Katoli&k cerkven liwt.
V četertik 3. svečana 1S53.	Tečaj I
Lisi .5.
Anton Alojzi
;>o božjim usmiljenji in po milosti svetiga apostolski ga Sede »a Knezo-škof v Ljubljani i. t. d. I sim ljubljenim vernim Ljubljanske škofije zveličanje in blagttslor r Gospodu!
V hitrim teku časa se je spet štirdesetdanski post približal. Ta čas, ljubi moji v Kristusu! jc namenjen, ilc človek nekoliko postoji na poti svojiga življenja, svoj dušni slan pa/niši pregleda in s sveto resnobo svoj namen v večnosti premisli. Ako jc v vsili naredbali svete katoliške cerkve razvidno in očitno, dc jo neprenehama sveti lluli s svojo gnado vlada in oživlja, sc to posebno jasno v modri skcrbljivosti kaže, s ktero je štirdesetdanski post za verne odločila. (iovek je sicer za Boga vstvar-jen, v nebesih je njegova prava domačija; tode na zemljo je od vsigamogočniga stvarnika postavljen, iu potov ajc po tem svetu si mora krono zvcličanja v večnosti perslužiti. Zatorej pa ne more drugači biti. kakor de se vsakteri več ali men j z zemeljskimi rečmi peča iu trudi, in le prelahko se zgodi', de tudi listi, kteri svojimu Bogu zvesto služi, iu svoje dušne oči nepremakljivo na nebeški dom obernjene ima. z nekolikim posvetnim praham, kakor sv. Leon papež pravi, svoje sercc omadežva. Takiinu zvestimu prijatlu božjimu so gotovo v letu nekleri dnevi zaželeni, v kterih perložnost najde, svoje misli bolj v Bogu zbrati, globokejši pogledati v svojo dušo in vse kote svojiga serca bolj natanko preiskati: veseli se teh svetih dni v resnici. ker v njih svojo dušo od vsih madežev bolj očistiti, z nebeškim Očctam se terdnejši skleniti in oginj ljubezni k višimu plamenu vneti zamore. Prav potrebni pa so taki dnevi tistim, kteri, od sladnost sveta omamljeni, le posvetniga bolj išejo. in se prav odvadijo, svoje oči proti nebu povzdigovati. Zdej ko hrup raztresavnih veselic večidel utihne iu nič več s svojo silno močjo neumerjočiga duha ne moti. perpravin čas imajo, svoj dušni stan prevdariti, k zavesti svojiga nebeškiga poklica sc povzdigniti in se v svitlim spoznanji uterditi, de ima človek nekej neskončno boljšiga in imenitnišiga iskati, kakor je uno časno in minljivo, k čimur ga meseno poželenje žene.
„(«lejte, zdaj jc prijetni čas, glejte, zdaj je dan zvcličanja" vam s sv. ,apostclnam (2. Kor. 6, 2.) v začetku štirdesetdanskiga posta kličem. Poslušajte glas svojiga višiga pastirja, kterimu zveličanje vaše globoko k sercu gre, ker dobro spozna predrago ceno kervi Kristusove, s ktero jc tavžent in tavžent njemu izročenih duš odkupljenih. Ta želja, ljubi moji v Kristusu! naj bo živa v vašim duhu, de svitlo spoznate, k kakšini visoki vred-
nosti ste kakor kristjani pov zdignjeni in k kakšnimu imenitnimu poklicu ste poklicani, in dc \jcinu. ki vas je poklical, v sveti hvaležnosti zvesto služite.
Učenci Kristusovi ste postali v sv. kerstu; ncizhrisljivo znamnje odrešenja je bilo tamkej vaši duši vtisnjeno, kri nedolžniga Jagnjeta je od madežev greha vas oprala: gnada sv. Duha je bila v vase serca vlita, usmiljeni Oče v nebesih vas jc spet z ljuhijočim sercam za svoje otroke vzel in veselo upanje na erbšino nebeškiga kraljestva vam podaril. V tisti zveličanski stan ste bili postavljeni, po kterim je nekdej s serčnim hrepenenjem Job (p. 29.) zdihoval: -Kdo mi bo dal spet takinui biti, kakor sim v poprejšnih dnevih bil, ko me je Bog varoval, ko jc njegova luč nad mojo glavo svetila in sim v njegovi svitlobi po temi hodil? Kakor sim v poprejšnih dnevih bil. ko me je Bog varoval. ko je njegova luč nad mojo glavo svetila in sim v njegovi svitlobi po temi hodil? Kakor sim v dnevih svoje mladosti hil. ko je Bog še nevidno
v	moji hiši prebival? S pravičnostjo sim bil takrat še oblečen, iu kakor z oblačilam in krono me j< obdajala moja pravica". Luč ljubezni božje je tudi nad vašimi glavami svetila, s pravico in svetostjo ste bili tudi vi ovenčani, k visoki časti ste bili tudi
vi	povzdigujem per sv. kerstu, ker ste postali udje ..izvoljeniga rodu, kraljeviga duhovstva. svetiga naroda, pcrdobljeniga ljudstva, dc oznanujete po-polnamosti tistiga, kteri vas je iz teme poklical v svojo prečudno luč, kteri nekdaj niste bili njegovo ljudstvo, zdaj pa ste božje ljudstvo, kteri niste usmiljenja dosegli, zdaj pa ste usmiljenje dosegli**. ( I Petr. 2. 9. 10.) Visok tedej je' vaš poklic, imenitna vaša služba, velik del vašiga upanja, ker Bog sam jc vaš delež, ki se v večnih prebi-valjših vsim tistim gledati in vživati da. ktere za svoje otroke sprejme. (O. si.)
Terpljenje HrlMiiNOVo. I.
Pravo veselje.
„ln Jezus jim jc rekel: Močno sim želel, to velikonočno jagnje z vami jesti, prejden terpim. Luk. 22, 15.
Pokleknem pred Tebe. o Kristus! ino te molim na Tvojim potu v Jeruzalem, kamur si se podal. iz ljubezni do mene terpet, umret in me odrešit.
Kako dolgo bos šc pomišlovalo. o nesrečno serce moje! ali bi sc obernilo na levo ali na desno
stran? Mislil sim, de ti ta volitev ne bo tako težka in vender občutim zdaj v veliko žalost svojo, de si v resnici še vedno silno nečimerno in silno posvetno. še živi v tebi stari Adam s svojimi zgolj posvetnimi mislimi, še ni umerlo v tebi grešno poželenje Evino, zakaj še vedno se obračajo tvoje oči s poželjivimi pogledi do prepovedanih dreves tega sveta. Puhle sicer, vonder mično opisane jabelka posvetnih veselic te vabijo, bližej pristopiti in se pogleda njih lepote veseliti. Z drevesa doli te prijazno pozdravi stara kača, nar veči sovražnica tvoja, oh, in vender ne bežiš, temuč ji radovoljno odpreš svoje ušesa! Kača ti ve sad drevesa veliko hvaliti in veliko govoriti od sladkosti njegoviga vžitka in de je popolnama neškodljivo za dušo in za telo. (Mi, in ti ji verjameš in pozabiš, de sta ravno per tem drevesu našla Adam in Eva svojo smert, namest obljubljeniga veselja solze nezmerne žalosti, namest božje moči grozovito težo dušnih in telesnih britkost, namest obljubl jenih nebes sodbo večniga pogubljenja! Vse to veš in vender od drevesa proč ne greš in me siliš, vsaki dan na novo zoper tebe vojskovati se, ker hočeš vedno svojo roko stegniti, odtergat od prepovedaniga sadu in si jest — sodbo in pogubljenje. O nečimerno serce moje! zakaj nočeš mojih naukov poslušati in se le vedno obračaš na levo? Povej mi, kaj vidiš? Ne-cimerna gizdost (ošahnost) je drago olišpana uie-mo tebe hitela, grešna zapravljivost ji je kupila drage oblačila, in vender je tvojim očem ilopadla? Ostudna nečistost je v blisečim svilnatim fžidanim) krilu memo tebe šumela, na rokah je imela zlate per*t a nc. okoli vrata verižice /.late in njene rutice so bile nakapane s prijetnimi dišavami, tudi tebi jc s poželjivimi očmi v lica pogledala, oh. in njen pogled je tebi dopadel? Za seboj je peljala dolgo versto moških in ženskih, starejih in mlajših, tudi devic in mladenčev y kleri še vctlili niso. de na prodaj nesejo kerstno nedolžnost svojo. Kožne vence v rokah in na glavi so veseli vriskali in peli, so tudi tebe prijazno pozdravljali in te vabili, stopiti v njih radostno kolo. Oh, in ti si že liotlo iti, in naj hi te jaz ne bil na vs» moč nazaj deržal, te opomnil smerti, in sodbe in terpljenja kristuso-viga, bi sc jim bilo gotovo perdru/.ilo in bi bilo morebiti za vsikdar zgubljeno! Kazujzdana požreš-nost jc z debelo zabuhlim licam dolgo omizje po-grinjala. % veliko potrato /.lahtne jedi in pijače v pozlačenih posodah gostam donašala in serdito odganjala nadležne ubožcike revne, kteri so lačni in žejni, ra/.tergani in od mraza trepeči v imenu Jezusovim božjiga darii prosili. In ti se nisi solzilo nad pogledam odgnanih ubožčikov revnih, temuč si le samopridno želelo sedeti med števiiam gostov veselili. Tudi hrenk donečih strun in vesela godba je na tvoje ušesa udarila, cele Irope lahkonožnih plesavk in plesavcov se je v veselim kolu naglo vertilo, in akoravno so njih angeli varili z zakritimi obrazi jokali in Kristusa ni bilo viditi med njimi. si se vender tudi ti njih številu pridružili želelo? O nesrečno serce moje! to je tedaj sad vsih pridig in keršanskih naukov, ki jih slišiš? sad vsih svetili bukev, ki jih hereš? sad vsih sv. spoved. ki jih opravljaš? sad vsili sv. obhajil, ki jih prejemaš? sad dobrih sklepov, ki si jih že tolikrat storilo, ne več ljubiti tega sveta in vsiga, kar je na svetu? Ali pa tudi veš, kaj vse to, kar si zdaj vidilo in slišalo, pomeni? Vse to pomeni grešni razuj zdani pust, ki ga slepi svet ravno te dni obhaja, raja in pleše okoli prepovedaniga drevesa.
in s toliko gorečnostjo, kakor nikdar ne za svojo dušo, ne kar dni, ampak tudi cele noči v službi zapeljive kače na drevesu dopernese. Ako me utegneš vprašati: So tedaj vse pustne veselovanja morebiti prepovedane? ti nočem na to vprašanje nobeniga lastniga odgovora dati, le tega te opomnim, de sv. cerkev te dni mašnike kliče v svoje svetiša in vabi z glasnim zvonenjem svoje verne, de naj hodijo presveto Kešnje Telo molit, ki je po vsih večin mestih poslednje tri pustne dni izpostavljeno. Iz te cerkvene naprave z a moreš razumeti, kako cerkev od vsih pustnih šemarij sodi. Beri še pa tudi, kaj od njih vsi cerkveni učeniki pišejo, povem ti le toliko, pohvale ne najdeš per nobenim, ojstre, in kakor menim, pravične graje pa vseskozi silno veliko. Vzemi še tudi v roke bukve sv. pisma in beri: ..Ali ni vse meso trava, ki danes cvete, in se jutro posuši in bo veržena v oginj ?u Neumnež igra z greliam. Je pot, ktera se ljudem zdi pravična, pa njen konec pelje v smert. Smeh bo na-mešan z britkostjo, veselje bo žalost sledila", .^budite sc pijanci in jokajte, tulite vsi, kleri ste vino pili z grešnim veseljem, zakaj proč bo vzeto od vaših ust in v sramoto se bo spremenilo veselje otrok človeških. Opasajte se tedaj in jokajte vi mašniki, žalujte vi služabniki altarjevi. Posvečujte post, skličite zbor, zberite vse prebivavce dežele v hišo božjo in vpite k Gospodu. Zakaj Gospod pravi: Spreobernite se k meni iz celiga svojiga serca v postu, joku in žalovanju. Kaztergajte svoje serca in ne svojih oblačil in spreobernite sc k Gospodu, svojimu Hogu, zakaj 011 jc dober in milost-Ijiv, poterpcžljiv in poln usmiljenja in spremeni hudo v dobrou. Tako govori sv. pismo; na pepel-nično sredo pa vse našemanc pustne veselivce vprašaj, kaj od vsiga svojiga radovanja imajo, in odgovorili ti hojo: Vse meso jc trava, — vse naše veselje le minljiv prah iu pepel!** (K. si.J
Pismo
apostolskiga misjonarja g. Jerneja i\Io*gana iz srednje Afrike do \j. milosti risokocastitiga La~ rantinskiga škofa.
(konec.)
Sploh je naše sedanje stanje do Turkov vse drugačno od uniga, v kterim so hili misjonarji, ko so bili pervikrat v Hartum peršli. Bili so brez hrambe, prepušeni samovolji tačasniga pašata, kteriga sino še mi v Hartiimu dobili, in njemu od tu-kajšnih Evropejcov kakor puntarski ljudje naznanjeni, ki so iz Evrope izgnani, sem peršli, punt vžigat. To je tudi lahko zapopasti: zakaj večidel Evropejcov, z britkostjo rečeni, nc žive ne po Božjih, ne po človeških, ue po uatornih postavah. Imenujejo se kristjani, pa ne vedo nič od Kristusa, in tudi v Eniga Boga ne verujejo; doma so iz dela sveta, kjer je sužnost prepovedana, pa imajo sužnje in siižkinje, jih ropajo, kupujejo in prodajajo — Turkam vkljub — zavoljo černiga mamona (lakomnosti) v sramoto keršanstva. Ni čudo, de jc Latif-paša prav in resnično rekel: Evropejci hočejo brambo vsih vladarstev imeti, pa po postavali nobeniga vladarstva ne živeti. Ni čudo, de je od misjonarjev ravno tako mislil, in Evropejcam per-seženo sovraštvo tudi nad katoliške duhovne razpel. ki vender vse drugači živč, ki imajo ves drug namen in konec, kot samopridni in brezbožni kramarji. Iz svoje službe poklican, se je do nas prav
prijaznima kazal, proti drugim je pa vedno hudobno od nas govoril, posebno pa od apostolskiga namestnika. kteriga je velikiga golufa imenoval, češ, de je v Evropi to deželo prav za dobro popisoval, in tako nektere naklonil, de so ž njim persli.
Za Latifam je prišel Kustum-paša, kteri je precej drugi dan po svojim prihodu nekoga k nam poslal, kteri nam je njegovo priporočilo opravil s pristavkam, de mu je zlo veliko na tem, si našo prijaznost pridobiti, ker je že v Kairu veliko od misjonarjev slišal. Le ta v svojim trimesčnim pa-esatovanju ni ne dobriga ne hudiga počenjal. Njegova smert je mudim (^krožnimu poglavarju) iz Keneha, Izmael-pašatu, prostor spraznila. Znati jc, de ta ima resničniši zaumene o misjon,-irskim namenu in koncu: skorej vsak teden g. namestnika obiše, in mu v nar zaupljivši prijaznosti marsiktere novice razodene, mu nikoli prošnje ne odreče, ktero le zamore spolniti, tudi tedaj nc, ako drugi turki ugovarjajo, reče namreč: „Ahuna Soliman je naš prijatel, temu moramo prošnje spolniti;•* in viditi je, de mu je veselje, ako nam zamore v ti ali ti reči postreči. Tudi v svojim djanju do druzih se je že velikrat previdnima in pravičniga moža ska-zal. On spozna meje turške zemlje v Sudanu, in ni od lažnjive misli zaslepljen, de so turki tudi gospodarji čez druge, še ne podveržene ajdovske dežele.
Od našiga slabšiga kot slabiga stanovanja ni vredno tudi ne besede spregovoriti; skorej se ne loči od hiš vmazaniga ljudstva, in pri vsakim dežju, ki se skoz piano, z ilovco zamazano, slamnato streho v slanice cedi, se podreti hoče, in se mora po dežju zopet za prihodnji dež vnovič premazati, iu ker steklenih (glažnatih) oken ni, sc tudi zoper sapo ni moč braniti, torej zdravi in bolni ravno tisti zrak prenašati morajo. Več ozira sta vredna verta, ki sta si vštric oh Višnjevi Reki. in le z ozko potjo, po kteri ljudje po vodo hodijo, med seboj ločena; upamo pa privoljenje dohiti, de bomo z novim poslopjem, ki se bo zidalo, smeli pot zapreti, ter napraviti, de ho zveza misjoniša in nun-skiga samostana s cerkevjo brez ovinka. Zraven domačih sadežev, kakor so: dateljni, srnokve, granati, citrone, pomaranče, olive, — tudi povertnine dobro rastejo, ki smo jih iz Evrope seboj prinesli, in so domačinam neznane, kakor: salata, zelje, repa, korenje, pesa, retkev in dr. Pričujoče drevesa in sadeži sc množijo, kolikor je moč. Terta nam je rožnika mesca dala nad 100 steklenic vina. ki se precej dobro ohrani iu ko natorno vino za sv. maše služi, ker je vselej dvomiti, če so iz Evrope sem doli pripravljene vina čiste (prave — neska-zene) ali ne. Cez dva mesca, ko je terta obrezana. se grozdje ozon, torej je lahko ozorjeniga grozdja imeti, kadar kdo hoče, samo če jc zadosti tersja, česar pa dozdaj še ni. Močenje, kakor povsod, tako tudi todi veliko pritežnosti dela: sicer so napravljeni vodovlaki, in dan na dan po 6 volov vodo iz Nila vleče, pa ni zadosti. Za to rer ho ob Beli Keki ložej, ker ondi le dva mesca dežja ni, in zavolj vlage in hribov ni tako vroče, kakor tukcj in v Egiptu. Bolj ua tanko od misjona, ki se bo po našim prihodu z Božjo pomočjo, še Ic začel, zdaj ne vem praviti, ker viditi je, de si je dosedanji misjonar le s tem dajal opraviti, de bi deželo bolje spoznal, sc jezika pcrvadil, misli in čutila pozvedoval, ljudi po njih šegah in navadah zasledoval. Svesto zaupam, ako me ljubi Bog ži-viga ohrani, ako ne pred, saj v enim letu Vaši
milosti zmed Bariskih zamoreov veselil; naznanil s pobožnim spoštovanjem pisati. G. Trabant, ves v pripravljanju za Belo Reko, je zdrav in vesel.
Vaši knežji milosti kušujem roko, priporoču-jem sebe in ves misjon bogoljubni molitvi gospodov korarjev in druzih gospodov, ki serčno vse pozdravim, ter bivam itd.
Jernej M o ž g a n , misjonar.
Ur. Alojzi Schlor.
Kratek popis njegoriga zirtjenja in djanja. i Dalje, i
Razun tega jc hil Schlor tudi iskren prijatel in podpornik cerkvenih redov, pobožnih združevanj in hratovšin, iu vselej je bil pripravljen s svojim ostrim umam in spretnim peresam občinstvu ceno in dobroto tacih naprav in društev razkazali, ter jih iz praviga obzira presoditi: ni mu bilo neznano, de se ljudje v tej reči kej radi prenaglijo. Veliko je pomogel k vpeljan ju šolskih sester, gospa Jezusoviga s»Tca. in zlasti karmelitov, od kterili je napisal: ,.Die Karmelitcn in ilirem Lebdi umi \Virkeii". Po njegovim svetu in prizadevanji sc je osnovalo katoliško društvo pobožnih žensk iu moških. in tudi Pavljansko društvo, za ktero se jc on vedno z besedo in s pisanjem potegoval. V društvenim časniku : „l)er kath. NVahrlicitsfreund" je bilo mnogo njegovih sostavkov brati, v kterim je večkrat tudi hudobnost rongetoviga nejeverstva, ki se je v Gradcu močno razširjalo, terdo in z vso pravičnostjo opisoval. — Po njegovi skcrnljivosti se je naposled I. 1850 mesca grudna pridružilo iu v posebno varstvo Pavljanskimu društvu izročilo majhno sirotise, za zapušenc iu zanemarjene otroke, kterimu je on veliko dobrot skazal iu mnogo daril poklonil. Skerbin za njegovo oliranjenje do smerti je zadnje leto otrokam lastniga podučevavca v petji plačeval, in jim v svoji poslednji volitvi, kar je mogel. podaril.
Tudi nekaj molitvenih bukvic je Schlor spisal , ktere so vse podučile in spodbudne. V kratkim razloži in pojasni potrebne nauke, in potem v prav mičnili molitvicah serce ogreje in omeči za dobro in blago. So pa naslednje: „Lasscl uns be-ten" — ..Jesus mein Verlangen" (ze četertiga natisa tudi poslovenjeno), latinske: ,,Clericusorans". Nekdaj obiše Schlora neznan gospod, ki jr samo iz tega namena v Gradec prišel, Schlora vidil in sc mu za sprelepc bukvice: ..Lassci uns beteir* zahvalit. ker v njih najde katoliški kristjan namesti sicer navadnih okroglih, pa praznili besedi in pe-smarskih besedil enojne, pa izverne molitve za vse potrebe svoje duše.
Pa ne le duhovnam, tudi posvetnim ljudem, ženskim iu moškim jc spisal v dušno pašo premišljevanja: „llette dcinc Seele** 1847, ktere so prav dobro in hvaležno sprejeli. Perve leta svojiga bivanja v Gradcu je imel v raznih cerkvah ob posebnih perložnostih pridige, kterih sta dva zvezka pod inicnam: ,,Samcnkorner des katholischeii Glau-bens, 1851 in 185S£" na svitlobi. — Po potrebah sedanjiga časa jc več sostavkov spisal od posta, odpustkov, spovedi itd., ker imajo mnogi od tacih reči napčine zapopadke. Spisal je tudi iz-verstne hukviee od spovedi: „Soll icli beichten?"
De je Schlor tudi marsiktere zopernosli iu nasprotja skusil, ni čudo, sej je mendc to znamnje
praviga Kristusovima naslednika. Dostikrat so ga krivo in napačno sodili, ga sedaj preosorniga nrav-skiga ali zaderžanskiga sodnika imenovali. sedaj mu spet druge neprijetne imena in prigodke pripisovali. Schlor pa je hodil v ponižnosti in pripro-šini svojiga serca, in se je kar zase le malo zmenil za svetove sodbe: le milo se mu jc zdelo, če je pri tem dobra reč bila na zgubi. Sam do sebe oster, jc bil v družini ljubeznjiv in prijazin, in znal si je vsili, kteri so v svojih dušnih potrebah njegoviga sveta iskali, zaupanje pridobiti. Iz njegovih spisan j govori sicer sveta resnobnost, pa tudi sama ljubeznjivost in tolažljivost; ranuje in celi v vcdnim spominjanji ncskončniga usmiljenja Božjiga. Sveti Fraucišk Salczijan, čigar spise je v francoskim jeziku zvesto in rad prebiral, mu je bil zgled, ki ga je v avojim življenji posnemal. — Posvetno blago je imel le za silo. in po vsi pravici se sme, kar on sam pravi, po besedah sv. pisma, v popisovanji s\ctih čednost Karla Boromeja: „Kuro m iti m putchrum ext de saeerdote: rl)ixperxit, de~ dii pauperibux. justitia ejux manet in xaerutum xaeeutiu — tudi nanj obernili. Vse je razdal ubogim in bogoljubnim napravam. Večkrat je djal: Po smerti denar razdati, ko xe tako zapustiti mora. pač ni nobeno rite sko djanje". Le za potrebne stroške in spodobni pogreb je bilo gotovine; kar je pa sicer še premogel, je v svoji oporoki sirotišu namenil. ( D. si.)
III ii tirnic angel Ho/Ji.
Bogat mladenič je bil dolgo easa hudo bolan, poslednjič sc je pa opomogel in ozdravel. Gre pervi krat po bolezni pod mili nebes na vert in siv starček, pošten zdravnik, gre ž njim. Bil je kakor ves nov. ozdravljen in neizrečeno vesel. Serce se mu hvaležnosti vname, povzdigne oči k Bogu iu reče: rO ti Predobrotljivi, ako bi ti mogel kdo na svetu kej povcrniii, kako rad bi ti jest vse svoje premoženje dal!"
Reče pa zdravnik bogatimi! mladenču: ..Od zgorej prihaja dobri dar: tje gori nazaj ne moreš nic poslati. Napravi sc pa, in pojdi z menoj!*6 Mladenič z zdravnikam gre in prideta v temno kočo. Tukaj jc bila zgolj revšina in terpljenje, ker oče je bolan bil, mati se je jokala: otroci pa so vsi raztergani po kruhu vpiti. — Ustraši se mladenič. Zdravnik pa mu reče: ,.Lcj. tukej je oltar, kamor svoj dar položi! Ti ubožci so Gospodovi bratje, in kar dobriga nar manjši mu zmed njih storiš, to si Bogu storil!*6
Bogati mladenič odpre svojo roko, jim obilno vbogajme deli in skerbi za njih postrežbo. In na-siteni in poživljctii so ga sto in stokrat blagrovali, in g» angela božjiga imenovali.
Zdravniku pa se je dobro zdelo, se je po-smehljal in rekel: .,Tako je prav! Vselej svoje oči oberni najpred k Bogu, potlej k ubogim in terpe-cim ua zemlji!*6
Dar ubožcu tudi dar Jc Gospodu na altar.
Ogled po Slovenskim.
Slovenske podobice ss. Cirila in Metoda so v*e pošle in se bodo brez. potnude nove v Kiri^icdel-iiu naročile. Beri ko pridejo, j h visokočastito pred-
ništvo nam poslati obeta, in jih bodo zamogli vsi dobiti, kteri jih še žele. Ta molitevna družba se močno razširja; v kratkim bomo poslali bliz 2000 novih druž-nikov do njeniga stanoviša.
Iz Ljubljane. Gosp. misjonar Oton Trabant od zdravja gg. misjonarjev naslednje piše: „Možgan je bil čez 4 mesce merzličin, zdaj mu je boljši, drugi gospodje — hvala Bogu! — so vsi zdravi (razun malih memgredoeih nabogljivost"), in jest, po pravici govoriti, sim le dva dni ležal od škorpjonoviga pika. Ljubi pri-jatel! ta bolečina hoče človeka iz uma spraviti, ali čez 48 ur so hude bolečine minule in zopet sim po koncu in sploh bolj zdrav kot siin bil v Evropi66.
*	Kur dovoljenje zastran mesnih jedi v Ljubljanski škofii zadene, za letašnji štirdcsetdanski post in za druge postne din skoz leto, po pastirskim listu preča-stitiga Ljubljanskiga škofa od 24. prosenca 1853., vso to velja, kar je bilo v lanskim pastirskim listu za pre-tečeno leto oznanjeno.
** V veliko krajih nas Duh Božji opomina, stanovitno — neprenehama moliti, iu velike so dobrote, ki jih Bog zvestim molivcam deli. De je Bog Slovence marsikterih nadlog otel, ki so druge dežele zadele, je gotovo tudi molitevnosti tega ljudstva perpisati. Združena molitev pa ima še veči obljube, kot posamezna, zakaj kjer-dva ali trije kake reči v Jezusovim imenu prosijo, dosegli jo bodo po obljubi Gospodovi. To ljubezin Slovencov do molitve poterdijo zraven obilno obi-skovanih cerkev tudi bukve raznih bratovšin. V bra-tovšini Žalostne Matere Božje pri 00. Frančiškanih tukej jih je F'- do noviga leta 1853 število: 21».880; v bratovšini .»v/usoviga narsvetejšiga Serca 13,000; in Marijniga neoiuadcžaniga Serca že do lf>.700.
** Ako bi kje hotli začeti družbo sv. Detiustva, opomnimo, de imajo v Lavantu prav lične slovenske podobice v ta namen.
Razgled po kersanskiin svetu.
Ogersko. V letu 1832 jc umeri v Peteuhu slo-vitni prošt in pisavec Jožef Kollcr in je vse svoje premoženje dobrodelnim namenam volil. Ravno de je bil 88letni starček pokopan, prinese jud dolžno pismo, de je ranjcimu bil 10,000 gold. posodil. Korarji, vedoč, de je jud goluf, mu odrekli; jud gre tožit. V pravdi se je skazalo svitlo kakor solnee, de izraelic nikoli ni bil gospodar 10,000goldinarjev, in de so bili štempelni ponarejeni. 20 let je terpela pravda; pred kratkim jc bila dokončana in ubogi dobč 13.000 gld., kterih veči del je hotel jud pojužinati.
Prečastiti gospod Bernard G al ura. knez in škof v Briksenu, so 17. prosenca v 89. letu svoje starosti umerli.
*	Francoski časniki so naznanili, dc so sveti oče evropejske katoliške vladarje poprosili, za katoličane v Bosni iu Hercegovini zoper grozne stiske turških poglavarjev potegniti se. Temu naznanilu pa Dunajski cerkveni časnik perstavi, de je papežev poslanec že pred dvema mescama tudi avstrianskimu vladarstvu enako pismo izročil, v kterim se bere zahvala za vse, kar je že Avstria katoličanam v Bosni dobriga storila, pa tudi upanje, de bo Avstria še v prihodnje stiskane Bosniške katoličane v svoje varstvo vzela.
Poprurek. V 2. Ii**tu, str. fi., v. 7. od zgorej pred piko perstavi še besede: ondi ljubeznjivi in spretni jezuit O. Jakobs.
Od;o\orn» v rejniku : LuUa Jeran in Andrej Zainejr. — Založnik: Jožef Hlaztiik.