4 jej kavaljera Prijatelja đon Albuxera,
9*
132
Don Älbuxeres ?? med đoni Najlepši bil ob tistem času, ?
Med donami je bil na glasu, Da ga po celi španjski kroni Njegovemu ni para krasu.
Pa 80 zavidale zat6 ji , j
Da pridobiti ga je znala ,
V tak kratkem al zmagavnera b6ji,j In vsaka je pomilovala .
Soproga, da ga je goljf41a.        , t
In marsikdo se malopridno ^
Smej&l je in ob enem čudil, ??????? bes je um poludil      ;?^}, Älmiru, da je kratkovidno Ravnal in sum se ni mu zbudil.   .
Ä1 kdor postane mož in žena, Ta dva sta v zakonu poštena. Na nezvestobo ju nobena Ne spravi strast, korist al sila. In ko bi še tak močna bila.
Almiro je to dobro vedel,        fj<j Pa se na Zoro je zanašal. Kar nič se sum ni v njem oglašal, Da b' Albuxera se ustrašal, Da ženo bi mu kak opredel. —
Stan v srcu Zore je premenil Nebeški mir in pokoj zlati;    ,j Za m6ža se je jela bati, o«
Da ne bi srca ma zaplenil jj| Zaire tujke kras bogati.
Črv ljubomorstva in zavisti Začel jo je nemilo gristi, t
Od prvega prisvita zore, Da zajde solnčna luč za gore, Dobiti mira več ne more.      ,iHfj
In kedar leže, zbegne spanje, ;s In če zaspi, so strašne sanje: i v Zairo vidi, in Zairo d
Poljublja strastno mož Almiro, Da sliši prav poljubovaiye.
Zairo vidi, in Zaira
Od nje krasnžjša se jej vidi.
In to jo tare in zatira.
Tako da z lic jej kras pobira,
Lepoto jej in zdravje pridi.
Preklinja tisti hip nesrečni. Ko želje zlila je v besede, Kar jo pehnilo je v te bede, In spravilo v ta stan nevšečni, Da pokori se v moki večni.
Že v drugo se je gaj osočil. Prešlo za leto dni je časa, Od kar Almiro se je ločil, Pa le ga ni od njega glasa. Ni pisal oio in uic poročil.
Almiro bil je brez bojazni In brezi straha za soprogo. Prehodil on je sveta mnogo, Pa so v njegovi duši pazni Prijele razne se prikazni.
On z duhom, ne le samo z mesom, Z odprtim hodil je ušesom, S pazljivim potoval očesom Okoli po širokem svetu. Ne kar na brzo v mimoletu.
Pa je na skoraj to zapazil      ^^j. Da vzeti dobro je mladenko   ?^^?^^] Si iz Slovenskega za ženko,    (,(• | Da, kdor oženi se s Slovenko,,) la Ne bo zabredel in zagazil. f
Lastnost je pri Slovencih čudna Da, če se rada dva imata. Zakleneta si v zakon vrata. To vez odstranjata netrudna Kot eden druzemu pristudna.
In kedar z4konu čas pride, Mladenka druzega izbere. Mladenič pretrpi mizžre, Solzdi v oč6h si kmal otere, Na drugo v z&kon zvrne vide.
133
Skrbeti Zore jo začelo, Da bi ne našlo ga kaj zlega, Po glavi jej je to šumelo, Da ona vzrok bi bila vsega, Če smrtno zlo bi ga zadelo.
Ne VĆ, ???? naj si pomaga,  * Trpi, teži jo srčno breme. Trpi, trpenja jej ne vzeme Beseda tolaživno blaga. Tolažba bolečin ne zmaga. |.
Ne zmaga bolečin tolažba
Don Albuxera ne najmanje,
Še zmirom bolj jo vgreza v&-nje,^
Pa biva le jej čutom zdražba,
Ki hujše le vzrokuje ?????.
Prišlo je pismo, list prebira, Al branje jej ne vr^ča mira, Kdor pazil jo je v času branja, Opazil ??; ???? naganja Jej kri v obraz in spet ustranja.*)
(Konec II. dela drugo pot.)
Husarji na Polici.
(Spisal Fr. Erjavec.)
(Dalje.) i
V farnem turnu je ura ravno enajst odbila, ko je Miška spet prišel do cerkve. Svela tihola je kraljevala po celi vasi; jasna mesečina je sijala na zemljo. V tej svitlobi se je bela cerkev zdela mnogo veča, posebno turn je kaj veličastno strmel nad druzimi poslopji. Vrata do pokopališča so bila na pol odperta, križi so gledali izza nizkega zida in v mrličnici je migljal plamen v lampici kraj mrtve Dorice. Miška zasliši težke korake, ki so se bližali od cerkve, torej se hitro umakne za kozolc, ki stoji kraj pota. Stari Boltovec je šel iz mrlič-nice, tu je Dorici zadnjikrat napolnil lampico, potem je še en čas molil za pokoj nesrečne deklice, ktero je poznal od mladih nog. Boltovčevi koraki so se počasi zgubili po vasi in spet je bilo vse tiho.
Miška se vsede na klado, ki je ležala pod kozolcem, in podpre z obema rokama vročo glavo, v kteri so kot bliski švigale misli. Nocojšna noč bo odločila, ali bo kedaj dosegel tiste sreče, po kteri mre njegovo srce. Boltovčeve besede so mu še vedno donele v ušesih. Kdor nocoj, ko kladvo o polnoči zadnjikrat udari, vzame prsti iz no-
V prvem delu pričujoče pesme so se vrinili ti-le pogreški: Na strani 99. V 3. kitici beri: siver (črn gost oblak) mesto: sever; na strani 101. v predzadnji kitici mesto: In nemogoč beri da nemogoč itd.; na st^fini 104. v predzadnji kitici beri nikdar mesto nikar«
134
vega še praznega groba in to prst nosi na svojem srcu, temu se izpolni vsaka želja. Vsaka želja! Tedaj tudi Miškova, ki si ne želi druzega, kakor da bi bil nevidljiv. Imel je sicer pred grobom neki svet strah, ali da se mu izpolni živa želja, vagal bi življenje. Odkar so ga goljufali benečanski črni mački, posebno pa odkar so se mu izneverili kraški gadje, zgubil je skor popolnoma vse upanje. Ali pogovor, ki ga je nocoj slišal v krčmi, podpihal je spet na novo staro strast, ki je še vedno tlela v njegovem srcu, Boltovčeve praznične besede so spet zbudile črva v njegovih prsih, ki je bi! le omamljen nekoliko časa.
Ali! ko bi ga še danes upanje prevarilo? Ko bi se bi! Bolt;,vec le šalil? Pa to ni mogoče! Boltovec ni mož za šolo, zato mu je porok njegov resni častitljivi obraz. Tako govori le mož, ki je do trdnega prepričan, da je res, kar govori. In zakaj bi stari grobar ne vedel tega, kar ni vedel ne beneški jud in ne kranjski berač, da si tudi je prehodil devet dežela.
Ura udari zdaj pol dvanajstih. Mišku snpa čez dalje bolj težka prihaja in vedno hitrejše in močneje mu tolče srce. On ne čuti mrzlega vetra, ki mu brije v obraz, ker po žilah se mu pretaka kot živi ogenj, in v glavi mu vre,in kipi. Njegove izbuljene oči nepremakljivo strme proti pokopališču, in uho mu nocoj ne čuje druzega, kakor kladvove udarce.
Zdaj udari kladvo trikrat pred polnočjo, Miška se vzdigne s sklade in posluša z povzdignjeno glavo v nočni zrak. Vse je mirno in tiho. Obrne se proti cerkvi, na vse strani se plašno ozira, odpre tiho vrata in pride do mrličnice. Tu je ležala Dorica in pri njej je brlela lampica. Miška je spreletel mraz. Čez grobe dalje hiti proti gornjemu koncu mimo velikega križa, še nekoliko korakov — in pred njim zija nov grob.
Blizo groba počene na velik plosnat kamen in pričakuje trenutka, kdaj se bo vzdignilo kladvo. Kraj groba je bila nametana prst in sem ter tje so iz nje gledale stare človeške kosti. Mišku je bilo tesno pri srcu, mrtvaška glava v prsti ga je tako čudno gledala iz votlih oči, a iz groba se mu zdi, da se čuje tiho ječanje. Ta četrt ure mu je bila cela večnost. Kar naenkrat nekaj zaškriplje blizo mrličnice, kot bi se vrata odprla. Mišku se pri tem glasu skrči srce, z žarečimi očmi strmi tje, od koder je prišel glas. — Strah in groza! Kaj je to ? Je li sleparija aH resnica? Od mrličnice sem se mu bliža bela podoba, naravnost proti njemu gre, zdaj je še kacih deset korakov od njega. Miška skoči po koncu in plane čez bližnje grobove proti zidu. Pri tej priči podoba zamolklo zastoče ter se zgrudi na zemljo. Kot blisk je Miška čez nizki zid in jo udere proti domu. Iz turna so se pa razlegah počasni udarci dvanajste ure.
135
Na vseh svetnikov dan popoldne je sedela Možinova gospa s svojima hčerima v veliki grajski izbi in proti večeru se jim je pridružil tudi Mokosinyi. Ali razgovor je bil danes nekako mlačen in prisiljen; vrtel se je le o navadnih rečeh. Berta je bila nenavadno resna, sedela je pri klavirji in je gledala v note, ki so ležale pred njo, ali igrala ni, Julija je pa na videz prav pazljivo brala v nekih bukvah. Pri fari je zvonilo Dorici in skoz na pol odprto (kno je veter donašal v sobo žalostne glasove zvenov.
Ritmajster naprosi Berto, da bi kaj igrala. Res je začela nekaj igrati, aH kmalo se je zgubila v svoje fantazije; kot v sanjah je vedno bolj počasi prebirala taste in nazadnje so ji zastale roke popolnoma.
Zdaj stopi v izbo Možina z nekim časopisom v roki. „Ravno kar berem v časopisu neko žalostno dogodbo, ki se mi zdi, da je v zvezi z žalostno osodo ranjke Dorice."
Ženske planejo po koncu. ¦
„Prosim za kratko poterpljenje!" seže ritmajster ženskam v besedo. „Gospod Možina! že včeraj ste mi obljubili povest od uboge Dorice; če Vam ni nevšečno, prosil bi, da mi jo poveste zdaj-le, preden berete žalostno novico."
„Iz srca rad povem, kolikor mi je znano."
„Mi vsi Dorico dobro poznamo, ker rastla ie tu med nami in do desetega leta je bila več pri nas, kot doma. Pičlo uro od tod je grad Bučnik imenovan. Ravno teče zdaj osemnajsto leto, kar je prišel ta grad po smrti prejšnega posestnika v druge roke. Ko je bil potlačen laški punt, prišel je neki Talijan, Amadeo Benlivoglio po imenu, sem v naše kraje in si je kupil ta grad. Bentivoglio je bil že posta-ren, prišel je prav sam, le pol leta staro hčerko Dorico je prinesel seboj in star služabnik ga je spremljal. Bentivoglio je bil neznano resen mož, kaj malo je govoril, le malokrat je bil pri nas, navadno se je držal svojega doma, sicer je bil pa prav ljubeznjiv sosed.
Kmalo potem se je rodila naša Berta in ko je nekoliko odrastla, tedaj so naji otroci bolj sprijaznili. Ali je bila Berta ? Bučniku, ali pa je prišla Dorica k nam na Polico in ostala je včasih po celi mesec. Tudi Bentivoglio je zdaj bolj prgosto zahajal k nam, ali čez deset let smo ravno toliko vedeli od njegovega prejšnega življenja, kot prvi dan — to je: prav nič. Sploh je bil kratkih besedi, posebno od sebe ni nikoli govoril in za nas je bilo težko ga izpraševali. Njegovo edino veselje na svetu je bila njegova hči Dorica, posebno ko je malo bolj odrastla, ni je pustil izpred svojih oči. Zadnja leta nas je tudi ona bolj redko obiskovala, prišla je le na kaki dan, navadno je bila zadnji čas le naša Berta na Bučniku. Dorica se je pa med tem razcvetela v najlepšo deklico.
Lansko spomlad pride nekega dne na Bučnik mlad lep Talijan. Bil sem ravno tisti dan ondi in Bentivogho mi ga predstavi kot sina
136
svojega prijatla z imenom Cezare Angelini. K nam ga ni nikdar pripeljal, vedno sta bila doma. Neccga dne, tako so pozneje pravili posli, sta se živo prepirala, zakaj, tega ni nihče zvedel. Drugo jutro mladega Talijana ni bilo več — in v ravno tisti noči je tudi zginila Dorica iz očetnega doma. Ves prepaden pride drugo jutro Bentivoglio popraševat za svojo hčerko, ali od nas je nihče že davno videl ni. Še zdaj ga vidim pred seboj, kako se je tresel starec, kot šiba na vodi, še zdaj mi je v ušesih glas, kako je zaječal nesrečnež. Skušali smo ga tolažiti — aH kako češ ulolažiti očeta, ki je zgubil svoje edino ljubljeno dete ? Se tisti dan se je odpeljal Bentivoglio in ne od njega, ne od njegove hčeri nismo več slišali.
Čez pol leta dobim od Bentivoglia nenadoma sledeče pismo: -»^.^ Prijatel! Mojo posestvo sem prodal trgovcu A. Nikoli več ne bom videl Vaših prijaznih krajev, ki so tolikanj dobro deli moji bolni duši. Moji dnevi gredo h koncu in kar mi je še namenjenih, posvečeni so maščevanju. Ako bi šel do konca sveta, moram ga najti zapeljivca moje Dorice. Bodite mi vsi pozdravljeni in spomnile se časih nesrečnega Bentivoglia.
Pozneje ni bilo glasu niti od Bentivoglia niti od Dorice. Posestvo je prevzel novi kupec in počasi bi bili pozabili na čudnega Talijana. Kar se pred štirimi ali petimi dnevi Dorica spet prikaže v naše kraje. Ali to ni bila nekdašnja cvetoča Dorica, ampak le njena senca. Polno rudeče hce ji je upadlo in pobledelo, v črnih očeh je ugasnil plamen njenega omamljivega pogleda — Dorica je venela, v njej je umiralo življenje. In kar je bilo še najhuje — zgubila je pamet in um se ji je zmešal. Od svojega očeta ni nič vedela, nikoli ga ni jemala v misel, vedno je le govorila o svojem Cezaru, da bo koj prišel in da jo popelje pred oltar. Stala je pred cerkvijo in vsacega, ki je šel mimo, vabila je v svate, akoravno nikogar ni več spoznala. Prosila jih je, naj malo počakajo, da pride Cezar, ki ji bo prinesel lepo dragoceno nevestino obleko, potem bo prec poroka. Sedanji posestnik Bučniškega grada jo je z milosti vzel k sebi, ali že prvo noč je ušla in hitela spet pred cerkev, ker tukaj mora čakati svojega ženina. Užila ni skoraj nič; kar so ji ljudje dajali, podelila je spet med otroke, da bodo laglje čakali na ženitno gostovanje. Drugo noč ji je gospod župnik dal prenočišče, ali tudi od ondi je ušla — in drugo jutro jo najde Boltovec mrtvo pred cerkvenimi vrati. Bog se je usmilil zapuščene sirote, ter jo je vzel k sebi.   Jutri zjutraj jo bodo zakopali."
Možina je končal, vsi so bili v živo ganjeni, nihče ni htcl motiti praznične tihote. Ritmajster se je globoko zamislil. Julija je z mokrim očesom strmela pred se na tla, Berta je pa liho jokala za svojo nekdanjo prijallico.
.Ljubi mož?" spregovori po dolgem molku prva gospa. „Po-prej si govoril od novic, ki neki razjasnujejo vsaj nekoliko to žalostno »godbo."
137
„Res da! malo da nisem pozabil na to. V zadnjem listu berem iz Trsta ta-le nesrečni prigodek.
»Včeraj zjutraj so našli ribiči blizo Trsta barkico, ki je brez veslarja plavala po morji. V barkici je ležal umorjen mlad človek s prebodenimi prsmi, v desnici je še držal meč; v drugem koncu ladje je pa ležal drug klobuk in suknja in pod suknjo krvav meč. Vse okolnosti kažejo, da je bil na ladjici dvoboj. V suknjah so tudi našli pisma, iz kterih so zvedeli imeni obeh nesrečnežev. Mrtvec je Cezar Angelini in drugi, narbrže njegov morivec, je Amadeo Bentivoglio, ki se je brž ko ne sam v morji končal."
„?? ubogi Bentivoglio!" zdihne gospa. .Zdaj stoje trije pred sodbo.   Bog bodi milostljiv njihovim dušam."
Društvo nocoj ni bilo za drug razgovor, ritmajster je šel kmalo v svojo sobo in tudi domači so šli poprej k pokoju nego navadno.
Na vseh vernih duš dan je bil Doričin pogreb, h kteremu se je zbralo sila veliko ljudi, tudi iz grada so bili razun lajtnanta vsi pri-č^^oči. ^   ......
Tisto nesrečno noč je Miško ves spoten in spehan prihropel domu. Nocojšna prikazen mu je vzela vse veselje še dalje poskušati svoje sreče. Vere na Boltoyceve besede sicer ni zgubil, .impak le še bolj utrjen je bil v njej — samo z duhovi bi ne imel rad opraviti. Ako ni moč po drugi poti priti do nevidljivosti, ne bo Miška nikdar vžil tega veselja, po kterem je njegova duša hrepenela že od mladih let. On je bil v dnu srca prepričan, da prikazen ni bila nihče drugi nego mrtva Dorica, ki je prišla, da ubrani svojo lastnino. Belo je bila opravljena in prišla je naravnost od mrličnice. Da je podoba zavpila in se zgrudila na zemljo, tega Miška v strahu ni slišal, še manj se je pa upal ozreti se, ker je vedno mislil, da mu je za petami.
Drugi dan je bil Miška ves pohabljen in bolan, še jesti se mu ni ljubilo. Moharci ni šlo v glavo, kaj je Mišku, da mu celo klobasa in špeh ne diši, še zmenil se ni, ne za eno ne za drugo. Proti večeru je vstal in šel malo na vrt, ali bil je tako truden, da se je moral vleči pod veliko hruško. Miška je bil ros bolan; njegovo lice sicer ni pobledt'lo, to je bilo prav nemogoče, ker je bilo črno kot snje, ali svetilo se ni več tako, kot poprtj in njegove mišice, sicer gibčne kot struna in trdne kot jeklo, bile so kot podrezane. Mohar-jevi so se kar spogledovali in migali z ramami, nihče si ni mogel misHti, kaj je Miška tako na nič pripravilo in od njega tudi ni bilo mogoče ne besedice zvedeti. Janoš je sicer uganjeval sem ter tje in je dražil Miška, da je najbržeje po noči kam lazi! in da jo je skupil od fantov, ali Miška mu na to ne bele ne črne ni odgovcril, le neizrečeno zaničljivo ga je po strani pogledal.
138
Vahtmajster je šel ravno zdaj mimo vrta, pred Miškom se ustavi ter ga nagovori: „No Miška! kje tičiš danes celi dan, da te ni nič na spregled?"
»Vzdigni se, greva proti cerkvi. Ako si bolan, merica starega vina to bo ozdravila."
Ko vahtmajster spomni cerkve, strese so Miška po vsem životu in nevoljno maha z roko v znamnje, da ne gre.
,,Kaj pa ti je, Miška? Saj si ves spremenjen", govori na dalje vahtmajster in stopi bliže. \ ^
Miška molče prikima.
,;Prosim te, vsaj govori! Pa ne, ko bil spet kako neumnost naredil ? Menda te vsaj ni premotil stari Boltovec?"
Miška pri teh besedah vzdigne glavo in vahtmajstra tako milo in proseče pogleda, da je prec vedel, pri čem da je."
„Meni se je že sinoči dozdevalo, da verjameš staremu babje-vercu."
„Babjeverec sem ali tje — resnico je le vendar govoril."
Vahtmajster se vsede na nizki stolček blizo Miška in ta mu na njegovo prošnjo pove celo sinočno dogodbo.
Vahtmajster zvesto posluša, ali ko pride Miška do čudne prikazni, smehlja se ter mu skuša dopovedati, da se je vse to njemu le dozdevalo.
,/rvoje zaslepljene oči so vidile po noči, česar se je balo tvoje srce", dopoveduje mu vahtmajster.
„Mislite si Vi, kar hočete; ali kar sem vidil, to sem videl in tega mi nihče ne bo izbil iz glave. Luna je jasno svetila, od mrličnice je šla proti meni, vidil sem jo tako, kakor zdaj le Vas vidim pred seboj."
Vahtmajster zdaj ni skušal dalje spodbijati Miškovih misli, ker ga je predobro poznal, ali za se je bil živo prepričan, da je to prikazen vidila le Miškova razdražena živa domišlija.
Drugi dan je bil vahtmajster kot po navadi popoldne spet pri Levki, ali kako se začudi, ko v hišo stopivši zve, da je gospodinja bolna in še celo nevarno bolna. Danes ji je že nekoliko odleglo, ali včeraj so mislili, da bo umrla. Pred včerajšnim zjutraj so jo našli slabo oblečeno zunaj blizo cerkve na pol mrtvo. Nič se ni zavedela, blodila je le nerazumljive reči. Danes ji je bolje, ko se je zjutraj zavedla, bila je njena prva beseda: Anica, in zdaj rnora ves čas pri njej sedeti: čc; le odmakne pete, že jo kliče in tudi sicer je vsa drugačna. „Mi vsi mislimo", tuko je končala dekla, ki je pripovedovala to novico vahlmajstru, „mi vsi mislimo, da jo je po noči luna speljala in da se je zunaj prehladila."
Vahtmajstru se je ta bolezen kaj čudna zdela. To se je zgodilo pred sinočnim, ob desetih zvečer je bila pa Levka še zdrava in vesela in luna je gotovo pri tej stvari nedolžna. V tej noči, ko je imel
139
Miška tisto čudno prikazen, našli so tudi Levko shibo oblečeno zunaj pri cerkvi v omedlevci. — Znabiti Jo Miška vendar le v resnici kaj vidil. Kaj, ko bi bil tudi njej Boltovec s svojimi besedami zmešal možgane? Pa česa bi mogla ona zunaj iskati? Na to uprašanje si ni znal odgovorili. Ali če je primerjal vse okolnosti, zdaj Je skorej prav dal Mišku, da je res nekaj vidil, samo da prikazen ni bila mrtva Dorica — ampak živa Levka.
Kar se je vahtmajstru le dozdevalo, bilo je tudi^ res. ßlftn Na vseh svetnikov večer Levka ni imela mini, odkar je Boltovec odšel; brez spanja se Je premetavala po postelji. Boltovčevih besed si ni mogla izbiti iz glave. Ona ljubi vahtmajstra, mora ga imeti, brez njega ji ni živeti. A!i on noče viditi njenih zaljubljenih pogledov, on neče razumeli njenih sladkih besedi — a v hišo vendar dohaja. Komu neki drugemu za ljubo, kot njej. — Ali kaj ko bi hodil znabiti zavoljo Anice? Nocoj ji je prvikrat prišla ta misel, in bila Je za-njo grozna misel, ki jo je tlačila, kot mera. Pa saj to ni mogoče, saj nima priložnosti nikoli z Anico govoriti — ali ko bi vendar le dobil to priložnost za njenim hrbtom, da ona ničesar ne ve. Pa zakaj se plaši? Ali nima zdaj gotov pripomoček, pridobiti si za vselej njegovo ljubezen s čeznatorno močjo? Ali Boltovec je rekel, da se spolni vsaka želja, samo ako ni proti sveti božji volji. Ubogi Levki se je jela pamet mešati, poskušala je moliti, ali zastonj, za molitev ni našla besedi. O Boltovec! da nisi prišel nocoj v Levkino hišo, bila bi ona spala, če ne mirno, vsaj brez tacih skušnjav. Bolj ko se Je bližala dvanajsta ura, huje misli so ji rojile po glavi, huje se Je oglašala skušnjava. Danes je priložnost, nocoj in znabiti nikoli več. Zdaj si ga prikloni, dokler ne bo prepozno. Le nekoliko korakov, le nekoliko minut — in vse Je dobljeno.
Zdaj bije ura tri četrti na dvanajst. Levki ufriplje srce, vročina Jo kuha, sama ne ve, kaj dela, vstane, vrže nekoliko obleke na-se in na pol brez uma odpre vezne duri in gre proti cerkvi. Po celem životu se trese in ko zaškrip'jejo mala vrata, ki zraven mrličnice peljejo na pokopališče, obstane ji noga. Že je hotla nazaj — ali strast je bila veča nego strah; kot v sanjah je tavala mimo mrličnice po grobih naprej. Že je blizo novega groba, kar se vzdigne iz njega črna podoba — Levka zastoče in brez zavesti se zgrudi na tla. Precej časa je ležala na grobih, mrzel veter jo spet zdrami iz omedlevice, groza jo obide, ko se ozre okoli sebe. Kar koli more, hitro beži iz pokopališča, ali zunaj zida žo blizo njene hiše pa jo spet zapusti moč in drugikrat kot mrtva pade na tla in tu so jo zijutraj zgodaj našli ljudje.
Levka se je od teg-a dne zelo spremenila, bolezen je imela za njo dobre nasledke. Strast za vahtmajstra je popustila tisto noč na pokopališču. Podoba, ki se je dvignila izza Doričinega groba se ji Je zdela, da je duh ranjcega moža, ki ji žuga, naj ne oskrunjava svetega
140
lihega mesta, naj nikar ne išče tu pripomočkov za svoje posvetne strasti. Vahtmajstru se je zdaj odpovedala popolnoma in bolezen je sprejela kot pravično božjo kazen. Zdaj je tudi previdila, da ni prav ravnala z Anico in sklenila je po moči to popravili, kar ji je do zdaj krivice storila. Nobene osorne ali žal besede ni Anica več slišala iz tetinih ust in dekle je kmalo pozabilo, kar je prejšnje dni prestala pri njej. Levka ji je bila zdaj prava prijatlica in Anica jo je zdaj ljubila kot svojo mater — sovražila je tako nikoli ni. Ko je Levka okrevala, navdajala jo je spet ista misel, ktera jo je lisli usodni večer gnala na Doričin grob, namreč da vahtmajster ljubi Anico in kmalo se je prepričala. Na Levkino zaupljivo uprašanje je Anica jokaje obstala, da ljubi mladega Slovaka od tistega dne, ko ga je prvikrat vidila.
Vahtmajster med Levkino boleznijo ni zahajal v to krčmo, le v mraku je večkrat prišel do plota, kjer sta se prvikrat srečala in tudi Anica se je znala v takem času zmuzati iz hiše in tu sta potem govorila mnogo od svoje srečne prihodnosti. Anica mu je povedala, da teta ve za nujino zvezo, a on jo je zagotavljal, da bode, ako se vse po sreči izide, v treh mescih vojakov prost.
Levka je ozdravela popolnoma in neko nedeljo, bil je lep topel popoldan v pozni jeseni, sprehaja se z Anico po vrtu. Govorile ste o vahtmajstru, Anica ji pripoveduje, kje ga je vidila prvikrat in ji hoče pokazati mesto. Kako veselo se je nasmejala Anica, ko pridete na mesto, kjer kakor nekdaj, je tudi danes vahtmajstrov veseli obraz gledal izmed vej. V enem skoku je bil pri njima in pri tej priči snubi Anico od tete s kratkimi, pa lepimi besedami.
„Ne vem, kaj bo Anica k temu rekla: ako ona nima nič zoper lo, je tudi meni všeč", odgovori Levka in šaljivo pogleda Anico, kije rudeča kot roža pobesila oči in zgibala beli predprt. Z veselim obrazom pa s solznimi očmi poda vahtmajstru roko,
Levka je napravila malo večerjo, poslali so po župana, po Mohorja in na vahtmajstrovo željo tudi po Miška, kterega so pa le šiloma spravili seboj. Bili so dobre volje, le Mišku je bilo nekako tesno, ves večer je bil tih in pogosto je plašno pogledoval skoz okno proti cerkvi.
Ko so odhajali, šeptne Levka na vratih vahtmajstru: „Da sle govorili poprej, ne bi bila prestala toliko težav in britkosti."
Vahtmajster se je delal, kot da ni shšal teh besedi, ali on jih je slišal — in dobro razumel. (Dalje in konec prih.)
141
Deček in cvetlica.
Deček veselo Skače po trati,
Cvetko zagleda Krasno tam stati.
???? pa tu delaš,
Eožica bela? Pojdi mar k meni.
Meni boš C vela." :
„„ Deček prezali, Pust' me živeti;
Če me utrgaš, Moram umret).""
„Meni na prsih Bodes ležala,
Z mojimi lasci Nježno igrala."
„„Toliko rožic
Vidiš krog mene, Drugo si zberi
S trate zelene.«" .
„Lepse nobene
Ni po livadi, Ki mi cvetejo
V ljubi pomladi,"
Prazne so prošnje Rožice zale :
Dečkove roke Smrt so ji dale.
????z Parapat.
Pustiiiei.
(Studija Adalberta Stifterja poslovenjena.)
I. Pustina.
Po besedi prav za prav ni pustina, kamor odvedem ljubega bravca in poslušavca, ampak daleč od našega mesta žalosten, toda prijeten košček zemlje, kteremu pravijo pustina zato, ker je na njem od starodavnih in nepomljivih časov rasla le nizka trava, tu in tam kako borovčevo deblo aU kaka krivenčasta breza, ktere se je včasih na skorji držal kosemček volne tiste male množine ovec in koz, ki sO hodile kdaj pa kdaj tu okoli. Potem je raslo tukaj še brinje precej razprostranjeno, sicer pa druzega kinča ni bilo, če ne računamo med to daljnih gor, ki so vile čuda lep višnjev trak okoli mrtvobojne okrajine.
142
Kakor se pa večkrat godi, da globokomiselni ljudje ali laki, ktciitn je natura vsakovrstno čudno poezijo in p; sebne občutke v srce vsadila, ravno ttikih krajev iščejo in se jim tile prikupijo, ker tukaj lahko strežejo svojim senjam in notranjemu zvenjenju: taka se je godila tudi na lein kosčeku pustine. Prihajal je namreč semkaj s kozami in ovcami dostikrat črnook dečec, kakih deset ali dvanajst let star, prav za prav zalo, da bi Jih pasel: ali kodar se je živina razkropila — ovce, da zavživajo kratko in dišečo travo, koze pa, za klere ni bilo ????? prave paše na pustini, prepuščene bolj svojemu premišljanju iu čistemu zraku, odgrizejo le semlertje ktero mehko mladiko — jel se je on znaniti z raznovrstnimi bitji, ki jih je gojila pustina, pa se je ž njimi združil in sprijaznil.
Bilo Je tu na pustini nekoliko vzvišeno mesto, kjer se je nahajalo obilneje sivkastoga kamenja, ktero je bilo tudi eden soposest-nikov pustinskih, in se je, rekel bi, na višek rivalo in na vrhu imelo nekako tako poveznjeno ploščo, da je delala spodej streho, zgorej pa govorilnico. Tudi borovinje je na tem meslu gosteje raslo in šopirilo se z mnogovejasto žlahto in svojadjo, in pa marsiklera lepocvetna bodoneža. Dreves pa ravno tukaj daleč na okoli ni bilo; zalo pa je bil pogled odtod lepši nego od drugod, zlasti proti Jugu, kjer Je daljno močvirje, tako nezdravo za svoje prebivavee a tako lepo za oddaljene oči, plavalo v modrem puhtenji in se je zgubljalo v vseh stopnjah daljine. Rekali so temu meslu konjsko brdo, zakaj? to se ne ve, kajti tukaj, kar ljudje pomnijo, ni hodil noben konj, in konj bi bil za pustino tudi predragoceno blago.
Na to mesto je zahajal naš mladi prijatelj najrajši, čeravno so njegovi varovančki hodili daleč proč cd njega vsak po svojih opravkih. Vedel je iz skušnje, da se nihče od druščine ne udalji in da Jih najde na zadnje vse vkup, ko bi jih bilo treba še tako daleč iskat iti; pa mu je to iskanje samo nekako čudno ugajalo in dobro delo, posebno če mu je bilo treba daleč okoli hodili. Na višavi konjskega brda ustanovil si je kraljestvo. Pod ploščnim podvesom si je sčasoma, marsikaj pridelovaje in trudapolno z ostrimi kameni odklepovaje, napravil sedež s početka za enega, po tem pa za tri dosti prostoren. Tudi več predalčkov in kotičev je bilo tukaj, narejenih koj samo od sebe, ali pa jih je on pridelal. Vanje Je pokladal prteno torbico in kruh in druge neštevilne pustinske zaklade, ki jih je dostikrat semkaj nanašal. Druščine je imel mnogo in premnogo. Najpred skale: teh je bilo dokaj, iz njih je bil narejen njegov grad, te je vse poznal, vsaka je imela ime, vsaka je bila druge postave in barve; nečem omenili skalic, kterih je bilo še veliko več in so bile še vse bolj pisane in še bolj žive barve. Skale je razdelil tako, kakor so ga ali veselile s čudovitnosljo, ali pa jezile s priprostosljo; skalice pa je imel vse rad. Potem je bilo borovinje, uporen sodrug in nepremagljivo užikoveuj kedar je imel dati pastirju dragotno in dišečo palico, ali pa
143
se umakniti za novo pot; — njegove veje so na vse sirani naperjale bodeče iglice, bile so pa tudi vse vejice natlačene častnih darov, ktere so nudile leto za letom obilnim gostom pustinskim, namreč milijonkrat milijon višnjevkastih in zelenih jagodic. Zalim so bile čudnovile pustinske cvetke, žareče kakor žerjavica, ali pa modre kakor nebo, med soinčnato travo sred kamnja, ali pa tiste nešlevilne male, ki klijejo med borovinjem in odpirajo bel kljunček z rmenim jezičkom v njem — tudi marsiktera jagoda je bila tu in tam in pa še dva malinova grma in celo dolga med kameni rasoča lesk^. Slabe druščine se tudi ni manjkalo; poznal je to od očeta, čeravno je bila tudi lepa, postavimo: tu in tam, toda le na redko, volčje, kteremu je pa prizanašal le zato, ker je bilo tako svelločrno, tako črno, da nič takega na vsej pustini razun njegovih oči, kterih pa se ve da ni mogel videti.
Skoraj bi že več ne bilo treba govariti o živi in gibljivi druščini, toliko je je že; ali ta druščina je še le prav izvrstna. Sto in sto zlatih, rubinaslih, smaragdaslih živalic in črvičev, ki so plezali, dirjali in delali po kamenih, po travi in po bilkah, le omeniti nočemo zato, ker od zlata rubinov in smaragduv še druzega ni videl, kar mu je včasih pokazovalo ali nebo ali puslina: o drugih pa moramo govoriti. Tu je bil eden njegovih ljubljenčkov, hreščeč skakavček s škrlatnimi porotami; ti skakavčki so kar v celih trumah pred njim vzletali in se spet vsedali, kedar je popoioval po svoji oblasti; — tu je bila ne-številna skakavčeva žlahta, veče in manjše kobilice in konjički, v neprijetno zelenino oblečeni hajduki, ki so veselo in neprenehoma črčali in drgali, da je ob nedeljah trepetalo popevanje nad vso ledino Potem so bili polži, s hišami in brez hiš, rjavi in progasti, bokasli in filoščpti, ki so delali sreberne ceste po travi ali pa po njegovem klobuku, kamor jih je rad deval—po tem muhe, brneče, žgoleče, pojoče, višnjeve, zelene, sleklenoperotne — za tim čmelj, ki je zaspan mem njega brenčal — metulji, zlasti neki droben s perotmi kakor nebo višnjevimi, odspod srebernosiv, s kaj prijetnimi očesci, pa še neki drugi manjši s takimi perolnicami kakor sama večerna zarja — slednjič bil je strnad in je prepeval na več mestih; taščica, velika cipa, ki je pela, da je včasih vse nebo donelo od cerkovne muzike; lišček, pe-nica, priba in druge in še druge tičice. Vseh gnjezda bila so v njegovem kraljestvu, vseh je iskal, vse varoval. Tudi marsiktero rdečo miš je videl smukniti, toda jej ni nič zalega storil, ko je na naglem obstala in ga gledala s svetlimi in plašnimi očesci. Volka ali druzega nevarnega hudobneža na pustini pa od starodavnih časov vseh njegovih prednikov nihče ni pomnil, k večemu ktero podlasico, ki rada jajca pije; to pa je picganjal z mečem in ognjem.
V sredi vseh teh lepot je on ali stal ali hodil ali skakal ali pa sedel — krasen sin pustine: iz zagorelega lica, polnega dobrote in britkosti, sijale so mu smolnočrne oči z bliščečim in nezavednim svilom, polne ljubezni in drznosti in obilno znaneče tisti živelj poln
144
nevarnosti, ki se je v njem porodil in je v pustinski samoti začel kal poganjati, temna in iskrena fantazija. Ćelo mu jo okrožala cela gošča temnorjavih las, brezumetno prepuščenih planjavskim sapicam. Ko bi smel, primeril bi svojega ljubljenca tistemu pastirčku v svetem pismu, ki je tudi na Betlehemski pustini našel svoje srce, svojega Boga in senje prihodnje kraljevske veličasti. Toda celo tako siromašen kakor naš mali prijatelj oni pastir gotovo ni bil, kajti celi ljubi dolgi dan ni imel druzega kakor veUk kos črnega kruha, s kterim je na nerazumljiv način redil si cvetoče truplo in še bolj cvetoči duh, in pa čisto mrzlo vodo, ktera je bliz konjskega brda izvirala, rupico polnila in potem črez pustino dalje hitela, da združena z drugimi sestricami potuje proti onemu daljnemu močvirju, kterega smo pred omenili. V dobrih časih imel je v torbici tudi po eden ali po dva kozja sira. Ene hrane pa je imel v taki dobroti in toliki obilnosti, kolikor je najbogatejši meščan pokazati ne more: cel ocean najzdravejšega zraka okoli sebe, nad seboj pa prebitek svetlosti, zoreče barvo in zdravje. Zvečer ko je prignal domu, kamor je zelo daleč imel, skuhala mu je mati mlečnega soka ali pa okusne prosene kaše. Oblečen je bil v na pol pobeljeno lanenino. Vrh tega je imel še širok klobuk, ki ga je pa le redko pokril, obešal ga je večidel v svojem gradu na khn, kterega je bil v skalno razpoko zabil.
Pri vsem tem pa je bil vedno vesel in dostikrat ni vedel od veselja kaj početi. S svojega kraljevskega sedeža je vladal črez pustino; včasih je hodil po njej daleč okoli, včasih je pa sedel visoko gori na govorilnici, in kakor daleč so ga nesle oči, tako daleč ali pa še daljo je šla njegova fantazija in je prepregala ves daljni vidokrog z mrežo misli in domišljij in če je dalj časa sedel, gosteje so prihajale, da je večkrat na zadnje onemogel sam pod mrežo obtičal. Strahu samote ni poznal; da, če daleč okrog ni bilo ugledati človeške podobe in je po vsej pustini od vročega poldanjega zraka skakal samo zaspanec, tečas še le mu je privrela cela drhal notranjih podob in obljudila pustino; potem pa je dostikrat stopil na govorilnico in je nemudno ž nje pridigoval in govoril — spodej so stali kralji in sodniki, in ljudstvo in vojvodi, in otroci in otrok otroci, mnogoštevilni kakor pesek ob morji; oznanjal je pokoro in spreobrnjenje — in vsi so ga zvesto poslušaH; popisoval jim je obljubljeno deželo, obetal, da bodo činili junaška dela, in na zadnje si nič bolj ni želel, kakor da bi mogel kak čudež storiti. Na to je stopil s plošče in jih je vodil v najdaljne in najbolj uslranjene kraje na pustini, kamor je imel dobro četrt ure hoda — pokazal jim je zdaj vso deželo očetov in jo osvojil z ostrino meča, potem jo je razdeHl med rodove in odkazal vsakemu svoj del, naj ga brani.
Ali pa je zidal Babilon, grozno in prostrano mesto — zidal ga je iz drobnega kamenja konjskega brda, in oznanjal je kobilicam in hroščem, da se tu vzdiguje mogočno kraljestvo, kterega ne more
145
premagati nikdo razuu Cira, ki pride jutri ali po juternjem strahovat hudobnega kralja Belsazara, saj je tako Danijel že davno prerokoval.
Ali pa je prekapal reko Jordan, to je potok pod konjskim brdom, in mu drug tek odmerjal — ali pa ni delal vsega tega nič, ampak je zaspal pod milim nebom ter dal, da so mu senje tkale pisano preprogo nad glavo. Solnce je gledalo na-nj in je privabilo na spavajoča lica rdečico tako lepo in tak) zdravo, kakoršna je na zrelih jabolkih, ali pa tako dozorjeno in krepko, kakoršna je na soinčni strani polnih lešnikov, in če mu je na zadnje navleklo na čelo celo bistre debele kaplje, usmililo se je dečka in ga zbudilo ? vročim poljubkom.
Tako je tedaj živel marsikteri dan in marsiktero leto na pustini in je postaja! veči in močnejši in v srce so mu prihajale globočejše, temnejše in bolj tihe muči in naredilo se mu je milo in hrepeneče in ni vedel, kaj se mu je zgodilo.
Dovršil je svojo odrejo in kar je pustina dati mogla, dala je; godnega duha je zaželelo po svojem kiuhu, po znanji, in srca po svojem vinu, po ljubezni. Oči so mu zahajale črez soparne proge daljnega močvirja in še dalje prek nje, kakor da mora tam doli biti nekaj, česar mu manjka, in da bo treba nekega dne opasati si ledja in vzeti palico in iti daleč daleč od svoje črede.
Travnik, cvetje, polje in njegovo klasje, gozd in njegove nedolžne živalce so prvi in najnaravnejši sodrugi in odgojevavci otroškega srca. Prepusti le malega angeljčka njegovemu noternjemu bogu in odvračaj od njega samo hude duhove, odredil in pripravil se ti bo lepo. Potem ko plodno srce začne žejati po znanji in po čutih, odpri mu visokost sveta, človeka in Boga.
In 1 ko se torej poslovimo z dečkom na pustini.
Milotinke. 2. Rosna kapljica-
Kako mila si, o kapljica nebeške rose, žlahtni biser iz krila nedolžnega angeljčka! Kako Ijnheznjivo se leskečeš v rumenih žarkih juternega solnc.i, da se vsa stvarnica preliva v tvojem nežnem zrcalu! Stobarvna se ziblješ na spomladni cvetici in kviško hrepeniš, kviško k božjemu viru svete luči. Dušice cvetlic te varujejo in ljubkajo, in drobni pisani pevčki izpod milega nelia te pozdravljajo s pesmicami!
Pa prijetne ure mladega dne prejaderno hite. Solnce se više in više vzdiga in prepeka uboge hčerice narave, dokler onemogle svo-Glasnik K. 10
146
jega krasu k zemlji ne pobesijö! — Tudi kapljica nebeške rose za-trepeče, ko solzica v očesu nedolžnosti, in lej, kmalo premine! — Skrije se v nežni zvonček cvetlični, in celi dan je ni viditi več. Še le ko rumena zarja večerno nebo robi in celo naravo k počitku vabi, prebudi se sopet kapljica, da se v novi bliščobi na drobnem cvetu prikaže. Pa viditi je, ko vroč pot, ki se opešanemu popotniku iz čela vlije. — Ko pa začne čarobna noč svoje lučice na nebu prižigati, in mir božji vso stvarnico objema, še zadnjič kapljica proti svojim sestricam — zvezdam — zdihne in v krilu spijoče cvetlice se angeljčku sladkega tihega pokoja v naročje spuslr
Poznaš, o človek, lo kapljico nebeške rose? Ali ne čutiš glasu v globocem nedru? Pravi ti, da je tvoje lastno srce. Srce je v svoji nedolžnosti čudapoln žlahten dar nebeški. Kako ti je v otroških letih radostno v prsih poskakovalo in nade in ljubezni polno gorelo, ker pred njim je plavalo neznano krasno solnce - življenje. Zemlja mu je bila raj, in narava ga je v svojem krilu gojila! Senjalo se mu je takrat o večni zlati mladosti, o lepi prihodnosti, in mil genij ga je v hrambo vzel.
Ali žalibog! časov kolo se vrti, poldan življenja prihaja! Seboj pripelje skrbi in težav bez števila. Blago srce se mora stisnili v svoj lihi kotič, mora — tako rekoč — svelu odmreti. Bister um, trdna volja in nepremakljiva moč je potrebna, da človek ne omaga v boju proti osodi in nesrečam življenja. Pa tudi nevihte časa dir odžene, in večer življenja nastopi.
In lej! zdaj se srce še enkrat prebudi; starček na palico oprt začne sopet čutiti, kakor nekdaj v mladih letih ^ telo mu je obnemoglo, ali srce še gori. Zdihuje k milemu nebu, in vsak zdihlej je pred usmiljenim Bogom molitev nedolžnega deteta. — Življenje poteka, in na smrtni postelji srce še zadnjo grenko solzo pretoči, preden utihne za vekomaj.
3. Solza
Ko je Vsegamogočni novo stvarjeno človeško srce v roko vzel in razne blage čute vanj vdihnil, razdelil ga je v dve polovici, ter večo za žalost, manjšo za veselje odmenil.
„Da pa ne pozabi v veselji", djal je sam pri sebi, „da kmalo morda veča žalost nastopi, in da v britkosti ne obupa, zato mu zastavo izročim, ki ga bo povsod opominjala prave mere v veselji in britkosti."
Ta zastava je solza.
Spomni se tedaj, o človek ! ko se ti veselje smehlja in ti solza radosti v očesu zablišči, da ti morda kmalo grenka solza oko zalije, ko te ostra sulica žali prehode! Pomisli pa tudi, da sreča rada slepi,
147
Ledena jama.
o prekrasni podzemeljski jami postonjski ve marsikdo, bodi si domačin ali ptujec, veliko veliko lepega povedati; dobro znana in obilo obiskovana je tudi jama sv. Magdalene blizo Postojne in druge podzemeljske jame po Notranjskem; ali podzemeljskih jam ne nahajamo samo na Notranjskem, tudi drugod po Kranjskem jih je obilo. Samo v okolici ljubljanski mi je znanih več kot deset. Niso tako prostorne kot omenjene notranjske (nektere so celo nizke in le po malo sežnjev dolge), ali vendar so znamenite, sosebno natoroznancu. V njih najdeš marsiktero poprej neznano živalico ali rastlino, katere bi drugod zastonj iskal. Nektere hranijo tudi obilo lepih kapnikov, kakor na pr. „Veika pasica" na Krimu itd.
Pojdimo dans le v eno izmed obilnih podzemeljskih jam iz okolice ljubljanske. Ne more se naša jan»a ravno ponašati z lepimi svojimi kapniki, tudi ne hrani posebno veliko živalic, ktere bi natoroznanca va-njo vabile, ali ona je prostorna, sosebno njen vhod ves veličasten, in kar je najbolj važno, ona služi ondašnjim prebivavcem za ledenico, kajti skorej celo leto dobivajo v nji obilo lepega čistega ledu; zato jo tudi imenujejo „ledeno jamo."
Mnogim so znane božja pota pri sv. Ani in na žalostni gori blizo Ljubljanice, znana je tudi tik tega potoka stoječa vas „pod pečjo", od koder toliko lepega kamnja po čolnih v Ljubljano zvozijo. Obrnemo se li od te vasi pod hribom proti vzhodu, kmalo pridemo v vas „Jezero", tako imenovano po bližnjem jezeru. Poglejmo si še jezero. Na desno blizo vasi je pašnik in sred njega okroglo, ne ravno veliko in krog in krog ob bregu z bičevjem obraseno jezero. Globoko je do 18 celo 25 sežnjev in kaj bogato lepih, velikih rib.
Ako v vasi po ledeni jami poprašaš, pokazali ti bodo pot od vasi na desno po gori držečo, skiilnato, sicer pa vendar za hojo ne hudo in pešcu sosebno zato pri'iudno, ker more večidel med visokim gostim drevjem po senci hodili. Ko smo kake tri četrti ure vedno navkreber hodili, zagledamo na bližnjem desnem vrhu malo vas „Planinico" imenovano, ne levi blizo pota pa nek kotel, skorej ves z gostim drevjem in grmovjem zakrit — tu je vhod v ledeno jamo.
Zapazivši nas neki kmetovavec, ki je blizo kotla brinje otepal, in zvedši, da smo v jamo namenjeni, ponudi se, da hoče z nami, ker še nikoli ni bil daleč v nji, , samega v temno brezdno hoditi, me je pa groza", pravi. Nekoliko stopamo po gostem grmovji navzdol; stopivši pa iz goščave, zagledamo pred seboj žrelo temnega prepada^ iz kterega dnu se nam je nasproti valila gosta mrzla megla.   Ko se
10*
148
približamo luknji, kacih 10—15 sežnjev široki in 20—25 visoki, sfrfra iz neke votline velika sova, ter jezna, da jo motimo v tem zavetji, odleti s bripavim glasom nad našimi glavami. Dalje ko smo stopali po tleh, posutih z vecimi aH manjimi kamni vedno navzdol, mrzleje in temneje je bilo. Zdaj in zdaj zvalil se je spod noge kak kamen in navzdol se valil v globoko tmino. Dokler je od dne še svillo bilo, koračil je kmečki možak hrabro z nami: ko pa je vedno temneje prihajalo in se kamnje pod nogami vedno bolj odtrgovalo, pa obstane, rekši, da dalje iti ga je „groza".
Ko sami dalje stopamo, naleti eden izmed nas na neko veliko kost; vzdignemo jo, ogledujemo— bila je glava neke govedi; zraven so ležale stresene tudi velike rebra in nekaj kosti iz noge. Med tem ko ugibljemo, kako da bi bile te kosti tii sem prišle, najdemo med skalami, na tleh ležečimi, še več raznih ksti. ktere smo vse za goveje spoznali. V vsem skupaj našteli smo kosti kakih osem goved. Zdaj pridemo na kraj, kjer se jama na levo zavije. Ko prižgemo luči, zapazimo, da je jama širja in ko je bila poprej 20 —25 sežnjev visoka, bila je njena visočina zdaj najmanj 50—60°. Ledu sicer nismo našli, kteri, kakor so nam potem tieki kmetje pravili, zdaj od stropa visi v podobi velikih, mogočnih sveč, zdaj kot zagrinjalo skale pokriva in daleč čez-nje visi, pa povedal nam je pozneje nek krčmar, da je še pred tremi tedni (mi smo bili 1. septembra v jami) v tem natornem ledenem hramu ledu dobil, kterega je pod sode pokladal.
Tu najdemo na skalnatih tleh ležečo goved; meso in notranji deli so bili že strohneli, pa trda koža je krila še kosti in velika roga sta držala se glave. Ugi!)ljemo in ugibljemo, od kod vendar ta živin-četa? So jih H tatovi ukradli in so jih semkaj zavlekli? Ko bi to bilo, ne ležale bi kosti vse skupaj; gotovo bi bili živali razkosali, saj jih drugače ne morejo porabiti. Tudi bi bili morali kake človeške sledi najti; pa ni nikod bilo nič razun dveh koles. Zdaj menimo, da smo pravo uganili. Vidili smo, da je brezdno, po kterem se v jamo pride, ob robu z gostim drevjem in grmovjem obraseno, tako da se temni prepad ne vidi poprej, dokler pred globočino ne stojiš; vrh tega je ob nebu tako strm, da se le od ene strani more v jamo. Ali bi ne bilo mogoče, da piide po kotlu se paseča goved v grmovje, ki strm prepad obdaja, med drevjem se preganja aH Hstje obira, ali bi ne bilo mogoče, da ji spodleti, se v globočino prekucne in ubije? Pogledamo kviško proti vhodu, da bi moža poprašali, ali jim kedaj na paši kakega živinčeta zmanjka? Ni ga bilo, potegnil jo je bil. Revež se je menda prestrašil, ko nas je sHšal v globočini kosti premetavati.
Gremo dalje po jami, zdaj kot okrogla dvorana razširjeni. Prav nenavadno mrzlo je bilo. Pridemo do kraja, kjer so nam visoke skale pot zaprle, le majhna luknja je kazala daljo pot. Zbasali bi se bih se dalje in Bog ve koHko daleč se še steguje mrzli podzemeljski hram, pa zmanjkovalo nam je svečave, in kam brez luči v neznane tmine?
149
Vrnemo se, pazljivo ogledovaje tla in skalnate stene. Na tleh ni nič sosebnega, le nekaj velikih, na pol trohnehh dreves je tu ležalo, menda jih je vihar noler telebil. Stene so bile gole, kapnikov le semlertjč nekaj, pa kar majhnih in brez vse lepote. Mahu ali drugih rastlin ni bilo, tudi žužkov ali drugih živalic nismo dobili, pač pa dalje gori blizo roba, kjer so bile skalnate stene gosto z mahom obrasene in so cvetele tudi druge rastline.
Dospemo na dan. Blizo jame zagledamo v senci ležati našega beguna. Pazljivo nas posluša, ko mu pripovedujemo, kaj smo našli. „Glejte no, nam pravi, ravno pred letom je mojega soseda vol na paši zginil (bil je mož iz bližnje „Planinice"); kdo ve, če ni tudi tukaj noler štrbonknil."
Poslovivši se posvarimo še moža, naj bolj pazijo na živino in brezdno ograde, da jim v tej jami še več živine konec ne vzame.
Ant. Zup.
Mythologične starice.
(Zapisal Dav. Trstenjak.)
7. V kakoini «avezi je netopyr s pogačo t
Mračnik, šišmiš*) (vuxrspt?, vespertilio, Fledermaus) veli se na Šlirskem ludi. piroželj, pirožljek, in na Kranjskem: pirhpogačica.
V besedi pirhpogačica nahajamo pleonazem, ker pir h že sam ob sebi poinenja: pogačo — posebno velikonočno, **) (das Osterbrot, der Osterkuchen; rusk. pirog. cesk, piroh, iz korenike: prž, ilirsk. pržiti, slov. pražili, prga, der Oelkuchen). Iz pirog je manjšavka piroželj, ker g = ž, s prilepkom ek — pirožljek. Primeri analogični: granosljek. lasica, podlasica, sansk. lasa = brza, die schnelle; rusk. goronostaj. Končnik j pa je pri Slovencih Ij, primeri: slavuj, kraguj, in slavulj, kragulj; tako tudi iz g ran o s taj po izpah-njetiem glasniku t — grano si aj, in iz te oblike: granosljek, na granah stanovajoča žival.
*)   Mračnik se veli netopyr v okolici kranjske gore, šišmiš pa pri Hrvatih
in Haložanih, cd šiš, šišast, šišmat, šiškast, hirsutus, torej šišmiš
pomenja: hirsutus mus. **)   V nekterih krajih slovenskih z besedo pir h krivo poznamljajo: pisanke,
rumenice, prvotni pomen je: pečeno, praženo, torej: pogača, tudi rusk. pirog
pomenja pogačo.
150
Ker se mračnik imenuje po pogači pirhi, pirogi, mora v nekaki zvezi s pogačo biti. Kaj nam pravi basnoslovje o mračniku? Po narodnih slovenskih povestih ima mračnikovo srce bajevno moč. Kdor je nosi pri sebi, na rudečo nit privezano, ta se zna nevidljivoga storiti. Po egyptskem basnoslovji je mračnik hieroglypha doječe žene (Horapollo II, 53.), po grških povestih pa symbol noči (glej Schvv^enck, Sinnbilder der alten Völcker str. 125).
Vse te povesti ne razjasnujejo nam imena: piroželj, pirožljek, pirhpogačica.
Kaj pa pravi slovansko basnoslovje o pirhih, pirogih?
Piroge, pirhe so stari Slovani pekli, kedar so obhajali mladoletno dobo. V kršanski veri je stopila na mesto mladoletnega prirodnoga praznika — velika noč, zato se velikonočna pogača veli: pirh, pirog, pirhpogača.
Mladoletno dobo pa naznanja iz zimskega spanja se zbudivši mračnik; zato je dobil ime: piroželj, pirožljek, pirhpogačica, žival, ktera prinaša piroge, pirhpogačo, torej pirožni ptič, Ostervogel *); primeri nemško poznamovanje: Pfingstvogel =volga, Goldamsel.
V nekterih južnoslovanskih krajih se mračnik **) tudi veli: pirogbaba, perhbaba — in beseda baba ne poznamlja samo boginje zemlje, temoč tudi — pogačo (primeri slovensko poznamovanje: bobov ded, grahov ded, ein Kuchen aus Bohnen — Erbsenmehl). Še eden razlog ponujam: Pirhe, piroge so stari Slovani na mize nastavljali dušam umrlih, da se morejo jiasitili, kedar pridejo obiskovat živih. Te navade še sedaj najdeš na Štirskem in pri Rusinih (Hanuš, bajeslov. Kalend. 222.) Mračnik je žival noči, torej v zvezi s podzemeljskim svetom, in je tako vtegnil symbolizirati dušo umrlega, ktera pride na večerjo — na pirhe, piroge, pirhpogačice, in tako dobiti ime: piroželj, pirožljek, pirhpogačica.
Mračnik se veli tudi netopyr, staroslov. iiCTOn^Hf) = netopyr. Naš slavni rojak prof. dr. Miklošič je pri izpeljavi te besede mislil na „njet, part. praet. pass. a ni, jüngere, (odkod nit), et pyr, quod cum pero cognatum est, ut sit pro nj eto pyr, id est: a vi s junctis a Iis"; — ah ker različna slovanska narečja imajo oblike, kakor postavim česk. netopyr, natopyr, matopyr (n—? primeri: nedved in medved), polsk. mentopyr, lužiški: netopyr, nedopyr, slov. natopyr,
*)   Stari so krivo mislili, đa mračnik spada k ptičem. (Glej Friedrichs Symbol, der Natur 384.)
**) Tudi poznamovanje leropyr je znano = Flattervogel, sansk. lar, lal, i flattern, schaukeln, primeri: lelfck, der Taucher; v Halozah se netopir; veli še tudi škržabec. j
151
nakoper*), po odpadlem zlogu na, ne: topir, vtopir itd. Tako bi se dalo misliti na: naktopyr, sansk. naktapur, gršk. vu/roTrTept?, Nachtflieger, nočoper, iz nakta in pur; litevsk. pulti, fallen, fliegen in glasnik kje izpahnjen, kakor ? besedah lat. pinus za picnus, seno za sekno, das Gemähte, Gehaute — Heu, luna za lukna, lucens, dentela — detela = sansk. dan^tara iz dan?, mordere, beissen, fressen, torej detel a v pomenu = trava, primer: detel, der Grünspecht, izvirno: Beisser.
Če zna kdo še za druge razlage tega imenovanja in za kakošne povesti o mračniku, naj mi je dragovoljno naznani.
Iz tega priklada pa se sopet prepričamo, kako basnoslovje jezikoslovje podpira. . .,_
8. O Vogelju.
Vogelj (die Kohle) je zavoljo svoje črne barve dajmonsk symbol. Več narodnih pripovedek je med Slovenci, ktere pravijo, da škratec zlato v podobi vogelja ponuja.   Poslušajmo samo eno:
V Cirknici na Kranjskem je živel ubožen mož. Ta je šel neki večer že pozno prek Slivnice. Tu ga sreča mal, puklast, na eno oko slep starček, kteri ga nagovori, in možek mu potoži svojo nevoljo. Pojdi z meno, reče starček, jaz h. čem ti zaklad pokazati. Sla sta črez brege in doline, dokler starček ni posta! pri bezovem drevesu. Jeli vidiš kaj, je uprašal. Nič ne vidim, odgovoii kmetic: Starček užge baklo, vzame iz pečne špranje dva ključa, in odpre železna vrata. Sla sta v veliko sobano, v kteri sta dva kupa voglja ležala, potem v drugo sobano, kjer sta bila sopet dva kupa. Pri dverih te sobane pa je ležal črn pes. Glej moj kmetic, reče starček, tukaj znaš vsaki dan dve peščici voglja vzeti, vendar ne smeš nikomur ničesar povedati. Krnetič je to storil, in on je namesto voglja dobival zmir čisto zlato. (Glej Vernalecken, Mythen und Bräuche str. 24. 25)
V ti povesti je več zanimivih reči; prvič symbolizuje voglje zlato, kakor tudi v nemških povestih (glej Wolf, Zeitschrift für deutsche
v ti besedi imamo sopet primero, da se gla-snilc k menja z glasniltom t. Primeri teden in lieden; petlika in pek lika, racemus; brenta in brenka; tolči in kolči, schlagen; tleti in kleti, glimmen; šartel in šarkel, Reindling; ertclj in erkelj; peter in peker, polsk. pionter, Unterdachboden; tomun in komun, Vertiefung, česk, tuvik in kuvik, nemšk. piwit in piwik, Kiebitz; tobold in kobold, twärsak in quersak, kraetling in kraekling (glej Woeste v Zeitschrift für Vergl. Sprachforsch. IV, 186.). Zato pekava = petava, felsige Gegend, petovar na petovi stanovajoč, kakor leskovar na leskovi, resovar na resovi, jelšovar na jelšovi stanovajoč človek. Že sem rekel, da v besedi petava, petovo, scilicet. mesto, ali pa petov (kakor iz breza — brezov) scilicet. grad, ima svoj razlog ime grada Petov (pri Rimljanih Petovio).
152
Myth. II, 183.). Drugič tudi vidimo iz te povedke, da je bezovo drevo Symbol dajmonskega principa, kakor sem že v članku o „bezovcu" dokazal.
Tretjič je gorski duh mal starček grde podobe na eno oko slep in še puklast. V takšni podobi se tudi prikazujejo gorsko duhi (Zwerge) v nemški mythologiji. Na Sčavniškem so poznani gorski duhi imenovani šetki; kakor tudi pri severnih Slovanih. Ako se ime nima izpeljevati iz šetam, kakor sem v svojem članku .o šetku" rekel, pa ponujam slovaško š et iti, = osereti, torej šetek = serec, sivec. In slednjič v slovenskenj basenstvu črn pes ravno tako varuj(; zaklade, kakor v nemškem (glej Panzer, Beitrag I, Nr. 50, str. 38).
Kteri, a, o — ki.
i\m    (Spisal P. Ladislav.)
Kar se tiče zgodovine oziravnega zaimka, pomniti je, da so prvi novoslovenski pisatelji rabili katir, kir, ker, kakor jim je ravno naneslo, in sicer za vse spole in števila. Trubar (psi. 49.) ima : Zamerkaite vsai letu, vi kir ste Boga pozabyli, de vas kai tiakai ne maknem, inu nikogar ne ho, ker ? vas odreSil. — (Evang. Luk, VIL) Ta farizeus pag, kateri ie bil nega povabil, pravi —. De bi leta en Prerok bil, taki bi on veidel, du inu kakova ie leta žena, kir se nega dotiče. — (Dalm. Post. ibid.) Kadar ie pak to videl ta L^arizey, ker ga je bil povabil, ie govoril vsebi, rekoč: Kadar bi leta bil Prerok, tako bi znal, gdo ie leta žena, ker .se neiga dotiče. — (Trub. Ev. VIL) — Inu ty, kir so nosili, obstoie. (Dalm.bid.) Ty pak, kateri so ga nosili so obstali. — Pisatelji katoliške dobe imajo kir za naš ker (quum causale), za oziravnika pa rabijo sploh katir, le Kastelic rabi kir in ker še kakor uni, pa ima tudi katir. P. Marka pravi, da je kir okrajšan katir, pa to ni res. Kolikor je meni znano, rabil je ki še le Vodnik, v slovnici ga namreč ima, toda v spisih sem pa naletel samo dvakrat na-nj (pri rokah so mi le trije spisi). — Namen mi ni. da bi razlagal veljavo po etimologični sestavi (glej. Miki. I. 69. 111. 194. Kopit. gr. 297), tu preglejmo le sintaktični pomen oziravnikov ki in ki er i, kakor ju rabimo v sedanji pisavi.
153
A. Ki.
1. Vzemimo si na pregled stavke. 2b ti je um, ki je kaj takega naredil. Vse, kar imam., dam onemu, ki mi doide in dobi v pest ono-le ladjico. On ni imel nobenega, ki bi mu bil poslal pozdrav. — Tu izrazuje odvisni stavek v prvem izgledu bistveni značaj samostavnika v glavnem stavku (um), in pove, da njegovo bistvo obstoji v tem, da je naredil kaj tacega, ter ga v razumku dopolni in tako predstavlja v celi veljavi: v drugem stavku je odvisni stavek prav za prav zapopadek glavne osebe (resp. dativ), izražene po zaimku (onemu), in po tem takem en razumek izražen s celim stavkom, mesto s samostavnikom; malo drugače od druzega je v tretjem stavku; tudi tu namreč je zapopadek glavne osebe v odvisnem stavku, pa vrh tega sta oba stavka tako ozko sklopljena, da zanikavnost obsega oba, ali odvisni stavek kaže, kam se stega zanikavnost, in tako tudi v tem slučaju zadržava odvisni stavek bistven oddelek glavnega. Sploh se more reči, da stavki te vrste zapopadajo bistvene dele, in ako se nanašajo na samostavnik, opisujejo ga tako, da pokažejo, v čem obstoji njegovo bistvo, ter le po njem dobi celotni razumek: ako pa se nanašajo na zaimek, izrazujejo zapopadek njegov. Taki dodatki so neobhodno potrebni, ker oba stavka vkup vzeta dasta celotni pomen; zatorej so pa tudi taki stavki odvisni le po vnanjem ali po obliki. — Pravilen zaimek jim je on.
Primerimo še te stavke: On, ki je alfa in ornega. K temu me žene usmiljenje, ki ga imam z vami. Veliko jih je, ki ne hodijo po pravi poti. Mislimo si po tem takem človeka, ki ima le dobre navade. So mlajša imena, ki niso znane pri starih pisarjih. Ni ga nobenega, ki bi vedno v veselji živel. Ni ga govornika, ki ne bi hotel biti enak Demostenu. Na prvi stopinji keršanske sercnosti so oni^ ki se srnertnih grehov ogibajo, malih pa ne; na drugi so oni, ki se varujejo obojih; na tretji pa oni, ki nar veČe zadržke premagujejo.
2. Drugačen omen ima ki v stavkih, ako rečem na priliko: Katra! daj mi srajco. Kat. Ktero ? tisto, ki sem bil včeraj v njej. Jaka! daj mi bukve. Jak. Ktere? ki sem ti jih unidan posodil. Tisti' Siajerc, ki si šel v Kamnik ž njim, prašal je po tebi. Tistih rokomačev, ki so bili unidan tukaj, prišli so danes spet trije. — V takih stavkih se pridene v odvisnem stavku djanje, da osebo (reč) čisto natanko naznanimo in jo ločimo od vseh drugih. Oziravni stavek služi k temu, da izrazuje istost (Identität) osebe ali reči glavnega stavka, kar kaže tudi zaimek tisti.
Semkaj gre devati tudi čigar (dessen), ker to je prav za prav genitiv besede ki, toda rabi se samo kot svojiven genitiv, postavim: Ni mislüi, da ? Napoleon s pomočjo tistega moia pap^u Rim vzel.
154
s čigar pomočjo ga je ?1 nazaj dal. Zamorci si ne morejo delati zapopadka od tega zatajevanja, čigar vir in notranja moč jim je neznana.
3. Zopet drugačen pomen ima ki v stavkili; Dolgove, ki jih je vČasi moral storiti, plačal je pošteno. Taki ljudje so pena mjilina, ki se pisano leskeče, v zraku pa razpoči in zgine. Delo, ki se mu tolikanj čudite, izcimilo se je po naključji. Rastlinstvo ima take lastnosti, kakor živali, ki vsaka po svoji posebni hrani sega. Prestopil sem Žilico, ki v globoki strugi bobni. Medla svitloba, ki navadno spremlja luno, kedar vzhaja, razlivala se je okoli in okoli, — V teh in enakih stavkih namreč zapopada odvisni stavek stalno lastnost dotične osebe (reči) ali pa kako djanje, in pridene take reči osebi, da jo bolj po okolšinah opiše, toda bistveno potreben pa tak pristavek ni, kakor pri unih dveh slučajih, ker glavni stavek ima pomen tudi brez odvisnega.
4. Enak pomen, kakor ki, ima kar za srednji spol takrat namreč, kedar ni v glavnem stavku samostavnika, da bi se na-nj naslanjal ki, in v tem oziru bi jaz vzel kar za neutrum h ki, ter na-svetoval, da bi v si ;vnicah se obravnaval pri ki glede sklanjanja. Da je temu res tako, poglejmo nekaj stavkov: ad 1). To in vse, kar je govoril Martin, govoril je z jezo. Oton ni nič storil, iz česar bi se vidilo ild.; ad 2) Enako ? utegnilo biti, kar je unidan naznanila tista novica, ki jo je; ad) 3. Mestna gosposka je rake za nekerščene otroke na bogoslovljeno pokopališče prestavilo, h čimur sama po sebi ni imela oblasti.
Ako povzamemo iz tega, kar je rečenega tu, in pa po govorici ljudski, imeli bomo o besedi k i to-le:
a) Bistveni pomen stavka s ki je ta, da 1) naznani obsežek ali zapopadek subjekta v glavnem stavku, naj si že bode le-ta samo-stavnik ali zaimek ali pa splošni števnik; da kaže 2. istost (Identität) med subjektom glavn. in odvisn. stavka; 3) da subjekt glavn. stavka bolj opiše po razmerah, ki pa niso bistveno potrebne k razumku. — Splošni pomen stavka s ki je torej ta, da razumek dopolnuje (ergänzend).
b) Ki mora stati precej za imenom, kamor se nanaša, pri sebi pa ima brezglasnico(Enklitiko) ga, mu idr.; med njim in med brezglasnico sme biti le še kaka brezglasnica sem, bi idr., k večemu ne bi. Ljudstvo rabi tudi še predloga v, pri, z (ki ž njim), [»isateiji pa so le rabe nekaj ogibljejo menda zalo, ker nastopi za predlogom daljša oblika (njem) mesto brezglasnico (jem), nekaj pa tudi, ker velikrat besede tako postavljajo, ;da samostavnik in nanašavnik nista vkup, in potem rabijo mesti ki velikrat nepravilni kteri, (Kar se tiče razstave besedi, glej Ciga letov spis Nov. 1853. sir. 327.) Ko bi mi sklanjali po isterški šegi ki z enklitiko skup, ne bi imeli toliko napak, post. : Kdor bere njegove knjige, v kih bistroumno primerja idr. M. je nevtruden jezikoslovec, kega po pravici imenujemo slovan. Grimma. (Levst.)
155
c) Ljudstvo rabi v lokaUi, kedar je govorjenje o kraji ali času, mesto ki s predlogom v, adverb. kjer, kedar: post.: Danes gremo sejat na tisto njivokjer smo unidan želi. Vodnik pravi: Dolgo so mislili Gorenci., da ni pri njih nobenega kroja, kjer bi vino rasti in zoreti otlo. (Alb. 34.) — V takih stavkih prepogosto prestavljamo nemški „welcher".
d) Splošni pomen nanaš. ki je ta, da kaže nekaj faktičnoga, to je, oseba je znana in djanje v odvisnem stavku je resnično.
Narodsko blago.
Narodna pripovedka.
(Iz Čerenčovec na Ogerskem priobčuje M. Kr. za izgled, kako se v Čerenčovcib e*| na Ogerskem slovenščina govori.)
«««
f? Ednoiik mejla je eđna mati sirmaška tri sine, pa ?? nje odpravila služit i na pout njim je spekla i dala pogače. A na poiiti sta 6viva dva starejšiva brata mlajšemi zela pogače, pa kak so te prišli do ednoga studenca, te sta tžva dva star^jšiva toga mladoga f studenec lliČila, a nj6va pa ideta dele i tak sta prišla do ednoga groföfskoga grada, pa sta tam službo dobila. A of mladi pa si je fčasi očij z vodom namäzao a oČij so njemi fčasi ozdravile, kati prljć: kak sta ga vu studenec lučila, sta njemi oČij vö spehnola. A f listom studenci je pa bila taksa voda za očij zvračiti; a on pa zeme eden vrČ t6 vodć s6of, i kak je prišeo do ednoga drejva, pod tejstira drejvom si je dol Ižgeo, i doleti edna fčela i zaleti se v njega, kati je slejpa bila. A te dičak jo namaže z onom vodom, a ona mo se zafali, pa njemi je pravila: dobro, i ja bom tebi ešče na körist. A malo sledkar je pa prišeo vuk pa slejpi, i njemi tak napravi, da je njemi očij z vodom namazao, a te je vido, i on njemi je obečao, da njemi eŠče bou na korist. A kesnej prijde slejpa miš i njoj tak napravi, i ona njemi obeča, da ujemi eŠČe bou na korist. A te pa je šoii dele, pa je prišeo ravno do tćjstega grada, gde sta öviva dva njegoviva brata služila. A i on dobij službo pri tom gradi. Ovi tri brati so se nej poznali, nego za edno leto so se kumaj spoznali. I te sta počela ÖYiva dva starejšiva na njega mrziti pa sta gledala, da bi kak pri grofi mogla napraviti, da bi ga on stirao. I tak ednoiik ide of naj starejši brat k grofi pa njemi pravi: of moj najmlajši brat zna napraviti, da fse živine fküp prijdo, Štere samo on šče meti. A zato je dao grof njega k sebi pozvati, pa njemi povej, kakše stvari šČ^ meti, pa ujemi je povćdao: če mi je do zütra spraviš, dobro, ja ti bom
156
dao stoü rajnski, a či nej, inaČi smrt. A on ođijde f svojo hižo joučič, a te pa prijde k njerai vuk, pa njemi je poveđao: naj se joukati, nego se sedi gor na mene pa jaši me vö na senožat, pa tam ti prijđejo fse živine, Štere ščSš meti ti i grof, 1 tak se je dogoiidilo. A živine so prišle i same pred njim Šle k grofi domoü, i zäjtra, gda se je grof gor stäno, vidi fse, ka je šteo meti, a temi najmlajšem! da zdto stou rajnski. Pa ide naj starejši brat grofi pa njemi velij: moj mlajši brat zna napraviti, da kolko šte vrsti je fkiip zrnja, da za edno nouč boii fsako po sebi; a nd to ga da grof k sebi prizvati pa njemi ?'?11? : fse zrnje, ka je na hiži fkiip zmejšano, moreš napraviti, da bou fsako po sebi do ztitra, pa či napraviš, dobro, dobiŠ stou ranjnŠki, a či nej, te pa gl^vo zgibiš. Na to odijde pa žalosten f svojo bižo joučic, a k njemi prijde miš pa njemi velij: samo tij spi, zütra bou fse v redi. I on zaspi i vijdi zajtra, da je dobro fse. A grof prijde pa je vido, da je tak kak je zapovedano, pa njemi te da stou rajnski. A kak sta tou oviva brata vidila, da je pa fčino, ide pa tretjikrat grofi naj starejši brat pa njerai velij: moj brat zna i more v ednoj noČi napraviti z vojska cćrkef. Nato da ga grof pa k sebi pozvati pa njemi velij : ti vu mojem dvoiiri mi moreš do zajtra z vojska cerkef napraviti, a Či napraviš, dobijš pa stou rajnski a či nej, te pa boš pogübleni. A na tou je on odiŠeo f svojo bižo pa si je mislo: zdaj morem odijti, da tou feiniti n^mrem, a mojiva brata tak na mene mrzita. I tak se je že odpravo, da je Šteo odijti, a fčela pa pride k njemi pa njemi velij : naj samo spi, da bo do zajtra fse napravieno. In on je odišeo spat i do zajtra je bilou fse gotovo, i on dobij zato pa stou rajnski, A oviva dva star6jšiva brata dao je bujti njegoviva. A te so prišle fse životinje pa so štele grad obrnoiiti. A of njegof lapec, brat 6niva šteriva je bnjo, on je samo mogao obraniti, da ne bi grad porušile, a on ne je šteo, dokeč njemi grof nej obeeao cejlo imanje i da bou grof njegof lapec a on grofof včrt. In grof je tak postao njegof lapec a on grofof vert pa je doubo tak cejlo grofoufsko imanje, at.v m
Patica in petelinčič, <
(Iz Srpenice, zapisal A. Ž,) ; *
Bila sta pulica in petelinčič ; še sta šla Itšenkiec^ brat. Petelinčič je poskočil gor na leskov grm. Putića je dela: Vrzi mi dolka eno kubarico. On je vrgel, in ji je razlil oeice. Puta je dčla: Le čakaj, petelinčič, kovrsinčič! kaj si mi razlil očice? Petelineič jedel: Kaj mi je koza grm objedla? Koza je dela: Kaj me ni pastir varoval? Pastir je del: Kaj mi ni dekla jiižine skubala? Dekla je dela: ??| mi ni mlinar moke zinlel? Mlinar je del: Kaj mi je vuk vso vodo popil? Vuk je del: Kaj mi je sonce zmirom kožo grelo? lr>once je dčlo? Kaj mi je Bog ukazal?
im 95 :oeWYoq
157
Od nebeškega kratkega časa.
(Iz Ravnice na Goriškem; zapisal M. Ternovec)
.Stoji, stoji en klošter nov, ;ilö
V njem je menihov sedemnejst, Vsi sfe lepi, vsi se mladi.
In druzega ne delaji.
Ko svete maše bereji.
Še med njimi se je znaj šel
En star, en star menih.
Ki je trikrat novu mašu pel.
Taje rekel: oj Bog, veliki Bog!
De bi mene to dal zvediti,
Kako je v svetem raju en kratek čas.
K njemu je pršla tičica, -Tičica 'na angjelca. Jenu ga je peljala
V le-ta zeleni gozd Pod tu zelenu lipicu, Tič'ca gor na lip'cu šla, Lep6 mu je prižvižgavala, Lep6 mu je prepevala, .Jen kratek čas mu delala. Še star menih tako govoril; O ki ti pravim tič'ca ti,
Oj tičica jen angeljca! Pelj' me še jenkrat pred klošter moj, Naj grem tem druzem meniham povedat, ???? je v svetem raju en kratek čas.
Tičica ga je peljala pred klošter še, Na vratah je potrkal bil:
Le opri, opri ti vratar!   ..vkj{_bH Se vratar mu tako govori: Mi tebe ne bomo odpirali. Ker ne vemo, do in ki" si ti.
Al ne veš, k' sma včeri vkop kosela, Popudan sma se razhajala; Če mi nečeš tega vervati, Pejdi v sveto pismo brati.
Šli se v sveto pismo brat, V svetem pismi znajšli b'li: Kar je krvavi rihtar umrl, Je posalo tri sto let. Ker se je en star menih zgubil. Ki je trikrat novu mašu pel.
Star menih, ko je to zaslišal:
Oj Bog, oj Bog, veliki Bog!
Ko je v svetem raju en kratek čas.
Sem menil, da ni ure tri,
Pa je posalo tri sto let!
Oj Bog, oj Bog, veliki Bog!
Ko je v svetem raju en kratek čas.
Ko je te besede 'zrekel,
Se je spremenil koj ta prah v pepel;
Njegova duša šla je v sveto nebo.
158
Hrvasko-srbsko berilo.
Domača hiša prra učilnica.
Najprva učionica jest domaće svetiliŠte, U njemu nam je poČetak života, a s ovim pocetlcom početak i našeg odgoja. Tu sa sisom majčinom, iz koje sisamo život, sisamo i one najprve zvukove, štono se malo po malo razvijaju po mjeri naših prirođnili moćili; sisamo ćuti; sisamo pojmove, misli i načela. U tom svetilištu napredujemo mi kao struk cvieta, kao novo zasađjeno stablo. Da nam neuvehne cvjetić života, trebujemo njege: da nam nezakržljavi stabalce toga, treba nam najpomnjivije roditeljske vještine, ozbiljna truda, neumorna nastojanja. Roditelji su nam u ovom svetilištu ^ndjeli hranitelji i najprvi učitelji. Oni nam daju branu, oni nas i duhom napajaju; iieea nam naše nemoći, i u duši nam ćutnje uzbuđjuju, U njihovoj je vlasti naše srce, kao i naš! biće. Oni nam najbolje mogu uporaviti naša osiećanja, kao što mogu i naš život najbolje od premnogih opasnostib odkloniti. Od njihove uzde zavise naše stope i naši koraci, od njih nam zavisi i svaki kucanj srca našega. Kazan i nagrada u njihovoj nara ruci stoji. Oni su nam sve posije Boga; s Bogom su nas na sviet rodili; ovde s Bogom
0 nama promišljaju, Čuvaju nas, i lebde nad nama; miluju nas i karaju. Mi smo sve njima, kao Što su i oni sve nama. U spomenutom svetilištu domaćem možerao se dakle još za mlađe dobi vrlo zgodno priugotoviti za slavne i vrle počasti, kao i za najbezČastnija stratilišta; za puke nišlavce, kao i za najvrstnije građjane; za prave sinove domovine, kao
1 za sramotne udvorice i izdajice. Zviezda.
4.p «mt^ma. .1????? ? ????.
???? nai^e ?^??* ????? ????, ? ?????? ?? ? ?????? ??????? ?? ????. ?????? ????^?? ????, ??????? ??? ???? ? ????? ??????? ????? ????????: „???? ????, ?????? ???????! .??? ????? ??? ?????! ?? ???? ??? ????? ????, ???? ??? ???? ????? ?? ??^?? ????!" ????? ?? ???? ???? ????, ?? ?? ?????? ??? ??????? ???????? ?-????? ?? ?????? ????. ?????? ?.1???, ??? ????? ??????. ????? ???? ????, ?????? ?? ?????? ? ??????? ???????? a uocMtxaBajyRU ??: „? ??? ?????! ???? ??????, ??' ?????? ??????!"
159
Besednik.

Zlati klasi- Nabrani v Koledarčku slovenskem. Na svetlo dal dr. Jan. Blei weis.   V Ljubljani. ^
Kdo se ne spominja rad .slovenskega Koledarčka", ki je nas skozi več let s svojimi jedernatimi sestavki razveseloval ? Kdo bi si ga ne želel več na svitlo, da bi še enkrat prebiral njegovih krasnih pripovednih in poduČnih člankov? Tem željam je ustregel čast g. izdatelj z „zlatimi klasi", ki obsegajo vse v eno knjižico združeno, kar smo prej raztreseno po raznih letnikih prebirali. Dodjani s tudi obrazi Valva-zorja, Vodnika, Miklošiča, Coisa, Vraza, Staniga in Japeljna, kar tej zanimivi zbirki še večo ceno daje. Jako znameniti prikladi ste tudi prva pesem Koseškega, „Potažba", ki jo je zložil kot učenec 7. Šole v Ljubljani in se najde 1. 1818 prviČ natisnjena v nemškem Časniku „Illjr. Wochenblatt" in pa poslednja pesem Prešernova „Pari z ina", ki jo je po angleškem do 14. oddelka poslovenil. Bodi priporočeija pričujoča zbirka, v kteri se vrste pesme in novele z življenjepisi in drugimi narod^kimi stvarmi, vsacemu Slovencu. Naj je v nobeni knjižnici ne manjka!
Torbica jagoslavjanske mladeži. Torbica, ki so jej v Ljubljani nemile okolišine žilice izpodrezale, da je morala umreti, taje letos v Zagrebu na novo oživela ter vsa pomlajena in gosposko opravljena pred nedavnim beli dan zagledala. Na treh polah obsega raznih pesniških in prozaiškib izdelkov jagoslavjanske mladine v slovenskem ali hrvaškem narečji in obeta prav lep sad za prihodnjost. Naj seje oklene vsa jugo-slovenska mladina in jo bogati z izdelki svojega uma, da bo prav krepko in veselo napredovala: zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Naj podpirajo rodoljubno mladino v njenih prizadevah vsi slovenski domorodci. Gena vsacemu vezku je 30 novčičev; dobiti se more tudi v Leonovi bukvarnici v Celovcu za 36 novČičev.
Dražba ST. Mohora, če ravno ne šteje še 22,485 udov, kakor „družba sv. Janeza* v Pragi, vendar le dosti veselo napreduje ter si po vseh slovenskih straneh, posebno med kmečkim ljudstvom, čedalje več udov pridobiva; tako n. pr. se je samo iz ene fare na Štajerskem razun mnogo letnih tudi 21 dosmrtnih družnikov oglasilo. Družbine bukve se pridno natiskujejo; natisnjene so že g. Lesarjeve „Zgodbe sv. cerkve" (7 pol); te dni se dokonča Ciglerjeva povest „Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov" (tudi 7 pol); še ta teden pojde v natis 8. zvezek „slov. večernic", prve dni prihodnjega mesca pa „družbin Koledarček** za prihodnje leto z imenikom vseh
160
letnih in dosmrtnih družnikov, tako da bodo vse štiri bukve, ki jih družba letos izda, še pred koncem mesca julja gotove. Ker je treba po novih postavali na vsak vozni list (Frachtbrief) marko po 5 kr. pritisniti, zato mora družba vse štiri bukve na enkrat razposlati, ker bi jej večkratna razpoŠiljatev preveč stroškov prizadjala. Kdor želi za tekoče , leto še v družbo sv. Mohora stopiti, naj posije letnino ali (1 11.) ali dosmrtnino (15 fl) vsaj do konca tekočega mesca, ker pojde že prve dni mesca junija tudi imenik Čast, družnikov v natis.
M. Stojan. Sopet nam je pokosila nemila smrt enega izmed prvih delavcev na našem književnem polji; po kratki bolezni je namreč umrl v svojem 59. letu g. Miha Stojan, dekan v Braslovčih in rajnemu knezoškofu Slomšeku eden izmed najsrčniših prijateljev. Bil je rajni nekaj let vrednik „Drobtinic" in pisatelj veČ ljudskih spisov, na pr. molitevnih bukev „Marije rožen cvet", „?yIilosrČnosti do živali" itd. — Obširniši životopis nam je obljubljen po „Drobtiiicah". Naj v miru počiva!
V Olomucu pri knjigarju Hölzelnu izide za tisočletnico sv. Cirila in Metoda prekrasen obraz: „Krst Bofiboja, kniežata českeho a jeho manželkj Ludmily", 24" dolg in 18" visok. Pod svetilnico kleči Bofiboj in sv. Metod ga krščuje; dalje so viditi Svetopluk, Lud-mila in še veliko drugih oseb. Naročnina na to izvrstno delo iznaša 6 gld. 50 kr.
Cfetja 12. vezek, ki obsega konec Virgiljevega „poljedelstva" in polovico „Ajanta", razpošlje se s 13. vezkom vred vsem čast. gospodom, ki ga še niso prejeli. V 13., 14. in 15. vezku prejmo čast. naročniki druge šestke še „ Veroniko deseniško", „Kitico Andersenovih pravljic" in zbirko pripovednih pesem iz življenja sv. Cirila in Metoda-, vse to jim pride do konca mescg, junija v roke.
G. F, Z. na D. Prejeli. — G. M. V. v V. Vselej se redno pošilja. ~ G. V. Ogr. v N. m. Lahko umevno pisanih enacih reči bomo prav radi sprejemali v list. — G. dr. J. M, Hvala za poslano; ostalo vse izročili. — G. J. K. v L. Če dovolite, porabi se poslani spisek za čast. družbo sv. Mohora, ker se je o tem predmetu v Gl. že enkrat govorilo; prosimo obljubljenih reči. — G. F. L. v C. Založnik je rekel, da se dobe „Ahacelnove pesmi" po g. Geigerji v Celji. — G, Fr. C. v T. Prosim razdelite 3 izt. Vilj. Telia, 2 izt. Babice, 2 izt. Kritona in "i izti'Rsen^. spominov, več pismeno; unokrat omenjenih knjig je prejela celovška, celjska, mariborska, ljubljanska, novomeška in goriška vsaka 10 bukev za razdelitev med dijaško mladino; graška jih pa prejme 8 po priložnosti, kolikor jih dobi tudi tržaška.
Naročene nove pismenke se pričakujejo v prvi polovici tega mesca; v Pragi so bile že 24. aprila odposlane. Brž ko dospejo, prične se nadaljevanje „starosl. slovnice."
Natisnil Janez Leon v Celovcu.