Dopisi. Iz Jarenine. (Nova slo^enska knjiga za ljudske iole). Eakor poljedelca 78ako no7o orodje, katero 80 Htnni skušeni in za poljedelat^o vneti možje izumili in katero mn bolje od starega služiti obeta, razveseli, ra7no tako 7sak 7net u6itelj z radostjo pozdra^lja no7o knjigo, katera mu obeta bolji uspeh pri izgojitvi in u8enji nježnih src in bistrib gla^ic slovenske mladine in katera mu je za sredstvo 7sega nauka o maternem jeziku namenjeua. Naj^ažnejša knjiga za učitelja 7 ljudaki šoli je berilo. Ono mu daje gradi^a za branje, mu kaže pravila jeziko^a, kako naj u8enci se 7adijo, svoje misli in 8ute pravilno izraže^ati, ga 7odi pri pravopisji in mu daje obilno gradi^a za spigje. Dobro berilo je nenaahlji? 7ir, iz katerega ucenci po umnem napeljevanji učitelja zajemajo nauke za celo 87oje življenje, 8 katerimi si blažijo srce, bistrijo um in 87oje duine zmožnosti in sposobnosti vseatranako raz^ijati in omikati 86 vadijo. Gradi?o za realije, katere so po novi šolski posta^i obligatni predmet v ljudaki aoli, z_ katera pa ae posebne knjige rabiti ne smejo, mora 7 berilo U7ersteno biti. Eako so 7aemu temu dosedanja berila ustrezala, mi ni treba razkladati; itak 7sak učitelj iz lastne skušnje to 7e. Bilo je 7 njih toliko tvarine na eni strani preobilno, kolikor na drugi strani premalo. Z 7eseljem pozdravljamo no7o šolsko knjigo ndrugo berilo in slo7nico", katera je ravnokar 7 c. k. zalogi iolskih knjig beli dan zagledala in katera je namenjena začencem 3. in 4. šolskega leta. Enjiga obaega 223 atiani, 7elja 7ezana 35 Wr. Gradi^o v njej je razdeljeno 7 6 razdelko^: 1. obaega po^esti, pesmi in prego^ore, 2. člo^eško truplo in doati, kar na tisto dobro deluje ali mu akoduje, 3. bišo in kar je pri hiši, 4. polje, gozd in gore in obilno 78ega, a 6im se posamesni letni 6aai tam posebno odlikujejo, 5. nebo in zemljo in prikazni tamkaj, 6. domo^ino in zgodo^ino. V slednjem je gradivo vzeto iz slo^enakib krajev na Štajerskem in Eranjakem, kateri so že od nekdaj za7olj naravne posebnosti na glaau ali zgodo^inako imenitni. Zgodoviuske podobe so 7zete iz starega, srednjega in novega 6asa. Zadi 7 knjigi je pridjana slov- nica in vaje za spisje. Slo^nica je raztegnena tako dale6, kolikor no7a posta^a 7 teh letib tirja. Ako le malo knjigo pregledamo, zapazimo, da je iz^retno delo, sostavljena z najve6jo marljivostjo od skuaenih nčiteljev, katerim načelnik je bil deželni šolaki nadzornik g. J. Rožek 7 Gradcu. Posebna 6ast gre g. J. Rožeku, kateri se je 7eliko trndil in teža^nih potO7 do ministerst^a imel, preden je ono knjigo odobrilo in 7 c. k. zalogo šolakih knjig sprejeti blago^olilo. H^aležni za njegO7 trnd mu bodo 78i alo^enaki nčitelji, otroci in starii do poznih 8asov. Še nekaj! V kratkem še izidete 2 slo7. berili na prizade^anje istega gospoda nadzornika; eno bode služilo za 5. in 6. drngo za 7. in 8. šolsko leto — ali pa za nadaljevalne (nedeljske) šole. V slednjem bode le uauk o nmnem kmeto^anji, ži^inoreji, aadjereji in čebeloreji zapopaden. V kratkem bomo imeli 4 iz^ratne slo^enske šolske knjige, katerib pr7a je bila lani od g. J. Mikloši6a izdana, in katere bodo skupaj nekaj celega, popolnega. V no^i knjigi še je to pomenlji^o, da je pod 7sako pesmijo ime skladatelje^o, kakor: Slomaeka, Jenka, Vilbarja, itd. kar ae 7 starih knjigah pogreaa. Važno je za u6ence, ker se iz umot7oro7 uče spoznavati njih mojstre in ljubiti 87oje slo^enske prvake. Le kdor 87ojo domo^ino in nje sla^ne može pozna, tisti jo bo ljubil in ji služil z vsemi mo6mi; ne bode izdajalec S7oje matere. S. Iz Celja. (Eatoliško podpornodrnšt7o). Popra^ek: Št. 11. Marija Ribežl (ne Ribež). St. 12. prof. 17. Ernši8 daro^al 20 gld. (ne 10 fl.) ustano^nine je 7pla6aae 725 gld. (ne 723). — Redni letni ndje pla6ujejo našemu druat?u po 2 fl. na leto. Toda mnogo p. n. udov je blago^olilo dosti 7e8 darovati. Njiho^a 6astita imena so slede8a: 1) Pre8aat. goap. France Juvančič, 6astni korar itd. 10 fl. 2) Prečast. gosp. Jožef Jeraj, župnik v Žavcu 20 fl. 3) Pre8. gosp. Valentin Par, župnik 5 fl. 4) Preč. gosp. Jakob Bobinc, dekan 5 fl. 5) Preč. gosp. Martin Eo7a6i6, kauonik in ravnatelj 5 fl. 6) Pre8. gosp. France Feren8ak, župoik 10 fl. 7) Blag. goap. Jožef Eodela, inženir in pos. 7 Mariborn 10 fl. 8) Čg. Jakob Erušič, kaplan 10 fl. 9) Č. g. Anton Ostrožnik, kaplan 10 fl. 10) Prekorieko^a biša na zgornji Hudinji 35 fl. 11) A. Se^sek na Šmikla^skem hribu 5 fl. 12) Fr. Emecl na. Šmikla^škem briba 5 fl. 13) Miha Korošec na Šmikla^škem bribu 5 fl. 14) Jožef Eodela, posest. na Dobra^i 5 fl. 15) Blag. gosp. Miha Žolgar, gimn. prof. 5 fl. 16) Gospa Marija Erušič (Valento^ka) 7 Celji 5 fl. 17) Gosp. Marija Stepiinik 7 Celji 5 fl. 18) Gospa Ana Humer v Celji 5 fl. 19) Gospa Terezija Ercitzberger 5 fl. 20) Neimcnovan v Celji 5 fl. 21) Gosp. Fries, c. k. major 7 pokoju 10 fl. 22) Pre8. gosp. Earol Hribo7$ek, nemiki pridigar 6 fl. 23) Gosp. Fr. Lipo7Šek, občinski odbornik 6 fl. 24) Neimeno7»ni v Mariboru 12 fl. 25) Pre8. gosp. Jernej Voh, kaplan 5 fl. 26) Č. g. Avgustin Kukoyi6, kaplan 5 fl. 27) Č. g. Josip Muha 5^fl. 28) Č. g. Ant. Ribar 5 fl. 29) Gosp. Andrej Žnidar (Za^inšek), ob8inski odbornik 14 fl. 30j Gosp. Martin Žnidar (Jakopič) ob6. odbornik 5 fl. 31) Svetelova hiša na spodnji Hudinji fl. 2.20 32) Jožefa Bračič na zgornji Hudinji fl. 2.30. 33) Gosp,. Jožef Planinšek, ppsestnik na Dobra^i 5 fl. 34) Čast. gosp. Martin Škerbec, kapl. 3 fl. 35) 4 neimeno^ani fl. 2.50 36) Janez Zupanc, cerk^enik 7 Celji 3 fl. 37) Č. gosp. Matija Earba, kaplan 7 Dobrni 3 fl. 38) Gosp. Jožef Le^ičnik, ob8inaki sveto^alec 7 celjokolici 4 fl. — Ti izvanredni dobrotniki so daro^ali skupaj 268 gld. Redni p. n. udje z letnim doneskom 2 gld. so dosedaj sledeci: 1) Čast. gosp. Ferdinand Majcen, niestni kaplan. 2) Goap. Janez Scbmid, buk707ezar. 3) Čaat. gosp. Franc Feuš, duho^nik. 4) Čast. gosp. Janez Skubala, profesor. 5) Čast gosp. Dr. Jan. Križanič, prof. 6) Čast. gosp. Dr. Jožef Pajek, prof. 7) Čast. gosp. Fr. Hirti, stolni kapl. 8) čast. gosp. Peter Erja^ec. župnik. 9) Č. gosp. Greg. Preae8nik, kaplan. 10) Č. g. Jak. 08gerl, kaplan. 11) Č. g. Ant. Rodosek, kaplan. 12) Neimen(»7an v Celji.^13) Č. g. Alojzij Biatuaa, kpl. 14) Č. g. Ropert Šuta, kaplan, 15) Č. g. Anton Fiser, kapl. 16) Č. g. Franjo Hebar, kapl. 17) Pre8. gosp. Jožef Hašnik, župnik. 18—40) Sledeče blagorodne gospe in gospodičue 7 Celji: Ana Jeretiu, Degen, Rakuš, Julija Euster, Ana Wogg, Antonija Radako^ič, Lena Wogg, Rauch, Debelak, Terezija Pospihal, Jovana Rankl, Eofler, Eadi^nik, Nolli, Zangger, Pfeiffer, pl. Schildenfeld, Heri8, M. Zangger, Regula, Wokaun, Eo8e7ar in Schellander. 41) N. Eodela na Dobravi, 42) Gosp. Fr. Vre8ko, pos. 7 Celji, 43) Jernej Eandolf na Dobra^i, 44) L. Glinšek na Zg. Hudinji 45) Brence na Zgornji Hudinji. 46) Alojzija Pinter na Dobra^i, 47—^49) Franc Vinko in Ana Dimec 7 Medlogu, 50) Štefan Eodela na Dobra^i. 51) Franc Eorosec, posestnik na Babnem, 52) Gosp. Franc Kraao^ic, pozlatar 7 Celji, 53) Anton Jeretin, posestnik na Babnem, 54) Miha Gobec, poaestnik na Babnem 55) Grabner 7 Medlogu, 56) Jernej Eopitar, posestnik 7 Galiciji. Vaak po 2 gold. Znese 112 gld. Drugi dobrotniki z manjšimi doneski so darovali 19 gld. Vsi dobodki znašajo do 15. a7gusta: uatano^niki 725 fl., iz^anredni dobrotniki 268 fl., redni letni udje 112 fl., manjši doneski 19 fl. Skapni znesek 1124 fl. Stroško7 pa je: '/* letno plačilo u8iteljicam 150 fl. Drngi stroški 92 fl. 77 kr. Skupni stroški 242 fl. 77 kr. — Skupni znesek 1124 fl. Skupni stroški 242 fl. 77 kr. Ostane torej 881 fl. 33 kr. J. Ž. Iz Ljutomera. (Naše delovanjepo^o1 i 17 a hj. Sijajno smo zmagali Slovenci pri zadnjih 7olit7ah. Svetu smo pokazali, da še smo Č7rst narod, kakor pred mnogimi atoletji. Eako 80 se nem6urji zanašali na s^ojo mo6! Niao mia- lili, da bodo pri nas tako strašansko propali. In ko so videli izidek volitve, ostrmeli so. Neki cel6 niso vero^ati hotli na prvi bip, ali morali so pozneje, ko so videli in ko so slišali, kaj se je zgodilo. Kako so nemčurski časniki godrnjali in zdibovali, da bi se labko trdemu kamnu usmilili. Kako tužno pravi ,,N. f. Presse" ko so bile volitve na Kranjskem dokončane: nSo baben sich die Zeiten geiindert". (Tako so se časi spremenili). Sedaj se je začela naša doba, osoda nam je ugodniša začela biti. Ta trenotek moramo porabiti za utrditev proti našim sovražnikom, moramo se ožje med sabo zvezati, da nas nobena nemčurska sila ne bode mogla več ločiti. Ne smemo sedaj zaradi naše zmage počivati, ne rok križem držati, zlaati tam ne, kder še niamo zmagali, to je na Koroškeni, pa tudi drugod je ae dela dovolj, ako hočeino dospeti do polne narodne zmage. Narodno zavest nam je treba buditi iu krepiti, da bodo nemčurji videli, kako naši kraji niso za njih ustvarjeni, t. j. za njihovo liberalno nemškutarijo, da njibovi misijonarji pri uaa ne morejo nič, celo nič opraviti, ker mi smo glubi in slepi za njibovo vero, naša arca so kamen za njihov nauk. Nemčurjem moramo pokazati, da 8e še niso utrdili v naši deželi, da mi nismo blapci njibovi. Pokazati njim moramo, da smo krepek narod, da ae v nas biva nepokvarjena moč, da smo sami sebi gospodarji. Mi smo si v zadnjih časih mnogo moči pridobili, s ktero labko tudi mnogo storimo. Med seboj moramo se najpred utrditi. ,,Slogajaci, nealoga tlači" ! Složni moramo biti, zraven pa neutrudljivo delati za naso sveto narodno reč. Od sv. Petra pod Mariborom. (Sijajna 87e6anoŁt) se je obhajala pri nas v nedeljo 10. avguata. Č. g. Marko Cernko, sin obče spoštovanega cekmeštra France-ta Črnko, daro^al je pr70 sv. mešo Vsemogočnemu. Ob 10. uri je bil slovesni sprevod od sv. Petra na ,,goro". Med ^eselo godbo in donenjem možnarjev stopal je g. primicijant, spremljan od veliko duhovnikov in bogoslovcev, od belo opravljenih deklic in neštevilno mnogega ljudstva k altarju. Služba božja se je začela s sv. meao, pri kteri bo g. primicijantu 8tregli lastni brat 6. g. JožefČrnko in dva rojaka st. Peterska, vsi nekdanji primicijanti tukajšnji. Po evangelju so atopili domači župuik in črstvi korar M. Glaeer na prižnico ter ao imeli slovesen nagovor. Govorili so o duhovnem veselji zvestega duhovnika. Krepka iu jasna beseda je globoko poslušalcem segala v srce. Pri sv. meši so peli 66. gg. bogoslovci Mariborski latinsko mešo in pri darovanju se je oglasila posebno izvrstna pesem nasemu g. primicijantu za apomin. Ko je služba minola, se je vršil sprevod nazaj k sv. Petru. Pri obedu na domu g. primicijeuta so se razne napitnice napivale. Naj bi lepa at. Peterska fara ae večkrat enakih lepib slovesnosti nčakala! H. Iz Lembaha. (Starinske gomile). VRežmanovem po domače Dobajevem lesu blizu Dra^e 5 minut od Lembaha so od ljudstva tako imenovane gomile. Da je celi hribček gotovo umetno narejen, ne naravno, se ne da tajiti. Pravljica o teh gomilab že kaže, da je moralo nekaj posebnega biti. Sedajni posestnik istega lesa je pripovedoval, da je nekdo 7idel se ve pred letmi 7elikega črnega psa na gomilab se kotati, kije tak biup delal, ko bi se celi les podiral, in od pastirjev si nobeden ni upal še po dnevi ne na gomile; po uoei pa se jib je vse ogibalo. Gomile 80 na štiri vogle po korakih premerjene okoli 32 sežnjev široke in 48 aežnje^ dolge. Zgoraj so celo ravne. Na vseb štirib krajib so nižave, kar priča, da se je zemlja jemala za poviaanje briba. Od vzhodne strani je kakih 10 sežnjev, po drugib 2 3—4 sežnjev visoki hribček. Po sredini je napravljena 8teza do Drave. Na robu je bil gotovo nekdaj zid, ker smo pri kopanju na vecih krajih povsod našli že skoro v rudečo zemljo spremenjene opeke. Zid ni bil airok in tudi ne globoko na dno sezidan. Vse kaže, da je bil bržčas starodavni rimski tabor, v katerem je bila po sredini steza napravljena do Drave zavoljo privažanja vode. Kakor smo slisali, je pri Dunaju 7eč enakih taborov bilo. Dobro bi bilo, ko bi hotel kateri starinoznanec bribček pregledati, morda gospod profe8or Miilner. Ž.